olj^na nedelja in olj^na vejica v [egah in...

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 11 · 2001 · 2 (26)

433

izvirni znanstveni ~lanek UDK 398.3:633.852.73prejeto: 2001-01-15

OLJ^NA NEDELJA IN OLJ^NA VEJICAV [EGAH IN NAVADAH SLOVENSKE ISTRE

Roàna KO[TIÁLZnanstveno-raziskovalno sredi{~e Republike Slovenije Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 18

IZVLEÊK

V prispevku avtorica pojasni izhodi{~e in razvoj cvetnonedeljske {ege, opi{e olj~no nedeljo na istrskem podeèljuter poda opis istrske olj~ne vejice. Le-ta je lahko naravno ra{~ena ali spletena oljka. Podrobno predstavi spletenoolj~no vejico "palmo", ki ima zanimive oblike. Preko {eg in navad na vaseh Slovenske Istre ori{e vlogo olj~ne vejice vìvljenju Istranov v 20. stoletju. Iz terenskega raziskovanja in upo{tevanja pisnih virov je mogo~e trditi, da oljkaspremlja Istrane od rojstva do smrti.

Klju~ne besede: oljka, olj~na vejica, olj~na palma, olj~na nedelja, {ege in navade v vaseh Slovenske Istre

PALM SUNDAY AND OLIVE BRANCH IN THE CUSTOMS OF SLOVENE ISTRA

ABSTRACT

In her present contribution the authoress describes the background and development of the Palm Sundaycustoms, depicts Palm Sunday in Istran countryside, and gives a thorough description of Istran olive branch. Thelatter can be used in its original form or plaited, which known as "palm" appears in some very interesting forms.Through the customs practised in the villages of Slovene Istra, she describes the role of olive branch in the lives ofIstrans in the 20th century. On the basis of the carried out field research and various written sources it can be assertedthat olive accompanies the Istrans virtually from birth to death.

Key words: olive, olive branch, olive palm, Palm Sunday, customs in the villages of Slovene Istra


Roàna KO[TIÁL: OLJ^NA NEDELJA IN OLJ^NA VEJICA V [EGAH IN NAVADAH SLOVENSKE ISTRE, 433-452

434

UVOD

V ~lovekovem ìvljenju se izmenjujejo delavniki inprazni~ni dnevi. Ob nekaterih praznikih pa {e posebejzaìvijo ne{tete {ege in navade. ^loveka se polasti pred-prazni~ni nemir, nato ga prevzame prazni~no doìv-ljanje in uìtek, ob izteku praznikov pa ga te{i le spo-min, ki bledi in odhaja s ~asom. Ostaja pa èlja polepem in upanje, da se {ege in navade ponovijo, toda le,~e jih ~lovek oìvlja in osmi{lja. @ivljenje z njimi, obnjih in iz njih zna biti lepo, bogatej{e. Ob tem ~loveklahko podoìvlja è ute~ene oblike, opu{~a ali poso-dablja tradicionalne elemente ali ustvarja na novo vdanem ìvljenjskem trenutku.

Kako je bilo in je {e danes prepleteno ìvljenje zolj~no vejico na podeèlju Slovenske Istre ob prazniku?Kak{en je etnolo{ki vidik? Kak{no je bilo ljudsko znanje,izku{nje v zvezi s to tematiko? Ali je bila le-ta strokovnoobdelana? Premalo, komaj omenjena. Le pregledno sobili nekateri detajli vklju~eni prek poro~evalcev v splo{-ne preglede (Kuret, 1989; Turn{ek, 1944). Napisani sobili ~lanki, ki bolj opozarjajo na oljarstvo in olj~no olje,ali pa so o tem poljudno poro~ali lokalni ~asopisi v Istri.

Menim, da je cvetnonedeljska oljka (úl~ina, palma)iz Slovenske Istre vredna temeljitej{e {tudije zaradi svojespecifi~nosti v materialu in obliki ter estetskega videza.Najbolj pa me z etnolo{kega vidika zanima vloga olj~neveje v ritualnem ìvljenju in njeni uporabi v kole-darskem letu med prebivalci vasi Slovenske Istre v 20.stoletju. Oljka je imela za ta prostor identifikacijskomo~, ki se sodobno oìvlja, pa tudi ponuja aplikacijskemo`nosti.

Cvetna nedelja-izhodi{~e in razvoj {ege

Zadnja, {esta nedelja v postnem ~asu je v cerkvenemkoledarju imenovana cvetna nedelja (tudi olj~na ne-delja). Po istrskih vaseh pa ji ljudje {e vedno pravijoúl~enca, úl~nica, v nekaterih vaseh starej{i ljudje tudicvétnica; poznano pa je tudi italijansko poimenovanjedomenica delle Palme in domenica delle Ulivi.

Ime olj~na nedelja ali domenica delle Palme se jepojavilo prvi~ v 6. stoletju, kot je zapisal Izidor Seviljski(+ 636). Poimenovanje izvira po izpri~ani procesiji vJeruzalemu iz 4. stoletja. @e v 7. stoletju pa so na za-hodu nosili v procesijah palme ali drugo zelenje in ga

potem hranili na domovih (Eisenhofer, Lechner, 1961,155).

Vsebina kr{~anskega praznika se veè na Kristusovslovesni vhod v Jeruzalem. Jezus je prihajal sede~ naoslici (osli~ku) in mnoìca ga je pozdravljala, kotporo~ajo v Svetem pismu vsi {tirje evangelisti:

- "Zelo veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje pla{~e,drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot."Mt (21, 1-11) 8;

- "Veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje pla{~e, drugipa veje, ki so jih odlomili na poljih." Mr (11, 1-11) 8;

- "Ko je {el naprej, so razgrinjali svoje pla{~e na pot."Lu (19, 28-38) 36;

- "Vzeli so palmove veje, mu {li naproti in vzklikali:Hozana! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!Izraelov kralj!" Jn (12, 12-19) 13.

Ker je prihajal sprevod z Oljske gore, je upravi~enomisliti, da so bile med zelenjem tudi olj~ne vejice,~eprav jih Sveto pismo dobesedno ne omenja. Vir iz 4.stoletja1 pa razlo~no navaja olj~ne veje in natan~enpotek obreda. Praznovanje olj~ne nedelje, ki ga jedoìvela Eteria, pobo`na kristjana, na potovanju po svetideèli, opi{e takole:

"Dunque, all'ora settima tutto il popolo sale al montedegli Olivi, cioe all'Eleona, alla chiesa, e il vescovopure; si dicono inni e antifone adatte al giorno e al luogoe parimenti si fanno delle letture....E quando inizia l'oraundecima, si legge il passo del vangelo in cui si raccontache i bambini con rami e palme andarono incontro alSignore dicendo: "Benedetto colui che viene nel nomedel Signore". E subito il vescovo si alza e con lui tutto ilpopolo e allora dalla sommita del monte degli Olivi ci simuove tutti a piedi.

Tutto il popolo cammina davanti al vescovo can-tando inni e antifone, rispondendo sempre: "Benedettocolui che viene nel nome del Signore". Tutti i bambinidel luogo, perfino quelli che non possono camminareperché sono troppo piccoli e che i loro genitori tengonoal collo: tutti tengono dei rami, chi di palme e chi diolivi; e cosi si accompagna il vescovo nel modo in cui siaccompagno il Signore in quel giorno" (Eteria, 1979,119-120).2

Najprej so ta dogodek slovesno proslavljali kristjani vJeruzalemu, nato se je praznovanje raz{irilo v Carigrad,se udoma~ilo v Galiji (ju`ni Franciji) in sploh v rimskiCerkvi (Turn{ek, 1944, 143). Spomin na ta do-

1 V oznaki pi{e, da je delo Diario di viaggio zgodovinski dokument, prva pripoved o romanju po Sveti deèli, datirano v ~as okoli leta363; v originalu je itinerarij v latinskem jeziku.

2 La processione della domenica-Procesija na olj~no nedeljo: Torej, ob sedmi uri vse ljudstvo s {kofom stopa proti Oljski gori, to jeEleona, v cerkev; pojejo se hvalnice in antifone, primerne dnevu in kraju in enako je tudi z branjem besedil... In ob enajsti uri berejoodlomek iz evangelija o otrocih, ki z vejami in palmami gredo naproti Gospodu, reko~: "Blagoslovljen, ki prihaja v imenuGospodovem." In tako {kof in z njim vse ljudstvo vstane in se z vrha Oljske gore premikajo pe{. Vse ljudstvo hodi pred {kofom,pojo~ hvalnice in antifone, zmeraj odgovarjajo~: "Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem." Vsi, celo tisti, ki ne morejo hoditi,ker so majhni in ki jih njihovi star{i nosijo na ramenih: vsi imajo veje, nekateri palmove, nekateri olj~ne; in tako pospremijo {kofa nana~in, kakor so spremljali Gospoda tistega dne."



435

godek pa je Cerkev proslavljala z veliko ma{o inposebnimi obredi pred njo. Obredi naj bi obnavljalievangelijski dogodek z igranimi prizori, zato jih raz-lagajo kot igro. Metod Turn{ek deli dogodek oz. igro natri dejanja z ustreznimi deli v bogoslu`ju (Turn{ek,1944, 144):

- prvo dejanje se godi na Oljski gori med oljkami inpalmami = v bogoslu`ju blagoslov palm, oljk in drugegazelenja;

- drugo dejanje je Jezusova pot z Oljske gore dojeruzalemskih vrat = v bogoslu`nem opravilu slovesnaprocesija z blagoslovljenimi vejami in butarami okrogcerkve do cerkvenih vrat;

- tretje dejanje je Jezusov vhod v Jeruzalem in tem-pelj = v bogoslu`ju slovesna procesija od cerkvenih vratdo oltarja in sveta ma{a.

Glavno osebo-Kristusa ponazarja kri` na ~elu pro-cesije, v prej{njih stoletjih pa so to navzo~nost kazalizelo nazorno: najprej z ìvim prizorom (osel in igralec),ker pa je to bilo nerodno, so kasneje vlekli v procesijilesene figure - "cvetnega osla" na kole{~kih z lesenimKristusom na hrbtu (Kuret, 1989, 113). V razvoju {ege pase marsikaj obrusi, izgubi ali nadomesti. Tako jes~asoma iz te {ege izginil cvetni osel, ostalo pa je"zelenje" v spomin na palmove veje iz svetopisemskegadogodka. Blagoslavljanje zelenja je stara kr{~anska {ega,ki je bila izpri~ana è v 9. stoletju. V Evropi pa jeverjetno prekrila "neko starej{e predkr{~ansko obredjeokoli dolo~enih vrst 'svetega rastlinja', okoli dreves,grmov, zeli{~, cvetlic, ki naj bi pospe{evala rast,plodnost, odganjale zle ~are in bolezen, varovale predstrelo in drugimi ujmami" (Kuret, 1989, 114). To vlogo jev kr{~anstvu prevzel "ègnan les" cvetne nedelje: ta naj zmo~jo cerkvenega blagoslova obvaruje vsega hudegavsakega in vse, kar pride z njim v dotik. Blagoslovljenozelenje-olj~na veja je tako postala zakramental, to jeblagoslovljen predmet, ki ima zlasti duhovne u~inke(SSKJ, 1994, 1595; KKC, 1993, 434-437).

Glede na razlago {ege, so danes verniki, ki se ude-leìjo bogoslu`ja cvetne nedelje, kakor nekdanja heb-rejska mnoìca s palmami. Aktivno so vklju~eni v ob-navljanje in podoìvljanje evangelijskega dogodka, takoda pripravijo olj~ne veje, nosijo olj~ne veje v sprevodu,pojejo psalme, v zboru odgovarjajo. Danes med mla-dimi izbrani posamezniki berejo Kristusov pasijon povlogah, kar kaè nagnjenost k nazornej{i vklju~itvi vobred. Torej niso le pasivni gledalci obreda, temve~sodobni akterji v neko~ "igranem obredu". V bistvu seobred ne kon~a v cerkvi in tega dne, pa~ pa se njegovamo~ in sporo~ilnost prenese prek vernikov z blago-slovljeno olj~no vejico domov; v vsakdanje ìvljenjeposameznika, v krog druìne, v va{ko skupnost. Tako

preide iz sakralnega obmo~ja v profano ìvljenje. Zatosmemo re~i, da je {e danes cvetnonedeljsko obredjesodobno "angaìrana igra", ki korenini v daljni pre-teklosti na kr{~anskih in predkr{~anskih elementih.

Cvetna nedelja z velikim tednom uvaja velikono~nepraznike in formalno zaklju~uje 40-dnevni post - ko-rízam (od pusta/pepelnice do velikega petka/velike no~i).Obdobje posta je ume{~eno v ~as, ko naravne sile {emirujejo, a se v naravi è sluti novo ìvljenje, preobrat.Postni ~as narekuje odpovedovanje za telo in spokornostduha, ~loveka obra~a navznoter, vase. Z veliko no~jo pase zgodi vstajenje, ki naj vernega ~loveka prerodi, enakokot se iz notranjosti narave prebudi novo ìvljenje -zelenje. Iz postnega pogleda vase se ~lovek obrnenavzven, v naravo in kozmi~ne sile, ki krojijo vreme.Kozmi~ne sile so è predkr{~anske civilizacije rotile ssvojimi kulti, kr{~anstvo pa je zanje oblikovalo pro{njein procesije.3 Cvetnonedeljsko bogo-

Sl. 1: Spletena olj~na veja - palma (foto: R. Ko{tiál).Fig. 1: Ramo d'ulivo intrecciato � palma (foto: R.Ko{tiál).

3 V krkav{ki ùpniji se {e danes opravljajo pro{nje procesije med polji za lepo vreme in ugodno letino, in sicer: na krièv teden (trijepro{nji dnevi pred vnebohodom, ki je na ~etrtek, 40 dni po veliki no~i), na markovo (25. 4.) in med procesijo na sv. re{nje telo.



436

Sl. 2: Cvetna nedelja je blizu. Z olj~nimi vejicami bomogo~e zasluìti {e kak sold (Magajna, 1983, 172).Fig. 2: La domenica delle palme è prossima. Con i ramid'ulivo si potrà guadagnare ancora qualche soldo(Magajna, 1983, 172).

Sl. 3: Blagoslov olj~nih vej na Grami{}u pred cerkvijo vKrkav~ah l. 1996. V sredini stare{ini s krièm in olj~nimvrhom (foto: R. Ko{tiál).Fig. 3: Benedizione dei rami d'ulivo sul piazzale, dettoGrami{~e, antistante la chiesa di Carcase nel 1996. Alcentro i cameristi con la croce e la cima d'ulivo (foto:R. Ko{tiál).

slu`je je {e trpko, povezano s Kristusovim trpljenjem insmrtjo, toda oven~ano z zelenjem je è (pred)prazni~no.

Olj~na nedelja na istrskem podeèlju

Istrani so bili za preìvetje {e do nedavnega ve~i-noma vezani na zemljo in vreme. Iz izku{enj zelo modroin s so~no besedo predstavijo pomladni predprazni~ni~as takole: U Jistre pade úl~nica v cajt, ku gre spúmladuvèn en vse je nadüto. Ku pade ena rosa, si bo{k ~eznu} ubú~e zálan kapot. Vreme pa {e {krcáva. Kaj ra~ajoprovérbje eno stare lüde? "[e~án - dêvat misle/pensjerona en dan. Své}nice dan - zima je van. Tu je la`, re~eBla`. Svete Bla`, pu snege tapata{, ku ga ni, ga pa nardi.Svete Matija led razbija. Nobene zime ni {e pojo vuk.Spúmlad prnese kukuca, la{tarca en grlica. Vre {ê~nagrejo ti~ice en ribice na par. Svete Valantin, kré{e dan zadve vüre en an kuartín. Svete Valantin jima klü~e udkurenin. Svete Valantin obese koltra~ na rampín en hôdeu válo `njin. Svete Grgur je {u matare pu koèf, da ga boobukla za svete Joèf. Ozána kli~e alelujo! U korízmesmo sa ~ístle na dü{e en téle. Pónjar lahko kontento dela{vezmênske fe{te. Danas pa je svet sit eno prgnan, en punvraga. Na znajo, da "Ku zmládega dela{ püsta, bo{ stardelal korízam," ne pozabijo moralizirati nad zdaj{njimi~asi. (V Istri pade olj~nica v ~as, ko je pomlad èprebujena in je vse nabreklo. Ko pride prvi de`, gozdozeleni, ~ez no~ si oble~e zelen pla{~. Vreme pa je

muhasto. Kaj pravijo pregovori in stari ljudje? Februar -devet misli na en dan. Sve~nice dan - zime konec. To jela`, re~e Bla`. Sv.Bla`, po snegu tepta{, ~e ga ni, pa ganaredi. Sv. Matija led razbija. Nobene zime {e ni snedelvolk. Pomlad prinesejo kukavica, lastovica in grlica. @efebruarja se pti~ice in ribice ènijo. Sv. Valentin zdalj{adan za dve uri in ~etrt. Sv. Valentin ima klju~e odkorenin. Za sv. Valentina obesi koltra~

4 na kavelj in seodpravi v dolino. Sv. Gregor je {el materi po koùh, da gabo oblekla na sv. Joèf, ker zna biti {e mrzlo. Hozana =olj~nica napoveduje alelujo = veliko no~. V postnem~asu smo si postili du{o in telo. Potem {ele lahko veselopraznuje{ veliko no~. Danes pa so ljudje siti in objestni,polni hudobije. Ne vedo, da ~e v mladosti samopustujejo - veselja~ijo, se bodo v starosti postili, stradali -trpeli.)5

Po istrskih ùpnijah se je in se {e opravlja blagoslovolj~nih vej pred farnimi cerkvami v Dekanih, Sv. An-tonu, Tru{kah, [marjah, Krkav~ah, Ko{taboni, Kortah, naPomjanu, pa tudi v Padni in drugod preverjeni podatki(Ko{tiál, 1998) kaèjo na enotno potekajo~ obred, ki seujema z deli è omenjene "igre". Lahko ga spremljamona primeru obreda iz Krkav~:

- Prvo dejanje: Ljudje se zberejo pred cerkvijo,kamor pride duhovnik s spremstvom in krièm. Po krat-kem nagovoru in branju bo`je besede tu opravi bla-goslov oljk - guspúd `êgna úl~ino.

Udeleìjo se ga farani (ob~estvo) pa tudi ljudje od

4 Koltra~: {iroko rezilo s kratkim ro~ajem za sekanje drevesnih vej in ìvih mej, ki so ga obesili na kavelj pri vozu, na oslovo tovornosedlo ali celo mo{ki zadaj za pas na hla~ah.

5 Nare~no izrazje (besede, fraze, pregovori, opisi) je vzeto iz osebnega poznavanja in terenskega raziskovanja, ~e ni druga~e na-vedeno.



437

drugod (sosedstvo) in turisti~ni opazovalci (tujci - foré{ti).Eden najlep{ih istrskih ambientov za ta obred je gotovopred cerkvijo v Krkav~ah, skalnata plo{~ad na "Grá-mi{}u". Tu, na trgu pod stoletnimi oljkami (300-, morda400-letne oljke, kot zatrjujejo doma~ini), je ob~utekOljske gore bli`ji. Duhovnik blagoslovi zbrane ljudi inprinesene olj~ne veje z blagoslovljeno vodo. Pri temuporablja olj~no vejico namesto kovinskega kropila.

- Drugo dejanje: Ljudje se razvrstijo po ustaljenemredu v procesijo - pr{i{jón, ki gre okoli cerkve do glavnihvrat.

Zidovi in hi{e, ki obkroàjo trg Grami{}e, pro~eljecerkve in obi~ajna pot za procesijo so okra{eni z olj~-nimi vejami. V Krkav~ah, kar pomni ustno izro~ilo, nosicerkveni stare{ina pred krièm v sprevodu veliko olj~novejo (2-3 m). To je skupna ali cerkvena ul~ina, vrh zapapel na ~isto sredo - pepelnico. Procesijo vodi kri` meddvema sve~ama, nato gredo otroci, mo`je in fantje,pevci, duhovnik s spremstvom, dekleta in ène ternaklju~ni opazovalci. Procesija krene z Grami{}a podobzidan prehod ob cerkvi, skozi obokan hodnik podzvonikom in za cerkvijo na cerkveni vrt, proti Grami{}uter ob robu plo{~adi do njene skrajne zapadne to~ke -od tod pre~ka trg premo~rtno proti glavnemu vhodu.Pevci pojejo splet priredb psalmov z naslovom Mnoìcegredo s cvetjem in palmami.

- Tretje dejanje: Slovesen vhod v cerkev in slovesnama{a.

[e po drugi svetovni vojni so (tudi v prej omenjenih

vaseh) ohranili prizor iz "cvetnonedeljske igre". Duhov-niku in ljudstvu so zaprli vhod v cerkev. Notri so za za-prtimi vrati ~akali pevci na "Kristusov vhod v Jeruzalem".Med pevci in duhovnikom je potekal pevski dialog, petjepsalmov v latin{~ini.6/7 [ele po pevskem dialogu soodprli vrata - vhod, vendar je moral duhovnik 3-kratpotrkati s krièm po vratih.8/9 Za ljudske o~i zanimivprizor pred vrati je danes opu{~en.10/11 Danes so vrataodprta na steàj in pevci pojejo v slovenskem jeziku.Med petjem psalmov je sli{ati vzklike "hozana". Poslovesnem vstopu v sveti{~e vsi stoje izkazujejo ~astKristusovemu vhodu. Duhovnik jih v znamenje o~i{~e-nja z olj~no vejo pokropi. Pevci pojejo starozaveznepsalme, za~en{i s himno Slava, hvala in ~ast, o Kralj na{,Kristus Re{itelj.12 Sledi slovesna ma{a in branjeevangelija o Kristusovem trpljenju (pasijon). Do nedav-nega ga je bral duhovnik sam, zadnjih 30 let pa berejoob njem tudi mladi kot stati~no dramatizacijo. Ljudjehranijo razli~ne spomine na obrede.13 Verniki z olj~nimivejami so v cerkvi vsak zase in vsi skupaj slikovita inrahlo nemirna mnoìca oljk. Oltarji in prezbiterij so biliv Krkav~ah (tudi v Dekanih in {e kje) okra{eni le zoljkami {e v 60. letih tudi namesto ro`. Pripravljena paje bila tudi è kale~a p{enica, posejana v plitvih po-sodah za veliki teden.14

Ma{a tega dne je kljub liturgiji trpljenja zmagoslavnain slovesna, kar se prenese tudi na ljudi, sama sveti{~apa pravi "olj~ni gaji".

6 Ana Griòn - Bre~ka, roj. 1932, Krkav~e, se spominja, da so peli Gloria, laus et honor tibi sit Rex Christe Redentor... "Sen bla mladapevka, ben raj{i bla vane (zunaj) en kr~ala hozana, hozana. Ja blo ku jigra en mlade smo sa smejale en delale ni~a (neumnosti), zatume je moja mati stukla (pretepla), da se rakordan (spominjam) {e danes."

7 Pavla-Pirina Kandido, roj. 1925, [marje, se istega spominja takole: "Ma joj, je blo lepo po{lu{at en gledat! Na ul~nico je blo {e lep{aku za vezan. Ja, ponjer smo {le ukulen crekve v pr{i{jon (procesijo), po {kalceh (stopni~kah) uzad za {akri{tijo (zakristijo) en polnapret u crekvo nutre pred utar."

8 Ivan Rojac, roj. 1928, Nova vas, za Krkav~e: "Gospud je trkljal z razpelon, kadar so kantadure (pevci) umuknile: prvi bot - en boto,drugi bot - dva bota in tre}i bot tri." (bot=krat, boto=udarec).

9 Francka Rojac, roj. 1911, Ko{tabona: "Je bil gospud Cerar iz [otmarje ([marje), za cajta Talje (Italije), ki je tendo (upravljal) Pomjanin Ka{tabono. Je blo taku pr nes: Valika vrata zaprta, pevce smo ble nutre pud kantarijo (korom)... Je mahno siz kriòn pu vratah,moè doprejo vrata en svet (ljudstvo) je {u nutre za guspudon. Mi smo {le pu {kalah na kantarijo en ponjer je bla ma{a. Sen blapevka ud patnajs let, smo kantale (peli) latinjsko al taljanjsko... Uuuu! sa ni smelo slovenjsko! So nas noncjale karbinjeron (ovadilikarabinjerjem) v [otomarje. Se vidu vraga ponjar! "

10 Pri Sv. Antonu pa so {e dale~ po drugi vojni zapirali vrata, poro~a Vilma Turk, roj. 1924, Sv. Anton.11 Kronika ùpnije Krkav~e, str. 30, 31, ima dva zapisa, ki sta gotovo povezana z omenjenimi spremembami; to je prenos obredov na

popoldanski ~as in uvajanje narodnega jezika v bogoslu`je:- 1. 4. 1956 za veliko no~ ùpnik na dveh straneh in pol opi{e uvajanje novih obredov, ki je bilo ukazano za vesoljno Cerkev zdekretom 16. 11. 1955, in beleì: "V ùpnijski cerkvi smo imeli razlago obredov na cvetno nedeljo. Mnogi, posebno starej{i ljudje somislili, da to uvaja novi ùpnijski upravitelj, ker je pa~ nov in ho~e vse po novem."- 8. 12. 1963 Konstitucija o bogoslu`ju - II. vatikanski cerkveni zbor o uvedbi narodnega jezika v bogoslu`je.

12 Himno Gloria laus... je v latin{~ini skomponiral Teodulfo di Orléans (+ 821).13 R. Ko{tial, strnila po terenskih raziskavah: Pasijon je dolg in otroci so se kdaj zdolgo~asili in za~eli klepetati. Take je ponavadi

"u{latal z ul~ino me`nar Jani}, da od sramote en straha niso pozable ul~ence do vekomaj". Dekleta pa so med monotonim branjemsvaljkala olj~ne liste na svojih vejicah. Tako je nastala posebna oblika olj~ne vejice, kodrasta - ri~asta ul~ina . V Ko{taboni je u{latalaotroke ~otasta ({epasta) Marija iz Doline, v [marjah pa Ton}a Bandélovka.

14 O kale~em ìtu-p{enici v posodicah glej doktorsko dizertacijo Vitomira Belaja Kultni vrti}i u Jugoslaviji i njihov etnolo{ki okvir,Zagreb 1979. T. i. Adonisovi vrti~ki se drugod na Slovenskem pojavljajo v ~asu boì~a, v Istri (Krkav~e) pa navadno sejejo p{enicotudi za bo`ji grob ob veliki no~i.



438

Sl. 4: Na olj~no nedeljo leta 2000 v Krkav~ah (foto R.Ko{tiál).Fig. 4: Domenica delle palme a Carcase nel 2000 (fotoR. Ko{tiál).

Olj~nica je po istrskih vaseh bila in je {e danesbogata nedelja zelenja, ~eprav samo olj~nih vejic. Vvernih domovih te oznanjajo ponoven prihod velikeno~i in varujejo oz. odganjajo zle sile.

Istrska olj~na veja

a) Naravna oljka

K blagoslovu nosijo v Istri od vedno samo olj~ne veje- olko, úl~ino,15 najve~ v naravni obliki, pa tudiposebno spleteno. ê je olj~na veja razvejena s po-ganjki, ji pravijo vrh, vr{i}; lahko pa je le ravna {iba -mladica. K naravni obliki bi {teli tudi vr{i~ek s plodovi -vr{i} z ulkame. Kodrasta - rí~asta úl~ina in olka na trivejce ali kronca sta {e naravni, a è kaèta dolo~enposeg ~loveka: liste kodraste oljke nasvaljkajo s prsti,oljko na tri veje pa zaveèjo v ven~ek.

Doma~ini upo{tevajo pri izboru vejic dvoje: obliko(razra{~enost ali znâ{anost vrha) in videz listov (kvalitetoali lepoto pérja). Olj~ne veje je neko~ izbral in {el ponje

gospodar. Praviloma je veje urezal {e predson~nim vzhodom v nedeljo zjutraj. Za pletenje in pro-dajo pa so rezali ves teden prej. Dokler ni bila oljkablagoslovljena, je niso smeli nesti v hi{o. Olj~ne veje soodloìli na dvori{~u, na kamnito klop ali kamen, podlopo ali pod pokrito teraso - baladúr. Danes gre po oljkokdorkoli iz druìne in tudi ~asovnih omejitev ni ve~.

Doma~ini so (bili vedno) izbir~ni16 in ve~ina i{~elepe, bujne - namoráne mladike, ki rastejo v notranjostikro{enj. Pred pozebama 1929. in 1956. leta so bile {evse oljke necepljene - divje, valike ku gora en {iroke kubaldahin, da je blo u grme tema; perje pa ~rno, svetloku lu~, ki jima gor ~eravérgine (divje, velike kot gora in{iroke kot baldahin, da je bilo v olj~nem grmu tema~no;listje pa temno zeleno, toda svetlikajo~e in gladko kakorod voska) (Ko{tiál, 1997, Nova vas 1964).17 Najlep{i paso poganjki - mladíce, ki rastejo ob zapu{~enih deblih.Nekaterim je uspelo v zavetnih legah ohraniti na vejicahtudi plodove. Taki so bili posebno ponosni - sopérbe.Tudi na cepljenih oljkah je mogo~e zadràti plodove, ajih je treba prav tako {~ititi pred pti~i, vetrom, mrazom.Lahko je danes oble~i vr{i~ek v polivinilasto vre~ko!18

Glede velikosti vejice se {e vedno ravnajo po osebi -po pr{oni. Odrasli nesejo v cerkev eno ali dve do triveje. Gospodar je v preteklosti nesel lepo rasel - en{tábile vrh ali cel {op vej - fa{}. @enske {e vednovzamejo manj{e veje kot mo{ki, dekleta pa si preberejonajlep{e. Fantje zataknejo manj{o vejico v gumbnico aliv naprsni èp suknji~a. Otrokom pripadajo primernomajhne veje. V~asih, ~e so jih doma imeli, so otrokomna vejico privezali kako podobico - sve~i} (Ko{tabona,Sv. Anton). Podobno so delali tudi drugod, npr. v[marjah so vejco na tri upognili v ven~ek - kronco, jozapeli in pritrdili podobico, "najraje Srce Jezusovo, kismo jo {parale od velikono~ne spuvedi."19

S pisanimi trakovi krasijo olj~ne vejice {e danes vBertokih in pri Sv. Antonu, kar pa je pri{lo od drugod."To ni na{e. Doma~ini smo nosili ègnat neokra{eneoljke in smo se dràli vse po starem. Na naravno oljkosmo otroci zvezali svetni~ek - podobico in jaz tako {edanes delan."20 V Marezigah se spominjajo, da so videli

15 Oljka (knji`na beseda ima krajevne nare~ne oblike ulka, ulika, vulka, olka) z blagoslovom postane oz. dobi prilastek "ègnana".Izraz "ul~ina" pa ustreza pomenu olj~ni les, oljkovina ali olj~evje, ki ga ob obrezovanju dreves zavrèjo. Vendar tudi cvetnonedeljskiali olj~ni vejici v Istri pravijo na splo{no "ègnana ul~ina".

16 N. Kuret trdi v Prazni~nem letu Slovencev I, str. 114: "Olj~ne vejice in preprosti {opki me{~anov se ne dado primerjati z butarami nakmetih;". Upati je, da je avtor mislil le na velikost. Pa tudi glede tega so starej{i o~ividci za Istro poro~ali, da so gospodarji prinesliblagoslovit pravo butaro - "fa{ino vej", ker so imeli veliko ìvine. V primerjavi s cvetnonedeljskimi butarami po Sloveniji in obdana{njem tekmovalnem duhu je olj~na veja res majhna, toda posebno spletena nikakor ni skromna ali revna.

17 Komparacija "{iroka ku baldahin" pomeni izredno lepo, ko{ato oljko kot baldahin ali cerkveno "nebo", ki ga nosijo v procesijah(telovski, vstajenjski) nad duhovnikom z mon{tranco.

18 N. Kuret v Prazni~nem letu Slovencev I navaja na str. 140: "V slovenski Istri se starej{i ljudje zadovoljijo s preprosto olj~no vejico...,ki je na njej ostal {e kak sad." Taka vejica zahteva stalno opazovanje in skrb. Marca ali aprila imeti vejico s sadeì, sploh nipreprosto! To je izjemna, bogata olj~na vejica, kakr{no uspe "vzgojiti"le redkim.

19 Lazar Prodan, roj. 1934, [marje.20 Vilma Turk, roj. 1924, Sv. Anton.



439

palme v Trstu, sami in v okolici pa jih niso delali. Palmepa so {e do 60. let pletli v Dekanih.21

Pri Sv. Kriù, na Proseku in Kontovelu ter pri Banih inv Boljuncu v okolici Trsta so tudi "od vedno" ènskepripravljale olj~ne veje za prodajo. Pripravljale sosrednje in manj{e vejice z manj{im palmovim pletenjem(ok. 20 cm) na srednji {ibi in niso vedno delale kroga.Bolj so na olj~ne vejice privezovale pisane trakove(rde~e in vseh barv), pa tudi podobice in druge papirnateokraske.22 Tudi danes ènske slovenskega porekla {evedno pripravljajo olj~ne vejice za prodajo v dobrodelnenamene. Olj~ne vejice so manj{e in namesto podobicenanje priveèjo listek z besedo PAX. Listki so dveh barv:modri, ki jih kupujejo Slovenci, in zeleni, ki jih kupujejoItalijani. Slovenke iz sredi{~a Trsta so letos z dobrodelnoprodajno akcijo pri cerkvi sv. Antona Novega zbraleskoraj 2 milijona lir.23

Sl. 5: Olj~na nedelja v Piranu l. 1955. Stre`niki induhovnika z olj~nimi palmami (last R. Ko{tiál).Fig. 5: Domenica delle palme a Pirano nel 1955.Servienti e sacerdoti con palme d'ulivo (proprietà di R.Ko{tiál).

b) Spletena oljka - palma

V preteklosti in tudi danes je najbolj pogosta oblikaolj~ne vejice kar naravno ra{~ena veja. Poznali pa sotudi pletene olj~ne veje - palme v razli~nih oblikah.Starej{a jezikovna raba je poznala tudi izraze koronca(od krona, venec) in djrlanda (girlanda, venec; giro=krog, obod kot venec). Palma je bila pred drugo sve-tovno vojno {e obi~ajna na vaseh, videvali so jih tudi vmestih. Po letu 1945 jo je bilo {e videti na olj~nonedeljo, konec 50. let pa je bila è kar redka (ve~inomale za duhovnika). Nato je izginila.24 Odhajali so ljudje zvasi (eksodus), umirali so starej{i ve{~i poznavalci ple-tenja, prihajali so moderni ~asi tehnike, naglice inudobja ter ~a{~enje vsega tujega. Na mlaj{e rodovespretnost ni pre{la, saj povojni ~as ni bil naklonjencerkvenim obredom, prej obratno.25

Po mnenju ljudi so palme pletli v krajih, kjer je biloveliko oljk, in tu so tudi izpri~ane: Padna, Nova vas,Krkav~e, Sv. Peter, Pomjan, Ko{tabona, Dekani in Piran.Spominjali so se jih iz okolice Kopra. Videli so jihprodajati tudi v Trstu � prodajale so jih Istranke in slo-venske okoli~anke s Proseka, Kontovela in Boljunca.Pletenih oljk je bilo ve~ v ~asih, ko so {e rasle ve~inomanecepljene oljke. O kraju ali ~asu izvora palme jevpra{ljivo kaj gotovega napisati. Ker ljudje ne znajokonkretno odgovoriti, modrujejo, da so pletenje prinesliverjetno s seboj duhovniki iz Istre (glagolja{i), da se je knam morda raz{irilo iz Dalmacije, da so to verjetnovideli v mestih, da je morda pletenje pri{lo iz Italije vTrst in k nam... Lahko smo zadovoljni, da smo jo oteliizginotju.26 Prav tako lahko ugibamo o samem imenu"palma". Palma se imenuje predmet in tudi na~inpletenja, kar ni ~udno, saj sta palma in oljka rastliniSredozemlja. Ali imata {e kaj skupnega? Morda je olj~napalma iz Istre kombinacija obeh: simbolnosti oblikepalme - palma zmage, vzpona, preporoda, nesmrtnosti -(Chevalier, Gheerbrant, 1993, 408) in vsebine oljke -oljka miru, plodnosti, o~i{~enja, mo~i, zmage in na-garade - (Chevalier, Gheerbrant, 1993, 132)? Ali je pal-ma vzniknila iz ~asov, ko so razne zmagovalce in

21 Darij Gregori~, roj. 1952, Dekani.22 Mario Magajna, roj. 1916 v Trstu, ìvel s star{i v Kriù.23 Ga. Sim~i~, roj. 1920, Trst.24 Leta 1990 sem se odlo~ila, da spodbudim {e redke starej{e poznavalce k pletenju, sama pa sem uvedla pletenje v kro`ku na O[

[marje pri Kopru. Tako je prvih 15 u~encev usvojilo tehniko pletenja palme. Danes pa plete {e marsikateri, ki se je navdu{il nadizro~ilom.

25 V kroniki ùpnije Krkav~e je ve~ zapisov o prepre~evanju zunanjih slovesnosti verskih obredov s strani oblasti prek krajevnihljudskih odborov (KLO), va{kih politi~nih organizacij, {ole. Gre za ovadu{tvo, gro`nje, fizi~ne napade, denarne kazni, zavra~anjepro{enj za procesije in njihovo oviranje, javno zasmehovanje otrok.

26 M. Turn{ek v delu Pod vernim krovom II iz leta 1944 ne navaja palme, prav tako tudi ne Narodopisje Slovencev I iz leta 1944.Pojavi se v narodopisnem gradivu V. Möderndorferja Verovanja, uvere in obi~aji Slovencev - Prazniki II, 1948, kjer navaja opispalme iz Istre. Poro~evalec je bil Silvester êrut, {olski upraviltelj. Povzetek tega opisa je prevzel N. Kuret v Prazni~nem letuSlovencev 1965-71 in 1989 I, str. 141.



440

mu~ence krasili s palmovo vejo? Morda je ime rabljenozaradi vpliva bogoslu`ja oz. Svetega pisma. Tudi osebnaimena Palma, Palmira, Palmiro ljudje povezujejo z oljkooz. nedeljo palm. V 50. letih so {e ìvela na vaseh,danes jih otrokom ne dajejo ve~. Lahko da je palmapri{la v Istro iz sosednjih, "olj~nih deèl" Sredozemlja,prek romarjev, trgovcev ali menihov, vizitatorjev.Kakorkoli, umetelno spletena olj~na veja je ljudskaumetnina in ne glede na kraj, ~as in izvor ìvi medljudmi, ki so jo ohranjali in preoblikovali.27

Opis palme, postopek in tehnika pletenja

Primerna veja za srednje veliko palmo je dolìne 70-80 cm, s premerom oboda 20 cm. Premer veje v pecljupa je 1-1,5 cm, najve~ 2 cm. Pecelj - {pica naj bo dolgvsaj 15 cm (neko~ vsaj 20-25 cm). Za palmo srednjevelikosti potrebujemo pribli`no 100 parov listi~ev. Pred-videti moramo tudi rezervne listi~e, saj je vsak za~etekteàk. Sorazmerno manj{ih mer so otro{ke palme, ve~jepa so dolìne ok. 1 metra, s krogom premera tudi 30 cm,vendar je zanje potrebnega veliko materiala. Samopletenje je precej zamudno, priprava materiala vzameveliko ~asa (ve~ kot na za~etku predvideno!).

Sl. 6: Razli~ne oblike olj~nih palm (foto: R. Ko{tiál).Fig. 6: Varie forme di palma d'ulivo (foto: R. Ko{tiál).

Sl. 7: Spletanje palme (foto: R. Ko{tiál).Fig. 7: Intrecciatura delle palme (foto: R. Ko{tiál).

27 Po ve~letnem poizvedovanju sem na terenu naletela na spletanje palme pri gospe Silvani Pribac, roj. 1935, iz Padne, ki se jepletenja nau~ila od svojega strega o~eta. V okoli{kih vaseh sem izsledila {e imena pletarjev, àl so ve~inoma è pokojni. Padna:Jakob Pribac - Mu}o Dordan, Joè Griòn - Bepo Planjavec, Jakob Frankarli iz [marij, Ivan Koterle - Nani} [u{tar (1894). Sv. Peter:Marija Prodan - Juca Prodanka (1882). Krkav~e: Franc Kasteli~ (1910), Ivan Griòn - Nani} Mungi} (1879), Mihael Pucer - ]el Jani}(1898), Ivan Griòn - Nani} Tometi} (1900). Nova vas: Ivan Rojac - Nani} Rojac (1901), Marija Godina - Juca Andrju~ka s Pu~(1890), Mihael Gazi~ - barba ]el Gazi} (1890). Dekani: Avgu{tin Kjurman (me`nar). Piran: don Mario Latin (ùpnik).



441

Poiskati je treba primerno debelo, lepo enakomernora{~eno vejo, kjer lahko dva simetri~na stranska po-ganjka upognemo v obod, da dobimo lepo obliko kroga.Te`ko je najti tako ra{~ene veje, posebno na cepljeniholjkah. Sicer moramo na izbrani veji odstraniti odve~nevejice, da ostanejo le trije poganjki. To je ogrodna vejain je lahko katerekoli sorte oljka.

Za spletanje palme potrebujemo material ali listi~e vparih - perje necepljene oljke, stare sorte búga ali bürla.Ta material dobimo tako, da na teh oljkah poi{~emomlade, ne preve~ olesenele poganjke, iz katerih domanareèmo ali nastrièmo listi~e v parih. Od kvalitete tegamateriala in oblike ogrodne veje je odvisna lepotapalme, najbolj pa od ve{~ine pletenja.

Delamo previdno in postopoma, v za~etku rajeve~krat premislimo in pomerimo, sicer uni~imo preve~vej in materiala. Najlaè pletemo, ~e stoji ogrodna vejapokonci; zato so v~asih pecelj "dràli", ga stisnili s koleniin nekam naslonili (na rob mize, stola, predala...). ê jeogrodna veja debela, zahteva ve~je listi~e v parih zaradiopletanja {ibe.

Z vseh treh ogrodnih vej posmukamo liste skoraj dovrha, a konci vej - {píki ostanejo olistani! (Glej risbo!) Nagolo {ibo za~nemo spletati oz. vozlati listi~e od spodajproti vrhu. Za~enjamo najraje na srednji {ibi. Liste v parihpolagamo za {ibo tako, da gledamo spodnjo ali narobnostran listi~ev. Z ovijanjem k sebi naprej pa dobimospredaj nali~no stran ali lice palme z rebrasto vezjo.Hrbtna stran pa je narobna, z verigo samih pecljev.

Spletanje palme poteka takole:1. poloìmo prvi par listi~ev za {ibo in ga drìmo s

palcem in kazalcem;2. z desnim listi~em od zadaj naprej ovijemo {ibo in

ga zapognemo v levo stran, nekoliko po{evno navzgor;3. z levim listi~em enako ovijemo {ibo od zadaj na-

prej in prekriàmo v desno po{evno navzgor, prek spod-njega listi~a.

Temu pravijo stari pletarji pónt ali véz. Vsi ostalipónti sledijo po istem postopku. Treba je le z vsakimnaslednjim parom listi~ev oviti enega iz prej{njega para,to je listi~, ki {trli zapognjen na desni strani. Z eno rokomoramo vedno pletenje dràti, sicer se nam sproti osipa.Ko napletemo palmo do konca, osmukane {ibe, zadnjivez preveèmo z debelej{o nitjo - kóncon za (o)panjke.Pletenje moramo zelo previdno sproti zategovati, vendarne premo~no, da ne potrgamo preve~ listov. Prerahlovezenje ne obstane na {ibi, drsi dol, in vez nima praverebraste linije.28

Oblike palme

Ko spletemo vse tri {ibe, stranski prekriàmo v obodin v se~i{~u kroga s pokon~no {ibo, trojni vrh, previdnopreveèmo. Palmo poravnamo, na tleh obteìmo ~ezno~ (v~asih so jo najraje obteìli s kamnito {krilo na tleh,da je mrzla hladila ne`no zelenje in se je pletenjesplo{~ilo). Tako je nastala oblika palma mon{tranca(bogoslu`ni predmet).29 Podobica na palmi je na istemmestu, kakor je zastekljena odprtina za posve~enohostijo pri mon{tranci. Obliki in simbolika sta povsemskladni: kakor duhovnik z mon{tranco, v kateri je po-sve~ena hostija, blagoslavlja vernike, tako palma mon-{tranca olj~ne nedelje nosi blagoslov na domove - po-sve~uje in varuje v njih ljudi. Oblika torej ni naklju~na,ampak premi{ljena. Ta oblika palme je bila popri~evanjih najbolj raz{irjena. Mo`no pa je v obliki najtitudi drugo simboliko, povezavo {tirih elementov (kri`,krog, pravokotnik, sredi{~e/se~i{~e). Izredno mogo~na jedvojna palma - dópla palma (z dvema krogoma, mordapo krkav{kem oltarju z dvojnim tabernakljem).

Ljudje se spominjajo tudi oblike palma kri`. Pripravate palme je la`ja, saj potrebujemo le ravno {ibo, nakatero pritrdimo kraj{o pre~ko. Plesti pa za~nemo izse~i{~a vsako {ibo navzven, zaradi celotnega estetskegavideza pletenja. Obliko krià so ljudje potrdili, saj kri`kot glavni simbol kr{~anstva in Kriànega sporo~a: prekkrià trpljenja v zmago in vstajenje. Hkrati pa kri`nakazuje tudi {tiri strani neba. "Kri` z eno pre~ko je kriÈvangelija. ... V zemljo zasajeno podno`je krià ozna-~uje vero, ki po~iva na globokih temeljih, zgornji krakkrià pomeni upanje, ki se dviga v nebo; {irina krià jeusmiljenje, ki sega vse do sovra`nikov; dolìna kriàpomeni vztrajanje do konca." (Chevalier, Gheerbrant,1993, 273).30

Palma kri` pod trojnim vrhom je kombinacija obehpredhodnih oblik. V palmi z obodom je kri` stabilnej{i.Obodnih vejic ne osmukamo, morda ponazarjajo trnovokrono. Zanimiv pa je naziv "pod trojnim vrhom", ki ga jeleta 1956 o~anec31 razlagal takole: Prpansaj (premisli)!Úlka ja ána (1) palca, ki sa rascepe v tri veja. Tu ja anBuh en tri per{one. Kaj ne múljo (molijo) litanije "SvetaTrojica, an san Buh"?

Zgornje oblike palm so imenovali "starinska, taprava, ud ánbot" (od neko~). Med te sodi tudi palmaveja, ki pa je nih~e ni navajal, ~eprav je najbolj podobnapravi palmovi veji. V primerjavi s prej{njimi je bila poobliki preprosta, morda nezanimiva. Gotovo pa

28 Spletanje palme, olj~no nedeljo in uporabo olja v {egah pa {e marsikaj o oljki sem posnela in prikazala v ve~ oddajah na TV Koper-Capodistria.

29 Ve~ o tem glej SSKJ, 1994, 572. Prve mon{trance so nastale v 14. stoletju, ko so javno ~astili sv. Re{nje Telo z izpostavljanjem predljudstvom in s procesijami. Iz simbolike sledi: vernik naj postane "mon{tranca", ki izàreva Kristusa okoli sebe v ìvljenje. Glej {eOraèm, 1995, 111-113.

30 Ve~ o tem glej Chevalier, Gheerbrant, 1993, 271-278, geslo kri`.31 Ivan Rojac, roj. 1901, Nova vas.



442

so jo poznali s starih upodobitev mu~encev na slikah infreskah v cerkvah ter s podobic.

Opis palme iz Istre, ki ga je Möderndorferju po-sredoval Silvester êrut, {e pravi: ..."Nekateri priveèjona vse tri palmine vr{i~ke petehe. Pethi so petelin~ki, kijih izoblikujejo iz strèna figovih ali bezgovih vej.Petehem narede greben~ke iz rde~ega blaga." (Mödern-dorfer, 1948, 234). Poro~ilu moremo verjeti, toda nih~eni ~esa takega omenil in tudi ne potrdil, da je to sli{al. Vslovarju koprskega dialekta najdemo geslo galéto - "Ladomenica delle Palme si usava portare in processionepiccole immagini di galletti bianchi con occhi neri ecresta rossa, fatti di midollo di fico." (Na olj~no nedeljoje bila navada nositi v procesiji majhne figurice belihpetelin~kov, s ~rnimi o~mi in rde~o roò, ki so bili izstrèna fige) (Manzini, Rocchi, 1995, 87).

Najlep{e palme v okolici je do 60. let pletel padenski~evljar in me`nar Ivan Koterle, roj. 1894, ki je znalzabeliti: "Ku zna{, ni ne~ te{ko!" Pri pletarjih v vaseh sose nabirali otroci in odrasli, ki so jih pri delu opazovali.To je bila prilo`nost za druènje in klepet (enako je bilopri izdelavi velikono~nih ragelj). Po mojempoizvedovanju se je izkazalo, da so znali plesti palmepredvsem cerkovniki - me`narje ali zgonáre, in cerkveniklju~arji - kamerléngi. Pletli so za ùpnika, stre`nike,zase in za druge va{~ane na njihovo èljo. Za luksuznoprodajo, predvsem v Trst, pa so po vaseh pletli bolj ve{~ipletarji.Mladim pletarjem v kro`ku na O[ [marje se je palmaveja zelo priljubila, ker so {ibo lahko na{li in hitrospletli. Ustvarjalno so mladi pletarji odli~no re{ili tudiproblem pomanjkanja "pravih" oz. simetri~no

ra{~enih vej. Ker je bilo te`ko najti lepo trojno vejo intudi da ne bi zavrgli nesorazmernih vej, so jih spletali vnove oblike in jih enotno poimenovali palma moderna.

Oljka v {egah in navadah ter ìvljenju prebivalcevSlovenske Istre

Nemogo~e bi bilo, da oljka ne bi stopila v svet {eg innavad Istranov. Blagoslovljeno, sveò ali posu{eno oljkoter iz oljke izvirajo~e snovi so med letom uporabljali obraznih prilo`nostih.32 Najlaè sledimo dogajanju pokoledarju od olj~ne nedelje dalje.

- Ko ègnjano ulko prinesejo domov, pride k hi{iblagoslov. [e danes gre prva veja na mesto, ki ji pripada,za kri` - za raspelo, da bo varovala dom in doma~e predvsakim zlom. Ponekod so jo obesili na èbelj. Posebnogospodinje, matere in h~ere, so olj~no vejo takoj nesle vsobe, kamor so {le sle~ v ma{no obleko - fé{tno rúbo.Zataknile so jo za sveto podobo - svetac nad posteljo aliza sobno ogledalo - za {pego. Od za~etka 20. stoletja soimele neveste na predalniku - lomáru stoje~i kri`, kamorso zataknile majhen vr{i~ek, spet druge pa tudi hkropilni~kom v bliìni posteljnega vzglavja. Kdor je imelpalmo, jo je zataknil na vidno mesto v obednici - tinélu,da je krasila prostor kot prava umetnina.

Po ma{i je stopil gospodar s svojim {opom vej v hlevin dal po eno vejo vsaki ìvini. Na varnem, nad jaslimi,ob vhodu v hlev ali pod tramovi je visela slika sv.Antona, "uniga od blága (ìvine), ki jima zgon~i} napalce en pra{~i}a pr nog". Sliki je gospodar zamenjalsuho oljko s sveò vejico. Stare olj~ne veje so vedno

Sl. 8: Uvajanje mladih v spletanje palm v [marjah l.1992 (foto: R. Ko{tiál).Fig. 8: Giovani imparano ad intrecciare le palme aMonte di Capodistria nel 1992 (foto: R. Ko{tiál).

Sl. 9: Dvojna palma na steni varuje doma~o hi{o (foto:R. Ko{tiál).Fig. 9: La doppia palma sulla parete protegge il focolare(foto: R. Ko{tiál).

32 V slovenski knjièvnosti je o olj~ni vejici in o mo~i oljke ter njeni uporabi med ljudstvom Simon Gregor~i~ (1844-1906) napisalpesmi V pepelni~ni no~i in Oljki, ki sta prvi~ iz{li v Poezijah I. leta 1882.



443

za`gali na ognji{~u, kasneje v {tedilniku, danes pamarsikje ognja ni ve~. So tudi hi{e brez olj~ne vejice.Nekaterim pa jo prinesejo sosedje, a ne ve~ skrivoma,kot v~asih. Osamljeni in starej{i, ki niso bili v cerkvi, josprejmejo kot darilo, jo spo{tljivo poboàjo in tudipoljubijo. Ob olj~ni vejici verjetno vzvalovijo spomini izdrugih ~asov - mladosti. Svojci jo nesejo tudi v domoveza ostarele v Koper in Izolo, kamor zadnje desetletjevedno bolj dajejo v oskrbo svoje star{e. Vedno bolj se{iri navada, ki je mo~no raz{irjena v Trstu, nestiblagoslovljeno olj~no vejo na grobove.

- V velikem tednu je po vaseh è od srede daljedi{alo okrog kru{nih pe~i. Nekatere gospodinje so zblagoslovljeno oljko zakurile v pe~i za velikono~nopeko pinc (Ko{tabona, Korte).

- Na veliki ~etrtek so se Istrani radi udeleìli kriz-mene ma{e v Kopru in sledili blagoslovu svetih olj. Vvalike crekve - stolnici so {e opravili velikono~no spo-ved. Potem so v mestu obvezno kupili ribe za naslednjidan ter odpe{a~ili v hribe. V istrskih druìnah so namre~zelo skrbeli za pravo~asno podelitev bolni{kega olja bol-nim in umirajo~im. In prav to olje so dale doma~e oljke.

- Na veliki petek so ponekod (Ko{tabona, Nova vas)prina{ali ob obisku bo`jega groba olje za lumine inve~no lu~ v cerkev.

- Na veliko soboto je {e ìva navada, ki je z oljko le vposredni zvezi in se zato zdi dale~ od nje. Verjetno je tanavada v notranjosti Slovenije neznana, saj je vezanaizklju~no na obmo~je rasti oz. predelave oljk. Pri ob-redih velike sobote, za vstajenjsko procesijo, pripravljajov Krkav~ah majhne ognje. Ob poti, na zidove in v zidneluknje nasujejo kup~ke olj~nih tropin - núgolce.Priìgajo jih postopoma, pred obhodom procesije. Vpreteklosti so to delali doma~ini aden do druzega, hi{ado hi{e, vsak na sojen, danes pa to delajo va{ki fantje.

Gre za na~in ~a{~enja novega ognja - Lu~i alivstalega Kristusa, ki ga nosi duhovnik skozi vas podpodobo evharistije v mon{tranci pod baldahinom. Odkdaj ta navada z ognji? Kakor za ve~ino pojavov, kisegajo v preteklost, pravijo doma~ini: "Búzna kada. Takuso delale {e na{e stare. Se je skoraj zgibilo, ma uKrku~ah ja véro bílo taku." (Bogve od kdaj... v Krkav~ahje res bilo tako.) Da je povojna oblast posku{ala zatretito navado, pri~a zapis ùpnika Svetka Gregori~a:

"15. junija 1956 - Sodnik za prekr{ke je kaznovalvdovo Brec Antonijo iz {tev. 49 na 1500 din globe, kerje med vstajensko procesijo naredila na svojem zidupred hi{o majhne ognje; tukaj je pa~ prastara navada, dana ve~ krajih naredijo take ognje in sicer iz "nogelc" to je

iz tistega kar ostane od oljk, ko jih spre{ajo. Do tega dneni bil {e nih~e kaznovan. Niti Avstrija, niti Italija, nitifa{isti, niti nacisti niso prepre~evali stoletnih obi~ajevistrske vasi" (A@K, 33). Z uvedbo popoldanskegabogoslu`ja (l. 1955) so stre`niki prenehali nositivelikono~ni ogenj po domovih.

Za [marje pa je izpri~ano ustno izro~ilo v sosednjiPadni, da so na zidovih, koder je {la procesija, "goreliulje u lipinah ud mú{el

33 (lupine {koljk). Da se nisozvra}ale, so jih potisnile u ko{~i}-bokon~i} blata aljilovco. Je blo videt u tame ku lü~ice na murje udpe{kadoro (ribi~ev). Danas jih ne vide{ ve} ni na murjeni u [otomarje." 34

O isti {egi je razlaga tudi v slovarju koprskegadialekta ob geslu garusa, ki se v prevodu glasi: (izriboslovja) ~okati volek (Murex brandaris). Tudi garusola.Na stotine njegovih lupin, primernih za lu~ke,razporejenih vzdol` najbolj zanimive arhitektonske ~rteoz. poti, koder se je vila Procesion del Vener Santo(znana pred kratkim kot Processione degli Ori), je bilanadomestilo javne razsvetljave z o~arljivim efektom(Manzini, Rocchi, 1995, 89).

- Verjeli so, da ima posve~ena oljka tudi zdravilnomo~, zato so jo te`ko bolnim polagali pod zglavje. Na-vada ìvi le {e v ustnem izro~ilu. Nih~e ni poro~al, da bibila oljka v {opku med telovskim cvetjem ali rabljena zakajenje porodnic, kar so delali {e do 50. let 20. stoletja.[e leta 1971 (Nova vas) so kadili umirajo~ega s telovskimcvetjem. Vendar je po Rutarjevem zapisu slutiti po-dobnosti v rabi telovskega cvetja in oljke. "Po obredupobero skrbno potro{eno cvetje in ga shranijo doma, dapokade z njim o prilo`nosti bolnike ali pa da je posipljejoo nevihti pred hi{nimi vrati. Ravno tako delajo z olj~nimivejami, katere prineso na cvetnico iz cerkve in obe{ajonavadno nad zakonsko postelj" (Rutar, 1896, 182-183).

- Oljka je za{la tudi med vremenske pregovore, po-sebno za ugotavljanje vremena ob praznikih. Velja: Al' jeulka al' jejce mokro. Letino napovedujejo tako: "Za betletna dobra, mora bet ulka al pinca mokra" in "Ku je da{na bo`je grop, bo vsaka moka duber skrop" (mo~nik).

- Ljudje so se vedno bali slabega vremena. Inblagoslovljena oljka (ter telovsko cvetje) je bila glavnoapotropejsko sredstvo. Poleg molitev in pro{njih dni sprocesijami, ki jih je izvr{evala Cerkev, so posku{alinaravne sile - nesre~o odvrniti tudi z navadami predni-kov. Te navade so {e po drugi svetovni vojni (do 70. let)duhovniki grajali in posku{ali ljudem dopovedati, da jevraèvernost nezdru`ljiva s kr{~ansko vero, ~e{ da takuso delale pagáne - pogani. Strnjen opis hude ure, v

33 [koljke mu{le (Noetova bar~ica - Árca nóae) so kupovali "na vre}e" vse leto in si jih glede na naro~ilo razdelili po druìnah. Posebnoza vse svete, vse du{e in za sv. Martina pa so jih pojedli pri skupnih ve~erjah. Za te pojedine je bilo zna~ilno glasno srebanje.O~itno so lupine spravljali za procesijo.

34 Mihael Pribac, roj. 1908, Padna.



444

katerega je vklju~ena tudi olj~na veja, lepo dokazuje, dagre za prepletanje, sinkretizem kr{~anskih in predkr-{~anskih elementov:

Kadar se je bliàla nevihta - tamporál, so se navadnovsi zgnetli v hi{o. Odrasli so negotovo ugibali, kaj bo.Ozra~je je bilo nabito, pti~i so se poskrili, ìvali so otrp-nile, vse je prevzela gluha ti{ina. Vanjo je udarilo zvo-njenje, me`nar je zgoníl na ublák, da bi zvok razgnal ob-lake. "Tu ja ka{tígo" (kazen), so opozarjali otroke, "jetreba pu{lü{at." Ob gromu so dodali: "Vidiste, kaku saBuh krega návas, ki niste brümne" (ubogljivi). Na otro{kovpra{anje, kaj tako grmi, so odgovarjali: "Pu nabesehtokolájo prazne karatéle" (kotalijo prazne sode). Kadar paje mo~no zagrmelo, je gospodinja hitela k vale~i koklji"klicat pi{}eta", da ne bi zakrknila jajca in da se pi{~eta vnjih ne bi ustra{ila. Ko je strela - {agéta razsvetlila35

nebo, so razlagali: "Tu je svete (E)Líja siz kúnje enkaléson (s konji in vozom). On vuze oganj pu nabeseh."ê je kdo èlel opazovati divjanje nevihte, so se zgraàli:"Se ne sme stat na vrateh, ondi pule~e {agéto (tampovle~e strelo). Buhví~an vare stat pud drevon! (Bog ve~-ni obvaruj stati pod hrastom!) Je treba zapret vüsta, kujima{ zlatne zobe! Te so kur kalamíta" (kot strelovod). @eob zvonjenju in posameznih bliskih in gromih so se kri-àli, pogledovali na svete podobe in stara mati je za~elaglasno moliti. [e preden se je z neba, ki je bilo ~rno kotbav-bav, usul de`, je gospodinja na ognji{~no èrjavicopoloìla blagoslovljeno oljko, katere dim je uhajal skozidimnik v nebo med oblake. Bila pa je tudi navada za`gatioljko v stari posodi, neredko tudi v po-~rpnji za kruh, innesti kade~o se na hi{ni prag ali dvori{~e. Verjeli so, da"bo`je dem ulke partí ublake" (bo`ji dim oljke deli-razbija oblake). Na hi{nem pragu so delali kriè zègnanim voskom, ki je kapljal od sve~e, blagoslovljenena sve~nico, in obenem prosili: "Z bo`jo roko, sveteMarije Sve}ne pomo~jo, da nas ne~ slabega tokálo (dole-telo) ne bo." Hkrati je, ~e neurje ni pojenjalo, stara matizagnala - `vagníla na dvori{~e trinogi stol~ek, da jeobleàl prevrnjen z rúge nazgúren. Tudi vile, grablje,kose, noì, vse je moralo {trleti v nebo, da se coprnice -{tríge napi~ijo nanje, ker so krive za nevihto. ê pa jeza~ela padati {e to~a, so najbolj "pravoverni" stekli nakriì{~a - kr`ére poti med hi{ami in ùgali v nebo z rúgi -s pestjo, iz katere sta {trlela kazalec in mezinec. Zakli-njevalci {trig so okrog sebe drobno pljuvali nazaj ~ezramo - na vnic. Mo{ki so tudi s kosirji zamahovali v ne-bo.35 V strahu pred razjarjenimi silami narave so druìlikletev z molitvijo oz. pro{njo: "Vra`nje vrah - bo`je Buh!drè kónt ud mene kur ud samega sebe." (ûvaj mene,

kakor samega sebe.) êprav so na pro{njih procesijahvneto prosili: "Treska in hudega vremena, re{i nas, oGospod!", so hkrati verjeli v varstvo pred strelo v rastlinonetresk - zavü{njak. ûvali so ga na dvori{~nih zidovih zoboki - portonih, in strehah, posebno svinjakov, ki so bilikriti s {krilami/{krlami. Tudi mlaj{i {e danes vedo, da seob grmenju zaìga olj~na vejica, tako naredijo sevedatam, kjer imajo {e {tedilnik na drva. Teh pa je zelo malo.

- Tudi kresovanje je povezano z oljko. Pred 2. sve-tovno vojno ga niso ovirali, po njej pa je nihalo skladnos politiko. Na vigilijo - vilje sv. Janeza Krstnika (in sv.Petra) so na vidnih mestih goreli kresovi pri nas in on-stran reke Dragonje (posebno v vasi Meri{}e {e danes).Za kres je bila neko~ dobra vsaka {trama in tudi olj~evjevmes, toda zadnjih 50 let pripravijo velike kupe samegaolj~evja, saj je tega zaradi obrezovanja ogromno. Prej sonamre~ olj~evje kurili na ognji{~ih, danes pa rabi samoza kres.

Starej{i zagotavljajo, da so mladi skakali ~ez kres inse vsi veselili kresa. Redki se ìvo spominjajo tudi na-vade umivanja obraza z vodo, v katero je bilo namo-~eno cvetje jesena.

Ne le ogenj, pri kresovanju v Istri (Korte, Nova vas,Krkav~e, Meri{}e) je bilo do pribli`no leta 1980 v navadiredno zvonjenje in nato pritrkovanje - klampananje, udzdravamarije du anajste (23. ure), ker latijo {trige pukrèrah (~arovnice po kriì{~ih). Z elektrifikacijo zvonovso me`narji izgubili to svojo starodavno funkcijo.

O kresnih ognjih pravi pregovor: Sv. Lazar (17. 6.)~ok prnese, sv. Jevan (24. 6.) ga zaneme, sv. Peter (29.6.) putakni, sv. Marija (15. 8.) pogasi. Lahko pa to ra-zumemo kot vremenski pregovor o stopnjevanju poletnevro~ine: sv. Nazarij (koprski {kof) pripravi oz. uvajapoletje, sv. Janez kres zakuri, da je vro~e, sv. Peter krespodtakne, ga razkuri, da {e kamen gori, sv. Marija Velikapa ga z dolgo pri~akovano ploho pogasi. Sledi (8. 9.) sv.Marija Mala - se u vsaken grme rosa valja.

- Istrani so sveò olj~no vejico, tudi ko ni bilablagoslovljena, uporabljali v ritualne namene. Sicer sorastline è kar rezervirane za dolo~ene praznike: zaboì~ - mah in brin (redko bor - pin),37 neko~ pa tudioljka, lovor in ro`marin; za pust - pu{pan; za boì~ inveliko no~ - p{enica; za olj~nico in smrt - oljka; zatelovski {opek - poljske roè. "Za sv. Telo smo plale(krasili) siz àné{tro (brnistro), z bazgojé (bezgom), pa {erüj, brest en kostanj. Pud Ital'jo so Ka{tabonjce naseklepune vuze kostanja uno stran [krlin. Ka{tabona enPadna so ble kompletno zalane. Se ni vidlo zidov! Mapu druge (v)ojske so bla taàve. Na{e tovari{e niso

35 Zanimivi so izrazi po vaseh: bliska (Korte), ublíska (Nova vas), búska (Sv. Peter), míà (Krkav~e), mpgpnti (Padna) ter splo{na izrazau`íga, lámpa (iz it. bliska).

36 [e leta 1991 sem bila pri~a po ujmi, ko je petdesetleten kmet to po~el. Tako kot je delal njegov o~e, je po~el tudi sam iz ustaljenenavade, nemo~i in obupa. Istrani bi rekli: "Kri ni voda!" To~a je tedaj oklestila trte in oljke.

37 V ve~ini druìn so jaslice z brinom - ~upinom postale navada po letu 1950. Sveè boì~no drevesce so prvi~ v teh krajih uvedliNemci za boì~ 1943 in ga imenovali "kri`bau", sicer so jaslice v cerkvah imele umetno drevesce. Najlep{e jaslice so imeli v Bujah.



445

pistile se}." 38 Do 2. svetovne vojne, v Dekanih pa tudi

po njej, so dekleta, ~lanice Marijine dru`be, za Marijinpraznik (8. 12.) pletle venec iz br{ljana. Enako so cerkvekrasili v ~asu misijona in za va{ke {agre.

- Za boì~ so krasili bivali{~a. O tem sem dobilatakole pri~anje: "Od mojih starih sen ~eu mêncinat(sli{al praviti), da so za boì} plale porton (krasili portal).Ma jas tega nisen vido."

39 Toda s pomo~jo zapisanegavemo, da je bilo med {egami in navadami v 19. stoletju{e ìvo kra{enje: "Na predboì~ okrase è pred soln~nimvzhodom svoje domovanje z lovorjem in olj~nimivejicami ali sploh s kako{nim zelenjem, ker po njihmnenju varuje to pred bliskom" (Rutar, 1896, 181).

Kje iskati za~etek tega? V Svetem pismu se omenjaoljka za kra{enje ob {otorskem prazniku, veselju povrnitvi iz suènjstva in obnovi Jeruzalema: "Oznanili inrazglasili so po vseh svojih mestih in po Jeruzalemu,reko~: 'Pojdite v gore in prinesite nam olj~nih vej, vejdivjih oljk, mirtovih in palmovih vej ter vej listnategadrevja, da naredimo {otore, kakor je zapisano.' (Neh 8,15). Vendar gre iskati izvor in mo~ zelenja {e vpredkr{~anstvu kot obrambo pred zlimi silami.- V daljni preteklosti je bilo verjetno {e ve~ {eg, kjerrastlinje ni imelo le krasilne vloge, pa~ pa tudi ob-rambno mo~ svetega rastlinja. Med njimi je mo~ za-slediti tudi oljko, kakor poro~a vizitator za sosednjoBuj{~ino: "Ob kvatrah se blagoslovijo vinogradi in poljater ùpnik in farani obidejo vse cerkve v procesiji s kriìin banderami. (Sledi podroben opis dogodka.) Prvi danme~ejo z oken na kriè, ki so okra{eni z mladimklasjem, in pohodnike ìtna zrna, drugi dan so kriìoven~ani s trtnimi listi, me~ejo pa suho grozdje, tretji zoljkovimi vejicami in mladimi poganjki" (Tommasini,1645/1993, 173).

- Tudi v Istri je bil dan kolin, ko je treba ubet prasca,te`ko pri~akovani dan. Za~elo se je è z dolo~itvijodneva zakola, glede na "dobro luno". Nanj so se pri-pravljali vsi v druìni in se ga veselili ter ponosnoobjavljali: "Mi ubijemo!". Gospodinja je pripravila bla-goslovljeno sol od sv. [tefana, stroke ~esna in kotli~ek zalovljenje krvi, gospodar pa noè, slamo, vodo.Moèm, ki so dràli "za nogo" (pra{i~a), pa je gospodarpostregel {ilce `ganja in hleb~ek fig na rezine - bi}arinen hlebi} fig na fete. Tak obrok imenujejo kri{tin.Obvezna navada za gospodarja pa je bila, da je to jutrood ègnane úl~ine s kosirjem odrezal 15-20 cm dolgpecelj - {píco, s katero je za{pilil pra{i~u vbod od noà.[pico je obvezal z beko. Z vr{i~kom olj~ne veje (intelovskim cvetjem) pa so zakurili slamo, s katero so biliprekrili zaklanega pra{i~a.

Sl. 10: Priprave na zakol - koline. Gospodar odreè odblagoslovljene olj~ne vejice spico, s katero bo pripra{i~u za{pilil vbod od noà (foto: R. Ko{tiál).Fig. 10: Preparativi per la macellazione del maiale. Ilpadrone ricava dal ramo d'ulivo benedetto la sbisa, lostecchetto per richiudere lo squarcio provocato dalcoltello (foto: R. Ko{tiál).

- âs koledovanja je bil ~as veselja za kolêdvarje, zave~inoma revne gospodinje pa ~as skrbi za darove.Okoli boì~a so v Istri poznali ve~ obdarovanj v zvezi zvo{~ili in koledovanjem. Za~en{i z Miklavèm (6. 12.)do sv. Antona Pu{~avnika (17. 1.), ki ne pisti ne orat nekôpat, ter sprazne kasón ino kantón, so otroci, mladina(fantje in dekleta) ter odrasli (npr. cerkveni pevci)pobirali dobro roko. Obdarovali so tudi duhovnika, ki jepred boì~em blagoslavljal hi{e v spremstvu cerkovnika.Darovi so bili obi~ajno: sadje (jabolka, kutine, suhe fige,

38 V Kroniki ùpnije Krkav~e, str. 9, je zapis: "17. 6. 1954 Sv. Re{nje Telo - Oltarje se je naredilo bolj skromno, ker je prepovedan ~asza se~njo drevja. Zvonjenje je bilo navadno, kar smo dosegli s pro{njo od oblasti." Glej ve~ o kra{enju za procesijo sv. Re{njegaTelesa v: Petronio, 1681, 55.

39 Mihael Pribac, roj. 1908, Padna.



446

orehi, mandeljni, le{niki, redko pomaran~e in roì~i), atudi kos - süpa palente ter celo oljke. "V~asih so v dardajali oljke. Ta navada se je ohranila na [kofijah, doklerniso oljke pozeble l. 1929" (Gregori~, 1994, 75).

- Da je bilo olje dragocenost in pomembna postavkav gospodarstvu Istrana, pove tudi koledovanje ob novemletu. "Jeden izmed pevcev se zahvali za to èle~doma~inom sre~no novo leto, obilo vina, olja in ìta, adrugi mu pritrjajo z besedami 'tako budi!' (Rutar, 1896,181). Ob novem letu {e ìvi (niha) koledovanje, imeno-vano dobra roka,40 v Novi vasi, Sv. Petru, Ko{taboni,Krkav~ah (Ko{tiál, 1995). V kolednici iz Ko{tabone soprosili tudi za dobro letino oljk ali olja:

"Buh daj sre}no van na polje,da bo {lo pu va{e volje,doste ìta, sena, trave,ulja, vina eno zalanjave.Doste vode vsake cajt,za druìno en za vas."

(Ko{tiál, 1996, 134)

- Nikjer ni pisnih sledi, da bi bil t. i. boì}ni ~ok izolj~nega lesa. Ustno izro~ilo pravi, da je bil iz hrasta -dreva ali njela, ki drì oganj. Redki navajajo panj izoljke. Morda je bilo tako zaradi ljudskega izro~ila, kipravi, da se oljka ne seka oz. àga.

- ôk od oljke pa so vendarle uporabljali v ènito-vanjskih {egah, kot poro~a informator in etnolo{ki zapis.Ko so pri{li z vozom po nevestino balo, je èninpripeljal bodo~emu tastu (o~itno lahko) tudi olj~ni ~ok;in to prav obilen. Pri~evalec se je spominjal svojega na-govora takole: "O}a, se boste sêgro (segrel, spotil) prej,ku ga prneseste na gunji{}e. Da bo vsa sva}a sita! Tu jeblo leta quarnar 'no davetega (1949) za mojo poruko.Tabot so ble {e ìve zadnje stare navade."

41

Ob poroki so fantje delali {trango (zaporo). ê je {lanevesta iz vasi, so naredili "{rango, to je 'grajo' iz ~okaoljk in ~re{enj in kamenje" (PMK).

- Oljko rabijo v Cerkvi na pepelni~no sredo pri obre-du pepeljenja.42 Splo{no za vso Cerkev latinskega

obreda je pepeljenje ukazal pape` Urban II. leta 1091 inod tedaj je v misalu tudi posebni obrazec za blagoslovpepela (Oraèm, 1995, 99-100).

V Krkav~ah pepel od vedno pridobivajo iz velikegacerkvenega vrha, ki ga na olj~nico nosi cerkveni klju~ar -kamerlengo, na ~elu procesije. Vrh spravijo, da seposu{i, me`nar pa osmuka z njega suhe olj~ne liste injih za`ge za pepel. Tako delajo po vseh istrskih vaseh,kjer so ùpnijske cerkve.43 Na peplni~no sredo vernikipristopajo k pepeljenju. Duhovnik med ma{o blagoslovipepel, nato ga potrese najprej sebi na teme. [ele nato vvrsti pristopajo verniki in vsak dobi {~epec - eno preòna teme ob besedah: "Pomni ~lovek, da si prah in da sev prah povrne{." Seìg olj~ne veje v pepel simboliziraseìg grehov starega ~loveka - "come simbolo delpeccato e dell'uomo vecchio" (Aldazábal, 1988, 175).Torej, odmreti mora staro, da poène novo ìvljenje.44

Olj~na veja, ki je simbol Kristusovega zmagoslavnegavhoda v Jeruzalem na olj~nico, je na pepelnico simbolKristusovega prihoda ob koncu ~asov - "smrti". Ogenj, kise`ge oljko v pepel, je ~as. V ~asu vse umira, tudi mladoìvljenje. Zato pepeljenje vernike opominja naminljivost zemeljskega, ki ima cilj drugje, v ve~nosti -Bogu. V pepeljenju je smrt, a ne le smrt, tudi ìvljenje(Oraèm, 1995, 101). Pepeljenje je zakramental.

- Tudi novej{i ~as ohranja nekatere vrste {eg in na-vad, v katerih ima oljka svojo vlogo. V ~asu med obemavojnama je bilo na podeèlju veliko osmic - {pácjo.Kmetje so dobili od oblasti dovoljenje, da so lahkoto~ili-prodajali svoje vino doma, za en teden, to je osemdni, zato osmica. Tedaj so na dvori{~ni vhod-portonobesili zelenje namesto napisa. Gostilni{ki izveski aliosmi~arske oznake - fráske (it. brste~a veja) so bile poustaljenih navadah izklju~no: za belo vino oljka, zarde~e vino brin ali br{ljan (Dekani). ê so to~ili oboje,pa so zelenje kombinirali. Ko so osmice v zadnjih ~asihspet oìvele, pa so fraske postale {opi razli~nega zim-zelenega rastlinja z oljko vmes, postavljeni ob cestnihsmerokazih. Kdor pa dobro pozna stare navade, se drìtudi starega pravila glede zelenja v fraskah.

40 Tudi dobro roko so sku{ali po drugi svetovni vojni odpraviti. Ana Baruca, roj. 1909, Ko{tabona: "Mojin otrokon so rekli u {ule, dazdej ni ve} dobre roke, zdaj da bo noso brbúc dámu pud drev (brada~ domov pod drev~ek) . Neka{en dedek Mraz, ma jin je masabr` zládo" (zelo hitro zmrznil).

41 Anton Prodan, roj. 1927, Nova vas.42 Pepel je bil è v stari zavezi znamenje minljivosti in klic k spreobrnjenju. Obred pepeljenja je postal obi~ajen è v prvi dobi

kr{~anstva. Od 7. stoletja dalje so se javni spokorniki zbirali na pepelni~no sredo pred cerkvenimi vrati, bosi in v ra{evini. Duhovnikiso jih sprejeli v cerkev, nad njimi molili psalme, jih pokropili z blagoslovljeno vodo in posuli s pepelom ter jim nadeli spokornoobleko. Za kazen (kot prvi izgon iz raja) so bili "izgnani" iz cerkve. ê so bili po javni spokori (40 dni posta) uspe{ni, so jih na veliki~etrtek z obhajilom ponovno "sprejeli" v ob~estvo. Spokornikom so se iz pobo`nosti polagoma pridruèvali pri pepeljenju tudi drugiverniki; tako se je pepljenje udoma~ilo za vse (Oraèm, 1995, 100).

43 V Krkav~ah je to kot me`nar delal 62 let è pokojni Mihael Pucer - ]el Jani}.44 Isto simboliko ima tudi navada za veliko no~, kakor za boì~, posejati p{eni~no seme v posodice, da to odmre in poène novo

ìvljenje, kar delajo za cerkev in zase {e redki Istrani (Krkav~e).



447

Sl. 11: Olj~na veja - fraska je znamenje za osmico, kjerto~ijo belo vino (foto: R. Ko{tiál).Fig. 11: Ramo d'ulivo � frasca, indica l'osmizza, dove simesce il vino bianco (foto: R. Ko{tiál).

- @e neko~ je bila oljka krasilna rastlina, vezana nabogoslu`je olj~nice in kra{enje za boì~. V dana{njem~asu pa se vedno bolj uveljavlja kot krasilno zelenje zarazli~ne prilo`nosti. Zelo redko jo v ve~jih koli~inahuporabljajo samo. Vedno bolj je v rabi kot simboli~nidodatek v dekorativnih {opkih, na prireditvenih prostorihob praznikih, na slavolokih, odrih, vozovih... Oljka jevedno na ~astnem mestu.

- Tako postaja oljka vse bolj identifikacijska rastlinaSlovenske Istre tudi na razli~nih promocijah, sejmih,razstavah; morda tudi prav po zaslugi Dru{tva oljkarjevslovenske Istre (DOSI). Ob~ina Piran je letos svoje trivasi v zaledju (Padno, Novo vas, Sv. Peter) opremila sturisti~nimi tablami s simbolom oljke na njih.

- Pri cerkvenih obredih, ki vsebujejo kropljenje zblagoslovljeno vodo, v teh krajih {e uporabljajo kotli~ekz olj~no vejico. Z njo duhovnik obvezno kropi naolj~nico, pa tudi ob drugih prilo`nostih (npr. pri bla-goslovu pince za veliko no~) v krkav{ki in sosednjihùpnijah duhovnik {e vedno uporablja kot kropiloolj~no vejico.45 Ohranjanje te tradicije razumemo kotposluh Cerkve za krajevne navade, saj pri razli~nihnavodilih v bogoslu`nih knjigah naletimo na pripombo,naj se upo{tevajo krajevna raba in navade.

- Z olj~no vejico in blagoslovljeno vodo Istranikropijo mrli~a. Blagoslovljeno vodo si navadnoprinesejo domov v steklenici (krstno vodo velike sobotein trikraljevsko). ê te doma ni, jo za smrt da me`nar izkropilnika - pokrivnika v cerkvi. V skodelico - }ikaro zvodo dajo olj~no vejico. Skodelico postavijo na pru~ko -stoli}, ki je pokrita z belim prtom, pred krsto - banjko z

Sl. 12: Oljka kot krasilna rastlina danes. Slavolok za-klju~en z oljko ob 100-letnici zvonika v Novi vasi l.1996 (foto: R. Ko{tiál).Fig. 12: L'ulivo come pianta ornamentale oggi. Arcotrionfale con ulivo nel centenario del campanile diVillanova di Pirano nel 1996 (foto: R. Ko{tiál).

mrli~em. Eni kropijo z ve~ zamahi (2-3), drugi v oblikikrià in se z vodo {e pokriàjo, mnogi pa pokropijo leenkrat. V mestnih mrli{kih kapelicah imajo namestooljke kovinsko kropilo. êprav se je tudi pri va{kihpogrebih è marsikaj zmoderniziralo, pa je olj~na vejicapovsod ohranila svojo tradicionalno funkcijo. Gre zgoljza tradicijo ali kako kultno rabo? Sode~ po rabi oljke obsmrti, bi lahko na{li zvezo med olj~nim drevesom ingrobom oz. pokopali{~em. Tako je zapisano, sicer zanotranjo Istro: "v Postumi na Treviànskem dajo oljkovvrh za vsak grob (in tako na pokopali{~u raste oljka)"(Tommasini, 1645/1993, 74).46 Ta pojav je obi~ajen v

45 Oraèm pravi: "V 15. stoletju se uvede kovinsko kropilo z dràlom in luknji~asto glavico na vrhu. Prej so za kropilo uporabljalivejico lovora ali oljke" (Oraèm, 1995, 66).

46 Tommasini navaja seznam zdravilnih in drugih zeli{~ v deèli, kjer ob nekaterih opozarja na kako navado ali rabo (npr. gr{ko meto,sivko in oljko sadijo na grobove).



448



449



450



451

Sl. 13: Risbe (str. 448-451) R. Ko{tiál.Fig. 13: Disegni (pp. 448-451) R. Ko{tiál.

vsej severni Afriki in je "o~itna sled 'svetega gaja' Starih,vsako va{ko pokopali{~e premore svoje drevo mrtvih,'pokopali{~no oljko'" (Krese, 1996, 116).

Dana{nji doma~ini oljke sicer nimajo za sveto drevo,jo pa druga~e in bolj cenijo med vsemi drevesi. êpravje oljka simbol nesmrtnosti, je tudi v Istri povezana zmrtvim - s smrtjo. ê upo{tevamo rabo olj~nega olja zamaziljenje pri krstu in kropljenje mrli~a z olj~no vejico,potem lahko trdimo, da oljka spremlja Istrana od rojstvado smrti.

Sl. 14: Istrani na podeèlju {e vedno kropijo mrli~a zolj~no vejico v skodelici blagoslovljene vode (foto: R.Ko{tiál).Fig. 14: Gli istriani della campagna continuano adaspergere il defunto con il ramo d'ulivo bagnato nel-l'acqua benedetta (foto: R. Ko{tiál).



452

LA DOMENICA DELLE PALME ED IL RAMO D'ULIVONEGLI USI E COSTUMI DELL'ISTRIA SLOVENA

Roàna KO[TIÁLCentro di ricerche scientifiche della Republica di Slovenia di Capodistria, SI-6000 Capodistria, Via Garibaldi 18

RIASSUNTO

Il contributo tratta la domenica delle palme, il ramo d'ulivo ed i relativi usi e costumi nei villaggi dell'Istriaslovena nel XX secolo.

Dapprima narra le origini e lo sviluppo della domenica delle palme, poi ne illustra il rito ed i costumi nellacampagna istriana. Nell'Istria slovena vengono portati alla benedizione soltanto rami d'ulivo. Nel contributo sonoindicati e ripartiti in rami d'ulivo semplici e rami d'ulivo intrecciati, detti palme. Per la prima volta sono studiati eminuziosamente descritti il procedimento e la tecnica dell'intrecciatura, nonché le varie forme di palma con i loronomi. Il contributo è arricchito anche da un glossario dialettale. Con la benedizione, il ramo d'ulivo diventa unsacramentale e come tale è custodito e impiegato nelle case istriane. Attraverso gli usi e costumi legati allo scorreredell'anno e della vita è presente sia durante le festività sia nelle occasioni particolari. Il suo impiego ha caratteresacro e profano. Possiede le doti protettive proprie delle piante sacre ed ha un ruolo decorativo, oggi sta ridiventandosempre più la pianta identificativa dell'Istria slovena.

Tenendo presente l'uso dell'olio d'oliva nell'unzione durante il battesimo e l'aspersione del defunto con il ramod'ulivo, possiamo affermare che l'ulivo accompagna gli istriani dalla nascita alla morte.

Parole chiave: ulivo, ramo d'ulivo, palma d'ulivo, domenica delle palme, usi e costumi nei villaggi dell'Istria slovena

VIRI IN LITERATURA

A@K - Arhiv ùpnije Krkav~e, Kronika ùpnije Krkav~eod 1934 dalje.PMK - Pokrajinski muzej Koper, Etnolo{ko terensko gra-divo.Aldazábal, J. (1988): Simboli e gesti. Significato antro-pologico, biblico e liturgico. Torino, Editrice ELLE DI CI.Chevalier, J., Gheerbrant, A. (1993): Slovar simbolov.Ljubljana, Mladinska knjiga.Eisenhofer, L., Lechner, J. (1961): Liturgia romana.Torino, Marietti.Eteria (1979): Diario di viaggio. Roma, Edizioni Paoline.Gregori~, J. (1994): Boì~ v Dekanih. V: To je na{ ko-ledar. Kulturno prosvetno dru{tvo "Jadran". Dekani, 72-79.KKC (1993): Katekizem katoli{ke Cerkve. Ljubljana.Ko{tiál, R. (1996): Ljudske iz {avrinske Istre. Ljubljana,Zalo`ba Devin iz Trsta.Ko{tiál, R. (1964-1998): Terenske raziskave. Rokopis.Krese, M. (1996): Oljka v starem Sredozemlju. Etnobo-tani~ni vidik. Ljubljana, magistrska naloga.Kuret, N. (1989): Prazni~no leto Slovencev, I. Ljubljana,Druìna.

Magajna, M. (1983): Trst v ~rnobelem. Fotokronika1945-1980. Trst, Zalo`ni{tvo trà{kega tiska.Manzini, G., Rocchi, L. (1995): Dizionario storicofraseologico etimologico del dialetto di Capodistria.Collana degli atti N. 12. Trieste-Rovigno, Centro diricerche storiche.Möderndorfer, V. (1948): Verovanja, uvere in obi~ajiSlovencev (Narodopisno gradivo) � Prazniki, II. Celje.Narodopisje Slovencev (1944): Narodopisje Slovencev,I. Ljubljana, Zalo`ba Klas.Oraèm, F. (1995): Govorica bogoslu`nih znamenj.Zbirka teolo{ka knji`nica, 14. Ljubljana, Salve.Petronio, P. (1681): Memorie sacre e profane dell'Istria.Trieste-Fiume, Unione degli Italiani dell'Istria e di Fiume.Rutar, S. (1896): Samosvoje mesto Trst in mejna grofijaIstra. Ljubljana, Matica Slovenska.SSKJ (1994): Slovar slovenskega knji`nega jezika. Ljub-ljana, Dràvna zalo`ba Slovenije.Sveto pismo (1996): Sveto pismo Stare in Nove zaveze.Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. Ljub-ljana, Svetopisemska dru`ba Slovenije.Tommasini, G. F. (ok. 1645/1993): Zgodovinski ko-mentarji o Istri. Ljubljana, Zalo`ba Kres.Turn{ek, M. (1944): Pod vernim krovom II. Ljubljana,Dru`ba svetega Mohorja.

olj^na nedelja in olj^na vejica v [egah in...

Documents