optimizacija izdelave modularnih bivalnih enot v … · in bivalne enote, ki morajo za svoj namen...

Fakulteta za strojništvo

OPTIMIZACIJA IZDELAVE MODULARNIH

BIVALNIH ENOT V PODJETJU ARCONT D.D.

Diplomsko delo

Študent(ka): Ljubo ŠTRAKL

Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program Strojništvo

Smer: Vzdrževanje

Mentor: izr. prof. dr. Miran BREZOČNIK

Somentor: Simon BREZOVNIK, univ. dipl. inž. el.

Maribor, marec 2011

- II -

- III -

I Z J A V A

Podpisani Ljubo ŠTRAKL izjavljam, da:

je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom izr. prof.

dr. Mirana BREZOČNIKA in somentorstvom Simona BREZOVNIKA;

predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev

kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet

Univerze v Mariboru.

Maribor, 17.3.2011 Podpis: ___________________________

- IV -

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Miranu

BREZOČNIKU in somentorju Simonu

BREZOVNIKU za pomoč in vodenje pri opravljanju

diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi sodelavcema

Boštjanu Pinterju in Srečku Olaju za nasvete pri

izdelavi diplomskega dela.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij.

- V -

OPTIMIZACIJA IZDELAVE MODULARNIH BIVALNIH ENOT V

PODJETJU ARCONT D.D.

Ključne besede: Modularne bivalne enote, izdelava, montaža, optimizacija

UDK: : 658.512.2:629.332(043.2)

POVZETEK

V diplomskem delu je prikazana optimizacija izdelave bivalnih enot. Zaradi zaostrenih

razmer na trgu, je bila optimizacija izdelave bivalnih enot potrebna, saj s tem kupcu

ponujamo cenejšo izvedbo.

Cenejša izvedba pa mora izpolnjevati vse zahteve standardne enote glede stabilnosti in

funkcionalnosti. Zaradi tega smo bili s prihranki materiala omejeni, ostale prihranke smo

dosegli pri tehnologiji izdelave in na opcijskih dodatkih, kot so okna, elektrika in barvanje.

S tem izdelkom želimo dopolniti paleto proizvodov podjetja saj bomo poleg standardnih enot,

namenskih rešitev in sestavljenih objektov trgu ponudili cenejšo bivalno enoto namenjeno

nezahtevnemu kupcu.

- VI -

OPTIMIERUNG DER HERSTELLUNG VON MODULAREN WOHN-

CONTAINERN IM UNTERNEHMEN ARCONT D.D.

Schlagwörter: Modulare Wohncontainer, Herstellung, Montage, Optimierung

UDK: : 658.512.2:629.332(043.2)

ZUSAMMENFASSUNG:

In der Diplomarbeit wird der Optimierung der Herstellung von Wohncontainern dargestellt.

Wegen der verschärften Situation auf dem Markt, war die Lösung für die Optimierung der

Herstellung von Wohncontainern nötig, denn dadurch bieten wir den Kunden eine günstigere

Ausführung an.

Diese günstigere Ausführung muss alle Anforderungen des Standard-Containers im Bezug auf

Stabilität und Funktionalität erfüllen. Aus diesem Grund waren wir bei der

Materialeinsparung eingeschränkt, die anderen Einsparungen haben wir durch die

Technologie der Herstellung und mit den optionellen Zusätzen wie z. Bsp. Fenster, Elektrik

und Lackierung erreicht. Mit diesem Produkt wollen wir das Produktasortiment des

Unternehmens ergänzen, denn so werden wir neben den Standard-Containern, den

Sonderlösungen und zusammengebauten Container-Anlagen dem Markt auch den günstigeren

Wohncontainer für den Kunden mit kleineren Ansprüchen anbieten.

- VII -

KAZALO

1 UVOD .................................................................................................................................1

1.1 Predstavitev podjetja Arcont d.d..................................................................................1

1.2 Namen in cilji naloge ...................................................................................................4

2 TEORETIČNI VIDIKI MONTAŽE IN OPTIMIZACIJE ........................................... 6

2.1 Montaža .......................................................................................................................6

2.2 Strega ...........................................................................................................................7

2.3 Stanje in trendi na področju avtomatizacije strege in montaže ................................... 8

3 PREDSTAVITEV STANDARDNE BIVALNE ENOTE ............................................17

3.1 Montaža standardne bivalne enote............................................................................17

3.2 Tehnične karakteristike bivalne enote ....................................................................... 23

3.2.1 Osnova .......................................................................................................................23

3.2.2 Streha .........................................................................................................................23

3.2.3 Vogalni stebri.............................................................................................................24

3.2.4 Stenski elementi .........................................................................................................24

3.2.5 Vrata...........................................................................................................................25

3.2.6 Okna...........................................................................................................................26

3.2.7 Ogrevanje...................................................................................................................26

3.2.8 Toplotna izolacija ......................................................................................................26

3.2.9 Električna napeljava ................................................................................................... 26

4 ANALIZA MOŽNOSTI ZA IZVEDBO OPTIMIZACIJE.........................................27

4.1 Standardna izvedba ogrodja.......................................................................................27

4.2 Varjena izvedba ogrodja ............................................................................................29

5 PREDLOGI ZA POCENITEV IZDELAVE BIVALNE ENOTE..............................33

6 VREDNOTENJE POSAMEZNIH REŠITEV..............................................................35

7 SKLEP..............................................................................................................................46

8 LITERATURA ................................................................................................................47

- VIII -

KAZALO SLIK

Slika 1.1: Standardne bivalne enote ...........................................................................................1

Slika 1.2: Bivalne enote z varjenim ogrodjem ...........................................................................2

Slika 1.3: Transportne bivalne enote ..........................................................................................2

Slika 1.4: Prostorske celice.........................................................................................................3

Slika 1.5: Strešna konstrukcija prostorskih celic........................................................................3

Slika 1.6: Prostorske celice.........................................................................................................4

Slika 3.1: Prikaz montaže osnove standardnih bivalnih enot ...................................................18

Slika 3.2: Prikaz montaže strehe standardnih bivalnih enot.....................................................19

Slika 3.3: Prikaz sestave ogrodja standardnih bivalnih enot ....................................................19

Slika 3.4: Prikaz dviga strehe s pripravo montažno .................................................................20

Slika 3.5: Postavitve stebrov na osnovo ...................................................................................21

Slika 3.6: Montaža stenskih elementov v območju stebrov ..................................................... 21

Slika 3.7: Vrstni red postavitve stenskih elementov ................................................................22

Slika 3.8: Sestava standardne bivalne enote.............................................................................22

Slika 4.1: Ogrodje osnove ........................................................................................................27

Slika 4.2: Ogrodje strehe ..........................................................................................................27

Slika 4.3: Sestava stebrov.........................................................................................................28

Slika 4.4: Sestava ogrodja varjene izvedbe bivalne enote........................................................29

Slika 4.5: Ogrodje osnove varjene bivalne enote .....................................................................30

Slika 4.6: Ogrodje strehe varjene bivalne enote .......................................................................30

Slika 4.7: Vogalni stebri varjene bivalne enote........................................................................30

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

1

1 UVOD

1.1 Predstavitev podjetja Arcont d.d.

Podjetje Arcont je največji proizvajalec bivalnih enot v Evropi. Zaposluje več kot 500

delavcev, ki na leto sestavijo tudi nad 10.000 bivalnih enot oz. od 50 do 60 kontejnerjev na

dan. To jim omogoča, da izpolnijo tudi velika naročila in ogromne projekte v kratkem

časovnem roku [1].

Bivalne enote

Sistem mobilnih enot s svojo prilagodljivostjo ponuja rešitev za mnoge probleme v

dejavnostih, ki ne dovoljujejo dragih, dolgotrajnih in arhitekturno zahtevnih konstrukcij.

Arcont proizvaja tri izvedbe bivalnih enot in sicer standardno, AC – vijačeno in transpak

Izvedba STANDARD je bivalna enota z varjenim ogrodjem in fiksnimi stenami. Ta enota

predstavlja neodvisno, kompaktno integrirano celoto in je zato najbolj primerna za sanitarije

in bivalne enote, ki morajo za svoj namen biti še posebej čvrsto grajene (slika 1.1).

Slika 1.1: Standardne bivalne enote

Izvedba AC - VIJAČENA bivalna enota obsega varjeno ogrodje standardnih dimenzij z

zamenljivimi segmenti. Ta oblika je primerna za izdelavo posamičnih bivalnih enot, omogoča

pa tudi sestavo večih enot v objekte (slika 1.2).


2

Slika 1.2: Bivalne enote z varjenim ogrodjem

Izvedbo TRANSPAK lahko v celoti razstavimo.

Dve glavni prednosti te izvedbe sta:

Med transportom zavzema komaj četrtino prostora, potrebnega za klasično bivalno

enoto in s tem se stroški transporta znatno zmanjšajo.

Ko enota transpak odsluži namenu na eni lokaciji, jo demontiramo,

prestavimo in ponovno montiramo na drugi lokaciji (slika 1.3).

Slika 1.3: Transportne bivalne enote

Posamezne izvedbe se med seboj razlikujejo tudi po notranji opremljenosti.


3

Prostorske celice

S prostorskimi celicami je mogoča izgradnja poslovnih prostorov, hotelov, vrtcev, kioskov,

salonov, prodajaln, stanovanjskih hiš in drugih zgradb, ki se postavljajo kot trajni ali začasni

objekti (slika 1.4).

Slika 1.4: Prostorske celice

Sistem gradnje objektov s prostorskimi celicami se razlikuje od drugih sistemov po tem, da v

tem primeru v proizvodnji izdelujejo posamezne "prostore" in ne samo elemente, kot v

klasični montažni gradnji. Prostorske celice so lahko različne širine in dolžine. Objekti so

lahko večnadstropni.

Stene prostorskih celic so sestavljene iz najkvalitetnejših materialov za suhomontažno

gradnjo. Zaključni sloj fasade se izvede praviloma na gradbišču. Na ta način dosežejo, da

vizualno ni mogoče ločiti objekta, ki je zgrajen iz prostorskih celic, od klasično zgrajenega

objekta.

Strešna konstrukcija je lahko izvedena v leseni ali jekleni izvedbi. Za kritino se lahko

uporabljajo vse vrste klasičnih kritin (slika 1.5).

Slika 1.5: Strešna konstrukcija prostorskih celic

Zaradi dane možnosti uporabe različnih vrst kritin in različnih vrst fasad se objekti odlično

vklopijo v različna okolja (slika 1.6). Z uporabo najsodobnejših in najkvalitetnejših

materialov objekti zadovoljujejo najstrožje evropske požarnovarnostne predpise (F90),


4

zahteve zvočne zaščite in toplotne izolativnosti ter so grajeni iz ekološko sprejemljivih

materialov. Na kupčevo zahtevo jih gradijo po sistemu na ključ ali v drugih stopnjah

dokončanja.

Slika 1.6: Prostorske celice

Ponudba vključuje:

svetovanje,

načrtovanje objektov,

prilagoditev lokalnim standardom, klimatskim pogojem, tehničnim zahtevam,

izdelavo prostorskih celic,

opremljanje s preizkušeno opremo renomiranih izdelovalcev,

organiziranje in izvedbo prevoza vključno z izvozno dokumentacijo,

sestavo objekta na gradbišču,

vzdrževalna dela objektov.

Vsi objekti iz prostorskih celic so konstruirani in izdelani v skladu z DIN in ISO standardi,

veljavnimi za tak sistem gradnje.

1.2 Namen in cilji naloge

Diplomsko nalogo sem izdelal pri podjetju Arcont iz Gornje Radgone. To podjetje se ukvarja

s proizvodnjo skladiščnih in bivalnih kontejnerjev za domači ter predvsem za tuji trg.

Moja naloga je bila optimizirati bivalno enoto, ki bo ustrezala vsem zahtevanim kriterijem ter

v času recesije ponudila kupcu cenejšo in manj zahtevno izvedbo bivalne enote.


5

Moj cilj je bil, da bi zmanjšal ceno bivalne enote vsaj za 500€, kar mi je tudi uspelo. Cilj sem

tudi uspešno realiziral; saj bivalna enota ni zgubila na funkcionalnosti. Je pa res, da s to

bivalno enoto ne bi mogli graditi objektov, zaradi statičnih zahtev.


6

2 TEORETIČNI VIDIKI MONTAŽE IN OPTIMIZACIJE

2.1 Montaža

Montaža obsega vrsto procesov, ki omogočajo sestavljanje izdelkov iz posameznih delov in

sestavin. Pri tem se pogosto prepletajo funkcije sestavljanja (privijanja, lotanja, varjenja,

krivljenja) s funkcijami strege in merjenja ter preskušanja. Posamezni montažni postopki so

razviti za določen izdelek ali skupino izdelkov pri tem se zaradi velikega števila sestavnih

delov zahteva koordiniran tok materiala ter tok informacij. Da je koordinacija mogoča se

zahteva, da so sestavni deli na montažnih mestih v ustrezni količini, kvaliteti ter v določenem

času in da so stroški montaže minimalni. To pa zahteva ustrezno organizacijo ter ustrezna

delovna sredstva [8].

Odvisno od uporabe različnih montažnih naprav govorimo o ročni montaži, mehanizirani ter

avtomatizirani montaži. V naši industriji danes še vedno prevladuje ročna montaža, predvsem

zaradi maloserijske proizvodnje. Uporaba fleksibilnih montažnih sistemov pa prinaša tudi na

tem področju velike spremembe.

Sistem montaže sestavljajo tri osnovne dejavnosti:

montaža kot proces izdelave

planiranje montaže

krmiljenje montaže

Prek ustreznih informacijskih ter materialnih povezav je montaža povezana s poslovno

nadgradnjo, obdelavo ter skladišči.

Vhodne in izhodne veličine montažnega procesa so:

material (strojni deli, podsklopi, delovna sredstva)

informacije (zahteve, risbe, tehnološki postopki, programi)

energija (mehanska, pnevmatična, hidravlična, električna)

V procesu montaže se prepletajo funkcije sestavljanja ter funkcij strege. Deliti jih je mogoče

na primarne in sekundarne.

Danes ne moremo mimo ročne montaže, organiziranja delovnih mest, študija gibov ter

snovanju pripomočkov, ki naj čim bolj olajšajo delo ter omogočijo kvalitetno montažo.


7

Prav tako kot se spreminjajo zahteve trga, se spreminja tudi delovanje proizvodnje, v

povezavi s tem pa poslovanje, tehnologije in tudi avtomatizacija. Potreba vsakega podjetja po

večji učinkovitosti nas pripelje poleg drugih izboljšav tudi do avtomatizacije strege in

montaže. Osnova avtomatizacije je bila množična proizvodnja, vendar pa danes ni več tako,

saj sedaj pogojujejo avtomatizacijo predvsem izdelek in njegove značilnosti. Stopnja

avtomatizacije strege in montaže ni odvisna le od tehnologije in komponent, ki so na voljo,

temveč tudi od organiziranosti in nadaljnjega razvoja proizvodnje.

2.2 Strega

S pojmom strega označujemo vrsto opravil vezanih na transport, pripravo in menjavo

obdelovancev v procesu obdelave, montaže, varjenja [8].

S strego poskrbimo, da so obdelovanci v pravilnem položaju, v ustrezni količini v ustreznem

času na določenem mestu pripravljeni za obdelavo in montažo. Te funkcije so: urejanje,

odvzemanje, pozicioniranje, vpenjanje, ločevanje, prenašanje. Strežne funkcije lahko opravlja

človek (strega je ročna) ali naprava (mehanizirana in avtomatizirana strega).

V procesu strege uporabljamo različne strežne naprave, ki so lahko standardne ali posebne. To

so lahko enostavne strežne naprave ali računalniško vodeni strežni sistemi. Naloga planerja

strežnih sistemov je, da izbere ali skonstruira ustrezno ustrežno napravo.

Z uvajanjem fleksibilnih obdelovalnih sistemov so se razvili posebni strežni sistemi v sklopu

obdelovalnih celic in fleksibilnih obdelovalnih sistemov, ki omogočajo proizvodnjo brez ljudi

ali proizvodnjo v tretjem delavniku brez posredovanja delavcev. To je omogočila predvsem

računalniška tehnologija.

Strežni sistem, kot skupek strežnih funkcij ter strežnih naprav je del, ki je integriran v

proizvodnem sistemu kot podsistem. Naloga načrtovalcev in projektantov strežnega sistema je

izdelava potrebnih obdelovalnih pripomočkov, nabava novih naprav za strego, osrbovanje

strojev in montažnih mest s pripomočki in materialom ter planiranje strežnih funkcij ter

strežnih naprav , planiranje transporta ter krmiljenje strežnega sistema v avtomatiziranih

sistemih. Dejavnost strežnega sistema se deli tako deli na tri osnovne skupine:

preskrbo s strežnimi sredstvi in materialom (obdelovanci)

planiranje strege

krmiljenje oz. upravljanje strege


8

V procesu strege in montaže neposredno sodeluje človek kot izvajalec posameznih funkcij

montaže in strege ter tudi kot upravljalec.

2.3 Stanje in trendi na področju avtomatizacije strege in montaže

Avtomatizacija strege in montaže pomembno vpliva na učinkovitost in hkrati ohranjanje

proizvodnje, zato je uvajanje novih tehnologij ter komponent, kot tudi avtomatiziranih

sistemov potreba vsakega podjetja, pri čemer je dobro, poznati tudi trende razvoja na tem

področju [9].

S spremembami zahtev trga se spreminja tudi proizvodnja ter s tem v povezavi poslovanje,

tehnologije in nenazadnje tudi avtomatizacija. Od masovne proizvodnje, ki je bila osnova za

avtomatizacijo, pogojuje danes avtomatizacijo predvsem izdelek in njegove značilnosti. S

tem pa nastajajo tudi nove potrebe in zahteve, ki jih mora zadovoljiti in izpolniti razvoj

avtomatiziranih sistemov na eni strani in ponudniki komponent in tehnologije na drugi strani.

Predvsem strega in montaža sta področji v proizvodnji, kjer sta stopnja avtomatizacije in

njena izvedba odvisni ne samo od tehnologije in komponent, ki so na voljo, temveč tudi od

organiziranosti in nadaljnjega razvoja proizvodnje. To področje zmeraj bolj pogojuje

učinkovitost proizvodnje, zato je namen prispevka pokazati na spremembe, ki vplivajo na

avtomatizacijo, nekatere organizacije in združenja, ki se načrtno ukvarjajo z raziskavami in

razvojem na tem področju ter pokazati na nekaj prioritetnih raziskovalnih in razvojnih

področij, ki so vezana na montažo.

Raziskave in razvoj na področju montaže

V svetu smo priča radikalnim spremembam v proizvodnji, kjer stari vzorci poslovanja,

tehnologije in obnašanja ne veljajo več. Naenkrat smo, soočeni z novimi zahtevami trga in

novimi okolji, ki vplivajo tudi na avtomatizacijo strege in montaže. Najbolj značilne

spremembe so [9]:

V preteklosti je bila rast podjetij posledica večjega obsega proizvodnje, danes je rast

podjetij posledica inovativnosti in inovacij.


9

Iz izoliranih proizvodnih sistemov smo dobili danes globalne poslovne sisteme.

Podjetja ne tekmujejo samo na domačem ali v evropskem trgu temveč na globalnem

trgu in z globalno konkurenco.

Ne tekmuje podjetje temveč tekmuje proizvodna veriga.

Če je prej za podjetja veljalo povezano poslovanje (skupen razvoj in izvajalci brez

lastnega razvojnega in inovacijskega prispevka) je sedaj značilno, da dobavitelji in

poddobavitelji samostojno razvijajo pod sestave in izdelke od ideje do izdelave.

Včasih masovna proizvodnja za neznanega naročnika je danes proizvodnja po meri

naročnika.

Poudarek na usposobljenosti delavcev in na tehničnih rešitvah je zamenjal poudarek

na znanju in sposobnosti učenja ter uporabi novih znanj oziroma novih izdelovalnih

tehnologij ter metod dela.

Opazen je prehod od izoliranih proizvodnih enot k integriranim proizvodnim

sistemom, ki so že v veliki meri avtomatizirani.

Spremembe v poslovanju podjetij so povezane s spremembami pri pridobivanju znanja in pri

raziskovalnih ter razvojnih dejavnostih. Podjetja, ki v svojih raziskovalno razvojnih enotah

razvijajo nova znanja, se morajo povezovati v skupne projekte z raziskovalnimi in

akademskimi ustanovami ter v mreže z drugimi podjetji, da bi lahko vzpodbudile in

izkoristile čim več človeških resursov za doseganje postavljenih ciljev. Države, regije in tudi

Evropska skupnost s svojimi ukrepi postavljajo okvirje in pogoje za stalen razvoj,

sodelovanje in pretok znanja. Še zlasti se tega zaveda Evropa, ki je v zadnjih desetih letih

soočena z močno selitvijo proizvodnje v dežele z nizkimi stroški delovne sile, pri čemer

podjetja ob večjih dobičkih izgubljajo tehnološka znanja. Še posebno zato, ker se z

proizvodnjo seli po navadi tudi razvoj vsaj tehnologije, s čimer se izgublja povezava med

razvojem izdelkov in proizvodnjo ter s tem v čim večji upoštevanje tehnologije strege in

sestavljanja že v fazi razvoja izdelkov. Ker se EU zaveda te nevarnosti, spodbuja raziskave in

razvoj novih izdelovalnih tehnologij in izdelkov, ki zahtevajo avtomatizacijo, saj se s tem

zmanjšuje vpliv cene delovne sile na stroške izdelave ter tako posledično ohranja

proizvodnja. Za ta namen EU podpira številne raziskovalne mreže, financira projekte in

aktivno spodbuja izmenjavo znanja.

Inteligentni izdelovalni sistemi

Leta 1999 je bil ustanovljen mednarodni program sodelovanja pri raziskavah in razvoju


10

Inteligentni izdelovalni sistemi (Intelligent Manufacturing Systems – IMS) za razvoj

naprednih, novih generacij izdelovalnih in procesnih tehnologij. IMS vključuje danes že 300

podjetij in 200 raziskovalnih institucij EU pa tudi iz Avstralije, Kanade, Japonske, Koreje,

Švice in ZDA [9].

Osnovni cilji programa IMS, ki so vodili k združevanju so bili naslednji:

omogočiti vključevanje inovativnih izdelovalnih procesov v proizvodnjo,

izboljšati globalno okolje za življenje,

izboljšati efektivnost uporabe obnovljivih in neobnovljivih virov,

razvijati nove izdelke in pogoje, ki bodo značilno izboljšali kakovost življenje za

uporabnike,

izboljšati kvaliteto industrijskega okolja,

razvijati in razpoznati izdelovalne discipline in spodbujati prenos znanja na prihodnje

generacije,

uspešneje se odzivati na globalizacijo v proizvodnji,

razširiti in odpreti trge po celem svetu,

pospeševati profesionalizem v proizvodnih tehnologijah po vsem svetu,

zagotavljati globalno priznavanje izobraževalne discipline za proizvodnjo.

Podjetja in institucije znotraj programa sodelujejo na različnih skupnih projektih, ki jih

financira EU, med njimi pa so prioritetna področja:

ustrezna delovna mesta in okolje dela – področje ergonomije, humano vključevanje

delavcev v proizvodne sisteme (montažo),

razvijanje in uvajanje pametnih organizacij,

dinamične in sodelujoče mreže za ustvarjanje nove vrednosti – distribuirana

proizvodnja, virtualna podjetja,

oskrbovalne verige, razširjena podjetja,

modeliranje in simulacija, digitalna podjetja, virtualna proizvodnja – proizvodnja v

navideznem okolju,

izdelava na zahtevo in po meri naročnika (variante, novi izdelki),

razvoj in industrijske aplikacije mikro in nano tehnologij ter biotehnologij.

Tematska mreža za montažo

Primarni namen ustanovitve tematske mreže za montažo – Assembly Net Thematic Network


11

je bil oblikovati koordinarno in učinkovito infrastrukturno podporo po celotni Evropi v želji

izmenjave najnovejših razvojnih dosežkov na področju razvoja in uporabe montažnih

sistemov[9]. Sodelujoči želijo ustvariti mrežo obstoječih nacionalnih in mednarodnih

projektov in razpoložljivih rešitev, ki so povezane s potrebami industrije. Podjetja, ki so

vključena v mrežo so tako uporabniki, dobavitelji, integratorji (sistemski dobavitelji) in

raziskovalne ter razvojne institucije kot tudi podjetja, ki se raziskovalno, razvojno ali pa

komercialno ukvarjajo oziroma so zainteresirana za področja kot so:

metodologija montažnih sistemov,

dizajn za precizno montažo,

montažni procesi,

masovna montaža in

standardizacija.

Področja izhajajo iz makro montaže in so vezana predvsem na precizno oziroma mikro in

nano montažo, ki niso več samo trend in visoko zveneče ključne besede, temveč že kar

potrebe in zahteve na področju montaže v marsikaterem podjetju.

Da je to področje pomembno za razvoj proizvodnih tehnologij in kompetenčne prednosti

evropskih podjetij, se zavedajo tudi v organizaciji CIRP (International Institution for

Production Engineering Research) in v programu razvoja pri Evropski skupnosti (EU Growth

Programme), ki dejavnosti združenja Assembly-Net tudi podpirata. Assembly-net stremi tudi

za tem, da ustvarja povezave z mednarodnimi asociacijami in mrežami dejavnimi na področju

R&D montaže kot so to CIRP, Robotics&Automation Society, International Symposium on

Robotics, IEEE, IFACAAD in drugimi.

Partnerji za predstavitev svojih dosežkov in prenos tehnologij organizirajo konference,

delavnice in seminarje, tematske poletne šole, ki so teoretične (na univerzah) in praktične (v

industriji). Assembly-net je tudi kontaktni prostor za oblikovanje prijav za projekte, ki naj bi

se financirale iz EU sredstev, za ustvarjanje novih mrež na sorodne teme ali za pripravo

projektov za sodelujoče partnerje. Med člani so znana podjetja, kot so Bosch, Philips, Simens,

Festo, ABB, Flex-link in druge in številne vodilne raziskovalne institucije v Evropi in tudi iz

Japonske.

Pomembna dejavnost je tudi organiziranje mednarodnega seminarja o precizni montaži

(International Precision Assembly Seminar – IPAS'2004), kjer se poleg referatov,

predstavljajo problemi in razpravlja o njihovem reševanju. Glavne ugotovitve, ki izhajajo iz


12

predstavitev in debat z udeleženci so sledeče:

še zmeraj je velik razkorak med načrtovanjem izdelka (dizajn) in tehnologijo montaže

tudi na področju makro montaže, kar pa se še bolj poudari na področju precizne

montaže,

točna opredelitev oziroma razmejitev makro, mini, mikro in nano montaže so še

neformalne, kaže pa se tudi potreba po oblikovanju ontologije oziroma načel, ki

obravnavajo osnovo, vzroke in najsplošnejše lastnosti področje precizne montaže,

predvsem bo potrebno ugotoviti, katera proizvodna podjetja imajo precizno montažo

in katere so njihove dejanske potrebe glede načrtovanja montaže, potrebnih montažnih

tehnologij in zahtev, ki jih naj izpolnjujejo montažne komponente in sistemi za

precizno montažo,

Za uspešno in učinkovito precizno montažo je avtomatizacija ne obhodno potrebna.

Taki proizvodnji pa se ne bo potrebno seliti na področja s trgom cenejše delovne sile

in je zato prava perspektiva za nadaljnji razvoj proizvodnje na evropskih tleh.

Institucije za montažo

Poleg programa sodelovanja IMS in mreže Assembly-Net pa delujejo se druge institucije, ki

se ukvarjajo oziroma, ki vključujejo tudi montažo.

CIRP ̶ Mednarodna institucija za raziskave na področju izdelovalnih tehnologij je bila

ustanovljena z dvema osnovnima ciljema: promocija znanstvenega razumevanja proizvodnih

inženirskih tehnologij in povečanje produktivnosti v proizvodnih podjetjih. Med številnimi

dogodki, ki jih organizira CIRP je treba izpostaviti seminarje na temo ravnanje z življenjskim

ciklusom, ki vključuje tudi razvoj izdelkov za varčnejšo rabo energije. Stalen in sprejemljiv

razvoj postaja vedno bolj jedro industrijske in državne politike v Evropi in tudi v svetu. Svet

in s tem industrijska proizvodnja je soočena z dramatičnimi spremembami zaradi

onesnaževanja in odpadkov ter pomanjkanja neobnovljivih virov. Okoliška usmeritev se seli

od odgovornosti za proizvodne procese k odgovornosti za izdelke v njihovem celotnemu

življenjskemu ciklusu, zato ne pomeni obvladovanje celotne življenjske dobe izdelkov (Life

Cycle Engineering), samo usmeritev v čistejše tehnologije in s tem povezane aktivnosti,

temveč tudi v izboljšanje konkurenčnosti podjetij in njihovo rast.

IFAC/IAD (Intenational Federation of Automation Control/Intelligent Assembly and


13

Disassembly) je mednarodno združenje avtomatikov, ki ima sekcijo za inteligentno montažo

in demontažo. Njen namen je vzpodbuditi izmenjavo znanj in izkušenj ter predstaviti

raziskovalno razvojnih dosežkov na področju montaže in demontaže izdelkov. Prva taka

delavnica je bila 1998 na Bledu kot rezultat aktivnega avstrijsko slovenskega sodelovanja na

področju montaže in demontaže. S kroženjem po različnih državah se spodbuja lokalne

raziskovalne in znanstvene akterje za prenos novih tehnologij z omenjenega področja.

Slovenski raziskovalci se aktivno vključujejo v mednarodno izmenjavo, vseh omenjenih

asociacijah in tudi aktivno sodelujejo na konferencah RAAD (Robotics in Alpe Adria

Region).

Tudi v slovenskem prostoru bi bilo treba postaviti trdnejše povezave na področju razvoja

novih znanj kakor tudi pri izmenjavi le-teh. Žal so raziskovalne vzpodbude prav na področju

avtomatizacije montaže in novih tehnologij v montaži skromne. Tudi posebnih institucij

recimo centrov trenutno še ni. Pa tudi v seznamu do sedaj financiranih raziskovalnih

projektov najdemo le malo takih s področja tehnologij za strego in montažo.

Iz sodelovanja z vsemi naštetimi institucijami, programi in konferencami je mogoče

izpostaviti nekaj prioritetnih raziskovalnih področij povezanih z montažo, ki jim v Evropi in

svetu posvečajo največ pozornosti.

Oblikovanje izdelkov za montažo in demontažo

Kljub povečani zavesti o pomembnosti upravljanja celovite življenjske dobe izdelka in

poznavanja vpliva posameznih faz na razvoj izdelka, so sedanje sposobnosti na tem področju

omejene. Večina življenjskih faz izdelka v času razvoja izdelka še ni jasno opredeljena

(recikliranje, demontaža, predelava). Tako se razvijajo podporna orodja, ki naj v začetni fazi

razvoja modelirajo in simulirajo tudi procese demontaže. To lahko v znatni meri olajša

pregled nad izdelki po končani uporabi in je za proizvodna podjetja zmeraj bolj pomembno,

saj se skrb za to vedno bolj prelaga na njih.

Mikro montaža - razvoj in obvladovanje procesov, razvoj sistemov in komponent

Miniaturizacija in integracija funkcij v omejenem prostoru postaja vedno pomembnejša, to

velja tako za avtomobilsko industrijo, elektromehanske izdelke (konektorji, stikala),

mehatronske sisteme (senzorika, aktorika), v medicini, letalski industriji in podobno. Večina


14

proizvajalcev mikromehanskih izdelkov je soočena z različnimi problemi. Z njimi se

srečujejo že pri razvoju izdelka, kjer je treba več funkcij spraviti na manjši prostor, kasneje v

sami izdelavi sestavnih delov, najbolj pa pri montaži. Konvencionalni montažni sistemi,

oziroma tehnologije, komponente in sistemi za makromontažo niso neposredno prenosljivi

tudi na sestavljanje majhnih izdelkov. Številne raziskave in razvoj so osredotočene v razvoj

prijemal, urejevalnikov, robotov in tudi samih sistemov po principu modulne gradnje s

katerimi bo mogoče sestaviti mikro tovarne, kjer bo mogoče sestavljati mikro izdelke.

Razvoj sistemov z veliko stopnjo fleksibilnosti, obnovljivi in inteligentni montažni

sistemi

Lastnosti takih sistemov so modularnost, učinkovitost pri hitrem spreminjanju kapacitete in

izdelkov ter z možnostjo postopnega uvajanja avtomatizacije. Krmiljenje in nadzor sta

prilagojena zahtevam po zagotavljanju kakovosti, nadzora procesa montaže, interaktivno

delo pri vzdrževanju, možnostjo programiranja preko interneta, zbiranju podatkov o stanju na

sistemu.

Eno izmed sivih področij robotike in avtomatizacije strege v montaži je prijemanje

neurejenih sestavnih delo. Ideja prijemanja neurejenih sestavnih delov je stara tako kot

sama robotika. Vendar se zaradi visokih cen računalniškega vida in veliko potrebnega

teoretičnega znanja ni uveljavilo. Danes se avtomatizirano prijemajo urejeni sestavni deli ali

pa ročno neurejeni sestavni deli. S povečanimi sposobnostmi računalnikov, razvojem cenejše

opreme za računalniški vid in drugih senzorjev za sprejem in obdelavo slike ter lokalizacijo

objektov v prostoru je mogoče izvajati tudi kompleksne naloge kot so prijemanje neurejenih

sestavnih delov v 3D prostoru.

Zanesljivost delovanja montažnih sistemov

Zanesljivost delovanja montažnih sistemov z vnaprejšnjo identifikacijo možnih napak, z

nadzorom procesa montaže, 100 odstotno kontrolo, uvajanje naprednih sistemov

identifikacije in nadzora montažnih procesov, razvoj metod za ocenjevanje zanesljivosti

montaže – možnih napak.

V zadnjih letih se vprašanju pojava motenj v montažnih sistemih posveča več pozornosti.

Vzroki zanje so številni. Prekratki časi razvoja izdelkov (izdelki še niso zreli za proizvodnjo)

in montažnih sistemov, pogosto preurejanje, slaba usposobljenost razvijalcev kakor tudi


15

delavcev na linijah. V izogib temu v proizvodnji potrebujemo metodologijo, ki bo omogočila

konstruktorjem in načrtovalcem montažnih sistemov le v zgodnji fazi razvoja oceniti

verjetnost nastopa napak ali motnje ne samo iz vidika izdelka (zmožnost sestave) temveč tudi

iz vidika montažnega sistema. V ta namen so metode, kot so oblikovanje za montažo, FMEA,

ki opredeljuje verjetnost pojava napake, in sedaj nova metoda imenovana AREM (Assembly

Reliability Evaluating Methodes), metodo za ocenjevanje zanesljivosti montaže, ki upošteva

simultano poleg izdelka še montažni sistem in skupno možnost pojava motnje oziroma napak

v procesu montaže. Različni koeficienti so merilo za zahteve po spremembah ter so tudi

ocena kakovosti montaže. Pri tem so razvite različne metode za vizualizacijo sestavnih delov

in procesa, ki bistveno olajšajo ocenjevanje in potem tudi potrebne spremembe.

Vloga in pomen človeškega dela v naprednih montažnih sistemih

V vsesplošnem stremljenju po čim večji avtomatizaciji montaže se ročna montaža še vedno

pojavlja kot alternativa ali kot možnost za optimiranje procesa montaže. Posebno v končni

montaži lahko prilagodljivost delavcev zadovolji zahteve po variantnosti in spremenljivi

kapaciteti. V želji oblikovati efektivne montažne sisteme z integriranimi ročnimi montažnimi

mesti se razvijajo novi koncepti tako celovitih montažnih sistemov, samih montažnih mest in

celovite organizacije toka materiala v montažnem sistemu in na delovnem mestu. V tej zvezi

se razvijajo tudi uporabna programska orodja, ki omogočajo načrtovalcem organiziranje

delovnega mesta in simulacijo še prej preden je montažni sistem do konca razvit. Še vedno se

iščejo ustrezne organizacijske strukture, možnost prilagodljivega delovnega časa,

ergonomsko oblikovana mesta in logistične strukture, vse za povečanje produktivnosti ročnih

montažnih mest. Pri iskanju optimalnim montažnih sistemov z integracijo človeškega dela so

motivacija in ergonomija, uporaba ustreznih orodij pri razvoju montažnih sistemov, izbira

ustreznih montažnih sistemov (modularnih) ter zagotavljanje dobre informiranosti delavcev

na delovnem mestu ključnega pomena.

Montaža v digitalnem okolju

Montaža v digitalnem okolju že v zgodnji fazi razvoja podpira konstrukterja s podpornimi

orodji za oblikovanje za montažo in omogoča prihod bolj zrelega izdelka na trg. Simulacijska

orodja za planiranje montažnih sistemov so v sedanji fazi še draga, vendar bodo v


16

prihodnosti opravičila vložene stroške. Našli jih bomo na številnih področjih tako pri razvoju

izdelkov in sistemov, optimiranju montažnih sistemov, ergonomskem oblikovanju kakor tudi

pri učenju za montažo.

Pričakujemo, da bo na trgu uspeli tisti, ki bodo lahko kupcu v naprej prikazali celoten proces

montaže, ki bo delal veliko zanesljivostjo in ki bodo lahko izpolnili postavljene zahteve po

kvaliteti, času in prilagoditvi kupcem.

Na področju raziskav in razvoja sta pomembna tako ustrezno okolje kot zavedanje in jasna

opredelite problemov s katerimi se srečujemo v proizvodnji in iskanje poti, ki pripelje lahko

do kvalitetnega preskoka v konkurenčnosti podjetja. Ne moremo narekovati kdaj in kje naj se

razvija novo znanje, lahko ustvarimo lahko le ustrezno okolje.


17

3 PREDSTAVITEV STANDARDNE BIVALNE ENOTE

Standardne bivalne enote (BE) so sestavljene iz jeklenih konstrukcij in izmenljivih stenskih

elementov. V tabeli 1 so prikazane mere standardnih BE, pri čemer notranje mere veljajo pri

standardni izvedbi z debelino izolacije: (streha ̶ 100 mm, stene ̶ 60 mm, tla ̶ 60 mm). V

primeru debelejših izolacij so notranje mere manjše.

Tabela 1: Dimenzije in teža standardnih bivalnih enot

TIP Zunanje mere, mm Notranje mere, mm

Dolžina Širina Višina Dolžina Širina Višina Teža

20´ BE 6055 2435 2591 5850 2235 2330 1988

3.1 Montaža standardne bivalne enote

Izdelava osnove

Slika 3.1 prikazuje izdelavo osnove standardne bivalne enote

osnova debeline 60 mm,

vstavljanje vložne pločevine med omega profile osnove. Pri stebrih imajo vložne

pločevine izsekane vogale (pozicija 2),

vstavljanje izolacije debeline 60 mm med omega profile. Na žep osnove položimo

izolacijo debeline 30 mm (pozicija 3),

montaža poda z iverico debeline 22 mm na ogrodje osnove (pozicija 4),

položimo sivo talno oblogo debeline d=1,5 mm in jo enakomerno zvarimo s sivo

vrvico (pozicija 5).


18

Slika 3.1: Prikaz montaže osnove standardnih bivalnih enot

Izdelava strehe

Slika 3.2 prikazuje izdelavo strehe standardne bivalne enote

streha debeline 100 mm,

vstavljanje lesenih strešnih nosilcev (pozicija 2) v profile strešnega nosilca, ki so

zvarjeni na profilu strehe,

vstavljanje izolacije debeline 100 mm med strešne nosilce (pozicija 3),

montaža stropne iverice ̶ bele (pozicija 4).


19

Slika 3.2: Prikaz montaže strehe standardnih bivalnih enot

Sestava ogrodja standardne BE

Ogrodje bivalne enote (slika 3.3) je sestavljeno iz treh osnovnih delov in sicer osnove, strehe

ter vogalnih stebrov. Vsi ti deli, ki tvorijo ogrodje bodo podrobneje opisani v naslednjih

poglavjih.

Slika 3.3: Prikaz sestave ogrodja standardnih bivalnih enot


20

Za zagotavljanje pravokotnosti sestavljenega ogrodja in diagonalnih mer znotraj tolerančnega

območja, se ogrodja sestavljajo v pripravi za pozicioniranje ogrodja (slika 3.4, 3.5). Priprava

je bila izdelana v podjetju, v času prehoda iz varjenih ogrodij na vijačena ogrodja.

Sestava ogrodja v pozicionirni pripravi se prične z dvigom paketa osnove, strehe ter štirih

stebrov v samo pripravo. V pripravi so nasloni za natančno pozicioniranje, kamor se paket

odloži. Ko je paket na mestu, se dvigne streha na potrebno višino (odvisno od notranje višine

BE). Stebre, ki so položeni na osnovi se vstavi v vogale osnove, ter se jih nato vpne v

prijemala. Ko imamo vse štiri stebre na mestu, spustimo streho na njih, ter pričnemo z

vijačenjem. Steber je v vsakem vogalu privijačen s tremi vijaki. V primeru odstopanja

diagonalnih mer, ki se preverjajo s pomočjo teleskopske palice s tolerančnim območjem, se

po potrebi vstavi v posamezen vogal podložna ploščica.

Ko ogrodje ustreza tolerančnim zahtevam, je pripravljeno za dvig iz pozicionirne priprave, na

montažno mesto.

Slika 3.4: Prikaz dviga strehe s pripravo montažno


21

Slika 3.5: Postavitve stebrov na osnovo

Montaža stenskih elementov

Montažo stenskih elementov prikazujejo slike 3.6, 3.7, 3.8

na vogalne stebre zalepimo samolepilni tesnilni trak

v zavihek elementa po celi dolžini zalepimo samolepilni tesnilni trak

v področju stebrov elemente napnemo z napenjalom

najprej montiramo elemente na čelnih straneh enote, nato na vzdolžnih straneh

zgoraj element pritrdimo z dvema pritrdilnima elementoma, ki se zatakneta za

strešni profil

s pomočjo vzvoda stisnemo elemente skupaj

Slika 3.6: Montaža stenskih elementov v območju stebrov


22

Slika 3.7: Vrstni red postavitve stenskih elementov

Slika 3.8: Sestava standardne bivalne enote


23

3.2 Tehnične karakteristike bivalne enote

3.2.1 Osnova

Konstrukcija

ogrodje se sestoji iz dveh vzdolžnih in prečnih jeklenih cevi (debelina 3 mm),

med seboj povezane z varjenimi stiki,

dodatno se varita 2 žepa za viličarja , razmik 2050 mm,

ogrodje je med seboj povezano s prečnimi nosilci iz Ω profilov (s=2,5 mm),

na vogalih so zvarjeni 4 spodnji stebrički

Izolacija

v osnovo se položi mineralna volna debeline 60 mm,

razred gorljivosti A – negorljivo (meritve ÖNORM B 3800)

Med omega profile položimo vložno pločevino debeline 0.6 mm

Pohodna površina

na ogrodje osnove položimo iverno ploščo debeline 22 mm; vodoodporna (V 100);

ustreza emisijskim vrednostim E1,

na pohodno ploščo zalepimo talno oblogo iz umetne mase debeline 1,5 mm;

razred gorljivosti B1- težko gorljivo; talno oblogo med seboj zvarimo z varilno vrvico

3.2.2 Streha

Konstrukcija

ogrodje sestavljeno iz vzdolžnih in prečnih jeklenih profilov debeline 3 mm,

med seboj povezane z varjenimi stiki,

na profile strešnih nosilcev, se vijačijo leseni prečni nosilci (višina × širina:

100×40 mm),

na vogalih so zvarjeni 4 zgornji stebrički.


24

Plašč strehe: pocinkana pločevina debeline 0,6 mm

Izolacija

v streho se položi mineralna volna debeline 100 mm,

razred gorljivosti A – negorljivo (ŐNORM B 3800)

Obloga

na nosilce vijačimo obojestransko oplemeniteno iverno ploščo (V20), debeline 10 mm,

dekor – iverna plošča bela,

ustreza emisijskim vrednostim E1

CEE priklop se nahaja na čelni strani strešnega okvirja

3.2.3 Vogalni stebri

ogrodje bivalne enote se sestoji iz hladno valjanih jeklenih profilov debeline 4 mm,

vijačimo jih skupaj s konstrukcijo strehe in osnove

3.2.4 Stenski elementi

Debelina stenskih elementov 71 mm

Vrste stenskih panelov

Na sliki 3.9 so prikazani elementi stenski standardne bivalne enote

standardna bivalna enota vsebuje 11 polnih elementov,

1 vratni element,

in dva okenska elementa z biro oknom


25

Slika 3.9: Stenski elementi standardne bivalne enote

Zunanja obloga

stenski element je sestavljen iz pred barvane pocinkane pločevine debeline 0,63 mm

(RAL-5010)

Izolacija

stenski element vsebuje mineralno volno debeline 60 mm,

razred gorljivosti A – negorljivo (ÖNORM B 3800)

Notranja obloga

z notranje strani stenskega elementa se montira oplemenitena iverna plošča (V 20),

debeline 10mm, dekor beli

ustreza emisijskim vrednostim E1

3.2.5 Vrata

Zunanja vrata

v stenski element montiramo vrata (desno odpiranje)

vratno krilo iz obojestransko pocinkane plastificirane pločevine z 40 mm izolacijo


26

3.2.6 Okna

PVC okna z izolacijskim steklom in vgrajeno roletno omarico; barva: bela

z vrtljivim okovjem

nazivna dimenzija okvirja: 945×1200 mm

roletna omarica z ročnim pogonom na trak (višina 145 mm, barva lamel: svetlo siva)

OPOZORILO: Izolacijska zasteklitev velja le do nadmorske višine 1100 m. Za višje ležeče

predele je potrebna izenačitev pritiska.

3.2.7 Ogrevanje

Individualno ogrevanje s pomočjo električnih radiatorjev s termostatom.

Potrebno je redno prezračevanje prostorov. Relativna vlažnost v prostoru, zaradi pojava

kondenzacije, ne sme presegati vrednosti 60%.

3.2.8 Toplotna izolacija

izolacija tal: s= 60 mm, U= 0.54 W/m²K,

izolacija strehe: s= 100 mm, U= 0.37 W/m²K,

izolacija zunanjih sten: s= 60 mm, U= 0.59 W/m²K

3.2.9 Električna napeljava

napetost 230/400 V,

priključek na omrežje: vgreznjen CEE priklop (vtikač),

frekvenca 50 Hz,

razdelilna omarica AP enoredna,

enopolna shema priložena v razdelilni omarici,

inštalacijski odklopnik 13A 2-polna (vtičnica),

inštalacijski odklopnik 10A 2-polna (luč),

inštalacijski odklopnik 13A 2-polna (radiator),

vtičnica 230 V,

stikalo za luč,

stalni priključek (radiator)


27

4 ANALIZA MOŽNOSTI ZA IZVEDBO OPTIMIZACIJE

V začetni fazi optimizacije, se osredotočimo na možnosti izvedbe ogrodja bivalne enote z

ozirom na postopek barvanja ogrodja. Imamo dve možnosti in sicer:

avtomatiziran način barvanja posameznih delov v novi lakirni komori

ročni način barvanja že zvarjenega ogrodja bivalnih enot

4.1 Standardna izvedba ogrodja

Osnova

Na sliki 4.1 so prikazani sestavni deli ogrodja osnove standardne bivalne enote

stebriček spodnji levi (pozicija 1),

stebriček spodnji desni (pozicija 2),

žepi za viličarja ̶ profil C (pozicija 3),

omega profili (pozicija 4),

cevi osnove (pozicija 5).

Slika 4.1: Ogrodje osnove

Streha

Slika 4.2 prikazuje ogrodje strehe standardne BE

stebriček zgornji levi (pozicija 1),

stebriček zgornji desni (pozicija 2),

profil strešnega nosilca,

plašč strehe,

CEE škatli (pozicija 8).

Slika 4.2: Ogrodje strehe


28

Steber vogalni

Na sliki 4.3 sta prikazana vogalna stebra standardne bivalne enote

steber vogalni (levi, desni ̶ pozicija 1),

ploščica zgornja stebra (pozicija 2),

ploščica spodnja stebra (pozicija 3),

profil L (pozicija 4).

Slika 4.3: Sestava stebrov

V področju proizvodnje je poleg tehnološke učinkovitosti in organizacijske izboljšave,

avtomatizacija pomemben ukrep za povečanje produktivnosti, tako kot tudi časa in stroškov.

Zato so se vodilni v podjetju odločili za nabavo nove lakirne linije. Lakirna linija nam služi za

površinsko zaščito vseh elementov, ki jih potrebujemo pri izdelavi bivalnih enot: strehe,

osnove, fasadne pločevine, vrata, podboje ter drugi polizdelki. Tehnološki proces se odvija po

naslednjem vrstnem redu:

naklad na viseči transportni sistem,

transport obdelovancev v halo površinske zaščite,

priprava obdelovancev za temeljno zaščito,

KTL temeljna zaščita (kataforezna temeljna zaščita),

UF spiranje (spiranje z ultra filtratom),

Peč za KTL,

ohlajanje obdelovancev,

kitanje in brušenje,

pokrivno barvanje,

cona za izhlapevanje,

sušilnik pokrivne barve,

hlajenje obdelovancev,


29

transport obdelovance v montažno halo,

razkladanje z visečega transporterja.

Ročni način barvanja (stara lakirna komora) se uporablja za površinsko zaščito varjenih

bivalnih enot in drugih izdelkov, ki jih zaradi dimenzij, ni mogoče obdelati v hali površinske

zaščite. Tehnološki proces se odvija po naslednjem vrstnem redu:

transport obdelovancev,

kitanje in brušenje,

razmaščevanje,

temeljno barvanje,

vmesno sušenje,

pokrivno barvanje,

sušilnik.

4.2 Varjena izvedba ogrodja

Varjena izvedba ogrodja (slika 4.4) je bila do uvedbe novega sistema barvanja ogrodij

uporabljana kot standardna izvedba. Ker pa sistem barvanja ne omogoča tako velikih sklopov,

je bil nujen prehod na vijačena ogrodja. Prehod na novo lakirnico je bil izveden zaradi večjih

kapacitet in tudi tehnologije barvanja. Za posebne namene je varjena izvedba ogrodja še

izvedljiva in v ta namen je ostala v podjetju stara lakirna komora. Prednost te izvedbe je v

nižji ceni izdelka, vendar se na ta račun odpovemo kvalitetnejšemu barvanju.

Slika 4.4: Sestava ogrodja varjene izvedbe bivalne enote


30

Osnova

Slika 4.5 prikazuje ogrodje osnove varjene bivalne enote

ploščica spodnja ojačilna (pozicija 1),

ploščica spodnja (leva, desna ̶ pozicija 2),

omega profili (pozicija 3),

cevi osnove (pozicija 4),

trak ozemljitveni (pozicija 5).

Slika 4.5: Ogrodje osnove varjene bivalne enote

Streha

Slika 4.6 prikazuje ogrodje strehe varjene bivalne enote

profil strešnega nosilca (pozicija 1),

vogalni vložek (levi, desni ̶ pozicija 2),

ploščica ojačilna (pozicija 3),

plašč strehe (pozicija 4).

Slika 4.6: Ogrodje strehe varjene bivalne enote

Steber vogalni

Slika 4.6 prikazuje vogalne stebre varjene bivalne enote

ploščica zgornja (pozicija 1),

ploščica trikotna ojačilna (pozicija 2),

steber vogalni (levi, desni ̶ pozicija 3).

Slika 4.7: Vogalni stebri varjene bivalne enote


31

Tabela 2: Posamezni deli ogrodja standardne bivalne enote

Ident artikla Naziv artikla Količina Material, Teža,Teža nakoličino,

na BE mm kg kg

P0016708 Stebriček spodnji 4 4 2,688 10,752

00013458 Ploščica stebrička sp 4 10 1,25 5

00010755 Stebriček zg L 4 4 2,83 11,32

00013024 Ploščica stebrička zg 4 10 1,25 5

00012606 Profil L stebra 8 4 0,82 6,56

00013025 Ploščica stebra D 4 10 1,25 5

00013026 Ploščica stebra L 4 10 1,25 5

00112108 Steber vmesni 4 4 26,89 107,56

00012847 Profil Omega 7 2,5 8,96 62,72

00013010 Profil C žepa 2 3 37,5 75

00112112 Plošča spodnja žepa 4 10 3,9 15,6

00000609 Cev osnove 2 3 46,1 92,2

Skupajmaterialana BE 401,712


32

Tabela 3: Posamezni deli varjenega ogrodja

Ident artikla Naziv artikla Količina Material, Teža,Teža nakoličino,

na BE mm kg kg

P0020938 Steber vogalni L,D 4 2,5 22,92 91,68

00010693 Profil L 4 2,5 0,69 2,76

00011637 Ploščica zg_ojač 4 5 0,68 2,72

00011638 Ploščica sp_oj 4 5 1,12 4,48

P0020913 Profil Omega 9 2 7,76 69,84

00000683 Cev osnove 2 2,5 38,5 77

Skupaj mat.

na BE 248,48

Kot posledica varjenega ogrodja je sprememba na barvanju bivalne enote. Ker je varjeno

ogrodje preveliko za KTL potopno temeljno barvanje, se barvanje izvede v stari lakirnici.

Glede na kalkulacije v tabeli 2 in 3, sem se odločil, da se optimizacija izvede na bivalni enoti

z varjenim ogrodjem.


33

5 PREDLOGI ZA POCENITEV IZDELAVE BIVALNE ENOTE

Na podlagi razlike v ceni med standardnim in varjenim ogrodjem, je s stališča pocenitve

smotrno uvesti bivalne enote z varjenim ogrodjem. Nadalje je možno z izvedbo optimizacije

na posameznih delih, dodatno vplivati na končno ceno bivalne enote.

Tako obstajajo deli, za katere smatram, da nam omogočajo prihranek. Torej se bomo posvetili

tem delom, ter jim poskušali poiskati alternative, vendar obdržali njihovo funkcionalnost.

Nosilni deli ogrodja, so statično preračunani, kar služi kot izhodišče pri izbiri delov. Pri tem

upoštevamo, da je ta bivalna enota preračunana kot samostojna enota in ni primerna za

sestavljanje objektov.

Montažne rešitve:

Bivalna enota z nižjo ceno je namenjena predvsem nezahtevnim kupcem, kateri potrebujejo

prostor in nimajo posebnih zahtev glede konstrukcije, izolacije, razporeditve stenskih

elementov,… Tako pridemo do zaključka, da je možnost za prihranek pri teh enotah z

naslednjimi prilagoditvami:

namesto dveh okenskih elementov z roleto zamenjati z enim polnim elementom in

enim okenskim elementom s fiksnim oknom,

v osnovi bi vložno pločevino zamenjali PU ostanki. V tem primeru nam odpade

pločevina, ter izolacija ob tem, da porabimo izreze, kateri so neprimerno cenejši. Ti

izrezi so v bistvu odpadek, kateri ostane pri izdelavi okenskih ter vratnih PU

elementov,

bivalno enoto bi ponudili brez elektrike oz. brez električne napeljave. Določeni kupci

te sploh ne potrebujejo, po želji lahko pripravimo preboj (uvodnico), samo napeljavo

si kupec po potrebi izvede sam,

namesto vrat z izolacijo bi kupcu ponudili vrata s satovjem. Če kupec nima potrebe po

večji izolativnosti, mu izolacija v vratih ne predstavlja dodane vrednosti,


34

ozemljitev bi se varila na osnovo bivalne enote in se ne bi vijačila na stebriček osnove.

Prednost vijačene ozemljitve je v tem, da jo lahko prestavimo na drug stebriček, kar

pri varjeni izvedbi ni mogoče,

tanjša pločevina na stenskih elementih. Sedanja pločevina je debeline 0,6mm,

potrebno bo preveriti, ali je konstrukcijsko in cenovno sprejemljiva pločevina 0,5mm,

Lepljenje fasadne pločevine na stenske elemente.


35

6 VREDNOTENJE POSAMEZNIH REŠITEV

Spremembe na ogrodju bivalne enote:

Glavna in največja sprememba na ogrodju je uporaba varjenega ogrodja namesto vijačenega.

Poleg tega pa so bile na tem ogrodju zmanjšane še debeline posameznih profilov in cevi, saj

tako še vedno statično ustrezajo samostojni bivalni enoti.

Montažne spremembe na bivalni enoti:

V spodaj prikazanih tabelah so prikazani vsi montažni deli standardne bivalne enote, na

katerih bi bilo možno izvesti optimizacijo.

Kalkulacija za okna

Tabela 4: Okno PVC z roleto

Ident Naziv Cena(€)

00112086 Rolo omarica desna Siva 945 37,5

00112004 Okno PVC D 945x1200 zr 67,92

00112035 Profil zaključni PVC 945 2,1

00013215 Prof Z zak_sp 28x955 1,26

00013217 Prof Z zak_D 28x1229 1,62

00013216 Prof Z zak_L 28x1229 1,62

00112039Profil "Z" PVC L=853

RAL90100,49

00013454 Pokr_rolo 5010 23 V71 2,45

Skupaj: 114,96


36

Tabela 5: Okno PVC brez rolete

Ident Naziv Cena(€)

00112010 Okno PVC D 945x1200 br 78,04

00112563Okvir PVC_beli 945x1200do71

6,52

P0015104 Profil nadvratni 5010 L=1000

Skupaj: 84,56

Tabela 6: Okno PVC fiksno

Ident Naziv Cena (€)

00112063 Okno fiksno D 945x1200 br 50,675

00112563Okvir PVC_beli 945x1200do71

6,52

P0015104 Profil nadvratni 5010 L=1000

Skupaj: 57,195

V tabelah 4,5 in 6 imamo primerjalne cene različnih izvedb oken. Razvidno je, da se v

primeru odločitve za fiksno okno privarčuje nekaj čez 50 €. To razliko prinese cenejše okno,

ter manj sestavnih delov okna in vgradnih delov.

Kalkulacije za vlaganje izolacije v osnovo

Tabela 7: Sestavni deli standardne bivalne enote za montažo osnove

Naziv materiala Ident Kosov Koli./kos Cena/EM Cena/kos ZNESEK(€)

Pločevina vložna 495 00011378 -2 1,00 6,75 6,75 -13,50



Izolacija Novoterm 00105058 -12 1,00 1,06 1,06 -12,72

Skupaj: -71,28


37

Kalkulacije za vlaganje PU ostankov v osnovo

Tabela 8: Optimizacija za montažo osnove

Naziv operacije Kosov Serija Priprava, Izvajanje, Cena/uro, Cena/kos, ZNESEK,

min min € € €

Vlaganje vložnepločevine + izolacije

-1 1 0 20,00 14,77 4,92 -4,92

Vstavljanje PUostankov+penjenje

1 1 0 79,16 14,77 19,49 19,49

Razrez PU ostankovokenskih

1 1 0 50,90 14,77 12,53 12,53

Enostransko trganjepločevine

1 1 0 29,32 14,77 7,22 7,22

Skupaj: 34,31

S tem, da namesto standardne izolacije z vložno pločevino, uporabimo ostanke PU panelov in

s tem privarčujemo 35 €. Ob tem, da še povečamo izolativnost osnove. Ta rešitev bi bila

primerna za vse izdelane bivalne enote, vendar je število teh izrezov omejeno (odvisno od

naročil s PU paneli).


38

Kalkulacije za elektro material

Tabela 9: Cene elektro materiala za standardno bivalno enoto

Naziv materiala Ident Kosov Koli./kos EM Cena/EM Cena/kos ZNESEK

(€) (€) (€)

Zbiralnica 3P 0,25mm 00003716 1 1,00 07 2,59 2,59 2,59

Zbiralnica N 0,25mm 00003717 1 1,00 07 1,46 1,46 1,46

Žica P-6mm*2 RUM/ZEL 00003841 1 1,00 01 0,19 0,19 0,19

Uvodnica Gumi 00101054 2 1,00 07 0,14 0,14 0,28

Pokrov PVC za Domino 00101489 1 1,00 07 0,52 0,52 0,52

Kabel NYM 5x6mm*2 VDE 00103659 2,7 1,00 01 1,01 1,01 2,71

Razde/AP 2r Hager 00105051 0,5 1,00 07 7,64 7,64 3,82

Pokrov PVC za kanal 00105598 0,15 1,00 01 1,83 1,83 0,27

Vtičnica CEE VGR 5x32A 00105610 1 1,00 07 2,27 2,27 2,27

Vtikač CEE VGR 5x32A 00105611 1 1,00 07 2,10 2,10 2,10

Kanal PVC 65x100Legrand

00105636 0,15 1,00 01 3,52 3,52 0,53

Razde/AP 13m Hager 00105674 0,5 1,00 07 4,90 4,90 2,45

Var Avt Typ"C"10A 2p 00105723 1 1,00 07 2,65 2,65 2,65

Razvodnica HWD 70/50 00106167 2 1,00 07 0,38 0,38 0,76

Stikalo FID 63/0,03A 00106239 1 1,00 07 16,86 16,86 16,86

Radiator 2kW 0302002M 1 1,00 07 53,30 53,30 53,30

Stikalo navadno 050202001M 1 1,00 07 11,37 11,37 11,37

Vtičnica dvojna 050202009M 2 1,00 07 19,55 19,55 39,10

Svetilka 2x36W 0503002M 2 1,00 07 23,93 23,93 47,86

Skatla el_prikl_L Cr 00208426 1 1 07 2,20 2,20 2,20

Skatla el_prikl_D Cr 00208425 1 1 07 2,20 2,20 2,20

Profil U el_prikl 00012995 2 1 07 0,67 0,67 1,34

Strošek materiala: 196,83


39

Kalkulacije dela za elektro opremo

Tabela 10: Stroški elektro opreme na ogrodju standardne bivalne enote

Naziv operacije Kosov Serija Priprava, Izvajanje, Cena/uro, Cena/kos, ZNESEK,

min min € € €

Montaža CEE priklopov 1 1 0 31,42 11,81 6,18 6,18

Montaža razdelilne omarice 1 1 0 33,80 11,81 6,65 6,65

Uvarjanje škatle 1 1 0 7,14 29,45 3,50 3,50

Brušenje profila s škatlami 1 1 0 12,54 16,73 3,50 3,50

Strošek dela: 19,84

Kot je razvidno iz kalkulacij elektro materiala, je le ta sorazmerno velik strošek. Kar je po

drugi strani pozitivno, saj nam omogoča tudi velik prihranek. Torej prihranek 220 €, kar je

tudi eden največjih prihrankov, ter tudi prihranek brez kakršnihkoli konstrukcijskih

sprememb.


40

Kalkulacija celotnega ogrodja standardne bivalne enote

Tabela 11: Stroški porabljenega materiala za standardno BE

Zap Ident Naziv materiala Skl. EM Kos.Material/EM(€)

Storitev/EM(€)

Materialskupaj(€)

Storitevskupaj(€)

1 00000184 Ploč Zn 0,6x1243xL DX51D 18 05 72,30 0,75862 0,00 54,85 0,00

2 00000609 Cev pravok 120X60X3X5699 S235 21 07 2,00 31,90829 0,00 63,82 0,00

3 00000611 Cev pravok 120x60x2,5x2131 21 07 2,00 11,22535 0,00 22,45 0,00

4 00000652 Prof stresni Cr 2131 S235 21 07 2,00 15,54195 0,00 31,08 0,00

5 00000653 Prof stresni Cr 5699 S235 21 07 2,00 41,56209 0,00 83,12 0,00

6 00002011 Vij M10x19 A3F 13 07 1,00 0,107 0,00 0,11 0,00

7 00002013 Podložka A10 Č.Zn nasekana 13 07 1,00 0,0068 0,00 0,01 0,00

8 00002031 VIJ M8X25 8.8ZN DIN 933 13 07 1,00 0,0248 0,00 0,02 0,00

9 00002125 PODLOŽKA A12 Č.ZN DIN 125 13 07 16,00 0,0121 0,00 0,19 0,00

10 00002127 PODLOŽKA A16 Č.ZN DIN 125 13 07 8,00 0,01978 0,00 0,16 0,00

11 00003114 RAZREDČILO NITRO - HELIOS 15 04 0,75 1,28106 0,00 0,96 0,00

12 00003116 PAPIR OVOJNI 15 05 0,005 1,69 0,00 0,01 0,00

13 00003156 PAPIR VODOBRUSNI ŠT 180;240;360 15 07 0,50 0,22088 0,00 0,11 0,00

14 00003219 KIT SIBREN-POLIESTERSKI KIT 15 05 0,18 5,35415 0,00 0,96 0,00

15 00004022 ŽICA VARILNA VAC60 OK 1MM 11 05 2,98 1,09051 0,00 3,25 0,00

16 00004487 KOVICA 4X12 POP FE 13 07 16,00 0,011 0,00 0,18 0,00

17 00010441 Ploščica za ključ Al 14 07 1,00 0,00279 0,04308 0,00 0,04

18 00010527 Plosc zg_oj Cr 58x58 14 07 8,00 0,08665 0,05082 0,69 0,41

19 00010683 Prof L Cr 40x20x2312 14 07 4,00 1,4561 0,24986 5,82 1,00

20 00010687 Plosc zg Cr 147x173 14 07 4,00 1,39074 1,10835 5,56 4,43

21 00010690 Prof L Cr 30x10x2115 14 07 4,00 0,64775 0,25079 2,59 1,00

22 00010692 Prof omeg Cr 2313 14 07 7,00 5,11634 0,698 35,81 4,89

23 00011370 Pl_vloz Zn r610 560 14 07 6,00 5,28 0,29125 31,68 1,75

24 00011378 Pl_vloz Zn 20_izr 495 14 07 2,00 5,28 0,3222 10,56 0,64

25 00012217 Pl_vloz Zn z360 210 14 07 2,00 1,76 0,37641 3,52 0,75

26 00012622 Plocevina misja 14 07 4,00 0,06069 0,1077 0,24 0,43

27 00012847 Prof omeg_odr Cr 2312 14 07 2,00 3,71163 0,59309 7,42 1,19

28 00012864 Profil U 2,5-4x96-116x2295 14 07 1,00 2,5182 0,58496 2,52 0,58

29 00012933 Prof L Cr 40x20x1070 14 07 2,00 0,66809 0,1993 1,34 0,40

30 00012995 Prof U el_prikl 14 07 2,00 0,34725 0,30789 0,69 0,62

31 00013010 Prof C zep Cr 360 14 07 2,00 21,57075 2,75607 43,14 5,51

32 00013335 Prof L Cr 40x20x2130 14 07 2,00 1,38187 0,25195 2,76 0,50

33 00013391 Vlozek vog_L str Cr 14 07 2,00 1,35332 0,64528 2,71 1,29

34 00013392 Vlozek vog_D str Cr 14 07 2,00 1,35332 0,64528 2,71 1,29

35 00013527 Prof str_nos Cr 14 07 20,00 0,16569 0,01539 3,31 0,31

36 00100988 TEROSTAT-92 570ml(črevo) črni 15 07 0,15 3,44 0,00 0,52 0,00

37 00101341 LEPENKA PAKIRNA 1,7MXL 11 05 2,90 0,77608 0,00 2,25 0,00

38 00105019 Škatla karton.260x150x210 11 07 1,00 0,13885 0,00 0,14 0,00

39 00105586NALEPKA SAMOLEP.Z SERIJSKOŠTEVILKO"

15 07 18,00 0,0313 0,00 0,56 0,00

40 00105711 NALEPKA-PREDPIS ZA DVIG "CTX" 15 07 2,00 0,195 0,00 0,39 0,00

41 00106192NALEPKA SAMOLEP.-OZEMLJITVENA-CTX

15 07 1,00 0,078 0,00 0,08 0,00

42 00107099MOBIHEL DOZA ZA SPRAY V=400ml68x195

15 07 1,00 1,26 0,00 1,26 0,00

43 00108004 ETIKETA RAL5010 150X220 15 07 1,00 0,0985 0,00 0,10 0,00

44 00112051 BRUS.PAPIR FI150 OKGR.ŠT.60 SIAFAST 15 07 4,00 0,23918 0,00 0,96 0,00

45 00112112 Jeklo V ploscato 100x10x500 S235 21 07 4,00 2,82778 0,00 11,31 0,00

46 00112377 Ridoline 1570 15 05 1,225 1,60 0,00 1,96 0,00

47 00112378 Ridosol 1270 15 05 0,088 4,11 0,00 0,36 0,00

48 00112379 Fixodine 50 15 05 0,071 3,98 0,00 0,28 0,00

49 00112381 Granodine 952 E-1 15 05 1,242 2,21 0,00 2,74 0,00

50 00112382 Grano toner 130 15 05 0,422 0,98 0,00 0,41 0,00

51 00112384 Chemacid 3500 15 05 0,10 1,77 0,00 0,18 0,00


41

Zap Ident Naziv materiala Skl. EM Kos.Material/EM(€)

Storitev/EM(€)

Materialskupaj(€)

Storitevskupaj(€)

52 00112400 MATICA SAMOVAR TIP:16 A2F DIN 985 13 07 16,00 0,0269 0,00 0,43 0,00

53 00112401 MATICA SAMOVAR TIP:16 A2F DIN 985 13 07 8,00 0,0618 0,00 0,49 0,00

54 00112413 CR 691 A Binder P6000 15 05 4,54 2,51 0,00 11,40 0,00

55 00112414 CP 558 J Grey Paste P6000 15 05 1,165 3,83 0,00 4,46 0,00

56 00112419 Rezistol emajl 2K PUR RAL5010 15 04 4,904 3,40 0,00 16,67 0,00

57 00112420 Trdilec 2k pur index 9745 15 04 1,635 4,91 0,00 8,03 0,00

58 00112421 Redčilo 2k pur index 9746 15 04 0,088 1,75 0,00 0,15 0,00

59 00112439 P3-Croni 828 Hk-koagul.sredstvo 15 05 0,348 3,84 0,00 1,34 0,00

60 00112491 HCl 15 05 0,42 0,28998 0,00 0,12 0,00

61 00112492 NaOH 15 05 0,40 0,38648 0,00 0,15 0,00

62 00112494 FeCl3 15 05 0,08 0,56713 0,00 0,05 0,00

63 00112545 TERVOL 360X1150X18 DP6 11 07 4,00 0,37 0,00 1,48 0,00

64 00112580 EMULZIJA JOKISCH LB 100 TEKOČE 15 05 0,575 10,67 0,00 6,14 0,00

65 00112654 Čep gumijasti FI8-16 11 07 3,00 0,0819 0,00 0,25 0,00

66 00112657 ETIKETA ZELENA/RUMENA FI30 15 07 1,00 0,0375 0,00 0,04 0,00

67 00112793 Ozemljitvena spojka_kpl 11 07 1,00 0,711 0,00 0,71 0,00

68 00207621 Steb vog_L Cr T3 23 14 07 2,00 27,27798 4,95346 54,56 9,91

69 00207622 Steb vog_D Cr T3 23 14 07 2,00 27,27798 4,95346 54,56 9,91

70 00207623 Stebricek zg vog_D Cr 14 07 2,00 2,96605 2,51148 5,93 5,02

71 00207624 Stebricek zg vog_L Cr 14 07 2,00 2,96605 2,51148 5,93 5,02

72 00207625 Stebricek sp vog_D Cr 14 07 2,00 3,70749 2,85323 7,41 5,71

73 00207626 Stebricek sp vog_L Cr 14 07 2,00 3,70749 2,85323 7,41 5,71

74 00208425 Skatla el_prikl_D Cr 14 07 1,00 1,276 0,75789 1,28 0,76

75 00208426 Skatla el_prikl_L Cr 14 07 1,00 1,276 0,75789 1,28 0,76

76 00751267 KRPA ČISTILNA ODPAD 15 05 0,10 1,16895 0,00 0,12 0,00

Kalkulacija dela za sestavo standardne bivalne enote

Tabela 12: Stroški dela za sestavo standardne bivalne enote

Zap Operacija Naziv operacije Čas Čas

PripraveZnesek(€)

1 1003 Izrez. prof. str. vzdolž. 7,63 0,00 2,41

2 1004 Izrez. prof. str. prečni 4,37 0,00 2,39

3 1006 Uvariti škatle 7,14 0,00 3,61

4 1007 Brusiti prof. str. s škatlami 12,54 0,00 3,66

5 1008 Izdelava ogrodja strehe 110,43 0,00 35,30

6 1009 Oploč. ogrodje strehe 61,35 0,00 19,35

7 1021 Izrez za žepe cevi vzdolžni 7,40 0,00 4,05

8 1023 Izdelava ogrodja osnove 194,09 0,00 62,95

9 1041 Izdelava sklopov 150,32 0,00 47,42

10 1042 Izdel.sklopov robot 14,80 0,00 7,49

11 1055 Naklad izdelka 31,83 0,00 10,49

12 1100 Izdelati plašč strehe 10,45 0,00 3,49

13 1118 Razrez pločevine " 2 " 0,08 0,00 0,02

14 1291 POVRŠINSKA ZAŠČITA 95,50 0,00 146,18

15 1510 Vstav.vlož.ploč. 9,52 0,00 2,68

16 1540 Montaža 46,46 0,00 13,05

17 1585 Razklad izdelka 31,83 0,00 8,95

18 1590 Finiš izdelka 102,72 0,00 28,77

19 1591 Lepljenje nalepke 2,00 0,00 0,56

20 1592 Vlaganje 1,00 0,00 0,28


42

Kalkulacija cenejše izvedbe bivalne enote

Tabela 13: Stroški porabljenega materiala za standardno BE

Zap Ident Naziv materiala Skl. EM Kos.Material/EM (€)

Storitev/EM(€)

Materialskupaj(€)

Storitevskupaj

1 00000063 Ploč 5x1250x2500 S235 18 05 2,72 0,61895 0,00 1,68 0,00

2 00000184 Ploč Zn 0,6x1243xL DX51D 18 05 72,30 0,75862 0,00 54,85 0,00

3 00000552 Ploč 2,5x1500x3000 S235 18 05 80,00 0,64336 0,00 51,47 0,00

4 00000609 Cev pravok 120X60X3X5699 S235 21 07 2,00 31,90829 0,00 63,82 0,00

5 00000611 Cev pravok 120x60x2,5x2131 21 07 2,00 11,22535 0,00 22,45 0,00

6 00000636 PROFIL OMEGA-HOP-61X40X25X2,5X2313 21 07 9,00 6,1856 0,00 55,67 0,00

7 00000652 Prof stresni Cr 2131 S235 21 07 2,00 15,54195 0,00 31,08 0,00

8 00000653 Prof stresni Cr 5699 S235 21 07 2,00 41,56209 0,00 83,12 0,00

9 00002011 Vij M10x19 A3F 13 07 1,00 0,107 0,00 0,11 0,00

10 00002013 Podložka A10 Č.Zn nasekana 13 07 1,00 0,0068 0,00 0,01 0,00

11 00002035 Vij 4.8x70 DIN 7981 A2 13 07 1,00 0,085 0,00 0,09 0,00

12 00003114 RAZREDČILO NITRO - HELIOS 15 04 2,75 1,28106 0,00 3,52 0,00

13 00003116 PAPIR OVOJNI 15 05 0,005 1,69 0,00 0,01 0,00

14 00003149 TRAK TESAKREP 25MM , 30MM 15 07 0,10 0,75399 0,00 0,08 0,00

15 00003156 PAPIR VODOBRUSNI ŠT 180;240;360 15 07 0,50 0,22088 0,00 0,11 0,00

16 00003195 REZISTOL OSNOVNA E-ZP "HELIOS" 15 04 2,00 3,92 0,00 7,84 0,00

17 00003219 KIT SIBREN-POLIESTERSKI KIT ZA LOPAT 15 05 0,50 5,35415 0,00 2,68 0,00

18 00003748 VALJANEC POCINKANI PLOŠČATI 25X4 18 05 0,08 1,1186 0,00 0,09 0,00

19 00004022 ŽICA VARILNA VAC60 OK 1MM 11 05 3,23 1,09051 0,00 3,52 0,00

20 00004487 KOVICA 4X12 POP FE 13 07 16,00 0,011 0,00 0,18 0,00

21 00010441 Ploščica za ključ Al 14 07 1,00 0,00279 0,04308 0,00 0,04

22 00010683 Prof L Cr 40x20x2312 14 07 4,00 1,4561 0,24986 5,82 1,00

23 00010690 Prof L Cr 30x10x2115 14 07 2,00 0,64775 0,25079 1,30 0,50

24 00010693 Prof L Cr 154x128x112 14 07 4,00 0,394 0,17539 1,58 0,70

25 00011370 Pl_vloz Zn r610 560 14 07 8,00 5,28 0,29125 42,24 2,33

26 00011378 Pl_vloz Zn 20_izr 495 14 07 2,00 5,28 0,3222 10,56 0,64

27 00011638 Plosc sp_oj Cr 144x170 14 07 4,00 0,69322 0,50929 2,77 2,04

28 00012261 Prof L Zn 80x40x50 14 07 4,00 0,06324 0,24603 0,25 0,98

29 00012719 Plosc sp_L Cr 146x172 14 07 2,00 0,80464 0,20681 1,61 0,41

30 00012720 Plosc sp_D Cr 146x172 14 07 2,00 0,80464 0,20681 1,61 0,41

31 00012864 Profil U 2,5-4x96-116x2295 14 07 1,00 2,5182 0,58496 2,52 0,58

32 00012933 Prof L Cr 40x20x1070 14 07 2,00 0,66809 0,1993 1,34 0,40

33 00013335 Prof L Cr 40x20x2130 14 07 2,00 1,38187 0,25195 2,76 0,50

34 00013391 Vlozek vog_L str Cr 14 07 2,00 1,35332 0,64528 2,71 1,29

35 00013392 Vlozek vog_D str Cr 14 07 2,00 1,35332 0,64528 2,71 1,29

36 00013527 Prof str_nos Cr 14 07 20,00 0,16569 0,01539 3,31 0,31

37 00100988 TEROSTAT-92 570ml(črevo) črni 15 07 0,35 3,44 0,00 1,20 0,00

38 00101272 SPREJ WURTH-ZN-cink 15 07 0,06 2,95 0,00 0,18 0,00

39 00101341 LEPENKA PAKIRNA 1,7MXL 11 05 2,90 0,77608 0,00 2,25 0,00

40 00104478 REZISTOL EMAJL'VA'RAL-5010 H9489 15 04 9,00 3,55 0,00 31,95 0,00

41 00104492 SPREJ PORO-TRENN/ZA ZN-ENOTE 15 07 0,05 3,11 0,00 0,16 0,00

42 00104746 RAZMAŠČE."DECORDAL"47-15 MODRI 15 05 2,50 1,788 0,00 4,47 0,00

43 00104747 RAZMAŠČE."HAKU" 1025-258 za ZN ploč. 15 04 0,45 2,235 0,00 1,01 0,00

44 00105019 Škatla karton.260x150x210 11 07 1,00 0,13885 0,00 0,14 0,00

45 00105586NALEPKA SAMOLEP.Z SERIJSKOŠTEVILKO"

15 07 18,00 0,0313 0,00 0,56 0,00

46 00105711 NALEPKA-PREDPIS ZA DVIG "CTX" 15 07 2,00 0,195 0,00 0,39 0,00

47 00106192 NALEPKA SAMOLEP.-OZEMLJITVENA-CTX 15 07 1,00 0,078 0,00 0,08 0,00

48 00106576 SHOP-PRIMER E KOMP.A-sivi 15 04 5,70 3,36 0,00 19,15 0,00

49 00106577 REZISTOL TRDILEC "E" 15 04 1,477 2,53 0,00 3,74 0,00


43

Zap Ident Naziv materiala Skl. EM Kos.Material/EM (€)

Storitev/EM(€)

Materialskupaj(€)

Storitevskupaj

50 00107099 MOBIHEL DOZA ZA SPRAY V=400ml 68x195 15 07 1,00 1,26 0,00 1,26 0,00

51 00108004 ETIKETA RAL5010 150X220 15 07 1,00 0,0985 0,00 0,10 0,00

52 00112051 BRUS.PAPIR FI150 OKGR.ŠT.60 SIAFAST 15 07 4,00 0,23918 0,00 0,96 0,00

53 00112580 EMULZIJA JOKISCH LB 100 TEKOČE 15 05 0,575 10,67 0,00 6,14 0,00

54 00112654 Čep gumijasti FI8-16 11 07 3,00 0,0819 0,00 0,25 0,00

55 00112657 ETIKETA ZELENA/RUMENA FI30 15 07 1,00 0,0375 0,00 0,04 0,00

56 00112793 Ozemljitvena spojka_kpl 11 07 1,00 0,711 0,00 0,71 0,00

57 00751267 KRPA ČISTILNA ODPAD 15 05 0,70 1,16895 0,00 0,82 0,00

Tabela 14: Stroški dela za sestavo standardne bivalne enote

Zap Operacija Naziv operacije Čas Čas

PripraveZnesek(€)

1 1003 Izrez. prof. str. vzdolž. 7,63 0,00 2,41

2 1004 Izrez. prof. str. prečni 4,37 0,00 2,39

3 1008 Izdelava ogrodja strehe 113,86 0,00 36,40

4 1009 Oploč. ogrodje strehe 61,35 0,00 19,35

5 1023 Izdelava ogrodja osnove 149,88 0,00 48,61

6 1050 Sestava ogrodja 45,39 0,00 15,23

7 1055 Naklad izdelka 0,00 0,00 0,00

8 1100 Izdelati plašč strehe 10,45 0,00 3,49



11 1132 Preoblikovanje z orodjem " 2 " 6,42 58,40 1,99




15 1172 Upogib pločevine " 2 " 17,04 38,92 5,61

16 1250 Predpriprava ogrodja 145,66 0,00 40,67

17 1255 Barvanje ogrodja 75,21 0,00 97,35

18 1265 Predpriprava polizdelkov za ba 11,42 0,00 3,19

19 1270 Barvanje polizdelkov 11,42 0,00 14,79

20 1291 POVRŠINSKA ZAŠČITA 0,00 0,00 0,00

21 1510 Vstav.vlož.ploč. 9,52 0,00 2,68

22 1530 Premik enote 4,66 0,00 1,31

23 1590 Finiš izdelka 102,72 0,00 28,77

24 1591 Lepljenje nalepke 2,00 0,00 0,56

25 1592 Vlaganje 1,00 0,00 0,28

Razlike v prihranku med ogrodjem standardne bivalne enote in bivalne enote cenejše

(varjene) izvedbe so razvidne v tabelah 11, 12, 13 in 14.


44

Tabela 15: Skupek kalkulacij za standardno in varjeno BE

NAZIV Standardna BE NAZIV Cenejša izvedba BE

OPIS Barvanje v H6 (nova lakirnica) OPIS Barvanje (stari lakirnici)

KOLIČINA 1 KOLIČINA 1

MATERIAL 638,26 € MATERIAL 540,99 €

STORITEV 472,95 € STORITEV 344,95 €

SKUPAJ 1.111,21 € SKUPAJ 885,94 €

Tabela 15 je izvleček rezultatov kalkulacij ogrodij bivalnih enot. Na podlagi kalkulacij

vidimo, da je varjena izvedba bistveno cenejša od vijačene. To razliko nam prinese prihranek

na materialu posameznih polizdelkov, ter sama tehnologija izdelave in barvanja.

Kalkulacije za montažne spremembe

Standardna bivalna enota je enota z dvema oknoma z roleto in enimi vrati, ter enajstimi

polnimi stenskimi elementi.

Pri cenejši izvedbi bomo namesto dveh okenskih elementov z roleto vgradili en polni element,

ter en element s fiksnim oknom brez rolete. Na vratnem elementu z vrati z izolacijo bomo te

zamenjali z vrati s satovjem.

Tabela 16: Kalkulacija stenskih elementov

Naziv materiala Kosov EM Cena/kos Znesek(€)

Element okenski z roleto 2 07 169,91 339,82

Vrata z izolacijo 1 07 49,17 49,17

Element s fiksnim oknom 1 07 -136,36 -136,36

Element polni 1 07 -50,27 -50,27

Vrata s satovjem 1 07 -31,57 -31,57

Skupaj 171,33

Plod teh montažnih sprememb je prikazan v tabeli 16. Te spremembe pocenijo bivalno enoto

za 170 €, kar je lep doprinos k celotnemu znesku prihrankov.


45

Končna analiza rezultatov naloge

Tabela 17: Analiza rezultatov naloge

Skupni zneski pocenitve Znesek (€)

Montažne spremembe 171,33

Ogrodje kontejnerja 225,27

Elektro material 216,67

Izolacija osnove 36,97

Skupaj 650,24


46

7 SKLEP

Naloga, da poiščemo cenejšo izvedbo bivalne enote je bila podana s strani vodstva podjetja.

Po začetnih analizi možnosti za pocenitev smo prišli do zaključka, da je največji del prihranka

mogoče doseči na materialu, saj so izdelovalni časi že maksimalno optimirani, glede na

obstoječo tehnologijo podjetja (za eno bivalno enoto porabimo 42 ur). Obstaja pa možnost

dodatne optimizacije in prihrankov z uvajanjem še sodobnejše tehnologije, kar v podjetju,

glede na finančna sredstva, s pridom izvajamo.

Po dokončni definiciji in sprejetju sprememb, smo izdelek ponudili trgu. Pokazalo se je, da je

bila cenejša izvedba pričakovana oziroma želena, saj so se kupci takoj odzvali s prvimi

naročili. Pri izdelavi prototipa, ki je bil pravzaprav že redno naročilo za znanega kupca, smo

analizirali izdelek (tabela 17). Pokazalo se je, da so bile odločitve glede optimizacije pravilne,

saj je končni izdelek kakovosten in funkcionalen.

Optimirana bivalna enota je dokaz prilagajanja podjetja trgu in inovativnosti ter odprtosti za

novosti v podjetju. Vsekakor pa bodo želje kupcev in razmere na trgu pokazale, v katero smer

bo treba še naprej razvijati izdelek, da bomo lahko še bolj konkurenčni.

Vse posodobitve in optimizacije prispevajo k boljšim rezultatom podjetja in s tem posledično

tudi k večjemu deležu finančnih sredstev namenjenih za posodobitev.


47

8 LITERATURA

[1] Interna dokumentacija podjetja ARCONT d.d.

[2] Internetna stran podjetja Arcont d.d. Dostopno na http://www.arcont.si (07.12.2010)

[3] Programski paket za CAD 3D konstruiranje: Solid Edge ST2

[4] Programski paket za CAD 2D konstruiranje : AutoCAD LT 2000

[5] Katalog izdelkov črne in barvaste metalurgije (MERKUR), 1999

[6] Preisliste Welser Profile AG 4.Quartal 2010

[7] Eversheim Walter. Organisation in der Produktionstehnik :Band 4- Fertigung und

montage 1981

[8] Kopač Janez, Noe Dragica. Strega in montaža, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 1989

[9] Tomaž Perme in Dragica Noe. Stanje in trendi na področju avtomatizacije strege in

montaže, , dostopno na http://www.svet-el.si/tita/TTA05_perme.pdf.

[10] Andrej Polajnar, Borut Buchmeister, Marjan Leber. Proizvodni Menedžment,

Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, 2001.

[11] Andrej Polajnar. Priprava proizvodnje, Maribor : Univerza v Mariboru, Tehniška

fakulteta, 1986.

optimizacija izdelave modularnih bivalnih enot v … · in bivalne enote, ki morajo za svoj namen...

Documents