Šola%psihodinamskega ......! 3! 1.%uvodne%informacije%) Šola psihodinamskega psihoterapevtskega...
TRANSCRIPT
ŠOLA PSIHODINAMSKEGA PSIHOTERAPEVTSKEGA PRISTOPA
Vpis 2015
2
Kazalo 1. Uvodne informacije 2. Certifikat evropske konfederacije psihoanalitičnih pristopov in evropska diploma iz psihoterapije 3. Psihodinamska psihoterapija 4. Program šole psihodinamske psihoterapije 4.1. Praktični del izobraževanja
Individualna osebna izkušnja Skupinska osebna izkušnja Asistenca v skupini Supervizija
4.2. Teoretični del izobraževanja Predavanja Seminarska srečanja Tutorska skupina Obveznosti edukantov
4.3. Predmetnik Prvi letnik Drugi letnik Tretji letnik
5. Nazivi v psihodinamskem pristopu 6. Predstavitev predavateljev 7. Vpis Priloga: Prijavnica za vpis v šolo psihodinamskega psihoterapevtskega pristopa
3
1. Uvodne informacije Šola psihodinamskega psihoterapevtskega pristopa je organizirana v okviru INŠTITUTA ZA PSIHODINAMSKO PSIHOTERAPIJO. Predavanja večinoma potekajo na lokaciji šole v Ljubljani.
Za vse informacije smo dosegljivi na: Naslov: Inštitut za psihodinamsko psihoterapijo, Trg Mladinskih delovnih brigad 5, 1000 Ljubljana Telefon: + 386 (0)40 333 576 E-‐ naslov: [email protected] Spletna stran: www.psihodinamska-‐psihoterapija.org
Organizacijska ekipa Vsi v ekipi smo aktivni psihoterapevti, zato nosimo realnost našega poklica in se dobro zavedamo različnih vidikov našega dela. Vse, kar izvajamo in razvijamo v okviru naše šole, je tako posvečeno cilju: ponuditi dovolj široko paleto znanj in veščin, s katerimi se lahko skozi študij in delo na sebi kot naši študentje aktivno opremite za psihoterapevtsko delo na visoko kvalitetnem začetnem nivoju.
Lan Pečjak, univ.dipl.soc.del. vodja študija in direktor Inštituta za psihodinamsko psihoterapijo Lan je psihodinamski psihoterapevt, učni terapevt in supervizor. Pridobljena ima certifikata Evropske zveze za psihoterapijo – EAP in Evropske konfederacije psihoanalitičnih pristopov – ECPP.
Barbara Debeljak, univ.dipl.soc.del. koordinatorka študija Barbara je psihodinamska psihoterapevtka in učna terapevtka Pridobljena ima certifikata Evropske zveze za psihoterapijo -‐ EAP in Evropske konfederacije psihoanalitičnih pristopov -‐ ECPP.
Vera Klemenčič, strokovna sodelavka Vera je psihodinamska psihoterapevtka. Pridobljena ima certifikata Evropske zveze za psihoterapijo -‐ EAP in Evropske konfederacije psihoanalitičnih pristopov -‐ ECPP.
Ingo Klimkus, univ.dipl.psih, univ.dipl.polit., strokovni sodelavec Ingo je psihoterapevt, učni terapevt, supervizor in učitelj. Svojo prakso opravlja v Berlinu in je ustanovitelj psihodinamske psihoterapije v Sloveniji. *ECPP – EVROPSKA KONFEDERACIJA PSIHANALITIČNIH PRISTOPOV *EDP – EVROPSKA DIPLOMA IZ PSIHOTERAPIJE, KI JO PODELJUJE EVROPSKA ZVEZA ZA PSIHOTERAPIJO
4
2. Certifikat evropske konfederacije psihoanalitičnih pristopov in evropska diploma iz psihoterapije Program naše šole je usklajen z normativi in smernicami Slovenskega društva za globinsko psihološko psihoterapijo SDGP in Evropske svese za psihoanalitične psihoterapije – Slovenija (EZPPS), ki imata polnopravno članstvo v Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo (SKZP). Izobraževanje vam omogoča pridobitev certifikata Evropske konfederacije psihoanalitičnih psihoterapij (ECPP) ter Evropske diplome iz psihoterapije po kriterijih Evropske zveze za psihoterapijo (EAP), skupaj s Slovensko diplomo iz psihoterapije, ki pa jo podeljuje SKZP. Ob uspešnem zaključku študija psihodinamske psihoterapije imate tako opravljen:
• študij uvodnih oziroma splošnih psihoterapevtskih vsebin, • 570 ur študija specialističnih psihoterapevtskih vsebin, • najmanj 150 ur osebne individualne psihoterapevtske izkušnje pri izbranem učnem
terapevtu. Od teh, 70 ur pridobite v skupinski osebni izkušnji. • najmanj 320 ur osebne skupinske izkušnje v izbrani psihodinamski skupini, • najmanj 160 ur asistence v psihodinamski skupini, • najmanj 150 ur supervizije.
5
3. Psihodinamska psihoterapija
“Ego je najprej in predvsem telesni ego.” Sigmund Freud
CELOSTNI PRISTOP Psihodinamska psihoterapija kot jo razvijamo v Sloveniji, je psihoanalitično utemeljena in telesno usmerjena psihoterapija. Naši začetki segajo v leto 1997, ko se je v okviru mednarodnega izobraževalnega projekta začela oblikovati prva skupina bodočih psihoterapevtov.
TRADICIONALNO IN MODERNO
Program šole je zasnovan tradicionalno in hkrati moderno. Psihodinamska psihoterapija v osnovi pripada družini psihoanalitičnih psihoterapij, kar pomeni, da črpamo iz stoletne tradicije analitičnega razumevanja nastanka in obravnave motenj. Hkrati v psihodinamski način obravnave uspešno integriramo učinkovite, na telesni in energetski nivo usmerjene modele razumevanja ter odpravljanja psihičnih in telesnih težav. Ohranjamo korak z novimi spoznanji kognitivnih in drugih naravoslovnih znanosti, ki pomembno vplivajo na razvoj psihoterapije.
PSIHOANALITIČNO OZADJE Obravnava nezavedne dinamike in strukture, iz katerih izvirajo aktualne težave posameznika, je osrednji moment psihodinamske obravnave. Delamo na ozaveščanju, predelavi nezavednih konfliktnih vsebin, spreminjanju neustreznih delov strukture osebnosti ter integraciji. Poudarek velja nagonskim in nezavednim gibalom, ki so osnova delovanja osebnosti. Kognitivni in čustveni uvidi ter ponotranjenje pozitivne odnosne izkušnje s terapevtom so temelji klientove spremembe v psihodinamski psihoterapiji. Ker pa je psihoanaliza sama po sebi semantična znanost in njena moč seže do točke, v kateri še obstaja jezik, pomembni osnovni zapleti v razvoju osebnosti pa nastajajo pred tretjim letom starosti, torej v zgodnjih in preverbalnih fazah razvoja, v naše psihodinamsko psihoterapevtsko delo integriramo delo s telesom.
TELESNE TEHNIKE Delo s telesom nudi široke možnosti modificiranih tehnik obravnave in dostop do preverbalnih vsebin. Temeljna izkušnja realnosti sebe in drugih namreč vedno poteka na nevrobiološki osnovi čutenja v telesu. In čeprav v psihodinamski psihoterapiji razumemo razvoj stanja v sedanjosti skozi prizmo preteklih izkušenj in izhajamo iz dejstva, da je večina naših impulzov, čustev, misli in dejanj motivirana iz nezavednega dela naše biti, pa je sprememba možna le v sedanjosti -‐ tukaj in sedaj. Le s pomočjo zavesti se lahko osrediščimo v tukaj in sedaj. In center osrediščenja je naše telo. S telesnimi tehnikami in dotikom se v psihoterapiji mobilizira energija in telesni procesi, stimulirajo se nove energetske poti ali nagovarjajo primarne potrebe na telesno-‐čustveni ravni.
6
Telesne tehnike so poskusna ravnanja, ki so hkrati konkretne in simbolične narave. Za razliko od drugih telesnih psihoterapevtskih pristopov niso shematizirana, so prilagojena razvoju individualne ali skupinske situacije znotraj psihoterapevtskega procesa.
7
4. Program šole
“As therapists we are not in service of clients, but in service of nature in clients.” Ingo Klimkus Sestavljen je na podlagi več kot petnajst letnih izkušenj s treningi psihoterapevtov v Sloveniji in Nemčiji. Dovolj dober temelj -‐ ali dobra prizemljitev, kot temu rečemo v jeziku telesne psihoterapije -‐ je najpomembnejši dejavnik uspeha na katerem koli področju v življenju. Ponujamo vam možnost, da absolvirate dva trdna temelja vašega uspešnega psihoterapevtskega dela. Ta dva temelja boste skozi kasnejšo prakso dela s klienti nadgradili v vaš avtentičen stil dela. Prvi temelj programa je intenzivno praktično izobraževanje, drugi je triletno poglobljeno teoretično izobraževanje. Po uspešno zaključenem študiju boste usposobljeni za samostojno individualno delo s klienti. Poznali boste inicialno in adaptivno razvojno diagnostiko, razumeli simptomatiko v subjektivnem pomenu in delovanju, znali boste identificirati situacije, ki sprožajo simptome, postaviti biografsko anamnezo, razumeli boste način klientovega primarnega objektnega odnosa, njegovo doživljanje sebe ter izdelali oceno strukturnega nivoja, konfliktov, obrambe in odporov. Naučili se boste ustreznih intervenc v odvisnosti od vseh teh ocen ter njihovo uporabo v posameznih fazah terapije. S pomočjo znanj in izkušenj, ki jih boste pridobili tekom vašega usposabljanja na praktičnem in teoretičnem nivoju, lahko zgradite trden temelj za strokovno psihoterapevtsko delo s klienti.
4.1. Praktični del izobraževanja
“Kjer je dih, je življenje.” -‐Marion Rosen Psihodinamski psihoterapevti zavzemamo v terapevtskem procesu aktivno in interakcijsko vlogo. Ta zahteva od nas precej neposredne udeležbe ter različnih oblik poseganja v odnosno polje med nami in klientom. Tudi posebnost psihodinamske psihoterapije, torej delo s telesom, sama po sebi vsebuje nujnost visoke stopnje zavedanja terapevtovih lastnih procesov in meja v odnosu s klientom. Zdravilni učinek terapevtskega odnosa je zelo odvisen od terapevtove čustvene prisotnosti in empatičnega razumevanja. Za delo na odnosnem nivoju, ki je potreben pri šibkejše strukturiranih klientih -‐ in taki predstavljajo velik del naših klientov, je temeljnega pomena psihoterapevtova razvojna izkušnja. Iz vsakodnevnega dela s klienti vemo, da je dobro poznavanje sebe in lastnih
8
tem pogoj za dolgoročno uspešno psihoterapevtsko prakso. To je tudi izkustveno ozadje za uspešno delo z najbolj kompleksnimi deli psihoterapevtske obravnave, predvsem močnimi afekti in odpori. Zato v šoli psihodinamske psihoterapije vztrajamo pri temeljiti osebni izkušnji. Z njeno pomočjo boste v individualni in skupinski modaliteti izkustveno poglobili lastne razvojne procese. Razvili boste sposobnost, da se poglobite v čutenje in razumevanje lastnega procesa ter razvili široko zavedanje sebe v odnosu z drugimi. Zavedanje sebe je osnova za stik z drugim in najpomembnejši izkustveni dejavnik za odpiranje v kompleksno polje odnosa s klientom.
Struktura praktičnega dela Praktično usposabljanje poteka najmanj tri leta. Sestavljeno je iz (1) individualne osebne izkušnje, (2) skupinske osebne izkušnje, (3) asistence, (4) supervizije.
1. INDIVIDUALNA OSEBNA IZKUŠNJA Potrebnih je najmanj 80 ur osebne izkušnje v individualni psihoterapevtski obravnavi pri učnem psihodinamskem psihoterapevtu. Izjemoma se lahko določen delež (do 50% zahtevanih ur) opravi tudi pri učnem psihoterapevtu sorodnih pristopov, predvsem iz integrativne psihoterapije, psihoanalize, transpersonalne psihoterapije ali geštalta.
2. SKUPINSKA OSEBNA IZKUŠNJA Vsebuje najmanj 320 ur osebne izkušnje v stalni psihodinamski skupini, ki jo skozi triletno obdobje vodi psihoterapevt ali terapevtski par s pridobljenim nazivom skupinskega psihodinamskega psihoterapevta. Kot ekvivalent se upošteva tudi osebna izkušnja iz skupinskega procesa sorodnih psihoterapevtskih pristopov, vendar največ do 25% zahtevanih ur. Od skupnih ur skupinske osebne izkušnje se jih 70 ur šteje v individualno osebno izkušnjo. Psihodinamska terapevtska skupina je sestavljena iz 8 do 24 članov skupine. Po nekaj začetnih srečanjih se skupina zapre. Skupina se tako letno srečuje na štirih vikend delavnicah, dvojih 4 dnevnih intenzivnih in občasnih popoldanskih 5 urnih srečanjih (možna so manjša odstopanja v številu in obliki srečanj, odvisno od terapevta in skupine).
3. ASISTENCA V SKUPINI Ko bodoči psihoterapevt izpolni pogoje osebne izkušnje v skupini, se lahko kot asistent vključi v novo skupino. Potrebnih je najmanj 160 ur asistence v psihodinamski skupini. Za edukante, ki bodo želeli delati kot skupinski psihoterapevti, je obveznih 480 ur asistence (celoten proces).
4. SUPERVIZIJA Pred zaključkom šole je potrebno opraviti najmanj 150 ur individualne supervizije pri supervizorju psihodinamskega pristopa. Upošteva se lahko tudi supervizija sorodnih psihoterapevtskih pristopov, vendar največ do 25% vseh zahtevanih ur. Supervizija se lahko opravlja individualno in tudi skupinsko, pri čemer se skupinska supervizija šteje kot polovična kvota, ko se prišteva k individualnemu normativu.
9
4.2. Teoretični del izobraževanja Poteka tri leta in je sestavljen na osnovi naših izkustvenih spoznanj o potrebah psihoterapevta pri praktičnem delu s klienti. Učno ekipo sestavljajo psihodinamski psihoterapevti in predavatelji drugih pristopov. Osnovni kriterij za izbor predavateljev so njihove akademske in pedagoške reference ali pa večletne praktične izkušnje pri delu s klienti.
PRVO LETO: Prvo leto poteka v obliki diferencialnih izpitov in zajema splošne vsebine določene po smernicah Evropske zveze za psihoterapijo ter Slovensko krovno zvezo za psihoterapijo. Splošne vsebine predstavljajo tista znanja, ki joh mora osvojiti vsak bodoči psihoterapevt, ki nima dovolj osnovnih predznanj iz področij psihologije, psihoterapevtske znanosti, psihiatrije.
DRUGO LETO: Drugi letnik zajema 7 različnih predavanj, ki so izvedena v šestih sklopih. V
prvem letu se srečate z zgodovino in teoretičnimi osnovami psihoanalize in psihodinamske psihoterapije. Poudarek je na spoznavanju povezav med psihičnim in somatskim ter razvojem in delovanjem telesa. Seznanjeni ste z psihoanalitično razvojno psihopatologijo, osnovami transfernega dogajanja ter ICD klasifikacijo motenj in bolezni.
TRETJE LETO: Tretji letnik vsebuje 6 predavanj, izvedenih v šestih sklopih. V drugem letu
najprej spoznate nevrotične strukture, transferno dogajanje, obrambno varovalne mehanizme in odpore. Predstavljene bodo tehnike dela z zgodnjimi motnjami ter uvod v telesno delo v psihodinamski psihoterapiji. Podan bo uvod v strukturno-‐dinamični model razumevanja osebnosti ter strukturno-‐dinamični vidik nastanka zgodnjih motenj. Seznanjeni boste s teorijo objektnih odnosov in self psihologijo ter teorij navezanosti v povezavi z nevrobiološkimi vidiki razvoja možganov.
ČETRTO LETO: V četrtem letu je pripravljenih 6 predavanj, izvedenih v šestih sklopih, in ena
izkustvena delavnica. Poglabljali boste razumevanje zgodnjih motenj ter delo s telesom. Več pozornosti boste namenili mejni osebnosti motnji in narcističnim motnjam ter načinu dela z njima. Seznanjeni boste s fleksibilnim settingom ter razlikami med naravo psihoterapevtskega odnosa z nevrotičnimi klienti oz. klienti z zgodnjimi motnjami. Poleg tega boste spoznavali sistemske faktorje razvoja, se seznanili s prakso etike in antropološkimi vidiki psihoterapije ter osnovami skupinske dinamike in skupinske psihoterapije.
Struktura teoretičnega dela
1. PREDAVANJA Teoretično izobraževanje na letnem nivoju poteka skozi 150 -‐ 190 kontaktnih ur, ki so razporejene na šest vikend sklopov. Predavanja potekajo od petka do nedelje v obsegu 25 ur.
10
2. SEMINARSKA SREČANJA V vsakem študijskem letu je organiziranih 8 – 10 popoldanskih seminarskih srečanj. Seminarska srečanja potekajo med tednom ob popoldanskih urah v obsegu 5 ur na srečanje. Seminarska srečanja so namenjena predstavitvi referatov s strani edukantov. V začetku študijskega leta predavatelji določijo vsaj dve temi iz predavanih vsebin, na podlagi katerih si edukantje izberejo seminar (en edukant za eno vsebino) in pripravijo referat, ki ga predstavijo na popoldanskem srečanju ter s tem širijo in poglabljajo svoja znanja.
3. EVALVACIJSKA SKUPINA V vsakem študijskem letu sta organizirani dve evalvacijski srečanji. Srečanji potekata med tednom v obsegu 2. šolskih ur, ki ju vodi koordinator/ka študija. Srečanja so namenjena sledenju teoretičnega in praktičnega izobraževanja edukantov. So prostor za razreševanja najrazličnejših vprašanj, dilem in težav, ki spremljajo proces izobraževanja.
4. OBVEZNOSTI EDUKANTOV Potrebna je 100% prisotnost na vseh predavanjih in seminarjih. Odsotnost je opravičena le na podlagi smiselnega in dokazljivega opravičila. Manjkajočega/ih predavanj se mora edukant udeležiti v naslednjem študijskem letu.
• opravljeni vsi izpiti • opravljeni vsi seminarji (1-‐2 na študenta na leto) • zaključna diploma – predstavitev analize psihoterapevtskega srečanja ter 3
teoretična vprašanja komisije (1 iz splošne pst. vsebine, 1 iz spec. PDP, 1 iz prakse) po zaključenem teoretičnem in praktičnem usposabljanju
Vsak predmet ima tri izpitne roke: 1. rok: najmanj mesec dni po zaključku predavanj predmeta 2. rok: v mesecu juniju 3. rok: v mesecu septembru
4.3. Predmetnik
Prvi letnik Prvi letnik poteka v obliki opravljanja izpitov iz diferencialnih vsebin oz. propedevtike, ki so osnova in pogoj za doseganje nivoja osnovnih -‐ splošnih znanj, ki so potrebna za pridobitev Evropske diplome iz psihoterapije in Evropskega certifikata psihoanalitičnih pristopov. I. PSIHOLOGIJA ZA PSIHOTERAPEVTE -‐ Splošna psihologija (teorija motivacije, teorija emocij, kognitivni procesi)
11
-‐ Razvojna psihologija (značilnosti razvojnih obdobij) -‐ Psihologija osebnosti (teorije osebnosti) -‐ Klinična psihologija (psihodiagnostika, teorija travme) II. PSIHIATRIJA IN NEVROZNANOST V PSIHOTERAPIJI -‐ Psihiatrija s psihofarmakologijo -‐ Psihopatologija -‐ Patogeneza in salutogeneza -‐ Nevroznanost III. PSIHOTERAPIJA -‐ Zgodovina in razvoj psihoterapije -‐ Psihoterapevtski pristopi /šole -‐ Filozofske osnove psihoterapije (fenomenologija, epistemiologija,...) -‐ Metodologija raziskovanja v psihoterapiji
Drugi letnik UVOD V PSIHODINAMSKO PSIHOTERAPIJO (25 ur) // Lan PEČJAK Zgodovinska umeščenost in razvoj psihodinamske psihoterapije, kot jo razvijamo v Sloveniji. Odnos med psihoanalizo in psihodinamsko psihoterapijo ter podobnosti in razlike med analitično psihoterapijo in psihodnamsko psihoterapijo. Orisana je zgodovina telesnih terapij, ki jih uporabljamo znotraj slovenske psihodinamske psihoterapije. Predstavitev vsebin učbenika Woller & Kruseja “Globinsko psihološka psihoterapija”, kako ga beremo in opozorila na priporočeno literaturo.
SOCIALNA IN KULTURNA ANTROPOLOGIJA (20 ur) // dr. Nina VODOPIVEC Osnove socialno antropoloških pogledov, razumevanja družbenih procesov, družbeno zaznamovanih položajev in pogledov, različnih kulturnih praks, simbolnih vpisov, izkušanja in interpretiranja realnosti ter odnosov. Antropološki pogled in psihoterapevtska praksa, terapevtska situacija v antropološki perspektivi, terapevtska dinamika in antropološke dileme. Predstavitvi metodološkega dela bo sledila razprava konkretnih družbenih oblik in odnosov na izbranih primerih.
UVOD V PSIHOANALITIČNO TEORIJO (15 ur) // Blaž ULES Pregled najpomembnejših del Sigmunda Freuda in začetki psihoanalize kot samostojne znanstvene discipline, ki proučuje dinamično nezavedno. Predstavljen je nadaljnji razvoj psihoanalitične teorije in prakse, s poudarkom na ego psihologiji, self psihologiji ter teoriji intersubjektivnosti.
PSIHOANALITIČNA TEORIJA (25 ur) // Blaž ULES Razvoj našega intrapsihičnega prostora v povezavi s telesom na eni strani in oblikovanjem
12
odnosnega prostora na drugi strani. Psihoanalitična razvojna psihologija je integrirana v razvojni model karakternih struktur. Te priznavajo telo kot nosilni medij organske rasti intrapsihičnega prostora. Tako ima telo naravno pomembno funkcijo tudi v procesu naknadne rasti, znotraj psihoterapevtskega procesa. Uvodne praktične smernice za delo z različnimi karakternimi strukturami, na različnih razvojnih nivojih.
ZGODNJI RAZVOJ IN TEORIJA NAVEZANOSTI (25 ur) // dr. Leonida KOBAL Temeljne značilnosti zgodnjega razvoja, ključne za razumevanje čustvene in odnosne dinamike v odraslosti. Poudarek je na razumevanju razvoja občutka sebe in navezanosti v prvih letih življenja. Predstavi se razvoj iz perspektive otroka in osvetli možne zaplete, ki se kažejo v odraslosti kot čustvene in mentalne težave.
DIAGNOSTIKA I., II. (50 ur) // Ingo KLIMKUS Težišče začetka psihoterapevske obravnave je obsežna in točna diagnostika. V relativno kratkem času je potrebno pridobiti veliko natančnih podatkov o klientovi osebnosti z namenom načrtovanja obravnave. Podan je uvod v diagnostiko in strukturo po mednarodni klasifikaciji bolezni MKB 10, najobsežnejšem in najbolj uporabljenem načinu diagnostičnega procesa. Gre za polstandardiziran postopek diagnoze, ki se uporablja na kliničnem, psihoterapevtskem in znanstvenim področju.
Tretji letnik DINAMIKA IN STRUKTURA I, II (50 ur) // Ingo KLIMKUS Osnove sistemskega razmišljanja -‐ teorija kaosa, teorija kompleksnih sistemov, kvantna teorija ipd. Pristop “dinamike in strukture” je odprta zgradba teorij; izpolnjuje kriterije moderne psihologije, saj razjasnuje osebno dinamiko z danimi disfunkcionalnimi posledicami. Na podlagi emocionalnih in mentalnih procesov se pojavi nov pogled na psihične procese, ki upošteva intrapsihiče in interakcijske sfere. Ta omogoči široko sliko celotne osebnosti klienta. Procesi kot transfer, odpor in kontakt se pokažejo v celostni povezavi, kar prinaša posledice za vedenje psihoterapevta, ki klienta obravnava. Razložene bodo osnove posebnih pogojev nastanka t.i. “zgodnjih motenj”.
TELO IN NJEGOVI NIVOJI (25 ur) // Samo LUTMAN Telo kot osnovna informativna matrica, ki nam omogoča izkušnjo na našem planetu Zemlja. Eksperimentalna anatomija -‐ obujanje somatosenzoričnega občutka o legi posameznih telesnih delov ter njihova anatomska umestitev v sistem s pomočjo palpacije (otipanja). Raziskovanje subtilnejših telesnih nivojev s pomočjo holističnih tehnik (transpersonalnega svetovanja, kundalini yoge, kraniosakralne terapije ipd.). Predstavitev možnosti, ki jih ponujajo naturopatija in bodywork pri delu na sebi oz. kot pomoč pri obravnavi klientov v psihoterapevtski praksi.
13
PSIHOTERAPEVTSKI ODNOS (25 ur) // dr. Leonida KOBAL Koncept psihoterapevtskega odnosa in njegova pomembnost v psihoterapiji. Kvaliteten psihoterapevtski odnos najbolje napoveduje uspešen izid psihoterapije. Koncepti transferja, kontratransferja, delovne zveze in njihova uporaba v psihoterapiji. Posebej so osvetljeni terapevtovi in klientovi dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto terapevtskega odnosa. Podan je model, kako delati z motnjami, ki so del psihoterapevtskega odnosa in procesa ter uporabo kontratransferja v prid psihoterapevtskega izida. Poudarek bo na delu s klienti z mejno organizacijo osebnosti oz. motnjami osebnosti.
PSIHOPATOLOGIJA V PSIHODINAMSKI PSIHOTERAPIJI (25 ur) // Barbara DEBELJAK Osnovni psihodinamski koncepti s poudarkom na nevrotični osebnostni strukturi in transferju, kontratransferju in odporih. Poglobili bomo znanje o osebnostnih patologijah v smislu definiranja fokusa intervenc. Integrirali bomo psihodinamski in telesno orientirani pristop dela z nevrotično osebnostno strukturo. Teoretičnemu predavanju so dodane praktične vaje.
TELO V PSIHOTERAPIJI I (25 ur) // Lan PEČJAK Obravnava in odnos do telesa skozi različne vidike psihoterapevtskih teorij in pristopov. Razvoj telesnih tehnik. Zaznava in obravnava telesa skozi fizični, miselni, čustveni, energetski in duhovni vidik. Etika telesnih tehnik. Predavanje je teoretsko in osebno izkustveno.
Četrti letnik
ETIKA V PSIHOTERAPIJI (5 ur) // Jana RIJAVEC Praktični vidiki in dileme etičnega psihoterapevtskega odnosa. Kje so meje in kako se jih zavemo in postavimo.
ZAČETKI PSIHOTERAPEVTSKE PRAKSE I. (20 ur) // Lan PEČJAK Predavanje se osredotoča na principe in tehnike individualnih terapij in drugih modalitet. Način dela in vzpostavitev psihoterapevtskega odnosa.
DINAMIKA IN STRUKTURA III (25 ur) // Ingo KLIMKUS Psihodnamika narcističnih in borderline motenj. Posebni diagnostični pokazatelji, s pomočjo katerih najdemo način obravnave, ki je učinkovit, ima pa hkrati določena pravila in pasti. Rečeno je, da naj bi bila obravnava tovrstnih klientov zahtevna in hkrati nevarna ter naporna za psihoterapevta. Delo z njimi pa je lahko drugačno, če dojamemo globoko bistvo teh motenj in se naučimo, kako jih vzeti na čustvenem nivoju, ki je po izkušnjah predavatelja edini način, da jih resnično “dobimo”.
SISTEMSKI FAKTORJI V PSIHOTERAPIJI (25 ur) // dr. Leonida KOBAL
14
Sistemska teorija predpostavlja, da je vsak posameznik sam po sebi sistem in hkrati del različnih sistemov. Sistemi imajo skupne značilnosti, npr. krožnost, komunikacijsko mrežo pozitivnih in negativnih povratnih informacij, pravila delovanja, hierarhije, kritične vrednosti, dinamično (ne)ravnotežje, vzorce in nenadne porajajoče vzorce novih kvalitet itd. Razumevanje lastnosti sistema omogoča bolj celosten in kompleksen pogled na življenje. Vpliva na učinkovitejše psihoterapevtsko delo, ne glede na to, ali delamo s posameznikom, parom, družino ali skupino. Sistemska perspektiva nam omogoči širše razumevanje nastanka čustvenih in odnosnih težav in celovitejše zdravljenje. Na simptome pogledamo iz vidika funkcije, ki jo imajo v sistemu in kot taki so tesno povezani z odnosno dinamiko (preteklo ali sedanjo, ponotranjeno ali aktualno tu in zdaj). Pri načrtovanju terapevtskih intervenc smo pozorni na dva temeljna vira: posameznikovo samopodobo (potreba po vzdrževanju lastne samopodobe je naša temeljna potreba) in na podporno mrežo posameznika. Edukanti s pomočjo demonstracij raziskujejo terapevtsko spremembo iz vidika sistemske perspektive.
TELO V PSIHODINAMSKI PSIHOTERAPIJI II (25 ur) // Barbara DEBELJAK Načini obravnave telesa, ki so značilni za psihodinamsko psihoterapijo. Razlike med individualnim in skupinskim settingom pri različnih osebnostnih strukturah in v različnih fazah terapevtskega procesa. Teoretični del je kombiniran z izkustvenimi vajami.
ZAČETKI PSIHOTERAPEVTSKE PRAKSE II. (25 ur) // Lan PEČJAK Predavanje se osredotoča na notranje -‐ osebne in zunanje faktorje pri pričetku samostojnega psihoterapevtskega dela. Obravnavamo občutek psihoterapevtove kompetentnosti skozi vidike dela s klienti kot tudi vzpostavitev identitete poklica – psihoterapevt.
5. Nazivi v psihodinamskem pristopu SPECIALIZANT SVETOVALEC Specializant – svetovalec je edukant, ki ima izpolnjene naslednje pogoje: • opravljen 1. in 2. letnik šole za psihodinamsko psihoterapijo, • zaključeno individualno in skupinsko osebno izkušnjo, • dovoljenje vodje študija. SPECIALIZANT PSIHODINAMSKE PSIHOTERAPIJE Specializant je edukant psihodinamske psihoterapije, ki ima opravljene pogoje za začetek praktičnega dela s klienti pod supervizijo: • zaključeno 7. stopnjo univerzitetne izobrazbe oz. 1+2 stopnjo po Bolonjskem
sistemu • opravljene splošne vsebine (propedevtika) iz psihoterapevtskih vsebin, • opravljen 1., 2. in 3. letnik šole za psihodinamsko psihoterapijo,
15
• zaključeno individualno in skupinsko osebno izkušnjo, • pozitivno mnenje skupinskega in individualnega učnega terapevta, • dovoljenje vodje študija. ali • zaključeno 7. stopnjo univerzitetne izobrazbe oz. 1+2 stopnjo po Bolonjskem
sistemu • opravljen 1. in 2. letnik šole za psihodinamsko psihoterapijo, • opravljene splošne vsebine (propedevtika) iz psihoterapevtskih vsebin, • zaključeno individualno in skupinsko osebno izkušnjo, • 2 leti asistence (min. 320 ur), • pozitivno mnenje skupinskega in individualnega učnega terapevta, • dovoljenje vodje študija. PSIHODINAMSKI PSIHOTERAPEVT Edukant postane individualni psihodinamski psihoterapevt, ko: • uspešno zaključi teoretično izobraževanje in opravi vse izpitne obveznosti, • uspešno izpolni vse kriterije iz praktičnega dela usposabljanja. Skupinski psihodinamski psihoterapevt postane posameznik, ko: • izpolni vse pogoje za individualnega psihodinamskega psihoterapevta, • opravi dodatno izobraževanje iz skupinske psihoterapije v obsegu 80 ur, • ima v celoti zaključeno skupinsko osebno izkušnjo (min. 480 ur), • ima v celoti zaključeno asistenco (min. 480 ur).
6. Predstavitev učiteljev INGO KLIMKUS, dipl.pol.,dipl.psih., psihodinamski psihoterapevt, supervizor, učitelj Ingo Klimkus je diplomirani politolog in psiholog, predvsem pa je psihodinamski psihoterapet, supervizor in učitelj. V svoji praksi v Berlinu že vrsto let dela s posamezniki in skupinami. Leta 1997 je še z nekaterimi nemškimi in nizozemskimi terapevti, začel s svojo prvo slovensko terapevtsko skupino ter uspešno izobrazil prvi dve generaciji slovenskih psihodinamskih psihoterapevtov. Leta 2010 je v okviru SKZP prejel zlato plaketo za dosežke in doprinos na področju razvoja psihoterapije v Sloveniji. Od leta 2008 predava v okviru psihodinamskega in psihoanalitičnega študija tudi v izobraževalnem programu Slovenskega inštituta za psihoterapijo, ki je povezan z Univerzo Sigmunda Freuda na Dunaju. Praktično delo s telesom je v njegovi psihoterapiji združeno z globinsko psihološkim psihoterapevtskim pristopom, ki vključuje znanje moderne razvojne analitične psihologije, teorijo objektnih odnosov in self psihologije ter številne druge prakse v katerih se izobražuje že vrsto let.
16
LAN PEČJAK, univ.dipl.soc.del.,psihodinamski psihoterapevt, učni terapevt in supervizor (evropska diploma iz psihoterapije in diploma Evropskega združenja za psihoanalitične psihoterapije) Lan Pečjak je diplomiral na Fakulteti za socialno delo. Med študijem se je vklučil v psihoterapevtsko skupinsko osebno izkušnjo v okviru prve slovenske skupine iz globinsko psihološke telesne psihoterapije ter kasneje nadaljeval usposabljanje in izobraževanje v psihodinamski psihoterapiji v okviru mednarodnega pilotskega projekta za izobraževanje psihodinamskih in telesnih psihoterapevtov v Marezigah. Trenutno je vključen v Doktorski študij na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju. Lan je v letu 2006 bil del ekipe pri ustanavljanju Slovenskega inštituta za psihoterapijo in tudi njegov direktor do leta 2012. Je soustanovitelj in strokovni vodja Centra za osebnostno rast in psihoterapijo, vodja šole za psihodinamsko psihoterapijo in soustanovitelj ter direktor Inštituta za psihodinamsko psihoterapijo. Lan ima več kot deset let izkušenj pri psihoterapevtskem delu s posamezniki, pari in še posebej s skupinami. Dr. LEONIDA KOBAL, univ. dipl. psihologinja in psihoterapevtka Leonida Kobal je psihologinja in psihoterapevtka. Je doktorica znanosti iz področja klinične psihologije. V psihoterapevtsko delo integrira sistemsko družinsko in partnersko terapijo, sodobno analitsko terapijo, razvojne teorije, geštalt, NLP, kognitivne tehnike, hipnoterapijo, EMDR in meditativno prakso. V privatni praksi dela psihoterapevtsko s posamezniki, pari, družinami in skupinami. Predava na psihoterapevtskih inštitutih v Sloveniji in na Hrvaškem ter v okviru Univerze Sigmunda Freuda iz Dunaja. Izobražuje edukante iz sistemske, psihoanalitske in integrativne terapije, predava skupinsko dinamiko, psihologijo in razvojno psihologijo za psihoterapevte. Vodi delavnice osebnostne rasti za posameznike in organizacije. Raziskuje na področju psihoterapije in je avtorica znanstvenih, strokovnih člankov in delov monografij. Njeno temeljno raziskovanje je, kaj v psihoterapiji deluje in kako povečati njeno učinkovitost. Dr. NINA VODOPIVEC Nina Vodopivec je kot znanstvena sodelavka zaposlena na Inštitutu za novejšo zgodovino. Doktorica znanosti s področja socialne antropologije se kot raziskovalka ukvarja z vprašanji socialnega spomina, antropologije vednosti, antropologije postsocializma in dela, s študijo spolov ter z medkulturno komunikacijo. V letu 2010 je kot Fulbrightova štipendistka predavala na Univerzi Wittenberg, Ohio, ZDA. V ospredju njenih raziskav ter predavanj so vprašanja družbenih izključenosti, procesi družbeno ekonomskih preoblikovanj, predvsem načini, kako družbene spremembe na mikro ravni doživljajo oz. izkušajo posamezniki. Na področju medkulturne komunikacije in globalnega učenja je organizirala številne delavnice in usposabljanja za učence, dijake in učitelje. JANA RIJAVEC, univ. dipl. psih. in psihoterapevtka integrativne in gestalt terapije (evropska diploma iz psihoterapije) Jana Rijavec je svojo psihoterapevtsko izobrazbo zaključila v okviru Evropske akademije za psihosocialno zdravje -‐ Inštitut Fritza Perlsa iz Düsseldorfa (dr. Hilarion Petzold). Po končanem izobraževanju se je dodatno izpopolnjevala pri učnem terapevtu in supervizorju Blažu Topolovcu (integrativni gestalt terapevt, Dunaj), pri dr. Petru Heinlu (družinski terapevt,
17
London) in dr. Petru Bolenu (telesni terapevt, Dunaj). Ima dolgoletne izkušnje na področju individualne in skupinske psihoterapije. Aktivno sodeluje pri izobraževanju študentov psihoterapije različnih šol (predavanja, izkustvene skupine). Vodi seminarje in intenzivne delavnice za kliente in psihoterapevte. VERA KLEMENČIČ, psihodinamska psihoterapevtka, učna terapevtka in supervizorka (evropska diploma iz psihoterapije in diploma Evropskega združenja za psihoanalitične psihoterapije) Vera Klemenčič je študirala svetovno književnost in sociologijo. Še kot študentka je bila kot prostovoljka vključena v terapevtske tabore dr. Anice Kosove in dr. Bernarda Stritiha. Pri svojem učiteljskem delu ter pri delu z mladimi s posebnimi potrebami je vedno bolj ugotavljala potrebo po osebni psihoterapevtski izkušnji. S pomočjo International Academy for Bodytherapy in Gesellschaft für tiefenpsychologische Körpertherapie je leta 1997 na svojem domu v Marezigah organizirala prvo slovensko skupino iz globinsko psihološke telesne psihoterapije. Leta 2001 je nadaljevala s študijem propedevtike pri SKZP in psihodinamske psihoterapije v okviru mednarodnega pilotskega projekta za izobraževanje psihodinamskih in telesnih psihoterapevtov. Kot psihoterapevtka dela od 2003. S sodelavko Renato Fabec je izvedla več izobraževalnih delavnic za zdravstvene in socialne delavce ter bodoče starše o pomenu prenatalnega, perinatalnega in zgodnjega otroštva za psihofizični razvoj otrok. Sedaj je upokojena in nadaljuje z delom psihoterapevtke in učne terapevtke. BARBARA DEBELJAK, univ.dipl.soc.del., psihodinamska psihoterapevtka, učna terapevtka, (evropska diploma iz psihoterapije in diploma Evropskega združenja za psihoanalitične psihoterapije) Barbara Debeljak je dokončala Visoko šolo za socialno delo (2003) in Diferencialni program univerzitetnega izobraževanja za socialno delo na Univerzi v Ljubljani (2007) ter specialistično izobraževanje iz psihodinamske psihoterapije (2007). V času študija socialnega dela je vpisala smer duševno zdravje v skupnosti in diplomirala s temo Ocena tveganja v socialnem delu. Več let je sodelovala in bila dve leti zaposlena kot terapevtka in vodja centra za psihoterapijo Ljubljana na Slovenskem inštitutu za psihoterapijo. BLAŽ ULES, bac. psihoterapevtske znanosti Blaž Ules je psihoterapevt-‐psihoanalitik z ECPP certifikatom. V zasebni praksi izvaja individualno psihoanalitično psihoterapijo. Pri svojem terapevtskem delu združuje spoznanja tako klasične psihoanalize kot tudi spoznanja novejših psihoanalitskih šol ter razvojnih teorij. Je asistent pri specialističnem študiju psihoanalize v okviru SIP, kjer izvaja seminarje in predavanja. Opravlja tudi delo terapevta za skupinsko osebno izkušnjo ter je kandidat za supervizorja in učitelja skupinske in individualne osebne izkušnje. MARTINA MIHIČ,
18
Psihodinamski psihoterapevti za osebno izkušnjo: Barbara Debeljak, Irena Papež, Lan Pečjak, Ljudmila Srebot Brezigar, Meta Furlani, Renata Fabec, Tina Božič, Urša Adam, Vera Klemenčič in Vita Rozman.
Psihodinamski supervizorji: Irena Papež, Lan Pečjak, Renata Fabec, Vera Klemenčič in Vita Rozman.
19
7. Vpis “We participate in the forming of the future by virtue of our capacity to conceive of and respond to new possibilities, and to bring them out of imagination and try them in actuality.” Rollo May V izobraževanje za psihodinamskega psihoterapevta se lahko vključi vsakdo, ki:
• uspešno opravi uvodni razgovor z vodjem študija, • ima najmanj VII. stopnjo predhodne univerzitetne izobrazbe oz. 1+2 po
bolonjskem sistemu ali • bo dosegel do zaključka šole PDP, • ima ali bo v času študija zaključil tudi študij uvodnih in splošnih
psihoterapevtskih vsebin, • podpiše pogodbo o vključitvi v šolo.
V študijskem letu 2015 poteka vpis od 1.9. do 1.10.2014. Študijsko leto traja od 1.1. do 31.12. koledarskega leta. Urniki se določijo ob začetku študijskega leta. Predavanja in seminarji potekajo v slovenskem jeziku, z izjemo predavanj g. Inga Klimkusa, ki potekajo v angleškem jeziku. Šolnina za študijsko leto 2015 znaša 2.750 EUR in vključuje:
• vsa predavanja, • vse seminarje, • organizacijo treh izpitnih rokov za vsak predmet, • dve tutorski srečanji, • govorilne ure, • podporo pri študiju.
20
PRIJAVNICA ZA VKLUČITEV V ŠOLO PSIHODINAMSKEGA PSIHOTERAPEVTSKEGA PRISTOPA Z izpolnjeno prijavnico se vpisujem v šolo psihodinamskega psihoterapevtskega pristopa. (Izpolnite z velikimi tiskanimi črkami.) Priimek in ime:______________________________________________________ Rojen-‐a (datum in mesto rojstva):_______________________________________ Domači naslov:______________________________________________________ Telefon:____________________________________________________________ E-‐ naslov:__________________________________________________________ Naziv in stopnja izobrazbe:____________________________________________ Poklic:_____________________________________________________________ Zaposlen-‐a:__________________________________________________________ Morebitna dosedanja izobraževanja na področju psihoterapije: ___________________________________________________________________ Datum prijave in lastnoročni podpis: _____________________________________ Prosimo, da k prijavi priložite:
• pristopno izjavo, • fotokopijo maturitetnega spričevala in diplome oziroma potrdilo o vpisu na visokošolski
zavod, • potrdilo o zaključku oz. vpisu v študij splošnih vsebin -‐ propedevtiko, • fotokopije potrdil o morebitnih izobraževanjih iz psihoterapije.
Izpolnjeno prijavnico skupaj s prilogami pošljite na naslov: INŠTITUT ZA PSIHODINAMSKO PSIHOTERAPIJO, Trg mladinskih delovnih brigad 5, 1000 Ljubljana ali na mail: [email protected]