organizacija gradbiŠČa in tehnoloŠki procesi … · rezultat dimenzioniranja je organizacijska...

Smetanova ulica 17

2000 Maribor, Slovenija

Sara Sajovic

ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN

TEHNOLOŠKI PROCESI GRAJENJA ZA

POSLOVNI KOMPLEKS HRANILNICE LON V

KRANJU

Diplomsko delo

Celje, september 2015

I

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa

ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN TEHNOLOŠKI PROCESI GRAJENJA ZA

POSLOVNI KOMPLEKS HRANILNICE LON V KRANJU

Študent: Sara Sajovic

Študijski program: visokošolski, gradbeništvo

Smer: operativno gradbeništvo

Mentor: izr. prof. dr. Uroš Klanšek, univ. dipl. gosp. inţ.

Somentor: izr. prof. dr. Andrej Štrukelj, univ. dipl. inţ. grad.

Lektorica povzetka: Maja Antosiewicz Škraba, univ. dipl. slov.

Prevajalka povzetka: Dunja Elikan, mag. prev.

Celje, september 2015

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Urošu

Klanšku za vso pomoč in vodenje

pri opravljanju diplomskega dela.

Prav tako se zahvaljujem somentorju

dr. Andreju Štruklju.

Hvala tudi podjetju GIC Gradnje, saj

so mi bili zaposleni v veliko pomoč.

Posebna zahvala velja staršem, ki so

mi omogočili študij in fantu, ki me

je podpiral v vseh okoliščinah.

IV

ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN TEHNOLOŠKI PROCESI GRAJENJA ZA

POSLOVNI KOMPLEKS HRANILNICE LON V KRANJU

Ključne besede: gradbeništvo, gradbena dela, organizacija gradbišča, tehnološki

procesi grajenja

UDK: 69.05:725.012.1(043.2)

Povzetek

Diplomsko delo obravnava organizacijo gradbišča in tehnološke procese grajenja za

poslovni kompleks hranilnice LON v Kranju. Najprej so razloženi osnovni pojmi v zvezi z

organizacijo gradbišča in tehnološkimi procesi grajenja ter cilji diplomskega dela, nato pa

so opisani predvideni objekti, obstoječe stanje in okolica. Prav tako so povzeti vsi bistveni

podatki iz projekta, sledi proučitev pogojev gradnje objekta. Najpomembnejši del

diplomske naloge je dimenzioniranje vseh potrebnih deponij in skladišč ter kapacitet

začasnih inštalacij. Rezultat dimenzioniranja je organizacijska shema gradbišča.

Diplomska naloga vsebuje tudi popis pripravljalnih in zaključnih del ter vse potrebne

sezname proizvodnih virov. Na koncu naloge so opisani še tehnološki procesi gradnje

objekta.

V

BUILDING SITE ORGANIZATION AND TECHNOLOGICAL PROCESSES

OF CONSTRUCTION OF THE LON SAVINGS BANK BUSINESS COMPLEX

IN KRANJ

Key words: civil engineering, building works, organization of construction site,

technological processes

UDK: 69.05:725.012.1(043.2)

Abstract

This thesis presents the building site organisation and technological processes of

construction of the LON savings bank business complex in Kranj . First, it describes

the basic concepts, such as the building site organisation and technological processes

of construction along with the aim of the thesis. Furthermore, it describes the

planned structure and the existing situation as well as the surroundings. In addition,

the thesis summarises all the relevant project data and the examination of building

conditions. The most important part of the thesis is the dimensioning of all the

necessary dumping areas and warehouses as well as offices, and the capacities of

temporary facilities. The results of the dimensioning is the organizational scheme of

the building site. The thesis also contains the inventory list of preparatory and

finishing works, and all the necessary lists of production sources. The technological

processes of building a structure are explained at the end.

VI

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ............................................................................................................................... 1

1.1. OPREDELITEV POJMA OPERATIVNA PRIPRAVA GRAJENJA ........................................ 1

1.2. CILJI DIPLOMSKE NALOGE ...................................................................................... 4

2. SPLOŠNO O OBJEKTU ................................................................................................ 5

2.1. OPIS OBSTOJEČEGA STANJA .................................................................................... 5

2.2. OPIS PREDVIDENEGA STANJA ................................................................................ 11

2.3. ZUNANJA UREDITEV IN PREUREDITEV CESTNE INFRASTRUKTURE ......................... 12

2.4. OPIS IN OBLIKA OBJEKTA ...................................................................................... 13

2.5. ELEKTROINŠTALACIJE .......................................................................................... 25

2.6. PLINSKA INŠTALACIJA .......................................................................................... 26

2.7. OGREVANJE IN HLAJENJE ...................................................................................... 26

2.8. PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA ..................................................................... 27

2.9. VODOVOD IN VERTIKALNA INŠTALACIJA .............................................................. 28

2.10. ZVOČNA IN TOPLOTNA ZAŠČITA ............................................................................ 29

2.11. POŢARNA VARNOST OBJEKTA ............................................................................... 30

3. PREDHODNA PROUČITEV POGOJEV GRADNJE OBJEKTA ......................... 33

3.1. GRADBENA POGODBA ........................................................................................... 33

3.2. PROUČITEV DOKUMENTACIJE O LOKACIJI OBJEKTA .............................................. 41

3.3. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA IZVEDBO OBJEKTA ............................................ 50

3.4. MOŢNOSTI NABAVE POTREBNIH SUROVIN IN MATERIALOV ................................... 52

3.5. DELOVNA SREDSTVA IN MOŢNOSTI NJIHOVE NABAVE ........................................... 53

3.6. KADROVSKA ZASEDBA ......................................................................................... 54

3.7. ORGANIZACIJSKE MOŢNOSTI NA LOKACIJI BODOČEGA GRADBIŠČA ....................... 55

3.8. VARNOSTNI NAČRT ............................................................................................... 65

3.9. GRADBENO DOVOLJENJE ...................................................................................... 67

3.10. NAČRT RUŠITVENIH DEL ....................................................................................... 68

3.11. NAČRT GOSPODARJENJA Z GRADBENIMI ODPADKI ................................................ 72

4. ORGANIZACIJA GRADBIŠČA ................................................................................ 78

VII

4.1. UREDITEV ZAVAROVANJA GRADBIŠČA PROTI OKOLICI.......................................... 78

4.2. DIMENZIONIRANJE ZAČASNIH OBJEKTOV IN INSTALACIJ ....................................... 82

4.3. POPIS PRIPRAVLJALNIH IN ZAKLJUČNIH DEL ......................................................... 96

4.4. SEZNAM POTREBNEGA MATERIALA, MEHANIZACIJE, OPREME IN DELAVCEV ......... 99

5. TEHNOLOŠKI PROCESI GRADNJE OBJEKTA ................................................ 114

5.1. ZEMELJSKA DELA ............................................................................................... 114

5.2. TESARSKA DELA ................................................................................................. 117

5.3. BETONSKA DELA ................................................................................................ 130

5.4. ZIDARSKA DELA ................................................................................................. 132

5.5. POTEK GRADNJE ................................................................................................. 133

6. SKLEP ......................................................................................................................... 135

7. VIRI IN LITERATURA ............................................................................................ 138

8. PRILOGE .................................................................................................................... 144

8.1. SEZNAM SLIK ...................................................................................................... 144

8.2. SEZNAM TABEL ................................................................................................... 146

8.3. PRILOGE ............................................................................................................. 147

8.4. NASLOV ŠTUDENTA ............................................................................................ 147

8.5. KRATEK ŢIVLJENJEPIS......................................................................................... 147

VIII

UPORABLJENE KRATICE

AB Armiran beton

ALU Aluminij

CO Ogljikov oksid

DDV Davek na dodano vrednost

DEA Dizelski agregat

DN Notranji premer cevi

EPS Ekspandirana

GNG Gradbene norme Giposs

GOI Gradbena obrtniška inštalaterska

IT Inštalacijski

k.o. Katastrska občina

KV Kvalificiran

LG Glavna mestna cesta

LGM Lahka gradbena mehanizacija

LTŢ Litoţelezno

MO Mestna občina

NGGO Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki

NK Nekvalificiran

NN Nizka napetost

PE Polietilen

PES Poliester

PGD Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja

IX

PK Polkvalificiran

PM Parkirno mesto

PP Polipropilen

PUP Prostorski ureditveni pogoji

PVC Polivinilklorid

PZI Projekt za izvedbo

RA Rebrasta armatura

RC Računalniški center

RF Nerjavno jeklo

RTG Rentgen

SPT Standardni penetracijski test

TČ Toplotna črpalka

TGM Teţka gradbena mehanizacija

TI Toplotna izolacija

TK Telekomunikacija

TP Transformatorska postaja

TRR Transakcijski račun

UPS Brezprekinitveno napajanje

UZ Ultrazvok

VZD Varstvo in zdravje pri delu

XPS Ekstrudirani

Sara Sajovic, diplomska naloga Stran 1

1. UVOD

1.1. Opredelitev pojma operativna priprava grajenja

Pri operativni pripravi grajenja proučujemo organizacijo gradbene proizvodnje, s katero

določimo ukrepe za pripravo proizvodnje s čim manj zastojev, v kar se da najugodnejših

okoliščinah, varno in skladno s tehnološko pripravo gradbene proizvodnje.

Projekt organizacije gradbene proizvodnje okrajšano imenujemo kar projekt organizacije

grajenja. Delimo ga na:1

projekt organizacije gradbišča in

projekt organizacije tehnološkega procesa grajenja.

V našem primeru se bomo lotili celotnega projekta organizacije grajenja, kar pomeni da

bomo obravnavali organizacijo gradbišča, kakor tudi organizacijo tehnološkega procesa

grajenja. Za čim bolj tekoče delo na gradbišču je zelo pomembno, da je projekt

organizacije grajenja narejen kvalitetno in natančno. Zato bomo to z izdelavo naše

diplomske naloge tudi poskusili doseči.

1 Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2009


1.1.1. Organizacija gradbišča

Za izdelavo projekta organizacije gradbišča je običajno potrebno proučiti:

gradbeno pogodbo,

dokumentacijo o lokaciji objekta,

projektno dokumentacijo za izvedbo objekta,

projekt organizacije tehnološkega procesa grajenja,

moţnosti nabave potrebnih surovin in materialov,

razpoloţljiva delovna sredstva in moţnosti njihove nabave,

organizacijske moţnosti na lokaciji bodočega gradbišča.

Pred pričetkom pisanja diplomske naloge smo poskusili pridobiti čim več podatkov iz

projektne dokumentacije. Več kot imamo podatkov o projektu, boljšo in kvalitetnejšo

nalogo lahko naredimo. Za pomoč smo prosili tudi vodjo gradbišča in izkušenega

delovodjo, ki nam bosta pomagala pri obravnavi tehnoloških procesov grajenja.

Na podlagi teh proučitev bo moţno izdelati projekt organizacije, ki v praksi običajno

obravnava:2

dimenzioniranje začasnih objektov, naprav in napeljav,

tehnično poročilo k projektu organizacije gradbišča,

organizacijsko shemo ureditve gradbišča,

predračun pripravljalnih in zaključnih del,

terminski plan izvedbe pripravljalnih in zaključnih del,

elaborat o varnem delu na gradbišču ali varnostni načrt,

gradbiščni red, poţarni red in havarija ter

priloge.

Zato bo tudi naša diplomska naloga obravnavala vse sestavne dele projekta organizacije,

saj bi se radi v šoli čim bolj pribliţali praksi. Tako da nam to ne bo predstavljalo



problemov v primeru, da se znajdemo na takem delovnem mestu, kjer bo potrebno to

znanje.

1.1.2. Tehnološki proces grajenja

Tehnološki procesi grajenja obravnavajo vrstni red in način izvrševanja delovnih procesov.

Določitev optimalnega tehnološkega procesa je optimalno oblikovanje in optimalno

planiranje tehnološkega procesa. Optimalno planiranje tehnološkega procesa pomeni izbor

optimalnih delovnih časov za delovne operacije in delovne postopke.

Oblikovanje optimalnega tehnološkega procesa vsebuje:3

izbor optimalnih strojev in naprav,

izbor optimalne kvalifikacijske strukture delavcev,

izbor optimalnega načina transporta,

izbor optimalnih delovnih operacij in delovnih postopkov.

Prav tako posreduje navodila o načinu realizacije tehnologije. Razvidna je tudi medsebojna

povezanost oblikovanja, realizacije in kontrole tehnološkega procesa. Pri tehnoloških

procesih se bomo omejili na gradbena dela, ki obsegajo zemeljska, tesarska, betonska in

zidarska dela. Kajti vsa ostala dela po navadi izvajajo kooperanti in so preobseţna da bi jih

obravnavali v diplomski nalogi.



1.2. Cilji diplomske naloge

Cilji diplomske naloge so naslednji:

analiziranje vse dokumentacije, informacijskih virov in razmer na terenu,

proučitev pogojev za gradnjo objekta,

predlog rešitve organizacije gradbišča,

izdelava popisa pripravljalnih in zaključnih del ter

opis tehnoloških procesov gradnje objekta.

Organizacija gradbišča mora biti takšna, da bo delo na gradbišču potekalo tekoče in varno.

Prav tako je potrebno natančno preučiti pogoje za gradnjo in opisati tehnološke procese

gradnje, če ţelimo doseči kvalitetno gradnjo objekta. Tudi izdelava popisa pripravljalnih in

zaključnih del je zelo pomembna za gradbeno podjetje saj lahko na njegovi podlagi hitro

ugotovi stroške organizacije gradbišča.

Preden smo se lotili pisanja diplomske naloge, smo pridobili vso potrebno dokumentacijo,

ter si zabeleţili vse vire informacij, ki so pomembne za naše delo. Obiskali smo tudi

gradbišče in vizualno analizirali teren. Nato smo si zadali, da bomo uredili vso

dokumentacijo in pričeli s proučitvijo pogojev za gradnjo objekta.

Vsako dokumentacijo bomo natančno pregledali in prebrali ter poskušali bistvene

ugotovitve povzeti v naši nalogi. Po tem, zelo pomembnem delu, se bomo lotili

organizacije gradbišča in na koncu tega poglavja poskusili najti primerno rešitev. S

pomočjo izkušenih oseb bomo tudi izdelali popis pripravljalnih in zaključnih del, ki niso

vključena v popis gradbenih del, vendar pa predstavljajo stroške gradbenemu izvajalcu. Na

koncu se bomo, prav tako s pomočjo, lotili tehnoloških procesov, kjer bomo razdelali vse

postopke gradnje predvidenega objekta. Vse to so cilji diplomskega dela, ki pa se jim

bomo poskusili čim bolj pribliţati in jih uresničiti v celoti.


2. SPLOŠNO O OBJEKTU

Hranilnica LON d.d. se je odločila, da bo na parcelah št. 75/1, 75/2, 75/3, 75/5, 75/10,

75/12, 75/13, 75/14, 75/16 in 551/11 vse k.o. Klanec, zgradila nov poslovni kompleks. Na

lokaciji predvidenega gradbišča se nahajajo skladiščni objekti Gradbinke, ki ţe dlje časa

niso več v uporabi. Objekti so podrobno opisani v podpoglavju 2.1.1.

2.1. Opis obstoječega stanja

Območje predvidene gradnje poslovnega kompleksa LON se nahaja znotraj stanovanjske

gradnje primestnega značaja, neposredno ob Cesti Staneta Ţagarja. Novogradnje v njenem

začetnem delu, s podobo dosedanjega dostopa v mesto vedno bolj spreminjajo v avenijo.

Neposredna okolica parcele, na kateri se trenutno nahajajo opuščeni objekti, predstavlja

motnjo v obstoječo grajeno strukturo preteţno individualnih hiš.

Prometno je parcela dostopna s ceste Staneta Ţagarja preko Ţanove ulice, na katero se v

neposredni bliţini parkirišča priključuje Reševa ulica. Taka situacija predstavlja glavno

pomanjkljivost lokacije, saj preteţni del zemljišča ločuje od ceste Staneta Ţagarja in

oteţuje peš dostop. Kratka dolţina razvrstilnih pasov ob kritičnih urah dneva onemogoča

normalno frekvenco prometa, kar pa lahko privede do prometnih zastojev.4

Mikrolokacija objekta, ki je prikazana na spodnji sliki, se nahaja v stanovanjskem naselju,

ob semaforiziranem kriţišču na cesti Staneta Ţagarja.

4 Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt arhitekture, PZI, št. načrta 600/929, API

ARHITEKTI d.o.o., april 2014


Slika 2.1-1: Mikrolokacija bodočega gradbišča5

Iz slike so razvidni obstoječi objekti in potek cestne infrastrukture v okolici predvidenega

gradbišča. Vidi se tudi, kje je obstoječi izvoz iz parcele. V prvi fazi bo potekalo rušenje

objektov, ki pa se nahajajo na parcelah št.: 75/1, 75/10, 75/14, 75/19, 75/20, 75/21, 75/22,

75/23, 75/24, 75/25, 75/26, 75/27, 75/28, 75/29, 75/33 vse k.o. Klanec.

Makrolokacija objekta je prikazana na spodnji sliki, kjer je prikazano širše območje

parcele. Razvidna je tudi lokacija predvidenega gradbišča in lokacija gradbenega izvajalca

ter pot med njima.

5 Google zemljevidi [online], citirano dne 23.7.2015, dostopno na spletnem naslovu:

<https://www.google.si/maps/place/Ţanova+ulica,+4000+Kranj/@46.2453462,14.3632701,250m/data=!3m1

!1e3!4m2!3m1!1s0x477ab7f5a509e1f3:0x419008c9024f1ed4?hl=sl


Slika 2.1-2: Makrolokacija objekta6

Razvidno je da bo izvajalec potreboval pribliţno 2 uri da bo prišel iz sedeţa podjetja do

gradbišča. Pri tem bo moral uporabiti avtocesto, kar je zelo pomembno pri izračunih potnih

stroškov. Upoštevati bo potrebno tudi, da se bo peljal mimo Ljubljane, kjer v času

prometne konice lahko pride do zastojev in bo tako potreboval še več časa.

2.1.1. Obstoječi objekti, ki so namenjeni za rušenje

Objekt A – skladišče

Je skladišče pravokotne oblike, razdeljeno na štiri različno velike skladiščne prostore.

Tloris celotnega objekta ima dimenzije 16,16 × 52,02 m in bruto površino 840,64 m2.

Spodaj so prikazane fasade skladišča.

6 Google zemljevidi [online], citirano dne 23.7.2015, dostopno na spletnem naslovu:

<https://www.google.si/maps/dir/Sv.+Florijan+120,+3250+Rogaška+Slatina/Ţanova+ulica,+4000+Kranj/@4

6.1234318,15.0252733,10.25z/data=!4m13!4m12!1m5!1m1!1s0x47658f0708a0abd3:0x6adcb7b730d096b!2

m2!1d15.68476!2d46.2484205!1m5!1m1!1s0x477ab7f5a509e1f3:0x419008c9024f1ed4!2m2!1d14.36248!2d

46.2448661?hl=sl


Slika 2.1-3: Fasade skladišča7

Nosilna konstrukcija je kovinska, sestavljena iz vertikalnih jeklenih nosilcev U-profila, ki

so v prečni smeri dvojni, v vzdolţni smeri pa se enojni in dvojni nosilci izmenično

ponavljajo v zaporedju en dvojni - en enojni. Dvojni nosilci v vzdolţni smeri nosijo sataste

nosilce, ki so del strešne konstrukcije. Fasada in streha sta iz barvane trapezne pločevine,

tlaki so asfaltirani, temelji pa so armiranobetonski. Znotraj skladiščnega dela A se nahaja

sprejemni kiosk z inštalacijskimi prostori.

Objekt B – prodajalna Gradbinka

Je objekt pravokotne oblike razdeljen na štiri dele. Tloris celotnega objekta ima dimenzije

18,23 × 76,39 m, na severovzhodnem delu pa se ga drţi konstrukcijsko povsem ločen

izloţbeni del. Bruto kvadratura znaša 1.392,60 m2. Spodaj so prikazane fasade prodajalne.

7 Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt rušitvenih del, PZI, št. načrta 600/929 - RU,

API ARHITEKTI d.o.o., april 2014


Slika 2.1-4: Fasade prodajalne Gradbinka8

Prvi in drugi del sta bila del prodajalne, v prvi polovici tretjega dela se nahajajo garderobe,

sanitarije in čajna kuhinja za zaposlene, v drugi polovici tretjega dela je skladiščni prostor,

četrti del pa je v celoti skladiščni prostor. Na vzhodni strani, kjer se nahaja vhod za

zaposlene se nahajajo stopnice, ki vodijo v klet. Tukaj je kotlovnica, kjer se nahaja tudi

cisterna.

Konstrukcija je deloma sestavljena iz armiranobetonskih nosilcev, deloma pa iz lesenih

nosilcev. Strešna konstrukcija je lesena, fasada ter kritina pa iz barvane trapezne pločevine.

Izloţbeni del je konstrukcijsko ločen od glavnega objekta. Sestavljen je iz jeklenih

nosilcev in barvane trapezne pločevine. Izloţbeni prostori so zastekljeni. Med objektom in

izloţbenim delom se nahaja 83 cm širok prostor.




Objekt C – nadstrešek

Je nadstrešek pravokotne oblike, razdeljen na tri dele. Tloris celotnega objekta ima

dimenzije 8,65 × 36,32 m in bruto tlorisno površino 314,17 m2. Pogled nadstreška je

prikazan na spodnji sliki.

Slika 2.1-5: Fasade nadstreška9

Nosilna konstrukcija v delu 1 in 2 je kovinska sestavljena iz vertikalnih jeklenih nosilcev.

Špirovci so leseni, kritina in streha iz barvane trapezne pločevine, temelji domnevno

armiranobetonski. Del 1 in 2 sta ločena z barvano trapezno pločevino. Strešna konstrukcija

dela 3 pa je sestavljena iz satastega nosilca in jeklenih nosilcev L – profila. Kritina in

streha sta prav tako kot ostali del objekta iz barvane trapezne pločevine, temelji domnevno

armiranobetonski. Med objektom A in C se nahaja pokrit prostor. Strešna konstrukcija je iz

barvane trapezne pločevine in se opira na konstrukciji obeh objektov.

Dvoriščna ograja

Konstrukcija ograje sestoji iz 27 betonskih stebrov. Debelina betona je 8 cm, nosilci pa

imajo obliko črke U. V odprtini s cestne strani so zasajena manjša drevesa in grmi. Stebre




med seboj povezuje ograja iz barvane trapezne pločevine. Na severovzhodnem delu, kjer

se nahaja tudi glavni vhod na dvorišče se nahajajo ţelezna drsna vrata. Dolţina celotne

ograje je cca 112,38 m.10

2.2. Opis predvidenega stanja

Narava objekta zahteva, da mora biti v prostoru opazen, lahko dostopen in grajen brez

arhitektonskih in prometnih ovir. Ker bo v odvisnosti s sosednjim podjetniškim objektom

(na drugi strani Ceste Staneta Ţagarja), se je oblikovala ideja, da se bo objekt umestil bliţje

cesti, obstoječi priključek Reševe ulice pa se bo premesti globlje v prostor. Na ta način se

zagotovi ustrezna dolţina razvrstilnih pasov pred semaforiziranim kriţiščem in hkrati

izpostavljenost objekta v prostoru.

Gradbene linije načrtovanega objekta bodo opredeljene z objektom na sosednji strani ulice,

obodno pozidavo in obliko parcele. Ker je lahko odnos med individualno pozidavo in

objektom maksimalnega višinskega gabarita 16,80 m moteč za neposredno soseščino, bo

objekt postavljen v sredino parcele, ob njem pa so s sledenjem geometriji prostora

ustvarjeni atraktivni urbani ambienti – trgi/parki, vključno z nadkritim delom trga preko

katerega bo delno visel novo projektiran objekt in se tako navezoval neposredno na glavno

ulico. Tako bo objekt preko trga dostopen brez grajenih in prometnih ovir.

Parkirne površine bodo v preteţni meri nameščene v kleti, del pa bo umeščenih na nivoju

terena, ob parkovni ureditvi in ob prometnici. Dostop do objekta bo tako omogočen tako iz

juţne kot severne strani.11

10

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt rušitvenih del, PZI, št. načrta 600/929 - RU,


11 Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt arhitekture, PZI, št. načrta 600/929, API



2.3. Zunanja ureditev in preureditev cestne infrastrukture

Predmet zunanje ureditve zajema tlakovane, prometne in zelene površine znotraj območja

obravnave. Zunanja ureditev bo delila območje na dva dela. Severni del, ki bo s

tlakovanjem in manjšimi zelenimi območji ustvarjal površine namenjene javni rabi,

pešcem, gostinski dejavnosti itd. S tlakovanjem se bodo oblikovali manjši trgi, preko

katerih se bo dostopalo do samega objekta (severni trg pred vhodom v poslovalnico, juţni

trg z vhodom v objekt in gostinsko teraso…).

Na zahodni strani vzdolţ glavne dovozne ceste bo ob objektu predvidena nadkrita pasaţa s

katere bo moţno vstopat v najemne lokale, vzporedno in z nivelacijo ceste pa bosta tekli še

kolesarka steza in pas tlakovane površine za pešce. Višinska razlika na juţni strani se bo

reševala s klančino, stopnicami in nivelacijo terena. Tlakovano površino bo mestoma

dopolnjeval manjši sklop zasaditev dreves in zatravljenih površin.

Juţni del območja bo predstavljal večjo parkovna ureditev z drevesnimi nasadi in ostalo

hortikulturo. Vzdolţ parka ob glavni cesti bo tekel pas namenjen pešcem in kolesarjem.

Znotraj parkovne ureditve je predvidena klančina za dovoz v kletno parkirno etaţo. Prav

tako je v sklopu parkovne ureditve predvideno še zunanje parkirišče z vertikalno povezavo

s kletjo.

Osrednji del, stik med parkom in tlakovnim delom območja, bo predstavljal pas tlakovane

površine, znotraj katere bo tekla prometna povezava z nizom parkirnih mest. Na terenu je

predvidenih 39 parkirnih mest (PM), od tega 3 PM za invalide.12

Preureditev cestne infrastrukture bo potekala tako, da se bo preuredilo semaforizirano

kriţišče na Cesti Staneta Ţagarja, in sicer da se bo uredil izvoz, kakor tudi uvoz kolesarske

steze v Ţanovo ulico. V semaforizacijo se ne bo posegalo. Vmesna povezovalna cesta med

Ţanovo ulico in Ulico Gradbinka – Tomaţičeva – Reševa se bo ukinila in za cca. 50 m

pomaknila proti jugu. Nova vmesna povezovalna cesta bo ločila »območje LON« na dva

12

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt arhitekture, PZI, št. načrta 600/929, API



dela – na severni in juţni del. Ţanova ulica bo v celoti ohranila obstoječi potek. Potek ulice

Gradbinka – Tomaţičeva – Reševa se bo spremenil. Zamaknil se bo v smeri »območja

LON«. Pešpoti bodo v celoti urejene znotraj »območja LON«.

2.4. Opis in oblika objekta

Objekt bo namenjen poslovno – storitveni dejavnosti. Zasnova objekta bo predstavljala dve

lameli, ki bodo objemali notranji večetaţni atrij. Dominantnejši (pritličje in tri nadstropja)

bo umeščen ob Ţanovo ulico, glavna vhoda sta predvidena na severni in juţni strani. Niţji

(pritličje in dva nadstropja) bo umeščen ob Reševo ulico. Z odmikom od sosednjih

objektov se bo ustvarilo prijaznejše prostorsko merilo za ljudi, ki se bodo zadrţevali na

trgu oziroma bivali v neposredni bliţini.

Lameli bosta oblikovani enokoridorno v sklopu katerih bodo umeščene vertikalne

komunikacije. Centralna vertikalna komunikacija bo umeščena v notranji več etaţni atrij

izven varovanih območij banke. Ta bo potekal preko galerije na zahodni strani loţe. Za

potrebe sluţbenih in privatnih dostopov bo na severni strani objekta umeščeno vertikalno

jedro, ki bo imelo poleg dvigala še poţarno stopnišče.

2.4.1. Velikost objekta

Predviden objekt bo zelo velik in razgiban, zato bo imela tudi vsaka etaţa različno tlorisno

obliko in kvadraturo. Spodaj so podane bruto tlorisne površine objekta. Kleti bomo prišteli

tudi klančino, pri prvem, drugem in tretjem nadstropju pa bomo imeli atrij, ki ga bo

potrebno upoštevati pri seštevanju površin objekta.13

13




Bruto tlorisne površine objekta so naslednje:

klet s klančino: 3.336,97 m2, (brez klančine) = 3.126,60 m

2

pritličje: 1.150,92 m2

prvo nadstropje: 1.424,40 m2, (-atrij, 148,84 m

2) = 1.275,55 m

2

drugo nadstropje: 1.392,87 m2, (-atrij, 148,84 m

2) = 1.244,03 m

2

tretje nadstropje: 891,04 m2, (-atrij, 148,27 m

2) = 742,77 m

2

skupaj s klančino: 7.750,24 m2

skupaj brez klančine: 7.539,87 m2

Iz zgornjih alinej je razvidna tudi etaţnost objekta, ki bo sledeča: klet, pritličje in tri

nadstropja.

2.4.2. Streha

Vse strehe bodo ravne in večinoma ozelenjene z ekstenzivno ozelenitvijo oziroma bodo

imele prod. Del strešnih površin bo namenjen terasam za goste in zaposlene. Streha nad

atrijem bo v pasovih zastekljena in senčena s pomičnimi avtomatskimi brisoleji.

Nadstrešek na severni strani nad sklopi bo v stekleni izvedbi na ločeni kovinski

konstrukciji.14

2.4.3. Fasada

Fasada bo prezračevana, s kamnito oblogo. Večje steklene površine (npr. atrij, tretja etaţa),

bodo pred prekomernim sončnim sevanjem zaščitene bodisi s fiksnimi horizontalnimi

senčili, bodisi s premičnimi senčili.

14




Spodaj so prikazane slike fasad iz vsake strani. Prva meji na severovzhod, druga na

severozahod. Sledijo ji še fasade, ki mejijo na jugovzhod in jugozahod.

Slika 2.4-1: Severovzhodna fasada

Slika 2.4-2: Severozahodna fasada15

Slika 2.4-3: Jugovzhodna fasada

15




Slika 2.4-4: Jugozahodna fasada16

Oblikovanje fasade bo členjeno tako po vertikali kot horizontali, s čimer se bo ustvarjala

členitev in dinamika volumnov, hkrati pa jasna delitev med poslovnim delom in veznim

več etaţnim atrijem. Fasada poslovnih etaţ se bo zamikala po horizontali kar skupaj s

kamnito oblogo in ritmičnim nizanjem zastekljenih okenskih površin ustvarjala dinamiko.

2.4.4. Stavbno pohištvo

Predvidena je uporaba aluminijskega stavbnega pohištva in ustrezne zasteklitve (dvo – in

tro – slojna stekla ponekod opremljena s senčili – ţaluzijami), ki bo ustrezala energetskim,

zvočnim in svetlobnim zahtevam objekta.

Steklene površine bodo zagotavljale ustrezno dnevno osvetlitev v globino prostorov,

istočasno pa bo razmerje polno – prazno v korist racionalni rabi energije. Na steklenih

površinah bodo nameščena horizontalna senčila, ki bodo ščitila notranjost pred pretirano

insolacijo.

16




2.4.5. Konstrukcija in namembnost objekta po etažah

Glavna nosilna konstrukcija objekta bo armiranobetonska, nepravilne oblike okvirnih

tlorisnih dimenzij 105 × 48 m. Objekt bo segal do višine 16,50 m nad koto terena, globina

podkletenega dela pa bo znašala 4,50 m. Konstrukcijski sistem za prenos vertikalnih in

horizontalnih vplivov bo preteţno okviren. Zaradi nesimetrične razporeditve togosti

elementov za prevzem horizontalnih vplivov, bomo upoštevali srednji razred duktilnosti.

Vsi vertikalni elementi bodo povezani v togo šipo preko AB medetaţnih plošč. Debelina

plošče nad kletjo v območju enoetaţnega objekta bo znašala 40 cm, v območju poslovnega

dela pa 30 cm. Plošče v nadstropjih bodo debeline 20 cm in bodo v oseh stebrov ojačene z

nosilcem pod ploščo višine 20 cm in širine 100 cm. Skupna višina nosilca s ploščo bo tako

znašala 40 cm. V prednostnem območju jedra bo v vseh etaţah plošča lokalno odebeljena

na 40 cm. Stebri v kleti bodo dimenzij 50 × 70 cm, v višjih etaţah pa 50 × 50 cm. Obodne

stene kleti bodo po večini debeline 30 cm, v območju kjer so predvidene prehodne plošče,

pa bo znašala debelina obodnih sten 50 cm. Notranje stene objekta bodo debeline 30

oziroma 20 cm.

V območju atrija je predvidena jeklena konstrukcija, ki bo preteţno sestavljena iz HEB oz.

HEA profilov (vertikalni slopi in stopnišča) in kvadratnih cevi (strešni palični nosilci). Na

severni strani objekta je prav tako predvidena jeklena konstrukcija slopov in nadstreška

nad teraso. Gradnja jeklene konstrukcije bo morala potekati istočasno z gradnjo AB

konstrukcije. To pomeni, da bo morala biti jeklena konstrukcija vedno zgrajena najmanj do

etaţne plošče, ki se takrat betonira. V plošči nad drugim nadstropjem bo v območju med

osmi vgradnja jeklenih sidrnih pločevin za gradnjo strehe nad konferenčno dvorano v

kasnejših fazah. Predvidena kritina nadstreška na severnem delu so steklene plošče.17

17

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt gradbenih konstrukcij, PZI, št. načrta 20/13-1,



Klet

Kletna etaţa bo namenjena parkirnim mestom in tehničnim prostorom. Tehnični prostori

bodo naslednji: klima strojnica, TČ voda – voda, NN in UPS prostor, elektro prostor in

DEA prostor. Uvoz v garaţo se bo vršil preko sistema kontrole pristopa. Na spodnji siki je

prikazan tloris kleti.

Slika 2.4-5: Tloris kleti18

Iz tlorisa so razvidni parkirni prostori. Predvidenih je 106 PM, 5 PM je namenjenih

invalidom. Prav tako se vidita dva komunikacijska jedra, ki bosta vodila do samega

objekta, tretji izhod pa bo vodil v park na terenu.

18




Pritličje

Poslovalnica banke

Dostopanje do bančne poslovalnice je predviden iz severne strani, preko zunanjega

nadkritega trga, ob vpadnici Staneta Ţagarja, druga moţnost pa je dostopanje skozi notranji

večetaţni atrij.

Prostori poslovalnice se bodo razvrščali preteţno ob glavni fasadi in okoli osrednje avle, ki

bo povezovala oba moţna vhoda. Prostor bo obsegal dve blagajniški mesti, umeščeni v osi

glavnega vhoda. V ozadju blagajniških mest je predviden ločen prostor za štetje in trezor.

Ob fasadi se bodo nizali prostori za delo s strankami, in sicer dve svetovalni mesti, vodja

poslovalnice in pisarna za potrjene kredite.

Komunikacijsko jedro znotraj poslovalnice bosta tvorila privatno dvigalo, s kontrolo

pristopa in poţarno stopnišče. V zaledju komunikacijskega jedra bodo umeščeni ostali

spremljevalno – servisni in tehnični prostori banke, in sicer ločen sluţbeni vhod, sanitarije

s prostorom za garderobne omare, prostor za čistila, čajna kuhinja, elektro prostor in

prostor za bankomate. V poslovalnici so predvideni še sefi s trezorskimi – sef omarami.

Loža z atrijem

Glavni dostop oziroma vhod v poslopje je predviden z juţne parkovne strani, kjer se bodo

nahajala tudi parkirna mesta in uvoz v garaţo. Loţa bo predstavljala večji odprt prostor, ki

se bo širil v večetaţni atrij. Namenjen bo osrednjim vertikalnim komunikacijam (stopnišče,

centralni dvigali in dodatno poţarno stopnišče) in informacijski točki z nadzornim pultom.

V sklopu nadzora je predvidena še ločeno kontrolna soba. Atrij se bo v pritličju namenil

gostinski dejavnosti višjega ranga.19

19




Gostinski lokal in manjši najemni lokali

V tem tlorisu bo moţno in ekonomsko upravičeno narediti vrhunsko gostilno (bar in

kuhinja) z ločenim restavracijskim, kavarniškim in servisnim delom. Na jugozahodni strani

vzdolţ dovozne ceste so predvideni manjši najemni lokali, dostopni iz nadkrite ulice kot

tudi iz notranje loţe.

Slika 2.4-6: Tloris pritličja20

Iz slike so razvidne poslovalnice banke. Skozi kroţna vrata bo vstop v avlo poslovalnice. V

pritličju bodo še loţa z večetaţnim atrijem, gostinski lokal in manjši najemni lokali, ki so

prav tako razvidni iz tlorisa.

20




Prvo nadstropje

Prvo nadstropje se bo v celoti namenilo zdravstveni dejavnosti posameznih ali skupnih

ordinacij. Predvideva se zasnovo več ločenih sklopov oziroma enot zdravstvene dejavnosti.

Spodnja slika prikazuje tloris nadstropja.

Slika 2.4-7: Tloris prvega nadstropja21

Iz slike je razvidno, kje se bodo nahajale povezave med nadstropji. Vidijo se razporeditve

prostorov, ki bodo namenjeni zdravstvu ter oblika nadstropja in velikost, saj je tloris tudi

kotiran. Nadstropje bo sestavljeno iz dveh lamel.

21




V glavni lameli bodo umeščene štiri enote, in sicer:

enota 1 – skupne ordinacije: sprejem s sestro, 3x ordinacija, prostor za posege,

servisni prostori (npr.: druţinska medicina, medicina dela s psihologom,

dermatologija…),

enota 2 – sprejem s sestro, 2 × ordinacija, prostor za posege, servisni prostori,

enota 3 – RTG in UZ diagnostika: sprejem s sestro, RTG in UZ prostor, radiolog,

ortopan, servisni prostori,

enota 4 – skupna ordinacija: sprejem s sestro, 2 × ordinacija, posegi, servisni

prostori.

V sklopu druge lamele je predvidena moţnost zdravstvenih ali zobozdravstvenih ordinacij

z lastnim zobozdravstvenim laboratorijem. Dostop do ordinacij bo potekal preko loţe in

centralnih vertikalnih komunikacij (stopnišče, dvigali).

V delu, kjer se bodo lameli zdruţili, se bodo umestili preostali potrebni spremljevalno –

servisni in tehnični prostori namenjeni:22

ordinacijam: administracija, odpadki, elektro prostor, čistila itd.,

osebju: garderobe, ločene sanitarije, čajna kuhinja s prostorom za počitek,

pacientu: ločene sanitarije (moške, ţenske, invalidne), sprejemi.

Drugo nadstropje

Glavna lamela bo namenjena hranilnici LON in njenim bančnim sluţbam. Zaposleni kot

stranke bodo dostopali do etaţe preko centralnih komunikacij. Privatno dvigalo bo

namenjeno strankam s spremstvom, upravi in posameznim zaposlencem banke. Na spodnji

sliki je tloris drugega nadstropja.

22




Slika 2.4-8: Tloris drugega nadstropja23

Iz tlorisa so razvidni spremljevalno – servisni prostori, ki so naslednji: arhiv, čajna kuhinja,

počitek, sprostitev, sanitarije, garderoba, tuši, čistila, elektro prostor, sejni sobi. Manjša

lamela se bo namenila najemu, in sicer za pisarniško dejavnost z lastnim vhodom.

Sanitarije namenjene najemnemu delu so predvidne v sklopu sanitarnega vozlišča, ločene

od sanitarij hranilnice.

Tretje nadstropje

Zadnja etaţa je predvidena za upravo hranilnice in večjo kongresno dvorano. Dostop do

uprave bo omogočen kontrolirano preko privatnega dvigala ali centralnih komunikacij s

kontrolo pristopa v samo upravo. Na spodnji sliki se vidi tloris tretjega nadstropja.

23




Slika 2.4-9: Tloris tretjega nadstropja24

V sklopu uprave so predvideni sledeči spremljevalno – servisni prostori, in sicer

sprejem/čakanje, sejna soba, trezor, priročno skladišče, elektro prostor, sanitarije, dostop

do terase, balkonov in zelene strehe. V 3. nadstropju bo umeščena še manjša plinska

kotlovnica s plinskima kotloma, kot alternativni energent sistemu TČ voda – voda.

Za konferenčne namene je predvidena večja dvorana (za pribliţno 120 ljudi), z moţnostjo

pregraditve. Prostor pred dvorano bo omogočal sprejem in zbiranje ljudi ter organizacijo

raznih poslovnih dogodkov oziroma srečanj. Kongresni del bo imel ločene sanitarije,

garderobo, prostor za tehniko in priročno skladišče za inventar.

24




2.5. Elektroinštalacije

Objekt bo priključen na ţe obstoječe električno omreţje. Dovod NN kabla do objekta bo

potekal po kabelski kanalizaciji do posebnega NN prostora v kleti objekta, kjer so

predvideni glavni razdelilniki. Konična moč objekta bo znašala cca. 300 kW. Za

kompenzacijo jalove energije je v NN prostoru predvidena inštalacija ustrezne avtomatske

kompenzacijske naprave. Iz NN prostora bo potekal razvod električne energije do

posameznih uporabnikov in najemnikov lokalov po objektu. Posamezni najemniki lokalov

bodo imeli odštevalne števce delovne energije, ki bodo sluţili kot ključ delitve računa za

električno energijo na posamezne lokale in uporabnike.

Predvidene so naslednje vrste močnostnih elektroinštalacij:

elektroenergetski razvod 0,4 kV, ozemljitve in zaščita pred prenapetostmi,

dizel generatorsko napajanje in razvod,

brezprekinitveno napajanje – UPS,

splošna razsvetljava in varnostna razsvetljava,

zunanja razsvetljava,

inteligentne inštalacije KNX / EIB,

elektroinštalacije za malo moč in vtičnice,

strelovodna inštalacija,

elektroinštalacije za strojne naprave,

centralni nadzorni sistem.

Za potrebe napajanja nujnih porabnikov, bančne tehnologije in porabnikov, ki so zahtevani

v študiji poţarne varnosti, je predviden dizel agregat okvirne moči cca. 250 kW. Lokacija

dizla bo v kleti. Predviden je agregat kontejnerske – protihrupne izvedbe na

protivibracijskem podstavku, opremljen z dušilnikom zvoka, avtomatiko za start ob izpadu

mreţe in dnevnim rezervoarjem za 24 urno obratovanje pri cca. 80 % moči.25

25

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt električne inštalacije in električnih naprav, PZI,

št. načrta 20-03/13-Ejk, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014


Za zanesljivejše delovanje in zagotavljanju kvalitetnega električnega napajanja nujnim

potrošnikom je predvidena njihova priključitev na vir neprekinjenega napajanja (UPS)

ustrezne moči in časovne avtonomije. Predvideni sta dve UPS napravi. Ena bo v sklopu

računskega centra (RC) v drugem nadstropju, ena pa v kleti objekta za pokrivanje RC – kot

redundanca in za potrebe ostalih nujnih porabnikov.26

2.6. Plinska inštalacija

Objekt se bo priključil na mestni razvod zemeljskega plina 100 mbar, ki poteka po Reševi

ulici. Plin se bo uporabljal kot rezervni vir energije za ogrevanje s kondenzacijskimi

plinskimi kotli, pripravo sanitarne tople vode in za potrebe termičnega bloka internega

gostinskega lokala.

Kot rezervni vir toplote poleg toplotnih črpalk voda/voda sta za ogrevanje in pripravo

sanitarne tople vode predvidena dva v kaskado vezana kondenzacijska plinska kotla na

prisilni vlek skupne priključne moči 32 – 300 kW (modulirano kaskadno delovanje).

Postavitev kotlov bo v 3. nadstropju v posebnem prostoru, dostopnem preko ravne strehe z

notranjega poţarnega stopnišča.27

2.7. Ogrevanje in hlajenje

Ogrevanje in hlajenje objekta je predvideno z dvema toplotnima črpalkama na podtalnico z

eno vodnjaško črpalko in dve vrtini. Skupna moč obeh toplotnih črpalk za ogrevanje bo

znašala 246 kW, za hlajenje pa 232 kW. Postavljen sistem bo omogočal hkratno ogrevanje

in hlajenje z omenjenim virom, hkrati pa v prehodnih obdobjih tudi pasivno hlajenje

26

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt električne inštalacije in električnih naprav, PZI,


27 Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt plinske inštalacije, PZI, št. načrta 20-03/13-

Spl, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014


neposredno s hladilno energijo podtalnice preko izmenjevalnika. Kot rezervni vir za primer

izpada delovanja vrtine podtalnice ali toplotne črpalke bosta dva v kaskado vezana stenska

plinska kondenzacijska kotla s skupno toplotno močjo 30 – 210 kW.28

2.8. Prezračevanje in klimatizacija

V objektu je predvideno prisilno prezračevanje prostorov (pisarne, lokali, hodniki,

pomoţni prostori, sanitarije,…). Moţno bo tudi naravno prezračevanje prostorov v

prehodnih obdobjih (pomlad, jesen) in prosto hlajenje prostorov v poletnem obdobju v

nočnem času, ko so zunanje temperature niţje od prostorskih.

V objektu so predvideni naslednji samostojni klima in prezračevalni sistemi:29

loţa z atrijem in trgovski lokali v pritličju,

gostinski lokal s kuhinjo v pritličju,

prostori v 1. nadstropju – predvidena je medicinska dejavnost,

pisarne, sejne sobe, hodniki ter ostali prostori v 2. nadstropju,

poslovalnica v pritličju in uprava v 3. nadstropju,

večnamenska dvorana v 3. nadstropju,

garaţe – prezračevanje (kontrola CO) in odvod dima in toplote (ODT).

S prezračevalnimi napravami bomo vzdrţevali ustrezno kakovost zraka v delovnih in

bivalnih prostorih, zato bodo naprave v glavnem obratovale s 100% sveţim zrakom.

28

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt ogrevanja in hlajenja, PZI, št. načrta 20-03/13-

Soh, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014

29 Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt klimatizacije in prezračevanja, PZI, št. načrta

20-03/13-Skl, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014


2.9. Vodovod in vertikalna inštalacija

Objekt se bo priključil na javno vodovodno omreţje preko obstoječega odcepa DN80 za

obstoječi objekt, ki se odstrani. Predviden bo nov kombiniran glavni vodomer DN50/20. V

objektu bodo razvodi sanitarne hladne vode, sanitarne tople vode s cirkulacija in razvod za

notranje hidrante. Interno vodovodno omreţje bo direktno priključen javno vodovodno

omreţje.

Razvodi vodovoda v objektu bodo speljani vertikalno do posameznih etaţ, nato pod

stropom do sanitarnih sklop in v predenih stenah do posameznih sanitarnih elementov. Na

glavnih razvodih – odcepih bodo zaporni in regulacijski ventili za zaporo in regulacijo dela

inštalacije. Glavni razvod vodovoda bo iz nerjavečih jeklenih cevi, lokalni razvodi pa iz

alumplast cevi. Vsi razvodu bodo ustrezno izolirani glede na mesto vgradnje. Priprava

sanitarne tople vode bo centralna.

V kleti objekta so predvideni notranji hidranti. Hidrantno omreţje bo ločeno od omreţja

sanitarne hladne vode preko cevnega ločevalnika. Razvodi hidrantne vode bodo iz

pocinkanih cevi. Na juţni strani območja poteka fekalna kanalizacija, kjer bo urejeno

bodoče parkirišče, zato jo je potrebno pred gradnjo ustrezno zaščititi. Iz sanitarnih odtokov

bo predvidena kanalizacija, ki se bo gravitacijsko priključevala na zunanjo javno

kanalizacijo. Odzračevanje kanalizacije bo predvidoma nad streho objekta. Kanalizacija iz

kuhinje v pritličju se bo priključevala na zunanjo kanalizacijo preko lovilca olj in maščob.

Cevni razvodi kanalizacije so iz PP kanalizacijskih cevi.30

Preko obravnavanega območja, na juţni strani objekta, poteka obstoječa meteorna

kanalizacija, katere trasa bo zaradi novogradnje na obravnavanem območju prestavljena.

Meteorna kanalizacija bo ločena od fekalne kanalizacije. Meteorna kanalizacija iz streh bo

izvedena iz podtlačnega sistema. Razvod meteorne kanalizacije od posameznih vtočnikov

bo potekal pod stropom etaţ, nato vertikalno do kleti, kjer se bo pod stropom kleti speljala

30

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt vodovoda in vertikalne inštalacije, PZI, št.

načrta 20-03/13-Svo, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014


v zunanjo kanalizacijo. V zunanji kanalizaciji se bo meteorna voda ponikala v

ponikovalnih poljih.

2.10. Zvočna in toplotna zaščita

Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve ''zaščita pred hrupom'' bo zaradi

omejevanja ogroţanja zdravja in zagotavljanja sprejemljivih moţnosti za spanje, počitek in

delo uporabnikov objektov, zagotovljeno varstvo pred:31

hrupom, ki po zraku prihaja iz drugih prostorov,

udarnim hrupom, ki se v prostor prenaša preko konstrukcije,

hrupom naprav in inštalacij v stavbi,

pred odmevnim hrupom,

pred zunanjim hrupom (npr. hrupom prometa, hrupom iz bliţnjih industrijskih

objektov).

Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve ''varčevanje z energijo in ohranjanje

toplote'' bo ob upoštevanju podnebnih razmer in zagotavljanju ustreznega toplotnega

ugodja za bivanje in delo ljudi v objektih, zagotovljena tudi učinkovita raba energije. Z

izbiro toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, razsvetljave in priprave tople

vode v objektih bo zagotovljeno, da objekt ne bo presegel dovoljene letne potrebne toplote

za ogrevanje in dovoljene letne dovedene energije za svoje delovanje.

Objekt se bo uvrščal v kategorijo energijskega razreda B1.32

31

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Elaborat zaščite pred hrupom, PZI, št. EGA 9-

3974RB/12, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014

32 Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Elaborat gradbene fizike za področje učinkovite rabe

energije v stavbah, PZI, št. URE 9-3974RB/12, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014


2.11. Požarna varnost objekta

Pri gradnji objektov bo potrebno upoštevati ukrepe varstva pred poţarom, da se bo

zagotovilo izpolnjevanje bistvenih zahtev projektiranega objekta in upoštevanje določil 23.

člena Zakona o varstvu pred poţarom (ZVPoz – Uradni list RS, št. 71/93 z dne

30.12.1993).33

Elementi, sklopi nosilnih konstrukcij objektov ter napeljave in naprave, ki bodo sodili k

objektu morajo biti načrtovane tako in iz takih materialov, da zagotavljajo poţarno varnost

v skladu z zgoraj navedenimi ukrepi. Prostori, kjer bo obstajala povečana nevarnost za

nastanek poţara bodo izvedeni kot poţarni sektorji.

Kot poţarno nevarnejše prostore v objektu bomo lahko izpostavili sledeče prostore:

tehnični prostori: elektro prostori, Diesel agregat – DEA, strojnica, NN prostor,

UPS, kotlovnica,

garaţa (parkirne in povezovalne površine),

IT prostor.

V primeru poţara v obravnavanih prostorih se bo z vgradnjo sistema za avtomatsko

odkrivanje in javljanje poţara zagotovilo, da se v primeru neuspešnega gašenja

najzgodnejšega poţara ali celo njegove odsotnosti poţar odkrije v začetni fazi z

alarmiranjem ustrezno usposobljenim zaposlenim, hkrati pa bo zagotovljen prenos

alarmnih signalov iz poţarne centrale na gasilsko enoto. V kolikor se bo poţar razvil v fazo

rastočega poţara in se ne bo pogasil v času, predvidenem za čas poţarne odpornosti

gradbenih elementov, ki znaša 60 min, se bo osebje premaknilo v drug poţarni sektor.34

33

Uradni list [online], citirano dne 3.8.2015, dostopno na spletnem naslovu: http://www.uradni-

list.si/1/content?id=77824#!/Zakon-o-varstvu-pred-pozarom-%28uradno-precisceno-besedilo%29-

%28ZVPoz-UPB1%29

34 Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Elaborat študije poţarne varnosti, PZI, št. ŠPV- 9-



2.11.1. Varnostna razsvetljava

V objektu se predvidi vgradnja varnostne razsvetljave na vseh evakuacijskih poteh v

celotnem obravnavanem objektu. Varnostna razsvetljava se bo namestila tudi nad vhodom

iz zunanje terase v 3. nadstropju v zaščiteno stopnišče in predprostor z garderobo. Predvidi

se sistem s centralno baterijsko napravo, ki se bo nahajal v kleti v samostojnem prostoru.

Za varnostno razsvetljavo bo moralo biti na voljo tudi rezervno električno napajanje, ki je

predvideno s centralno akumulatorsko baterijo.

2.11.2. Oskrba s požarno vodo

Voda, ki bo potrebna za gašenje poţara v obravnavanem objektu se bo praviloma

zagotavljala z javnim hidrantnim omreţjem. Obravnavani objekt bo moral imeti

zagotovljeno oskrbo z vodo za gašenje poţara, ki bo zagotavljala minimalnih pretok 15 l/s

za čas 2 uri.

Za obravnavani objekt bomo zaradi velikosti poţarnih sektorjev in njihove namembnosti

potrebovali notranje stenske hidrante v kletni etaţi. V ostalih etaţah se notranji hidranti ne

bodo potrebovali. Vsak hidrant bo moral zagotavljati pretok 70 l/min pri tlaku 2,5 bar na

ročniku. Predvidi se mokra izvedba (voda stalno v ceveh).

Za gašenje poţara na

obravnavanem objektu bodo na voljo trije zunanji hidranti.35

35

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Elaborat študije poţarne varnosti, PZI, št. ŠPV- 9-



2.11.3. Gasilniki

V objektu so predvideni naslednji gasilniki:

klet: 14 kosov vrste S6,

pritličje: 9 kosov S6 in 1 kos CO2 – 5,

1. nadstropje: 9 kosov S6 in 1 kos CO2 – 5,

2. nadstropje: 9 kosov S6 in 1 kos CO2 – 5,

3. nadstropje: 6 kosov S6.

Gasilnik S6 je gasilnik na prah, z neto teţo gasilnega aparata 6 kg. Gasilnik CO2 – 5 pa je

gasilnik na ogljikov dioksid, z neto teţo gasilnega aparata 5 kg.36

2.11.4. Dostop za gasilce

Dostopne poti za gasilce bodo površine v višini terena, ki bodo povezovale površine v

zgradbah in dvorišču z javnimi prometnimi površinami. Dovozne poti za gasilska vozila

bodo utrjene vozne površine med postavljenimi površinami okrog objekta in javnimi

cestami.37

Gasilsko reševalna sluţna Kranj je osrednja gasilska enota, torej tista, ki je namenjena

prvemu posredovanju na območju obravnavanega objekta. Oddaljenost Gasilske enote

Kranj je pribliţno 1,5 km oziroma 2 minuti voţnje.

36

Alarm, Podjetje, specializirano za varstvo pri delu, poţarno varnost in elektromeritve, Ljubljana, citirano

dne 19.6.2015 [online], dostopno na spletnem naslovu:

http://alarm.si/katere_vrste_gasilnih_aparatov_obstajajo/




3. PREDHODNA PROUČITEV POGOJEV GRADNJE OBJEKTA

3.1. Gradbena pogodba

Za izvedbo ustrezne organizacije gradbišča je potrebno v gradbeni pogodbi proučiti:

pogodbene obveznosti investitorja in izvajalca,

rok izgradnje objekta,

obseg pogodbenih del.

Z gradbeno pogodbo se investitor in izvajalec dogovorita, kakšne medsebojne obveznosti

morata izpolniti, da bi se gradnja objekta lahko začela. Pogodbene obveznosti izvajalca in

investitorja, ki se nanašajo na izvajanje pripravljalnih del in del na objektu obravnavajo

Posebne gradbene uzance. V pogodbo se običajno zapišejo le tiste obveznosti, ki so v

nasprotju z določili gradbenih uzanc ali pa so čisto drugačne od standardnih.38

K roku izgradnje objekta se morajo podrediti vsi operativni plani izvajalca (npr. terminski

plan izgradnje). Izvajalec je obvezan opraviti vsa dela, ki so opredeljena v:39

tekstu gradbene pogodbe,

popisih del in

projektni dokumentaciji.

38

Gospodarska zbornica Slovenije [online], citirano dne 1.8.2015, dostopno na spletnem naslovu:

http://www.gzs.si/zbornica_gradbenistva_in_industrije_gradbenega_materiala/vsebina/Pogodbe-v-

gradbeni%C5%A1tvu/Posebne-gradbene-uzance



V gradbeni pogodbi so obravnavana naslednja določila:40

uvodne ugotovitve,

predmet pogodbe,

pogodbena cena,

obračun pogodbenih del,

dodatni zahtevki,

uvedba izvajalca v delo,

rok izvedbe,

podaljšanje rokov,

ukrepi za zagotavljanje rokov,

oteţeno napredovanje,

obveznosti izvajalca,

delavci izvajalca,

pravice in obveznosti naročnika,

druga določila v zvezi s pogodbenimi deli,

odgovornost za škodo,

material in oprema, ki jo nabavlja naročnik,

posebni primeri na strani izvajalca,

prenos v podizvajanje,

odgovorni vodja del,

primopredaja del,

končni obračun,

pogodbena kazen,

sklenitev zavarovalnih pogodb,

zavarovanje pogodbenih obveznosti,

garancijski roki,

prekinitev oziroma odstop od pogodbe,

predstavniki pogodbenih strank,

40

Gradbena pogodba med izvajalcem GIC Gradnje d.o.o. in naročnikom Hranilnica LON d.d., št. GIC-GR-

2014/037


sestavni deli pogodbe,

reševanje sporov,

salvatorna kavzula in

končne določbe.

V nadaljevanju bomo predstavili bistvene ugotovitve iz gradbene pogodbe, ki so

pomembne za organizacijo gradbišča.

3.1.1. Predmet pogodbe

Predmet naše pogodbe oziroma pogodbenih del je izvedba GOI del na objektu »Poslovni

objekt LON« v Kranju. Izvajalec bo pogodbena dela izvedel na podlagi cene določene po

načelu »ključ v roke« ter tako, da bo zagotovil dokončanje celotnega obsega pogodbenih

del, zagotovil funkcionalnost vseh posameznih izvedb, funkcionalnost celotnega

kompleksa LON, uporabnost in končanje objekta, oziroma konstrukcijskega sklopa ter

zagotovil funkcionalno delovanje vseh vgrajenih naprav. Ne glede na določilo »ključ v

roke«, izvedba fasade v delu, ki ga bo izvedlo na objektu drugo izvajalsko podjetje, ni

zajeta/ni predmet te pogodbe.

Pogodbena dela se bodo izvedla skladno s projektno dokumentacijo in vsebino del (popisi),

ki jo je izvajalec uskladil z naročnikom red popisom te pogodbe, skladno z razpisanimi

pogoji in ponudbo izvajalca. Projektna dokumentacija bo podrobno razdelana pri poglavju

3.3.41

41


2014/037


3.1.2. Pogodbena cena

Izvajalec bo izpolnil svoje pogodbene obveznosti po ceni, določeni po načelu »ključ v

roke«, ki vključuje vrednost vseh nepredvidenih in preseţnih del, izključuje pa vpliv

manjkajočih del. Naročnik bo v treh delovnih dneh po podpisu te pogodbe nakazal

izvajalcu avans v višini 10% skupne dogovorjene pogodbene cene, na njegov TRR, odprt

pri naročniku kot finančni organizaciji. Po pogodbi je določeno da so cene fiksne in pri

izvedbi projekta ni moţna podraţitev.

3.1.3. Obračun pogodbenih del

Vsakokratni mesečni in končni obračun del po pogodbi se izvede skladno z upoštevanjem

dejanskega napredovanja del, ki bo vsakokrat razviden iz knjige obračunskih izmer. Pogoj

za vsakokratni obračun del na vsakokratni dan izstavitve situacije so dejansko izvedena ter

potrjena dela s strani nadzornika in naročnika.

Izvajalec je dolţan nadzornika in naročnika 3 dni pred predvidenim zapiranjem, zazidavo,

prekritjem in podobnim v pisni obliki pozvati k potrditvi izmer opravljenih del, katerih

kvaliteta in količine se kasneje zaradi zapiranja, zazidave, prekritja in podobnega ne dajo

več ugotavljati.

Izvajalec mora nadzorniku najkasneje do 25. v tekočem mesecu dostaviti knjigo

obračunskih izmer. Nadzornik najkasneje v roku 5 delovnih dni od prejema zgoraj

navedene knjige obračunskih izmer, takšno knjigo pregleda in potrdi dejansko izvedena

dela. Na podlagi potrjene knjige obračunskih izmer izvajalec izstavi situacijo v 4 izvodih,

katero nadzorniku roku najkasneje 10 delovnih dni od prejema v nespornem deli potrdi.

Samo tako potrjena situacija bo lahko podlaga za kakršnokoli izplačilo izvajalcu.42

42


2014/037


V kolikor naročnik in nadzor najkasneje v roku 10 delovnih dni od preloţitve obračunskih

izmer slednje ne potrdita niti ne zavrneta le te, se šteje, da se obračunske izmere, ki jih je

predloţil izvajalec, v celoti potrjene. V kolikor pa naročnik in nadzor v roku 10 delovnih

dni od prejema situacije izvajalca, slednje ne potrdijo niti zavrnejo, se šteje, da je

izstavljena situacija v celoti potrjena.

Pogodbena dela in dobavljeni material kateregakoli podizvajalca, kooperanta ali

dobavitelja izvajalca, ki bodo izvedena na objektu skladno s projektom in v pogodbenem

roku in so tako izvedena dela potrjena v obračunu in situaciji ter je ustreznost izvedbe del

potrjena s strani nadzornika, lahko naročnik plača direktno takšnemu podizvajalcu,

kooperantu ali dobavitelju.

Naročnik ima pravico ustaviti dela, če ugotovi, da izvajalec ne vgrajuje elementov, ki so

navedeni v posamezni postavki ponudbe te pogodbe in morebitni drugi pogodbeni

dokumentaciji in zahtevati od izvajalca, da take elemente takoj zamenja s predvidenimi

elementi iz ponudbe oziroma druge pogodbene dokumentacije.

3.1.4. Rok izvedbe

Dela, ki so predmet te pogodbe, se izvajalec obvezuje dokončati in uspešno predati v

skladu s skupno usklajenim in potrjenim Terminskim planom. Izvajalec je dolţan na

podlagi generalnega terminskega plana izdelati detajlne terminske plane posameznih faz

izvedbe del, za dela, ki se planirajo za 30 dni vnaprej z upoštevanjem zahteve po I.

kvaliteti opravljenega dela.

Glavni izvajalec je z investitorjem dogovorjen o naslednjih rokih:43

pripravljalna dela se bodo pričela 15.12.2014,

43


2014/037


zaključna dela bodo končana 31.5.2016.

To pomeni da bo gradnja trajala predvidoma 17 mesecev in pol.

3.1.5. Podaljšanje rokov

Izvajalec ima pravico zahtevati podaljšanje roka za izvajanje del le iz spodaj navedenih

razlogov, ki pa jih ne sme povzročiti sam ali iz malomarnosti:

naravnih dogodkov (poţar, potres, poplava in izjemno neugodno vreme),

ukrepov, določenih z akti pristojnih organov pod pogojem, da izvajalec ni bil sam

kriv za izvedene ukrepe,

razlogov s strani naročnika.

3.1.6. Primopredaja del

O predaji objekta ali dela objekta med izvajalcem in naročnikom se sestavi zapisnik o

končni predaji. Zapisnik o končni predaji mora vsebovati zlasti:44

osnovne podatke o investiciji,

dan pričetka in končanja del,

datum končne predaje objekta med izvajalcem in naročnikom,

ugotovitev o kvaliteti izvedenih del,

ugotovitev o sprejemu in izročitvi garancijskih listov in A – testov za vgrajeno

opremo in materiale,

kompletno dokumentacijo o gradnji,

44


2014/037


seznam vzdrţevalnih pogodb za opremo,

ugotovitve o skladnosti izvedbe s pogodbenimi terminskim in finančnim planom.

Ko se izvede primopredaja se zaključi fizično sodelovanje med investitorjem in gradbenim

podjetjem. Samo v primeru kakšnih reklamacij se ta dva ponovno srečata. Sodelovanje pa

se čisto prekine, ko pretečejo garancijska obdobja.

3.1.7. Končni obračun

Končni obračun se izvede po tem, ko izvajalec uspešno dokonča vsa dela in sicer v roku 15

dneh od uspešnega dokončanja del in primopredaje objekta. Dela po tej pogodbi se bodo

štela za uspešno dokončana dela, ko bo uspešno opravljen tehnični pregled, odpravljene

pomanjkljivosti iz zapisnika o tehničnem pregledu in naročnikove zahteve po odpravi

pomanjkljivosti, izdano uporabno dovoljenje in podpisan primopredajni zapisnik.

Končni obračun vsebuje predvsem: 45

vrednost izvedenih del po pogodbi in vrednost morebitnih dodatno naročenih ali

spremenjenih del,

vrednost izplačanih situacij,

znesek končnega obračuna,

znesek, katerega mora izvajalec prejeti ali vrniti po nespornemu delu obračuna,

znesek, ki ga naročnik obdrţi za odpravo eventualnih pomanjkljivosti,

podatek, ali so pogodbena dela končana v pogodbenem roku in če niso, koliko

znaša prekoračitev,

podatek o medsebojnih zahtevkih obeh pogodbenih strank,

obračun morebitne pogodbene kazni in drugih odškodninskih zahtevkov,

45


2014/037


izjava izvajalca, da je do dneva končnega obračuna poplačal vse zapadle in potrjene

račune vseh podizvajalcev,

podatke o drugih dejstvih, o katerih ni bilo doseţeno soglasje pooblaščenih

predstavnikov pogodbenikov, itd.,

izjava o plačanem DDV-ju v zvezi s plačili po pogodbi.

Naročnik bo znesek iz končne situacije na podlagi opravljenega končnega obračuna plačal

v roku 30 dni od izstavitve končne situacije, ob pogoju, da izvajalec naročniku izroči

bančno garancijo za opravo napak v garancijskem roku.

3.1.8. Pogodbena kazen

Pogodbeni stranki se dogovorita, da izvajalec plača pogodbeno kazen za neizpolnitev

pogodbe, kot tudi izpolnitev pogodbe z zamudo. Če izvajalec ne dokonča pogodbenih del v

roku, določenem s to pogodbo, je dolţan plačati pogodbeno kazen v višini 2 ‰ – od

skupne vrednosti pogodbenih del za vsak dan zamude, vendar sme pogodbena kazen

znašati največ 10 % pogodbene vrednosti.

3.1.9. Garancijski roki

Splošni garancijski rok za vsa izvedena dela in vgrajeno opremo je 36 mesecev in prične

teči od dneva izdaje uporabnega dovoljenja. Posebni garancijski roki, ki jih daje izvajalec,

so navedeni spodaj in začnejo teči od dneva izdaje uporabnega dovoljenja:46

za solidnost gradnje in za dele objekta, kot so konstrukcija, fasada, streha in

hidroizolacije, je garancijski rok 10 let,

46


2014/037


za izdelke oziroma opremo, ki ima garancijske listine, daje izvajalec garancijo v

takem obsegu, kot jo nudijo podizvajalci navedenih izdelkov, vendar ne manj kot

36 mesecev od dneva izdaje uporabnega dovoljenja.

3.1.10. Podizvajalske pogodbe

Izvajalec bo izvajal del gradbenih del, za ostala dela se bo sklenile pogodbe s podizvajalci.

Izbira in določitev podizvajalcev bo potekala po posameznih fazah gradnje. To pomeni, da

podizvajalci niso znani vnaprej. Gradbena dela, ki jih bo izvajal izvajalec sam so tesarska,

betonerska in zidarska dela. Podizvajalci pa bodo izvajali zemeljska dela in vsa obrtniška

dela. Pripravljalna in zaključna dela bodo izvedena prav tako s strani izvajalca.47

3.2. Proučitev dokumentacije o lokaciji objekta

3.2.1. Lokacijska informacija

Lokacijska informacija ima značaj potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s

predpisi o upravnem postopku proti plačilu takse. Lokacijska informacija se izdaja za tri

namene:

za namen gradnje objektov oziroma izvajanje del na zemljiščih ali objektih,

za namen prometa z nepremičninami in

za namen določitve gradbene parcele k obstoječemu objektu.

47


2014/037


Z njo občina daje investitorju nameravane graditve, kupcu oziroma prodajalcu določenega

zemljišča, ali lastniku objekta, ki nima določene gradbene parcele, moţnost, da ugotovi,

kakšna so merila in pogoji za načrtovanje investicijske namere, kot jih določajo veljavni

prostorski akti, podatke o morebitnih varovanjih, omejitvah in prepovedih iz sprejetih

prostorskih ukrepov ter podatke v zvezi s spremembami in dopolnitvami oziroma pripravo

novih prostorskih aktov.48

Iz lokacijske informacije ugotovimo, da je zemljišče parc. št. 75/5 območje namenjeno

stanovanjskim, trgovskim, gostinskim, obrtnim, storitvenim in poslovnim stavbam, ter

stanovanjsko območje s stavbami grajenimi v nizu. Zemljišča parc. št. 75/14, 75/12, 75/1,

75/2, 75/3, 75/10 spadajo v območje preteţno namenjeno stanovanjskim, trgovskim,

gostinskim, obrtnim, storitvenim in poslovnim stavbam. Medtem, ko pa je zemljišče parc.

št. samo stanovanjsko območje namenjeno preteţno eno ali dvostanovanjskim stavbam.

Lokacijska informacija nam pove, da morajo biti nove stavbe od parcelnih meja

odmaknjene tako, da ni motena sosednja posest in da je moţno vzdrţevanje in raba

objektov v okviru gradbene parcele. Od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljene

najmanj 4,0 m, enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Nove stavbe in pomoţni objekti za

lastne potrebe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene najmanj 5,0 m, oziroma

v skladu s cesto – prometnimi predpisi, glede na kategorizacijo posamezne ceste. Pri

postavitvi stavb je potrebno upoštevati vpad svetlobe, razdalje med stavbami, tako da se

zagotavlja 45° kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov.49

Na stanovanjskem območju je potrebno zagotoviti minimalno 20 % deleţ zelenih površin,

drugje pa minimalno 12 %. Površine za otroška igrišča in ozelenjena parkirišča niso del

zelenih površin. Infrastrukturni vodi praviloma potekajo v cestnem svetu in morajo biti

med seboj usklajeni. Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so TP, črpalne postaje,

sanitarni kioski, vodni zbiralniki in podobno, morajo biti po moţnosti postavljeni tako, da

niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg

48

Mestna občina Kranj [online], citirano dne 4.8.2015, dostopno na spletnem naslovu:

http://www.kranj.si/KRANJ_SI,,kontakt,e-obcina,pomoc_obcanom.htm

49 Mestna občina Kranj – Urad za okolje in prostor, Lokacijska informacija za gradnjo objektov oziroma

izvajanje drugih del na zemljiščih ali objektih, št. 3501-941/2012-2-48/07, avgust 2012


njega ali pod nivojem javne površine. Spodnja slika prikazuje kartografski del lokacijske

informacije.

Slika 3.2-1: Grafični izrez iz PUP MO Kranj50

Komunalno kanalizacijo se vodi na lokalne čistilne naprave oz. na centralno čistilno

napravo. V javno kanalizacijo se mora odvajati komunalna odpadna voda, ki nastaja v

stavbi zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo. Padavinske vode

s cest se spelje preko cestnih poţiralnikov in lovilcev olj v ponikovalnice ali vodotoke po

najbliţji moţni poti. Načrtovati je potrebno tudi ureditev odvajanja zalednih voda, tako, da

ne bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin. Iz konglomeratnih

območij Kanjona Kokre in Save se padavinskih voda ne sme ponikati, pač pa jih je

potrebno voditi v javno meteorno kanalizacijo s kontroliranim iztokom.

50

Mestna občina Kranj – Urad za okolje in prostor, Lokacijska informacija za gradnjo objektov oziroma



Vsak objekt na zaključeni gradbeni parceli mora imeti zagotovljen, urejen in varen dovozni

priključek na javno cesto. Cestni priključki morajo biti ustrezno osvetljeni. Priključki

posameznih objektov in dovozne ceste morajo biti praviloma vezani na občinsko cesto in z

njo na drţavno cesto.

Pri prostorskih ureditvah in gradnji objektov je potrebno upoštevati stanje in zasnovo

plinovodnega omreţja, ki izhaja iz usmeritev dolgoročnega plana občine. Nadzorovani pas

za plinovode z delovnim tlakom nad 16 barov je 100 m na vsako stran osi plinovoda.

Varstveni pas za plinovode za delovnim tlakom manjšim od 16 barov in večjim od 5 barov

je 5 m na vsako stran ter za plinovode z delovnim tlakom manjšim od 5 barov je 2 m na

vsako stran plinovoda.

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki TK omreţja morajo biti v naseljih zgrajeni v

podzemni oz. kabelski izvedbi. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno

predvideti cevne prepuste.

Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo

elektroenergetskega omreţja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljalca. Pri

gradnji je potrebno upoštevati elektroenergetske koridorje, ki znašajo:

za napetostni nivo kablovoda 20 kV: 8 m,

za napetostni nivo daljnovoda 10,20 kV: 20 m,

za napetostni nivo daljnovoda 35 kV: 30 m,



za napetostni nivo daljnovoda 440 kV: 50 m.

Nizko in srednje napetostno omreţje je v naseljih potrebno zgraditi v podzemni oziroma

kabelski izvedbi.51

51

Mestna občina Kranj – Urad za okolje in prostor, Lokacijska informacija za gradnjo objektov oziroma



3.2.2. Katastrski načrt

Katastrski načrt je zemljevid zemljišč določenega območja s parcelnimi in drugimi

mejami, znaki za zemljiške kategorije in kulturne rastline ter s parcelnimi številkami. Pri

organizaciji gradbišča je zelo pomemben katastrski načrt, saj nam parcelna meja narekuje

prostor, ki je na voljo za gradnjo objekta in posledično tudi za organizacijo gradbišča.52

Lokacija za izgradnjo poslovnega objekta Hranilnice LON se nahaja v Kranju na parcelnih

številkah 75/1, 75/2, 75/3, 75/5, 75/10, 75/12, 75/13, 75/14, 75/16 in 551/11 vse k.o.

Klanec. Vse te parcele so v lasti Hranilnice LON, Bleiweisova cesta 2, 4000 Kranj.

Slika 3.2-2: Katastrski načrt53

Iz katastrskega načrta je razvidno, da se na parcelnih številkah 75/1, 75/10, 75/14, 75/19,

75/20, 75/21, 75/22, 75/23, 75/24, 75/25, 75/26, 75/27, 75/28, 75/29, 75/33 k.o. Klanec

prav tako nahajajo obstoječi objekti, ki so namenjeni za rušenje. Ti objekti so skladišče,

prodajalna Gradbinka, nadstrešek ter dvoriščna ograja.

52

Geografski inštitut Antona Melika, Geografski terminološki slovar, Zaloţba ZRC, Ljubljana, 2005

53 Mestna občina Kranj [online], citirano dne 22.7.2015, dostopno na spletnem naslovu:

http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=kranj


3.2.3. Geodetski načrt

Geodetski načrt je ena od pomembnih geodetskih storitev in predstavlja osnovo za izdelavo

planskih dokumentov ter projektne in tehnične dokumentacije, ki sta osnova za posege v

prostor. Kvalitetno izdelan geodetski načrt je predpogoj za dobro izdelano dokumentacijo.

Na geodetskem načrtu so v pomanjšanem merilu po kartografskih pravilih prikazani

zemeljsko površje ter strukture nad in pod njim ter podatki, ki so pomembni pri

prostorskem načrtovanju, projektiranju in graditvi. Gre za prikaz dejanskega stanja terena,

kjer so neposredno izmerjeni podatki in podatki drugih virov usklajeni.

Geodetski načrt sestavljata grafični prikaz in certifikat. Vsebina grafičnega prikaza je

odvisna od vrste geodetskega načrta. Na grafičnem prikazu so podatki o reliefu, vodah,

rastlinstvu, rabi zemljišč, stavbah, gradbenih inţenirskih objektih (komunalnih vodih...),

zemljepisnih imenih, geodetskih točkah, mejah zemljiških parcel, administrativnih mejah

in drugih fizičnih strukturah in pojavih.

O vsebini, podrobnostih in natančnosti se dogovorita naročnik in geodetsko podjetje.

Lahko prikaţemo še dodatne vsebine, npr. višine slemen hiš, nakloni streh, globine jaškov

gospodarske infrastrukture, prikaz posameznih dreves...

V certifikatu geodetskega načrta opišemo kakovost podatkov, ki so vključeni v grafični

prikaz, in pogoje uporabe geodetskega načrta. Certifikat pomeni garancijo geodetskega

podjetja, da je geodetski načrt izdelan v skladu z zahtevami naročnika. Na spodnji sliki je

prikazan geodetski načrt.54

54

LGB – Geodetski inţeniring in informacijske tehnologije [online], citirano dne 11.6.2015, dostopno na

spletnem naslovu: http://lgb.si/nacrti-in-karte#

http://lgb.si/nacrti-in-karte


Slika 3.2-3: Geodetski načrt55

Iz našega geodetskega načrta je razvidno, da preko obravnavanega območja, na juţni strani

objekta, poteka obstoječa meteorna kanalizacija, katere trasa bo zaradi novogradnje na

obravnavanem območju prestavljena.

Na juţni strani območja poteka fekalna kanalizacija, kjer bo urejeno bodoče parkirišče,

zato jo je potrebno pred gradnjo ustrezno zaščititi. Prav tako se vidi, da je objekt priključen

na vodovodno in električno omreţje. Plinovod poteka preko obravnavanega območja, na

severni strani objekta s spremljevalnim programom. Objekt je priključen na ta obstoječi

plinovod. Meteorna kanalizacija prečka vodovod oziroma poteka nad plinovodom.

55

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Geodetski načrt obstoječega stanja, PZI, št. načrta

2013-085, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014


3.2.4. Zazidalna situacija s količbenimi podatki

Na zazidalni situaciji s količbenimi podatki dobimo informacije o legi bodočega objekta.

Prikazano je kako bo potekala zakoličba objekta oz. kje se nahajajo zakoličbene točke. Iz

situacije se vidi, da je gradbena parcela v primerjavi s objektom premajhna, da bi na

gradbišču imeli vse potrebne deponije. Zato imamo na gradbišču predvidene samo

deponije za les in armaturo, tesarsko lopo in skladišče za orodje in manjše stroje ter prostor

za krivljenje armature. Zemljine sprotno odvaţamo na stalni depo. Ob tem vodimo

evidenčne liste za odvoz. Zakoličbena situacija je predstavljena v prilogi.56

3.2.5. Situacija komunalne infrastrukture

V situaciji komunalne infrastrukture dobimo podatke o legi in o moţnosti priključitve

gradbišča na obstoječo komunalno infrastrukturo. Za potrebe organizacije gradbišča v

situaciji komunalne infrastrukture vidimo kje poteka infrastruktura. In se na podlagi tega

odločimo ali se bomo priključili na obstoječ priključek ali bomo naredili novega.

Objekt bo priključen na vodovodno omreţje DN 125 mm, ki poteka po lokalni poti na

vzhodni strani območja gradnje. Nov vodovodni priključek bo potekal po zemljiščih

parcelnih št. 76, 75/33, 75/22 in 75/25 k.o. Klanec. Električni vod se nahaja na JZ delu

obravnavane gradnje na zemljiščih parcelnih št. 75/29 k.o. Klanec. Obstoječi

telekomunikacijski priključek, ki poteka preko območja gradnje, se odstrani in se zgradi

nov, ki bo potekal po zemljiščih parcelnih št. 75/14, 75/33 in 75/22 k.o. Klanec.57

Obstoječa fekalna kanalizacija, ki poteka preko območja gradnje po zemljiščih parcelnih

št. 73, 75/30 in 75/33 k.o. Klanec, se odstrani. Za potrebe novega objekta se od jaška št.

4536 zgradi nov priključek, ki bo potekal po zemljiščih parcelnih št. 551/12, 75/14 in

56

Jolovec, P., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Zakoličbeni zapisnik, št. načrta GEO STIL 15-016,

GEO STIL. geodetske storitve, Luka Hostnik s.p., marec 2015

57 Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Situacija komunalne infrastrukture, PZI, št. načrta

107/2013, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014


75/33 k.o. Klanec. Plinski priključek bo do objekta potekal preko zemljišč parcelnih št.

75/33 in 75/14 k.o. Klanec. Situacija komunalne infrastrukture je prikazana v prilogi.

3.2.6. Zemljiškoknjižni izpiski

Pri proučitvi zemljiškoknjiţnih izpiskov pridobimo informacije o lastniški strukturi

zemljišča na katerem bo potekala gradnja, kot tudi o lastniški strukturi sosednjih zemljišč

in sosednih objektov. Na spodnji sliki je prikazan zemljiškoknjiţni izpisek za del parcele,

kjer bo potekala gradnja objekta.

Slika 3.2-4: Zemljiškoknjižna izpiska58

58

eSodstvo – portal eZK [online], citirano dne 4.8.2015, dostopno na spletnem naslovu:

https://evlozisce.sodisce.si/evlozisce/javni_izpisi/03-001.html


Zemljiškoknjiţna izpiska prikazujeta podatke o parcelah št. 75/1 in 75/5 k.o. Klanec. Iz

njih je razvidno, da gre za zemljiški parceli, katerih lastnik je Hranilnica LON v Kranju.

Vidi se tudi, da na teh parcelah ni nobenih plomb ter da je Hranilnica LON lastnica teh

parcel od leta 2011. Pri zemljiškoknjiţnih izpiskih sosednjih parcel ugotovimo, da se na

njih nahajajo stanovanjske hiše privatne lastnine. Izjema so parcele na severu, kjer se

nahaja poslovno – stanovanjski objekt. Zaradi tega moramo paziti, da pri gradnji zaradi

stanovanjskega značaja ne povzročamo preveč hrupa.59

3.3. Projektna dokumentacija za izvedbo objekta

S stališča organizacije gradbišča je potrebno podrobno proučiti projekt za izvedbo objekta,

kjer pridobimo informacije o:60

gabaritnih merah objekta,

količinah in vrstah gradbenih materialov,

globini izkopa gradbene jame,

dovoljenih obremenitvah objekta v času grajenja,

celovitosti in točnosti izvedbenih detajlov,

skladnosti popisa dal in načrtov za izvedbo.

Za ustrezno izvedbo gradnje je potrebno podrobno proučiti tudi elaborate in druge tehnične

dokumente, ki so sestavni del projekta za izvedbo (npr. geotehnično mnenje, elaborat

poţarne varnosti,…).

Po proučitvi arhitekturnega načrta smo ugotovili da bo objekt tlorisno razgiban in bo

namenjen opravljanju različnih dejavnosti. Kletni del bo maksimalnih tlorisnih dimenzij

100,64 m × 46,08 m, pritličje bo maksimalnih tlorisnih dimenzij 51,18 × 37,95 m, prvo in

59





drugo nadstropje bosta maksimalnih tlorisnih dimenzij 59,42 × 42,08 m, tretje nadstropje

pa bo maksimalnih tlorisnih dimenzij 57,97 × 29,70 m.61

Po proučitvi načrta gradbenih konstrukcij smo ugotovili, da bo konstrukcija narejena v

kombinaciji armiranega betona in jekla. Načrt gradbenih konstrukcij smo obravnavali

posebej in sicer na strani 17, kjer smo opisovali konstrukcijo objekta.

Po proučitvi načrta električnih inštalacij smo ugotovili, da elektrika do končnih

uporabnikov poteka za:62

razsvetljavo - preteţno v tehničnem stropu in delno tlaku za talne in stenske

svetilke,

vtičnice na delovnih mestih v talnih kanalih, (poravnanih z estrihom) ter nato do

parapetnega kanala v mizi,

splošne vtičnice, tehnološke priključke - po policah v dvojnem stropu in podometno

v stenah ter

razsvetljavo in malo moč v stopniščih, so kabli uvlečeni v predhodno v liti beton

vloţene cevi.

Tudi načrt električnih inštalacij smo ţe obravnavali, ko smo opisovali elektroinštalacije

objekta na strani 25. Tudi načrt strojnih inštalacij smo ţe obravnavali pri poglavju 2, saj

smo opisovali plinsko inštalacijo, ogrevanje in hlajenje, prezračevanje in klimatizacijo ter

vodovod in vertikalno inštalacijo objekta. Zato tu ne bomo ponovno opisovali svoje

ugotovitve.

Po proučitvi načrta izkopa gradbene jame je jasno, da je izkop gradbene jame preteţno

predviden kot »širok izkop«, mestoma pa je zaradi racionalnosti in bliţine sosednjih parcel

precej strm, zato je na juţni strani predvidena linija betonskih pilotov (46 pilotov). Podlaga

61



62 Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt električne inštalacije in električnih naprav, PZI,



terena je po geomehanskem poročilu konglomerat, ki se iz globine dviga proti površju.

Globina izkopa gradbene jame bo znašala do cca. -5,0 m pod koto obstoječega terena.63

Po proučitvi poţarnega elaborata ugotovimo, da se v objektu ne bodo z vidika varstva pred

poţarom odvijali oziroma izvajali nobeni zahtevnejši ali nevarnejši tehnološki procesi, ki

bi vključevali uporabo ali nastanek vnetljivih, hitro gorljivih ter eksplozivnih snovi. Za

poţare, ki bi lahko nastali v obravnavanih prostorih objekta, se pričakuje, da se bodo

razširili počasi oziroma z normalno hitrostjo. Nastanejo lahko v katerem koli prostoru,

predvsem pa v tehničnih prostorih (kotlovnica, elektro prostori, strojnica, UPS, IT prostor,

itd.) ter v garaţi (kletna etaţa).64

3.4. Možnosti nabave potrebnih surovin in materialov

Posebej moţnosti za nabavo materialov močno vplivajo na velikost odprtih in zaprtih

skladišč na gradbišču. Na primer, če materialov za gradnjo ni moţno kupiti takrat, ko

nastopi čas za njihovo vgradnjo v objekt, se morajo le-ti nabaviti v večjih količinah in

uskladiščiti na gradbišču ali v centralnem skladišču.

Potrebne surovine in gradbene materiale si lahko priskrbimo:65

iz lastnih proizvodnih obratov,

iz podizvajalskih proizvodnih obratov,

pri trgovskih podjetjih,

iz surovinskih virov na gradbišču ob prehodni pridobitvi ustreznega dovoljenja.

63

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt izkopa gradbene jame, PZI, št. načrta 020/13 -

2, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014





Pri nabavi večjih količin surovin in materialov je potrebno upoštevati tudi velikosti

kapacitet, zanesljivost in dobavne roke potencialnih dobaviteljev. Po preučitvi ugotovimo,

da surovin in materialov izvajalec nima, zato jih naroča iz trgovinskih podjetij. Večino

trgovinskih podjetji so stalni dobavitelji za izvajalca, ne glede na to, kje se nahaja

gradbišče. Edini surovinski vir na gradbišču je izkopan material, od katerega je nekaj

količine za nadaljnjo uporabo. Ostalo se odpelje na odpad.

3.5. Delovna sredstva in možnosti njihove nabave

Delovna sredstva predstavljajo mehanizacija, naprave, oprema in orodja. Za gradnjo

objekta so potrebna delovna sredstva, ki so po navadi določena v projektu tehnološkega

procesa grajenja. Pri tem lahko uporabimo lastna in najeta delovna sredstva ali pa jih

kupimo. Za zagotovitev manjkajočih delovnih sredstev je potrebo raziskati trţne moţnosti

za nabavo sredstev na lokaciji gradnje bodočega objekta.66

Pri popisu mehanizacije, opreme, orodij in strojev vidimo, da so delovna sredstva ali lastna

ali najeta. Nakup novih pri tem projektu ni potreben. Orodje, stroji, oprema in nekaj

mehanizacije so v lasti podjetja GIC gradnje d.o.o., ostala mehanizacija pa se sposodi pri

različnih ponudnikih. Pri izposoji se je potrebno ţe kar nekaj časa v naprej dogovoriti kaj

potrebujemo in kdaj, da jih zaradi povpraševanja ne bi zmanjkalo.

Po preučitvi dokumentacije smo ugotovili, da potrebujemo naslednjo mehanizacijo:

gradbeni ţerjav z ročico 55 m,

bager na gosenicah,

kombinirka,

valjar,

vibracijsko nabijalo,

kamion,

66

Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2009


avtomešalec za beton,

avtodvigalo,

kompresor,

kroţna ţaga,

vibrator enofazni,

motorna ţaga,

pnevmatsko kladivo,

kotna brusilka,

varilni aparat,

nivelir,

mešalec za malto,

vrtalni stroj,

hidravlični vrtalni stroj,

črpalka za beton,

mešalnik betona – hruška.

Mehanizacija, ki je v lasti izvajalca je avtodvigalo, kompresor, kroţna ţaga, vibrator

enofazni, motorna ţaga, pnevmatsko kladivo, kotna brusilka, nivelir, mešalec za malto ter

vrtalni stroj. Vsa ostala mehanizacija z izjemo bagra, hidravličnega vrtalnega stroja in

mehanizacije za beton je najeta pri rednih ponudnikih. Za izjeme pa poiščemo

najugodnejšo in najbliţjo ponudbo. Najverjetneje se za ostalo mehanizacijo najdejo

ponudniki v Ljubljani, ker je relativno blizu in ker je v Ljubljani dosti ponudbe.

3.6. Kadrovska zasedba

Izvajalec posluje tako, da sta delovodja in vodja gradbišča zaposlena v njegovem podjetju,

delavci pa so najeti. Ker delavce najema vedno pri istem podjetju tu proučitev moţnosti

zaposlitve ni potrebna. Potrebno pa je proučiti ves potek dela in na podlagi popisa del

preračunati koliko in kakšne delavce bomo potrebovali. Pomagamo si lahko z GNG

normami, lahko pa to naredimo na podlagi izkušenj. Mi bomo število in vrsto delavcev


določili na podlagi izkušenj. Za pomoč bomo zaprosili izkušenega delovodja in vodjo

gradbišča, da nam pomagata.

3.7. Organizacijske možnosti na lokaciji bodočega gradbišča

Organizacijske moţnosti, ki smo jih ugotovili s proučevanjem dokumentacije o lokaciji

objekta in projektne dokumentacije, je potrebno na terenu analizirati in potrditi. V tem

poglavju bomo razdelali topografske razmere, geološko – geomehanske razmere,

klimatsko – meteorološke razmere, hidrološke razmere, prometne razmere in druge

lokacijske razmere.

3.7.1. Topografske razmere

Topografske razmere je potrebno analizirati zaradi ugotavljanja moţnosti dostopa in

dovoza na predvideno gradbišče ter lokacij gradbiščnih prometnic, poti in začasnih

objektov.67

Na gradbišču bosta ţerjava z dolţino ročice 55 m. To pomeni, da bo ročica ţerjava višja od

poslovnega objekta na severni strani gradbišča. Obračanje ţerjava pa kljub temu ne bo

moteče. Pomembno je tudi, da v bliţini gradbišča bencinske črpalke ni. Zato je to potrebno

upoštevati pri mehanizaciji in napravah, ki jih poganja bencin. Se pa v bliţini nahaja

trgovski center. Delovna sila na gradbišču ima v bliţini okrepčevalnico v kateri lahko

pojejo malico. Oddaljenost Zdravstvenega doma od gradbišča je pribliţno 600 m. Na

spodnji sliki je prikazana topografska karta predvidenega gradbišča.

67



Slika 3.7-1: Topografska karta68

Na karti je z modro barvo označena reka Kokra, ki je od parcele oddaljena pribliţno 200

m. Ob reki je kolesarska steza in pešpot na obeh straneh. Parcela je na ravnini. Nadmorska

višina gradbene parcele je 392,10 m.n.v. Vse ceste okoli so asfaltirane. Dostop do območja

je moţen iz semaforiziranega kriţišča na glavni cesti LG 183401 Oldhamska cesta – Cesta

S. Ţagarja, in sicer preko Ţanove ulice, ki omejuje obravnavano območje z zahodne strani.

S severne strani omejuje obravnavano območje cesta Staneta Ţagarja, z vzhodne strani

krajevna cesta Gradbinka – Tomaţičeva – Reševa in z juţne strani nekategorizirana cesta

št. 76 k.o. Klanec.

68




3.7.2. Geološko-geomehanske razmere

Po proučitvi geotehničnega mnenja smo pridobili podatke o nosilnosti tal, sestavi tal in

višini podtalnice. Geološko-geomehanske razmere so pomembne za gradnjo začasnih

objektov na gradbišču, predvsem začasnih poti. Potrebno jih je upoštevati tudi pri izkopu

in varovanju objektov v bliţini gradbene jame.69

Raziskano območje se nahaja na območju Kranjskega polja, katerega zapolnjujejo

sedimenti kvartarne starosti (pleistocen in holocen). Na območju, kjer bo potekala gradnja

se je izvrtalo 5 geomehanskih vrtin globin 6 m. Raziskava se je izvajala za potrebe

temeljenja poslovnega objekta. Med in po vrtalnih delih so bile izvedene spremljajoče

geomehanske raziskave (SPT testi, popis jedra vrtin), s katerimi so bile definirane dejanske

razmere obravnavanega območja.

Rezultati SPT meritev in penetrabilnosti so pokazali, da je zbitost oz. gostota temeljnih tal

odvisna od sestave, kar pomeni da je na območju, kjer tla tvorijo prodi in konglomerati

gostejša oz. bolj zbita, na območju kjer tla tvori glina/glina s prodom pa manj zbita. Na

osnovi terenskega popisa jedra vrtin je ugotovljeno, da do globine cca. 1 m tla tvori nasip,

ki je bil uporabljen pri gradnji Merkurja. Za nasip so uporabili prod. Spodaj je prikazana

slika z označenimi raziskovalnimi vrtinami in ločnico med konglomeratno prodnim in

glineno prodnim zasipom.

Od globine 1 m do končne globine 6 m se sestava tal raziskanega območja deli v:

Severni del katerega tvori prodno peščeni zasip s konglomeratom. Konglomerat je

srednje do visoko penetrabilen. Vrednosti penetracije, ki smo jih dobili v

konglomeratu na globini 6 m so izkazovale med 5 in 13 cm na 60 udarcev.

Juţni del katerega tvori glina s prodom z vmesnimi plastmi čistega oziroma

zaglinjenega proda. Zemljino na globini 6 m uvrščamo med srednje goste zemljine

s kotom notranjega trenja cca. φ = 30°.

69

Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor 2009


Slika 3.7-2: Raziskovalne vrtine in ločnica med različnima zasipoma70

V času vrtalnih del in po končanih vrtalnih delih je bila izvajana kontrola prisotnosti talne

vode v vrtinah. Ugotovljeno je, da so vse vrtine suhe, kar pomeni, da na raziskanem

območju do globine 6 m ni prisoten horizont viseče podzemne vode. Pri temeljenju v

privzetih zemljinah, t.j. v poltrdni glini in izkoriščenih dopustnih obremenitvah, je

pričakovati absolutne posedke do u = 1 cm. V primeru temeljenja na trdni kamnini, t.j.

konglomeratu razvoj bistvenih deformacij ne pričakujemo.

Po geoloških preiskavah bo potrebno na vso površino izkopa vgraditi 40 cm gramoza do

potrebne zbitosti. Zbitost bo doseţena z valjarjem teţe 8 ton. Na nekaterih predelih pa bo

potrebno zaradi neustrezne nosilnosti zemljine še dodatno sanirati tla z cca. 40 cm večjim

70

Karahodţič M., Kmetec V., Geološko – geotehnično poročilo o izvedenih raziskavah za potrebe izgradnje

poslovnega objekta LON, št. dokumenta K-II-30d/c-763, GEO-HIDRO d.o.o., avgust 2013


izkopom v globino in nasuti s komprimiranim gramozom (ustrezna zbitost). Tako da se bo

tu nasulo komprimiran gramoz v globino 80 cm. Izkop gradbene jame se bo vršil

postopoma. Izkop se bo izvajal z bagroma na gosenicah.71

Breţino bo potrebno zavarovati tako, da se bo izkopalo 3,5 m širšo gradbeno jamo kot je

bilo predvideno na začetku, da bi preprečili udor zemljine. Izkopalo se bo pod kotom 45°.

Zaščitilo se bo s cementnim obrizgom, ki se bo izvajal z betonskim topom.

3.7.3. Klimatsko-meteorološke razmere

Organizacijski ukrepi za preprečevanje izgub pri delu zaradi padavin, vetrov in neustreznih

temperatur so odvisno od klimatsko-meteoroloških razmer na lokaciji gradbišča. Najbolj

pomembni so podatki o številu dni v letu, ko je bila temperatura niţja od -5°C in višja od +

40°C, ko je bila količina deţja večja od 10 mm in ko je bila višina sneţne odeje večja od

300 mm. Spodaj sta prikazana diagrama s številom dni s padavinami nad 10 mm za leto

2014 in za obdobje od leta 2006 – 2014.72

Slika 3.7-3: Število dni s padavinami nad 10 mm za leto 2014 in za obdobje 2006 – 201473

71




73 Meteo.si – drţavna meteorološka sluţba [online], citirano dne 12.5.2015, dostopno na spletnem naslovu

http://www.meteo.si


Iz diagramov je razvidno, da je bilo največ padavin leta 2014. Vidi se tudi, da je od leta

2011 pa do leta 2014 število dni s padavinami nad 10 mm naraščalo. Leta 2014 je bilo

največ padavin februarja in avgusta. Najmanj pa jih je bilo maja, marca in oktobra. Zato

predvidevamo, da je lahko delo pozimi moteno, saj v času padavin ne moramo izvajati

vseh del.

Slika 3.7-4: Število dni s snežno odejo za obdobje 2006 – 2014 in s padavinami nad 20 mm

za leto 201474

Na zgornjih diagramih je prikazano število dni s padavinami nad 20 mm za leto 2014,

število dni s sneţno odejo za obdobje med leti 2006 – 2014 in število dni s sneţno odejo

posebej za leto 2014. Iz diagramov je razvidno, da je bilo največ snega leta 2010, najmanj

pa leta 2011. Vidno pa je tudi, da je bilo največ padavin nad 20 mm v letu 2014 februarja.

Sledita januar in avgust. V aprilu pa ni bilo nobenega dneva s padavinami nad 20 mm.

Tudi na teh dveh diagramih opazimo, da je največ padavin nad 20 mm pozimi.

Glede na to, da gradnja objekta traja tudi pozimi, moramo vzeti kakšen dan rezerve pri

načrtovanju terminskega plana. Kajti lahko se zgodi, da se kakšna dela ne bodo mogla

izvajati, ali pa da bodo v primeru neviht vsa dela prestavljena na naslednji dan.

Spodaj je tabela, ki prikazuje maksimalno dnevno temperaturo, dan maksimalne

temperature, dan minimalne temperature, minimalno dnevno temperaturo, število dni ko je

bila temperatura večja od 32°C in število dni ko je bila temperatura manjša od 0°C. Tudi ta

74

Meteo.si – drţavna meteorološka sluţba [online], citirano dne 12.5.2015, dostopno na spletnem naslovu

http://www.meteo.si


tabela je zelo pomembna pri načrtovanju terminskega plana oz. pri načrtovanju rezervnih

dni pri gradnji objekta.

Tabela 3.7-1: Podatki o temperaturah za leto 201475

MESEC Max dnevna

temperatura

Dan max

temperature

Min dnevna

temperatura

Dan min

temperature

Št. dni

ko je

bila T >

32°C

Št. dni

ko je

bila T

< 0°C

JAN 12,40 12,00 -3,40 29,00 0,00 10,00

FEB 13,80 16,00 -2,70 4,00 0,00 12,00

MAR 24,20 17,00 -1,90 12,00 0,00 7,00

APR 23,20 8,00 0,20 18,00 0,00 0,00

MAJ 27,80 22,00 1,30 5,00 0,00 0,00

JUN 34,90 11,00 6,80 2,00 4,00 0,00

JUL 31,70 19,00 10,20 2,00 0,00 0,00

AVG 30,20 11,00 8,10 17,00 0,00 0,00

SEP 27,20 9,00 4,80 26,00 0,00 0,00

OKT 24,90 11,00 -1,70 29,00 0,00 2,00

NOV 16,40 16,00 0,70 23,00 0,00 0,00

DEC 12,90 19,00 -13,40 30,00 0,00 14,00

Pri zgornji tabeli nas najbolj zanima minimalna temperatura, ter dnevi, ko je bila

temperatura manjša od 0°C. Za Kranj se je izkazalo, da je bila minimalna dnevna

temperatura zmerjena 30. decembra. Medtem ko je bilo največ dni, kjer je bila temperatura

manjša od 0°C v mesecu decembru, januarju, februarju in marcu. Tudi pri nizkih

temperaturah se nekatera dela ne morajo izvajati, kot npr. betoniranje. Zato ali pri

terminskem planu upoštevamo rezervne dni pozimi pri gradnji ali pa ta dela, ki jih ovira

mrzlo vreme prestavimo na toplejše dni.

3.7.4. Hidrološke razmere

Pri proučevanju hidroloških razmer ugotavljamo poplavno območje površinskih vod in

nivo podtalnice na območju gradbišča, zaradi izvedbe začasnih ukrepov. Za nadzemne

75

Amaterska vremenska postaja – Straţišče pri Kranju, Slovenija [online], citirano dne 22.5.2015, dostopno

na spletnem naslovu: http://strazisce.zevs.si/

http://strazisce.zevs.si/


vode je potrebno ugotoviti minimalne, srednje in maksimalne količine, višine ter hitrosti

vodnih pretokov za različna obdobja. Pri podzemnih vodah je potrebno ugotoviti globine,

osciliranje in kvaliteto. Vse omenjene podatke lahko pridobimo pri najbliţji

vodnogospodarski ustanovi za 5 – ali 10 – letna obdobja.

V Kranju je sotočje Kokre in Save. Kokra je od gradbišča oddaljena 200 m, oddaljenost

Save pa je prevelika, zato nima nobenega vpliva na gradbišče. Po končanih vrtalnih delih

je bilo ugotovljeno, da so vse vrtine suhe, in da na raziskanem območju do globine 6 m ni

prisoten horizont viseče podzemne vode. To pomeni da je podzemna voda prosta.

Predvidoma se nahaja cca. 40 m pod koto terena. Tok podzemne vode se giblje v smeri od

severozahoda proti jugovzhodu.76

3.7.5. Prometne razmere

Prometne razmere analiziramo na terenu zaradi racionalne organizacije transporta na

gradbišču in do njega. Zato se morajo proučiti zlasti cestne povezave. Pri transportu dolgih

montaţnih elementov je potrebno upoštevali tudi radije ovinkov na transportni poti, še

zlasti na gradbiščih v gosto urbaniziranih področjih.77

Ţanova ulica ima v območju semaforiziranega kriţišča tri vozne pasove – pas v smeri

Ţanove ulice in dva pasova iz Ţanove ulice – pas za leve zavijalce in pas za naravnost in

desno. Na vzhodni strani ulice je urejen 1,6 m širok pločnik. Po 30 m, ko se od Ţanove

ulice odcepi cesta Gradbinka – Tomaţičeva – Reševa, se Ţanova ulica zoţi na širino cca

4,5 m, pločnik z vzhodne strani pa se konča. Po Ţanovi ulici je zaradi širine vozišča 4,5 m

moţen le enosmerni promet, v skrajnem primeru je moţno previdno srečavanje dveh

osebnih vozil. Pešci in kolesarji uporabljajo vozno površino.

76





Cesta Gradbinka – Tomaţičeva – Reševa se cca. 30 m za semaforiziranim kriţiščem

pravokotno odcepi od Ţanove ulice, poteka cca. 30 m vzporedno s Cesto S. Ţagarja proti

vzhodu, razdeli obravnavano območje na dva dela, nato pa zopet pravokotno zavije proti

jugu, omejuje obravnavano območje z vzhodne strani in se nadaljuje v Tomaţičevo. Iz

vzhodnega dela ceste, se pravokotno odcepita Štirnova in Luznarjeva ulica, na katerih je s

prometno signalizacijo prepovedan vse promet, razen za stanovalce. Severni del ceste je

širine cca. 7 m in omogoča dvosmerni promet, vzhodni del ceste pa je enako širok kot

Ţanova ulica in omogoča le enosmerni promet, v skrajnem primeru pa je moţno srečavanje

dveh osebnih vozil.

Z zahodne strani ceste so urejena parkirišča za vzdolţno parkiranje, ki so bila namenjena

zaposlenim v bivšem trgovskem centru. Nekategorizirana cesta je dostopna cesta do petih

stanovanjskih enot. Dostopna je s Tomaţičeve ceste, proti Ţanovi ulici pa je fizično zaprta.

Spodnja slika prikazuje cestno infrastrukturo.78

Slika 3.7-5: Načrt cestne infrastrukture79

78



79 Mestna občina Kranj [online], citirano dne 5.8.2015, dostopno na spletnem naslovu:



Iz zgornjega načrta se vidijo cestne povezave. In sicer z modro linijo je označena glavna

mestna cesta, z ţivo zeleno je prikazana lokalna cesta, z zeleno – rumeno črto je prikazana

zbirna mestna cesta in s temno zeleno mestna cesta. Parkirišča za vse prisotne na

gradbišču bodo na parceli v lasti Hranilnice LON in sicer na drugi strani mestne ceste, ker

so ţe obstoječa parkirna mesta. Začasno parkiranje mehanizacije je moţno na parceli, kjer

se bo postavil objekt.

Ker na gradbišču nimamo predvidenih nobenih dolgih montaţnih elementov, ki bi

zahtevali kakšno dodatno pazljivost pri prevozu, nam ni bilo treba proučevati radije

ovinkov in ostalega povezanega s tem. Ker je omogočen direkten dostop ceste do

obravnavanega območja in ker je ţelezniška postaja oddaljena od gradbišča pribliţno 2

kilometra in pol, se odločimo da bomo vse transporte izvajali po cestnem omreţju.

3.7.6. Druge lokacijske razmere

Lokacijske razmere so:

deponiranje izkopanega materiala: ker se bo nekaj materiala porabilo za nadaljnjo

gradnjo je potrebno poiskati začasno in stalno deponijo za potrebe gradbišča,

deponiranje gradbenih odpadkov: za deponiranje gradbenih odpadkov bo zadolţeno

komunalno podjetje; Z njim se je potrebno dogovoriti in podpisati pogodbo o

deponiranju odpadkov,

prometne zveze do gradbišča: vse prometne povezave je potrebno dobro pregledati

ter ugotoviti kakšne so povezave, ter za kakšen dostop in dostavo na gradbišče se

bomo odločili,

lokacijske moţnosti ţelezniške postaje: proučiti je potrebno kje se nahaja

ţelezniška postaja in ali jo je moţno uporabiti kot prometno zvezo do gradbišča,

vodne povezave do gradbišča: tudi vodne povezave je potrebno proučiti, kajti če

imamo gradbišče v bliţini reke ali morja, lahko uporabimo to povezavo,


sanitetne razmere: sanitetne razmere so zelo pomembne za gradbišče. Zato je

potrebno proučiti okolico in preveriti razdalje od gradbišča do zdravstvenega doma

ter do bolnišnice.

Obravnavali smo le najpomembnejše lokacijske razmere grajenja, ki jih je potrebno

analizirati pred izdelavo projekta organizacije gradbišča. Kajti za organizacijo gradbišča so

najbolj pomembne deponije, prometne povezave ter sanitetne razmere. Druge lokacijske

razmere pri večjih projektih niso tako bistvene.

3.8. Varnostni načrt

Varnostni načrt za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbišču je izdelan

skladno z naročilom podjetja API ARHITEKTI d.o.o. za naročnika oz investitorja

HRANILNICA LON d.d. pri novogradnji poslovnega objekta Hranilnice LON.

Podatki za izdelavo Varnostnega načrta iz prejete sledeče projektne dokumentacije:80

projekt PZI – Poslovni objekt HRANILNICA LON (tehnično poročilo in načrt

arhitekture), št. 600/929, API ARHITEKTI d.o.o., Ljubljana, april 2014,

projekt PGD – rušitve skladiščnih objektov št. 600/929 – RU, API ARHITEKTI

d.o.o., Ljubljana, avgust 2013,

načrt zunanje in prometne ureditve,

shema ureditve gradbišča, GIC GRADNJE d.o.o.,

terminski plan, GIC GRADNJE d.o.o..

V varnostnem načrtu smo predvideli vse nevarnosti, ki se lahko pojavijo pri izvajanju

gradbenih del ter ukrepe za odpravo le–teh, z določitvijo ukrepov za zagotavljanje varnosti

80

Zupan, Z., idr.: Varnostni načrt za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, št. dokumenta 9-3974RB/12,

Varnost Maribor d.d., december 2014


in zdravja pri izvajanju del na gradbišču, upoštevajoč industrijske dejavnosti na gradbišču,

ukrepe pri vzdrţevanju in čiščenju zgrajenega objekta in opravljanju posebno nevarnih del.

Navedli bomo nekaj ukrepov navedenih v varnostnem načrtu za zagotovitev varnosti:

pri delih, kjer nastaja prekomeren prah (uporaba prašnih materialov) je treba

uporabljati varovanje dihal – varovalna maska,

električne napeljave smejo izvajati, popravljati, vzdrţevati in odstranjevati le

strokovno usposobljeni delavci elektrotehniške stroke,

vsa delovna oprema mora biti preden je premeščena na delovišče (gradbišče)

pregledana, preizkušena in biti brezhibna,

gradbeni stroji in naprave, ki se uporabljajo na gradbišču morajo biti pred uporabo

na gradbišču pregledani, preizkušeni in brezhibni ter imeti veljavna poročila o

pregledu in preizkusu delovne opreme,

s stroji lahko upravljajo samo delavci, ki so strokovno usposobljeni v skladu s

predpisi ter so bili o varnem delu predhodno poučeni in preizkušeni,

oprema in orodje bo skladiščeno na gradbišču v skladišču orodja. Kompresor,

mešalec, el. ţaga, roči valjar, … se bodo uporabljali samo v času delovne faze in se

po dokončanju del odstranijo iz gradbišča.

V varnostnem načrtu so med drugim tudi določeni dodatni ukrepi za zagotovitev varnosti,

ki so:81

ob pojavu ali sumu na moţnost nevarnosti pri delu, je treba dela takoj ustaviti in

gradbišče zavarovati ter obvestiti vodstvo gradbišča – odgovornega vodjo del,

kateri tudi obvesti koordinatorja VZD na gradbišču,

vse sprejete ukrepe za zagotovitev varnega izvajanja in nadaljevanja del vpisuje

koordinator VZD v Knjigo ukrepov, ki je na gradbišču,

odgovorni vodja del, je odgovoren za podpisovanje Knjige ukrepov in s tem

zadolţen, da se zapisani ukrepi dosledno izvajajo.

81




Pred začetkom izvajanja del na obnovi prostorov je potrebno podrobno preveriti

okoliščine, ki bi lahko na mestu gradbišča zaradi pretekle rabe prostorov ali objekta,

nakazovale na prisotnost nevarnih snovi ali predmetov. Zagotoviti je potrebno upoštevanje

in izvajanje predpisanih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter izvajanje

posebnih ukrepov v zvezi z zagotovitvijo varnosti in zdravja delavcev pri izvedbi posebej

nevarnih del.82

3.9. Gradbeno dovoljenje

V gradbenem dovoljenju so navedeni naslednji podatki:83

lokacijski podatki: obstoječe stanje in rešitev, objekt, zunanja ureditev, komunalna

ureditev, odmiki, ureditev gradbišča, faze gradnje,

soglasja,

ostali pogoji ter

obrazloţitev gradbenega dovoljenja.

Druţba API Arhitekti d.o.o. je dne 30.10.2014 po pooblastilu druţbe HRANILNICE LON,

d.d. vloţila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov in

novogradnjo poslovnega objekta Hranilnica LON na zemljiščih 75/1, 75/2, 75/3, 75/10,

75/12, 75/13, 75/14 in 75/16 k.o. Klanec

Soglasja za objekt so sledeča:

vodovodni priključek: soglasje Komunale Kranj,84

82



83 Upravna enota Kranj, gradbeno dovoljenje št. 351-590/2013-33, z dne 25.4.2014

84 Komunala Kranj Javno podjetje d.o.o., soglasje za priključitev št. 136/13, Kranj, 14.8.2013


elektro priključek: soglasje Elektre Gorenjske, d.d.,85

telekomunikacijski priključek: soglasje Telekoma Slovenije, d.d.,86

kanalizacijski priključek: soglasje Komunale Kranj,87

plinovodni priključek: soglasje Domplana d.d.,88

priključek na javno cesto: soglasje Mestne občine Kranj.89

Kar pomeni, da bo objekt priključen na vodovodno, elektroenergetsko,

telekomunikacijsko, kanalizacijsko in plinovodno omreţje. Soglasja so zelo pomemben del

priprave na gradnjo objekta. Kajti brez soglasij ne moremo pridobiti gradbeno dovoljenje

in posledično gradnja takega objekta ni moţna.

3.10. Načrt rušitvenih del

Območje predvidene rušitve objektov se nahaja znotraj stanovanjske gradnje primestnega

značaja. Neposredna okolica parcele na kateri se trenutno nahajajo opuščeni objekti,

predstavlja zajedo v obstoječo grajeno strukturo preteţno individualnih hiš. Objekti so

skladišče, nadstrešek, prodajalna gradbinka in dvoriščna ograja. Na spodnji sliki je

prikazan pogled na zapuščene objekte iz glavne ceste.90

85

Elektro Gorenjska d.d., soglasje za priključitev, št. 606384, Kranj, 24.9.2013

86 Telekom Slovenije d.d., soglasje za priključitev, št. 17294-KR/1257-BD, Kranj, 16.9.2013

87 Komunala Kranj Javno podjetje d.o.o., soglasje za priključitev št. KČN-BB-84503, Kranj, 22.8.2013

88 Domplan d.d., soglasje za priključitev, št. P/G 57/13, Kranj, 6.9.2013

89 Mestna občina Kranj, soglasje za priključitev, št. 351-163/2013-3-46/06, Kranj, 4.10.2013




Slika 3.10-1: Obstoječi objekti91

Preteţni del objektov bo rušen z ustrezno gradbeno mehanizacijo. Pred pričetkom del je

potrebno pridobiti dovoljenje za rušenje. Gradbišče je potrebno zaščititi z ograjo in urediti

dovoz na gradbišče.

Izvajalec mora pregledati potek posameznih komunalnih vodov in razvod znotraj objektov

skupaj z upravljalcem. Sledi strokovni odklop vseh inštalacij. Pred pričetkom strojnega

rušenja se ročno in s pomočjo dvigala odstrani strešna kritina, strešna konstrukcija, leseni

elementi stropov in nosilne konstrukcije, stavbno pohištvo, jekleni nosilci,… Vse

demontirane elemente in material, ki je bil vgrajen v objekte, je treba sproti odstranjevati in

deponirati. Odstranjevanje azbestno-cementne kritine je ročno, po navodilih iz varnostnega

načrta. Ročno rušenje je potrebno izvesti postopno in od zgoraj navzdol.92

Rušitvena dela se smejo izvajati strogo po predpisanem zaporedju. Upoštevati je potrebno

vsa navodila in opozorila, ki so napisana v projektu. Strojniki in vsi delodajalci in njihovi

delavci se morajo striktno drţati dnevnega razporeda rušenja, katerega se določi na

91

Google zemljevidi [online], citirano dne 5.8.2015, dostopno na spletnem naslovu:

https://www.google.si/maps/@46.245966,14.363709,3a,16.6y,214.12h,86.6t/data=!3m6!1e1!3m4!1sScKb8F

OAWlF5ilT6kRQhBg!2e0!7i13312!8i6656?hl=sl




dnevnih usklajevalnih sestankih vodstva rušitvenih del in se izda pisno. V tem obvestilu se

navedejo konkretni varnostni problemi in ukrepi glede na situacijo.

3.10.1. Odstranitev in zaščita obstoječih komunalnih vodov

Kanalizacija

Preko obravnavanega območja, na juţni strani objekta, poteka obstoječa meteorna

kanalizacija, katere trasa bo zaradi novogradnje na obravnavanem območju prestavljena.

Na juţni strani območja poteka fekalna kanalizacija, kjer bo urejeno bodoče parkirišče,

zato jo je potrebno pred gradnjo ustrezno zaščititi.

Vodovod

Objekt je priključen na vodovodno omreţje. Izvajalec rušitvenih del mora pred pričetkom

del pozvati upravljalca vodovodnega omreţja, da odklopi objekte iz javnega vodovodnega

omreţja in zapisniško ugotovi, da se objekti lahko varno odstranijo. Traso vodovoda, ki

poteka preko obravnavanega območja je potrebno pred gradnjo ustrezno zaščititi.93

Električno omrežje

Objekt je priključen na električno omreţje. Izvajalec rušitvenih del mora pred pričetkom

del pozvati upravljalca električnega omreţja, da odklopi objekte iz javnega električnega

93




omreţja in zapisniško ugotovi, da se objekti lahko varno odstranijo. Obstoječi dovodni

kabel se za čas gradnje zaključi v zunanji elektro omari ob robu parcele gradbišča.

Telefon

Na severni strani obravnavanega območja poteka obstoječi telekomunikacijski vod, na

katerega je priključen obstoječi objekt. Traso je potrebno pred gradnjo ustrezno zaščititi.

Plinovod

Preko obravnavanega območja, na severni strani objekta s spremljevalnim programom,

poteka obstoječi plinovod, na katerega je objekt priključen. Izvajalec rušitvenih del mora

pred pričetkom del pozvati upravljalca plinovodnega omreţja, da odklopi objekte iz

omreţja in zapisniško ugotovi, da se objekti lahko varno odstranijo. Plinovod je potrebno v

času rušitvenih del ustrezno zaščititi.

3.10.2. Ureditev gradbišča

Gradbišče se v celoti ogradi z mreţasto gradbiščno ograjo. Z opozorilnimi tablami, ki se jih

postavi na vhodu, potrebno je preprečiti dostop nezaposlenim osebam in osebam, ki nimajo

potrebne varovalne opreme. Zaradi kratkotrajnosti rušitvenih del na gradbišču ni potrebno

za fazo rušenja postavljati gradbiščnih provizorijev in pisarne, razen v primeru, da bo isti

gradbeni izvajalec nadaljeval tudi z gradnjo novih objektov. V sklopu sanitarij pa je

potrebno zagotoviti umivalnik s hladno vodo.94

94




Gradbišče ima organiziran vhod, ki je namenjen za uvoz in izvoz ruševin in gradbenih

odpadkov, ter sluţi tudi kot vhod za zaposlene. Na mestu uvoza in izvoza je potrebno

poskrbeti za stalen nadzor nad moţnim onesnaţevanjem javnih prometnih površin.

Obstoječe parkirišče predstavlja notranje komunikacijske površine. Proste površine v

sklopu gradbišča so mesto za varen umik v času izvajanja rušenja s TGM. Gradbena faza

rušenja zahteva organizacijo deponij in začasno skladiščenje različnih materialov po

klasifikaciji odpadkov. Na varovanem območju se deponirajo in skladiščijo le manjše

količine goriv in maziv za oskrbo TGM.

Vse ruševine se prevaţa s tovornimi vozili na način, ki zagotavlja, da med transportom ne

bo prihajalo do padanja na transportne poti. Stroji, ki se bodo uporabljali na gradbišču (npr.

nakladač, bager, avtodvigalo) se morajo po končanem delu pripeljati na prostor, ki je

predhodno določen. Delovne ročice teh strojev morejo biti, ko ti ne obratujejo spuščene na

tla. Delodajalec mora zagotoviti postavitev varnostnih znakov, ki so navedeni v projektu.

Pri rušenju objekta bo uporabljena TGM, LGM, tovorna vozila, kompresorska kladiva in

avtodvigalo. Na gradbišču bo začasno postavljeno avtodvigalo za transport kritine in

jeklenih nosilcev in lesenega dela ostrešja. V primeru odstranjevanja materiala, ki vsebuje

azbest, bo le to ročno, po navodilih iz varnostnega načrta. Vsa vozila se dnevno vračajo v

bazo, kjer se organizira parkirišče.

3.11. Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki

Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki (v nadaljevanju NGGO), je izdelan skladno z

naročilom podjetja API arhitekti d.o.o. za potrebe investitorja Hranilnica LON d.d. NGGO

je izdelan za potrebe investitorja pri izvedbi projekta odstranitev objektov in novogradnja

Poslovnega objekta Hranilnica LON.95

95




Investitor, je povzročitelj gradbenih odpadkov, ki nastajajo zaradi graditve, rekonstrukcije,

obnove ali odstranitve objektov. Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti

odgovoren investitor. Če je za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno

gradnjo ali odstranitev objekta predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s

predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora investitor k projektu za pridobitev gradbenega

dovoljenja priloţiti načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.

Pred pričetkom rušitvenih del, se bo odstranila pohištvena oprema in namenska oprema,

katera še bo sluţila nadaljnji rabi ter ločeno oprema katera se odpelje na deponije odpada.

Pooblaščene strokovne ter usposobljene osebe pa bodo pred pričetkom del odklopile vse

energetske vode.

3.11.1. Uporabljena tehnologija rušitev

Na obstoječem objektu, se bo izvedla obseţna rekonstrukcija, predelava in sanacija

obstoječih delov objekta. Po predhodni zaščiti in ograditvi območja gradnje, se najprej iz

prostorov ostranijo morebitne smeti razna premična oprema, demontirana oprema in

pohištvo. Po iznosu iz objekta se le to deponira v za to pripravljene gradbiščne deponije ali

pa se takoj naloţi na transportna sredstva in odpelje na trajna in registrirana oz pooblaščena

zbirališča ali deponije.

Skupna predvidena količina gradbenih materialov nastalih iz rušitev objektov je cca.

20.350,00 m3. Od tega je predvideno odstranjenih raznih kovinskih delov objektov cca.

645,00 m3 ter zemeljskih izkopov cca. 18.100,00 m

3. Material od rušitev objekta

predstavljajo mešani gradbeni materiali, razne finalne obloge tlakov, sten in stropov ter

pločevinaste kritine. Odpadni instalacijski materiali nastanejo pri odstranitvi in demontaţi

instalacij in elementov strojnih in elektro instalacij in naprav.96

96

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, PZI, št.

načrta 600/929 - NGGO, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014


Material kot odpad, kateri bo nastal pri izvedbi rušitev, po oceni predhodnih ogledov in

podatkov gradnje obstoječega objekta ne vsebuje nevarnih snovi oz ni podatkov o

vsebnosti azbesta. Z nastalimi odpadki povzročenih z izvedbo rušitev in odstranjevanjem

materialov in opreme, je potrebno ravnati tako, da se ne ogroţa človekovo zdravje.

Uporabiti je potrebno postopke in metode, ki z emisijami snovi ne povzročajo čezmernega

obremenjevanja in škodljive vplive v okolje.

Deponiranje gradbenih odpadkov naj bo ločeno po vrstah odpadkov. Zagotoviti je ločeno

zbiranje nenevarnih gradbenih odpadkov med seboj. Organizirati je potrebno zbiranje

materialov gradnje ločeno od demontirane in odstranjene opreme. Izvajalec za zbiranje

ostankov gradnje v obliki odpada namesti kesone za ločeno zbiranje in organizira njihov

redni odvoz. Za odpadke kot so opeka, beton, les, se v sklopu gradbišča vendar ločeno od

deponij opreme, locirajo manjše deponije s katerih izvajalec organizira sprotno

odstranjevanje ter prevoz v predelavo.

Vse površine katere bo izvajalec koristil za izvedbo rušitvenih del, je potrebno po

opravljenih delih vzpostaviti v prvotno stanje oziroma urediti skladno z projektom ureditve

okolja in zahtev pristojnih ministrstev. Predelava gradbenih odpadkov na kraju nastanka

odpadkov ni predvidena in se ne bo izvajala. Različne skupine ali splošne vrste nevarnih

odpadkov je prepovedano mešati med seboj.97

3.11.2. Vrsta nastalih odpadkov

Odpadek je vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov, določenih v

klasifikacijskem seznamu odpadkov, ki ga imetnik oz povzročitelj odpadka ne more ali ne

ţeli uporabljati sam, ga ne potrebuje in ga zato ţeli zavreči, odstraniti ali oddati. Odpadek

je treba zaradi varstva okolja ali druge javne koristi prepustiti v zbiranje, oddajo v

predelavo ali odstranjevanje, prevoz ali odstranitev na predpisan način. Najpomembnejša

97




je opredelitev ali je odpadek nevaren ali nenevaren, od česar sta odvisna tudi način

ravnanja z odpadkom in raven nadzora ravnanja z njim.

Gradbeni odpadki, ki jih je moţno ločeno zbirati glede na predviden postopek

odstranjevanja so:

opeka,

beton,

les,

krovsko-kleparski izdelki,

pločevina,

kovinski izdelki,

instalacijski kabli,

strojna oprema,

ostanek odpadkov je mešan in se na gradbišču ne ločuje.

Odpadki pridobljeni z rušitvami in odstranjevanjem, lahko glede na lastnosti materialov

razvrstimo v dve glavni skupini. V navadne – nenevarne odpadke in drugo skupino

opredeljeno kot nenevarni gradbeni odpadki.

Nevarnih gradbenih odpadkov kot so materiali, ki sestavljajo ali vsebujejo nevarne snovi

(salonit, toplotna izolacija, katranski izdelki, gradbeni odpadki ki vsebujejo azbest, ţivo

srebro, glede razpoloţljivih podatkov (predloţen popis del) ni bilo predhodno

identificiranih na objektu.98

Za odpadke je potrebno zagotoviti predelavo, če je zanjo tehnična moţnost in moţnost

nadaljnje uporabe teh odpadkov ali njihovih sestavin. V obravnavanem primeru, ko je

predviden odpad izkopana zemljina, katera je pomešana z ostanki pretekle rabe v obliki

umetnih nasipov, predelave le tega ne bo mogoče zagotoviti in bo potrebno izkopani

material kot odpadek odstraniti in odloţiti. Pri pripravi odpadka je potrebno upoštevati, da

98




se odpadki odstranjujejo čim bliţje kraju nastanka. V primeru odlaganja pa na najbliţjem

odlagališču, ki je primerno za odlaganje teh odpadkov.

3.11.3. Shranjevanje gradbenih odpadkov

Odpadno železo in papir

odpadno ţelezo se spravi v zabojnik, ki se nahaja na gradbišču,

odpadni papir se spravi v zabojnik za papir ali PVC vreče, odvoz le tega pa uredi

odgovorni vodja del oz. njegov namestnik s pooblaščenim odstranjevalcem ali pa se

naloţi na korito kamiona in odpelje k pooblaščenemu odstranjevalcu,

zabojnik ali vreča se lahko odpelje v primeru manjših količin odpadnega papirja

tudi na sedeţ izvajalca, kjer se spravi odpadni papir v pripravljen kontejner z

napisom »PAPIR«.

Mastne krpe in odpadna olja

V primeru, da se pojavijo mastne krpe, ki jih je potrebno shraniti v PVC vreče, ki se

odpeljejo na sedeţ izvajalca. Mastne krpe se spravijo v pripravljen nepropustni keson za

mastne krpe. Zaradi raznoraznih okvar in nezgod, morajo biti na gradbiščih lovilne posode.

Odgovorni vodja del oz. njegov namestnik na gradbišču uredi praznjenje lovilnih posod in

odvoz v zaprtih posodah v deponijo, kjer se prelije na ekološkem platoju v zbirno posodo

odpadnih olj.99

99




Neuporabni materiali tras (gramoz, zemljina,…) in odpadni asfalt

Odgovorni vodja del oz. njegov namestnik z ozirom na lokacijo gradbišča uredi s

pristojnimi institucijami ustrezne deponije, če te niso definirane in rešene s projektom.

Odpadni asfalt se zbira na urejeni deponiji, ter nato naloţi in odpelje na deponijo gradbenih

odpadov.

Odpadni les in ostali odpadki

odpadni les se naloţi na korito kamiona in odpelje na deponijo komunalnih

odpadkov,

ostali ne razvrščeni odpadki (odpadki hrane, PVC embalaţe,…) se spravijo v

zabojnik za ostale odpadke ali PVC vreče, odvoz le tega pa uredi odgovorna oseba

na gradbišču s pooblaščenim odstranjevalcem,

zabojnik ali vreča se lahko odpelje v primeru manjših količin odpadkov tudi na

sedeţ stranskih dejavnosti, kjer se spravijo odpadki v pripravljen kontejner z

napisom »komunalni odpadki«, ki se nahaja na dvorišču.100

Na gradbišču se najameta dva zabojnika za smeti. V enega se odlaga odpadno ţelezo, v

drugega pa mešani komunalni odpadki. Zabojniki za smeti so prostornine 10 m3. Naroča se

jih pri Komunali Kranj.101

100



101 Pogodba o najemu zabojnikov za odpadke med izvajalcem GIC Gradnje d.o.o. in najemnim podjetjem

Komunala Kranj Javno podjetje d.d., št. NNK-15-00018


4. ORGANIZACIJA GRADBIŠČA

4.1. Ureditev zavarovanja gradbišča proti okolici

Glavna vhoda na gradbišče bosta na jugozahodni in jugovzhodni strani, stranski, osebni

prehodi pa na severovzhodni. Vsi vhodi na gradbišče bodo jasno označeni in vedno

dostopni. Ob vhodih na gradbišče bodo na vidnem mestu izobešeni opozorilni znaki in

napisi, gradbiščni red in gradbiščna tabla s predpisano vsebino.

Ker se obravnavani objekt nahaja v neposredni bliţini prometnih ulic, je potrebno

gradbišče primerno zavarovati in izvajanje del izvesti z upoštevanjem predpisanih

varnostnih ukrepov. Gradbišče je potrebno ograditi z gradbiščno ograjo višine cca 2,00 m,

s postavijo polnih kovinskih ograjnih panojev. Spodaj je prikazana gradbiščna ograja z

ograjnimi panoji.

Slika 4.1-1: Gradbiščna ograja s polnimi panoji v kombinaciji s PVC ograjno mrežo102

102




Gradbiščna ograja bo nameščena na vseh straneh gradbišča in v odmiku od objekta, ki

omogoča varno in neovirano izvajanje del, postavitev delovnih odrov, deponiranje

gradbenega odpada, deponiranje gradbenega materiala, elementov vgradnje ter omogoča

dovoz in odvoz materiala in elementov. Odmik ograje od sosednjih parcel na severu je več

kot 25 m, na jugu več kot 8 m, na vzhodu več kot 4 m in na zahodu več kot 7 m. Spodaj so

prikazana dvokrilna kovinska gradbiščna vrata.

Slika 4.1-2: Dvokrilna kovinska gradbiščna vrata103

Iz slike je razvidno, da so vrata široka 5,0 m in visoka 2,0 m, ter da so narejena iz

armature in okvirja. Z signalno vrvico se bodo zavarovala/označila območja, kjer se bodo

dela izvajala izven mej ograjenega zemljišča, če bo seveda do tega prišlo. Pred izvajanjem

teh del bodo nameščene opozorilne table in napisi za opozarjanje pešcev in kolesarjev na

bliţino gradbišča.

103




V neposredni bliţini vhoda na gradbišče se nahaja gradbiščna tabla. Namestitev gradbiščne

ograje mora biti izvedena najkasneje štirinajst dni od začetka del, odstrani pa se po

končanju vseh del. Spodaj je prikazana gradbiščna tabla.

Objekt: Odstranitev obstoječih objektov –

skladišča, prodajalne »Gradbinka«,

nadstreška in ograje, ter novogradnja

»Poslovni objekt Hranilnica LON«

Investitor: Hranilnica LON d.d. Kranj,

Bleiweisova cesta 2, 4000 Kranj

Št. gradb. 351-590/2013-33 z dne 25.4.2014

dovoljenja: UE Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj

Projektivno API arhitekti d.o.o.

podjetje: Barjanska cesta 62, 1000 Ljubljana

Št. proj.: API-600/929

Odgovorni Uroš Birsa u.d.i.a.

vodja proj.: Id. št. A-0003

Izvajalec: GIC Gradnje d.o.o.

Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina

Tel.: 03 81 82 830

Odg. projektant Uroš Birsa u.d.i.a.

arhitekture: Id. št. A-0003

Odg. projektant mag. Tomaţ Habič u.d.i.g.

gr. konstrukcij: Id. št. G-0332

Odg. projektant Marjan Kuhelj u.d.i.s.

strojnih inst.: Id. št. S-00083

Odg. projektant Viktor Drašler u.d.i.e.

elektro inst.: Id. št. E-0003

Nadzor: DOMPLAN d.d.

Bleiweisova cesta 14, Kranj

Miha Slibar u.d.i.g. G-3262

Koordinator DOMPLAN d.d.

faze izvedbe: Bleiweisova cesta 14, Kranj

Sandi Novak

Odgovorni Rajko Ivič d.i.g.

vodja del: Id. št. ZAPS G-2068

Fax.: 03 81 82 888

Slika 4.1-3: Gradbiščna tabla


Poleg gradbiščne table se na ograjo pritrdi še opozorilna tabla, ki je prikazana na spodnji

sliki.

Slika 4.1-4: Opozorilna tabla104

Na tabli so prikazana naslednja opozorila:

prepovedan dostop nezaposlenim,

omejitev hitrosti na 10 km/h,

nevarnost padca visečih bremen,

nevarnost padajočih predmetov,

obvezna uporaba zaščitnih čevljev,

104




obvezna uporaba osebne varovalne opreme,

obvezna uporaba varovalne čelade.

4.2. Dimenzioniranje začasnih objektov in instalacij

4.2.1. Dimenzioniranje skladišč in deponij

Za zagotavljanje nemotenega izvajanja del na gradbišču, je potrebno dimenzionirati

določene skladiščne prostore, različne lope in deponije. Velikost je odvisna od skupne

količine določenega materiala in drugih faktorjev.

Dimenzioniranje površin skladiščnih prostorov in deponij se izvede po naslednji enačbi:105

F…tlorisna površina skladiščnega prostora

Q…skupna količina materiala

n…število dni rezerve materiala

k…koeficient neenakomernosti porabe materiala

α…koeficient neenakomernosti dobave materiala

t…število dni dela z materialom

105


𝐹 =𝑄 ∙ 𝑛 ∙ 𝑘 ∙ 𝛼

𝑡 ∙ 𝑞 ∙ 𝛽


q…specifična obremenitev površine skladišča

β…manipulativni koeficient

Dimenzioniranje skladiščnega prostora armature

Velikost deponije za armaturo bo znašala 2 × 6,00 × 6,00 m (72,00 m2). Površina bo

nekoliko manjša od izračunane, zaradi omejenega prostora na gradbišču. Zato se bo

armatura dostavljala na gradbišče v več fazah. Armatura se bo naročala v trgovini v Celju

15 dni pred izvedbo ţelezokrivskih del. Trgovina bo naročeno armaturo s tovornjakom

priklopnikom dostavila na gradbišče.

Na deponiji se bo skladiščila naslednja armatura:

armaturne mreţe 6,00 × 2,20 m,

armaturne palice dolţine 6,00 m,

prebojna armatura Schoeck,

armaturna sidra,

ostala krivljena armatura.

Deponija za armaturo se bo nahajala na juţni strani parcele, tik ob gradbiščni ograji. Na

desni strani od deponije se bo nahajal prostor za krivljenje armature dimenzij 2,50 × 6,00

m. Deponija za armaturo bo odprta, zato priprava deponije poteka tako, da odstranimo vse,

kar se nahaja na lokaciji izbrane deponije. Mreţe bomo skladiščili horizontalno. Odlagali

jih bomo eno na drugo do višine 2,00 m in zavarovali z jekleno ţico. Armaturne palice

bomo poloţili na tla, kjer bomo armaturo pri stiku podloţili z lesenimi elementi. Prav tako

pa se bo deponija pokrila s PVC folijo, da armatura ne bo prišla v stik z vodo.


Dimenzioniranje tesarske lope

Tesarska lopa bo dimenzij 6,00 × 2,50 m, kar zadošča za neovirano delo. Tesarska lopa se

bo prav tako nahajala na juţni strani parcele in sicer med prostorom za krivljenje armature

in deponijo za les. Tudi tukaj bo potrebno odstraniti vse ovire preden se bo postavila lopa.

Spodaj je prikazana risba tesarske lope.

Slika 4.2-1: Tesarska lopa

Tesarska lopa je montaţna in se jo pripelje na gradbišče iz skladiščnih prostorov izvajalca.

Izvajalec jo pripelje in razloţi s kamionom z dvigalko HIAB. Je sestavljena iz 4 kovinskih

stebrov dimenzij 160/160/8, kovinske strehe iz dekapirane rebraste pločevine debeline 2

mm in lesenih tal iz macesna.


Dimenzioniranje skladiščnega prostora za les

Deponija za les bo dimenzij 6,00 × 6,00 m. Nahaja se bo nahajala na juţni strani parcele

poleg tesarske lope. Na drugi strani deponije se bosta nahaja dva kemična stranišča, in

sicer ob zabojnikih za smeti. Deponija za les je odprta, zato se prostor pripravi tako, da se

odstranijo vse ovire. Uporabi se za skladiščenje plohov, gredic in desk.

Dimenzioniranje skladišča za orodje in manjše stroje

Za skladiščenje manjših strojev in orodja se predvidi lopa dimenzij 2,50 × 6,00 m, ki bo

izvedena kot popolnoma zaprt objekt. Lopa bo kovinska in hitro montaţna ter zavarovana s

ključavnico. Na gradbišče jo bodo pripeljali s tovornjakom in jo bodo sestavili na mestu,

kjer je predvidena. Najprej pa bo potrebno odstraniti vse ovire, teren po potrebi planirati z

gramozom ter postaviti tramiče za izravnavo. Ker lopa nima poda, je potrebno še poloţiti

plohe. Lopa se bo nahajala na zahodni strani parcele ob kontejnerjih za malico in

garderobo.

Dimenzioniranje skladišča za vnetljive snovi

Za vnetljive snovi se predvidi kovinski kontejner dimenzij 2,00 × 3,00 m. V njem se nahaja

gasilni aparat na prah. Kontejner pripelje izvajalec z avtodvigalom in ga postavi na ţe

vnaprej pripravljena tla. Tla se uredijo enako, kot pri pisarniških kontejnerjih. Vnetljive

snovi so naslednje:

bencin,

hladni bitumenski premaz,

razna razredčila in

nafta.


4.2.2. Dimenzioniranje gradbiščnih prometnic in transportnih sredstev

Pri dovaţanju in odvaţanju materiala po delovišču se bodo uporabljale notranje utrjene

transportne poti v ograjenem kompleksu. Uvoz na gradbišče je po dovozni poti, ki je

vezana na Ţanovo ulico, ki poteka na zahodni strani tikoma ob parceli. Pri dovozu

materiala na gradbišče se ne uporabljajo nobeni posebni varnostni ukrepi. Upoštevati je

potrebno omejitvene znake in vse ostale prometne znake.

Način prevoza in hitrost voţnje po gradbišču bo reguliran s prometnimi znaki – tabli bosta

nameščeni pri dovozih v gradbišče. Hitrost prometa znotraj gradbiščne ograje je omejena

na 10 km/h. Ob izvozu iz gradbišča bosta nameščena STOP znaka. Vsa vozila morajo biti

ob zapustitvi gradbišča dovolj oz. primerno očiščena za voţnjo po občinski cesti.

Gradbiščne prometnice se izvedejo kot gramozno nasutje v debelini 25,00 cm. Promet

poteka po dvosmernem voznem pasu, ki mora meriti najmanj 6,00 m v širino in je

razširjen, kjer je to potrebno. Odvod voda je zaradi gramoznega cestišča enostaven, kljub

temu pa se še izvede 2,50 % prečni naklon.

Izvajalec del poskrbi za čiščenje prometnih komunikacij po gradbišču in dovozni lokalni

cesti do vhoda v gradbišče. Ob suhem in vetrovnem vremenu organizira ali pa sam izvede

škropljenje voznih površin za preprečevanje dvigovanja prahu po gradbišču in v

neposredno okolico gradbišča.

Na gradbišču bodo vozila naslednja vozila:

kamion MAN 15 m3,

bager na gosenicah CAT 20 t,

avtomešalec za beton IVECO 7 m3,

tovornjak s črpalko za beton IVECO z 28 m ročico,

kamion z dvigalko HIAB 17 t,

laţja vozila.


Vertikalni transport bo potekal z dvema ţerjavoma, ki sta locirana eden na jugozahodni

strani, drug pa na severozahodni strani parcele ob gradbiščni ograji. Postavitev ţerjavov je

potrebna, saj sta predvidena za dvigovanje teţjih bremen in premagovanje višine 17 m.

Oba imata ročico dolgo 55 m. Na spodnji sliki je prikazan ţerjav Potain MDT 98, ki se bo

uporabljal za potrebe na gradbišču.

Slika 4.2-2: Slika žerjava106

Pred dostavo ţerjavov bo potrebno urediti tla, kamor jih bodo postavili. In sicer najprej bo

potrebno nasuti gramoz in zbiti do potrebne zbitosti (da bo prenašal tlak 80 MPa). Nato bo

potrebno narediti AB ploščo dimenzij 6,00 × 6,00 m debeline 25 cm. Ko bo to pripravljeno

ga bo podjetje, pri katerem smo najeli ţerjav tudi dostavilo. Dostavili ga bodo s 3

tovornjaki in 1 avtodvigalom. Montaţo izvede podjetje samo.

106

Active crane hire [online], citirano dne 7.8.2015, dostopno na spletnem naslovu:

http://www.activecranehire.com.au/hire/top-slewing-cranes/mdt-98.aspx


Za dvigovanje materiala na zgrajeni objekt se bo uporabljalo tudi avtodvigalo. Pred

pričetkom uporabe avtodvigala bo potrebno tudi tu urediti tla, kjer se bo nahajalo. Potrebno

bo nasuti gramoz in ga zbiti, da bo prenašal tlak 80 MPa. Avtodvigalo se bo nahajalo 2,00

– 4,00 m od ţerjava. Transport laţjih bremen pa se bo vršilo z uporabo samokolnice.

4.2.3. Dimenzioniranje kapacitet začasnih instalacij

Električna energija

Električna energija je potrebna na vsakem gradbišču za obratovanje strojev in gradbene

mehanizacije, za razsvetljavo (če je potrebno) in za komunikacijo. Vir električne energije

lahko pridobimo iz obstoječega električnega omreţja ali iz lastnih energetskih virov

(bencinski agregat).

Potrebno moč električne energije Pef [kW] določimo z naslednjo enačbo:107

Pef…potrebna efektivna moč

Pi… instalirana moč posameznega električnega uporabnika

ko…koeficient obremenjenosti električnega uporabnika

ki...koeficient istočasnosti obratovanja porabnikov

n…koeficient izkoristka električne moči

107


𝑃𝑒𝑓 = 𝑃𝑖 ∙𝑘𝑜 ∙ 𝑘𝑖𝑛

= 𝑃𝑖 ∙ 𝑘


Potrebna moč transformatorske postaje Ptp [kVA] se izračuna po naslednji enačbi:

Ptp…potrebna instalirana moč transformatorske postaje

cosϕ…fazni zasuk

Za potrebe gradbišča se bo uporabila gradbena omarica, z vsaj šestimi priključnicami 220

V in tremi priključnicami 380 V ter priklopom dveh ţerjavskih dvigal (skupne priključne

moči 60 kW). Potrebna moč na gradbišču je 100 kW. Gradbena omarica se bo priključila

na začasno odjemno mesto na juţni strani gradbišča iz obstoječe TP. Obstoječa TP se

nahaja na Oprešnikovi ulici. Priključna moč obstoječe TP je 110 kW. Priklop bo izvedel

elektro distributer Elektro Gorenjska. Z njim se podpiše tudi pogodba o priključitvi na

distribucijsko omreţje. Podatki o soglasju so obravnavani na str. 66. Spodaj je prikazan

seznam strojev, ki so porabniki elektrike.108

Električni porabniki Inštalacijska moč (kW)

1. Ţerjav 8,00

2. Vibrator 1,50

3. Pnevmatsko kladivo 1,40

4. Kroţna ţaga 1,40

5. Vrtalni stroj 1,20

6. Vibracijsko nabijalo 4,85

7. Kotna brusilka 2,00

8. Varilni aparat 5,00

9. Silos za malto 5,50

108

Pogodba o priključitvi na distribucijsko omreţje med izvajalcem Elektro Gorenjska d.d., uporabnikom

Hranilnico LON d.d. in plačnikom GIC Gradnje d.o.o., št. 606539/Pog

𝑃𝑡𝑝 =𝑃𝑒𝑓

𝑐𝑜𝑠𝜑


Povezava iz gradbene omarice do razdelilnih omaric bo potekala preko kablov, ki bodo v

zaščitni PVC cevi premera fi 75. PVC cev bo vkopana v zemljo pribliţno 30 cm zaradi

zaščite pred poškodbami. Povezava med razdelilnimi omaricami bo potekala po stropu

objekta.

Na gradbišču je predvidenih šest razdelilnih omaric. Dve razdelilni omarici bodo v kleti,

ter v vsakem naslednjem nadstropju bo ena. V vsaki razdelilni omarici bo vsaj deset 220 V

priključnic in vsaj tri 380 V. Vsa elektro dela za razvod elektrike po gradbišču izvaja

kooperantsko podjetje za elektro storitve. Izvajalec izvede samo vkop električne napeljave

v tla.

Preskrba z vodo

Na gradbišču se pitna in tehnološka voda pridobi iz obstoječega vodovodnega omreţja. Za

določitev potrebne količine vode se orientiramo z vrednostmi specifične porabe vode.

Tabela 4.2-1: Specifična poraba vode109

Vrsta porabe EM Poraba [m3]

1. Priprava malte m3 0,20

2. Zidanje m3 0,09

3. Ometavanje m2 0,02

4. Vlaţenje betona m2 0,03

5. Pranje mehanizacije kom 0,15

6. Pranje vozil kom 0,20

7. Pranje cestišč m2 0,04

8. Vlaţenje opaţa m2 0,01

9. Na gradbišču delavec/dan 0,03

109



Za normalno obratovanje gradbišča je potrebno pri načrtovanju preskrbe z vodo, upoštevati

50% rezervno urno porabo vode, s katero zajamemo vse porabo vode, ki jih ni mogoče

predvideti v fazi izdelave organizacija gradbišča.

Rezervno urno porabo Qmaks,h določimo po naslednji enačbi:

𝑄𝑚𝑎𝑘𝑠 ,ℎ = 𝑘ℎ ∙𝑄𝑚𝑎𝑘𝑠 ,𝑑𝑛ℎ

kh…koeficient rezervne urne porabe (1,50 za 50% rezervno urno porabo)

Qmaks,d…maksimalna dnevna poraba vode na gradbišču

nh…število delovnih ur na dan

Potem določimo premer cevi d:110

Iz obstoječega vodovodnega jaška na gradbišču se bodo razpeljali trije vodovodni

priključki (DN 80), in sicer na vzhod, zahod in na sever. Poleg priključkov se bodo

razpeljale tudi cevi DN 125. Cevi se bodo vkopale pribliţno 50 cm pod zemljo zaradi

zaščite pred udarci in soncem. Pritisk vode bo 2,5 bara. Vodomerni jašek se nahaja na

parceli investitorja in sicer na vzhodni strani parcele. Jašek je dimenzije 2,5 × 1,2 × 1,85

m.111

Priključitev na vodovod se izvede pred začetkom gradnje. Izvajalec bo opravil vsa

pripravljalna in zaključna dela za razvod vodovoda do gradbiščnega vodovodnega

priključka. Upravljalec vodovodnega omreţja Javno komunalno podjetje Kranj izvede

110


111 Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt strojnih instalacij in opreme – vodovod in

vertikalna kanalizacija, PZI, št. načrta 20 – 03/13 - Svo, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014

𝑑 = 4 ∙ 𝑄𝑚𝑎𝑘𝑠 ,ℎ𝜈 ∙ 𝜋


priključitev na glavno vodovodno omreţje s katerim se podpiše tudi pogodba. Podatki o

soglasju za priključitev se nahajajo na strani 66.112

Telefon

Telefonski priključek na stacionarno omreţje se ne izvede. Za potrebe komunikacije

zadošča uporaba mobilnih telefonov. Pisna komunikacija pa poteka preko računalnika oz.

preko elektronske pošte.

Kanalizacija

Na gradbišču se pojavita dve vrsti odpadnih voda. Za meteorne vode se predvidi

priključitev na obstoječe kanalizacijsko omreţje. Fekalne vode se bodo zbirale v kemičnem

stranišču, katerega bo vzdrţevalo in čistilo podjetje Vigrad.

Prenosna kemična stranišča se bodo postavila:

2 kosa na jugovzhodni strani parcele in

1 kos na jugozahodni strani parcele.

Straniščne kabine so dimenzij 1,05 × 1,05 m.

4.2.4. Dimenzioniranje kapacitet objektov za pisarniške prostore

Na gradbišče se pripelje enojni pisarniški kontejner velikosti 6,00 × 2,50 m in dvojni

pisarniški kontejner velikosti 6,00 × 6,00 m. Kontejnerji so kovinski montaţni in so najeti.

Prevoz kontejnerja iz skladišča do gradbišča se izvede s kombiniranim vozilom tovornjak z

112

Pogodba o priključitvi na vodovodno omreţje med izvajalcem Komunala Kranj Javno podjetje d.d.,

uporabnikom Hranilnico LON d.d. in plačnikom GIC Gradnje d.o.o., NNK-15-00009


dvigalom. Pisarniški kontejner se strojno namesti na mesto, tako kot je razvidno iz sheme

gradbišča.

Pred postavitvijo se tla uredijo tako, da se za izravnavo nasipa gramoz, nato se poloţijo

tramiči in se nivelirajo. V enojnem kontejnerju se nahaja pisalna miza, stol in omara.

Kontejner je ogrevan in osvetljen. Ima 2 okna in 1 vhodna vrata. Dvojni kontejner ima 6

pisalnih miz, 2 omari in 12 stolov. Tudi ta kontejner ima gretje in osvetljavo. Dvojni

kontejner ima 4 okna in 2 vhodna vrata.

Slika 4.2-3: Enojni kontejner113

113

Rem [online], citirano dne 8.8.2015, dostopno na spletnem naslovu:

http://www.rem.si/tiskanje/?print_path=198948,199159&mylang=0&search_words=&result_start=


4.2.5. Dimenzioniranje objektov za bivanje, prehrano ter zdravstveno varstvo

delavcev

Dimenzioniranje objektov za bivanje delavcev ni potrebno, ker delavci prihajajo iz bliţnje

regije, zato se na gradbišče vsak dan pripeljejo s sluţbenim vozilom. Sluţbeno vozilo je v

lasti podizvajalca. Izvajalec delavcem regresira prehrano pri plači, delavci pa se sami

odločajo za hladno ali toplo malico. V bliţini se nahaja gostišče, kjer je zagotovljena topla

prehrana. Hladno malico pa lahko kupijo v trgovini, ki je v neposredni bliţini gradbišča.

Prostor za garderobo bosta tipska kontejnerja dimenzij 6,00 x 2,50 m, ki sluţita kot

garderoba delavcem izvajalca. Kontejnerja sta enaka po zunanjem izgledu kot enojni

pisarniški kontejner. V notranjosti pa se nahajajo samo garderobne omare. Kontejnerja sta

osvetljena in ogrevana. Tla se pripravijo po istem principu kot pri pisarniških kontejnerjih.

Vsak delavec na gradišču mora imeti opravljen zdravniški pregled. Za prvo pomoč sta na

gradbišču zadolţena delovodja in vodja gradbišča. Oba imata opravljen izpit za nudenje

prve pomoči. Na gradbišču se mora na dostopnem mestu ter označena (rdeči kriţ) nahajati

omarica za prvo pomoč z sanitetnim materialom. Na njej se morajo nahajati naslov in tel.

številka zdravstvene ustanove, imena oseb usposobljenih za nudenje prve pomoči ter

seznam materiala in navodila za nudenje prve pomoči. V kolikor je bil porabljen sanitetni

material mora biti sprotno nadomeščen oz. dopolnjen.114

V spodnji tabeli je prikazana varovalna oprema, ki jo potrebujemo na gradišču.

114




Tabela 4.2-2: Osebna varovalna oprema115

Vrsta osebne varovalne opreme Potrebna količina

(kom.)

Varovalna čelada 20,00

Varovalna obleka 20,00

Varovalni čevlji z nedrsečim podplatom in varovalno kapico ter

vdelanim jeklenim podplatom proti predrtju s koničastimi predmeti 20,00

Varovalna maska za varovanje pred delci prahu 2,00

Tesno prilegajoča varovalna očala 7,00

Varovalne usnjene rokavice 10,00

Varovalni pas 10,00

Čepi, naglušniki 10,00

Varovalne gumijaste rokavice 5,00

Varovalna sredstva, ki varujejo delavca pred deţjem – pelerina,

gumijasti škornji. 5,00

4.2.6. Dimenzioniranje prostora za silos

Na gradbišču bomo potrebovali silos za strojne omete. Silos se najame pri podjetju

Cinkarna Celje. Podjetje silos tudi dostavi na gradbišče in ga menja, če je to potrebno.

Silos pripeljejo s prirejenim tovornjakom za prevoz silosov in ga odloţijo na podprto

garaţno ploščo ob objektu. Dimenzija prostora, ki ga potrebujemo za silos je 2,50 × 2,50

m.

115




4.2.7. Prostori namenjeni obrtnikom in inštalaterjem

Vsi obrtniki in inštalaterji si pripeljejo svoje kontejnerje. Kontejnerji so postavljeni v vrsto

eden zraven drugega na juţni strani parcele ob deponijah izvajalca. Vsak pripelje dva

kontejnerja, enega za delavce in enega za material.

4.3. Popis pripravljalnih in zaključnih del

4.3.1. Popis pripravljalnih del

Tabela 4.3-1: Pripravljalna dela

Opis dela EM Količina

1. Izdelava in montaţa dvokrilnih gradbiščnih vrat dimenzij 2,5 ×

2,0 m × 2. kom 2,00

2. Izdelava in montaţa enokrilnih gradbiščnih vrat dimenzij 1,5 ×

2,0 m. kom 1,00

3. Postavitev gradbiščne table. kom 2,00

4. Postavitev opozorilne table. kom 2,00

5. Postavitev STOP znaka na izvozu z gradbišča. kom 2,00

6. Postavitev prometnega znaka za omejitev hitrosti. kom 2,00

7. Postavitev elektro omarice in priključitev na obstoječo elektro

omaro. kom 1,00

8. Razvod elektrike do razdelilnih omaric. Izkop in zasip trase

elektro kablov. m 60,00

9. Izvedba vodovodnega priključka za gradbiščni provizorij. Izkop

in zasip trase vodovoda. m 36,00

10. Izvedba kanalizacijskega priključka za odvajanje meteornih vod

na obstoječe kanalizacijsko omreţje. Izkop in zasip trase

kanalizacije.

m 12,00

11. Priprava deponije za les dimenzij 6,00 × 6,00 m. Odstranitev

vseh ovir pred postavitvijo. m

2 16,00

12. Prevoz, postavitev in amortizacija tesarske lope dimenzij 2,00 ×

6,00 m, ki ima 4 kovinske stebre, kovinsko streho in lesena tla. kom 1,00


13. Priprava deponije za armaturo dimenzij 6,00 × 10,00 m, tako, da

se odstranijo vse ovire. m

2 60,00

14.

Prevoz, postavitev in amortizacija skladiščnega kontejnerja za

orodje in manjše stroje dimenzij 2,00 × 3,00 m iz kovine.

Odstranitev ovir in izravnava tal z gramozom, ter polaganje

tramičev pred postavitvijo kontejnerja.

kom 1,00

15. Najem in postavitev enojnega pisarniškega kontejnerja.



kom 1,00

16. Najem in postavitev dvojnega pisarniškega kontejnerja.



kom 1,00

17. Najem in postavitev kontejnerja za malico in garderobo.



kom 2,00

18. Priprava prostora za krivljenje armature dimenzij 2,00 × 6,00 m,

tako, da se odstranijo vse ovire. m

2 12,00

19. Ureditev gradbiščne prometnice širine 6,00 m. Nasip gramoza v

debelini 25 cm in komprimiranje. m 60,00

20. Priprava ţerjavnega mesta. Izkop humusa, nasip gramoza v

debelini 40 cm in komprimiranje do potrebne zbitosti ter

vlivanje AB plošče dimenzij 6,00 × 6,00 m.

kom 2,00

21. Priprava mesta za avtodvigalo dimenzij 10,00 × 6,00 m . Izkop

humusa in utrjevanje tal. kom 2,00

22. Izvedba transportne rampe za odvoz gramoza širine 6,00 m.

Izkop zemljine pod kotom 30° in utrjevanje. kom 1,00

23. Najem kontejnerjev za odpadke. Odstranitev ovir pred

postavitvijo. kom 2,00

24. Najem in postavitev gasilskih aparatov na prah S6. kom 7,00

25. Odstranitev dreves. kom 7,00

26. Dobava in postavitev omarice s prvo pomočjo. kom 3,00


4.3.2. Popis zaključnih del

Tabela 4.3-2: Zaključna dela

Opis dela EM Količina

1. Demontaţa dvokrilnih gradbiščnih vrat dimenzij 2,5 × 2,0 m × 2 kom 2,00

2. Demontaţa enokrilnih gradbiščnih vrat dimenzij 1,5 × 2,0 m. kom 1,00

3. Odstranitev gradbiščne table. kom 2,00

4. Odstranitev opozorilne table. kom 2,00

5. Odstranitev STOP znaka pri izvozu z gradbišča. kom 2,00

6. Odstranitev prometnega znaka za omejitev hitrosti. kom 2,00

7. Odstranitev elektro omarice in odklop z obstoječe elektro

omare. kom 1,00

8. Odstranitev električnih vodov in razdelilnih omaric. Izkop in

zasip trase. m 60,00

9. Odstranitev vodovodnega priključka za gradbiščni provizorij.

Izkop in zasip trase vodovoda. m 36,00

10. Odstranitev kanalizacijskega priključka za odvajanje meteornih

vod na obstoječe kanalizacijsko omreţje. Izkop in zasip trase

kanalizacije.

m 12,00

11. Odstranitev lesa z deponije za les dimenzij 4,00 x 4,00 m. m2 16,00

12. Odstranitev tesarske lope dimenzij 2,00 x 6,00 m, ki ima 4

kovinske stebre, kovinsko streho in lesena tla. kom 1,00

13. Odstranitev lesa z deponije za armaturo dimenzij 6,00 x 10,00

m. m

2 60,00

14. Odstranitev skladiščnega kontejnerja za orodje in manjše stroje

dimenzij 2,00 x 3,00 m iz kovine. kom 1,00

15. Odstranitev enojnega pisarniškega kontejnerja. kom 1,00

16. Odstranitev dvojnega pisarniškega kontejnerja. kom 1,00

17. Odstranitev kontejnerja za malico in garderobo. kom 2,00

18. Odstranitev gradbiščne prometnice širine 6,00 m. Odstranitev

gramoza. m 60,00

19. Demontaţa stolpnega ţerjava. Odstranitev AB plošče dimenzij

6,00 × 6,00 m. kom 2,00

20. Vrnitev kontejnerjev za odpadke. kom 2,00

21. Odstranitev gasilskih aparatov na prah S6. kom 7,00

22. Odstranitev omarice s prvo pomočjo. kom 3,00


23. Planiranje humusa. kom 1,00

4.4. Seznam potrebnega materiala, mehanizacije, opreme in delavcev

4.4.1. Seznam materiala

Tabela 4.4-1: Material

Vrsta materiala EM Količina

1. Konglomerat m3 1.200,00

2. Glina s prodom m3 1.200,00

3. Gramoz m3 3.669,00

4. Prod frakcije 32 – 60 mm m3 5,00

5. Kamni frakcije 60 – 100 mm m3 7,50

6. Kamni frakcije 32 – 150 mm (odstrel) m3 253,60

7. Rodovitna zemlja m3 553,66

8. Vodni akumulator m3 101,24

9. PES filc 250 g/m2 m

2 2.624,00

10. Pran prod 8 – 16 mm m3 176,80

11. PES filc 150 g/m2 m

2 884,00

12. PP filc 300 g/m2 m

2 2.669,00

13. PP vlakna kg 181,55

14. Beton C12/15 m3 571,00

15. Beton C16/20 m3 3,33

16. Beton C20/25 m3 191,07


17. Beton C25/30 m3 324,55

18. Beton C30/37 m3 5.545,60

19. Brizgan beton m3 49,00

20. Drenaţni beton frakcije 4/8 mm m3 72,75

21. Armatura S500B do fi 12 mm kg 112.489,30

22. Armatura S500B nad fi 12 mm kg 682.384,45

23. Armaturna mreţa S500B (Q196) kg 102.843,13

24. Armaturna sidra RA fi 14 mm kos 1.960,00

25. Prebojna armatura Schoeck BOLE 25/730 kos 5,00

26. Prebojna armatura Schoeck BOLE 25/530 kos 23,00

27. Cement kg 4.200,00

28. Pesek m3 11,13

29. Porobetonski zidaki d = 20 cm m2 942,60

30. Porobetonski zidaki d = 15 cm m2 1,70

31. Tankoslojna lepilna malta kg 3.708,42

32. Tankoslojni omet kg 4.881,80

33. Lahko lepilna malta kg 3.907,80

34. Izolacija XPS d = 2 cm m2 2.145,02

35. Izolacija XPS d = 3 cm m2 18,20

36. Izolacija XPS d = 5 cm m2 2.142,00

37. Izolacija XPS d = 14 cm m2 243,30

38. Izolacija EPS d = 2 cm m2 318,41

39. Izolacija EPS d = 3 cm m2 1.402,19

40. Izolacija EPS d = 4 cm m2 648,16

41. Izolacija EPS d = 5 cm m2 2.153,45

42. Izolacija elastificiran EPS (STIROESTRIH) m2 1.960,35

43. Mineralna TI plošča MULTIPOR d = 5 cm m2 163,10

44. Mineralna TI plošča MULTIPOR d = 14 cm m2 278,50


45. Mineralna TI plošča MULTIPOR d = 19 cm m2 1.382,00

46. Mineralne plošče kamene volne DP5 m2 1.800,05

47. Bitumenski premaz IBITOL l 683,78

48. Hidroizolacija IZOTEKT T4 PLUS m2 1.689,00

49. Hidroizolacija BITUTHENE 4000 m2 18,20

50. Bitumenska HI IZOTEKT V4 m2 52,20

51. Dvojna bitumenska izolacija

(IZOSELF P3 + IZOELAST FLL P5 PLUS) m

2 1.007,50

52. Hidroizolacijska protikoreninska zaščita m2 407,00

53. Parna zapora KNAUF LDS 100 m2 1.800,05

54. PE folija m2 3.295,32

55. PE ekspandirana folija m2 89,44

56. Čepasta folija m2 178,00

57. Membranska folija m2 2,96

58. Elastobitumenska membrana m2 2,34

59. Elastobitumensko polnilo m2 2,34

60. Prani kulir beton – plošče m2 14,00

61. Robnik h = 17 cm m 74,74

62. Granitni robnik š = 10 cm m 77,00

63. Betonski cestni robnik 15 × 25 cm m 489,00

64. Betonski gredni robnik 8 × 25 cm m 162,00

65. Kovinski robnik iz RF 0,6 × 25 cm m 106,10

66. Preklada YTONG NP20 kos 97,00

67. Prečno poloţena plošča YTONG P7,5 kos 1,00

68. Lepilo STIROFIX kg 12.557,88

69. Lepilo NIVEDUR kg 12,76

70. Asfalt AC 11 surf B50/70 A3 m3 18,67

71. Asfalt AC 22 bse B50/70 A3 m3 20,93

72. Asfalt – dekorativni A1 m3 63,44


73. Asfalt – grobi m3 111,02

74. Dilatacijski trak m 290,94

75. Jekleno sidro kos 1,00

76. Demontaţni pokrov fi 140 cm (LTŢ pokrov fi 60 cm) kos 1,00

77. Vertikalni drenaţni ţlebiči m2 18,20

78. Nastavljivi kompozitni točkovni podstavki m2 102,18

79. Horizontalni tipski profil m 25,00

80. Sidra, rešetke, konzole, drţala kos 200,00

81. Betonska prefabricirana kanaleta 30 × 25 cm m 61,00

82. Ţičniki kg 360,00

83. Ţica kg 758,30

84. Olje l 343,56

85. Ekspandirajoči tesnilni trak Bentorub + 25 × 20 mm m 376,00

86. Iniciator razpok Besaflex S1 m 845,00

87. Tesnilni trak Besaflex AA320 m 95,00

88. Vertikalni zaključek Besaflex A320 l = 52 cm m 95,00

89. Navarjen zaključni trak (stop-end) š = 20 mm m 95,00

90. Spojne kleme SK 12 1kos/m m 95,00

91. Trak delovnega stika talne plošče in obodne stene m 319,35

92. Tesnilni elementi za cevne preboje kos 10,00

93. Prstan betonitnega traku Bentorub kos 20,00

94. Ţične kleme kos 320,00

95. Trajno elastični kit m 8,00

96. Kamena volna za zatesnitev m2 4,00

97. Tesnilna pena m 8,00

98. Poţarnoodporne vrečke l 150,00

99. Kabelska uvodnica tip HSI 150-K2/300 kos 1,00

100. Kabelska uvodnica tip HSI 90-K2/300 kos 1,00


101. Vloţek za priklop cevi tip HSI150-M168 kos 3,00

102. Vloţek za priklop cevi tip HIS 90-M110 kos 2,00

103. Skrčni vstavek za priklop tip HIS 90-D1/82 kos 2,00

104. Slepo tesnilo tip HIS 90-D kos 4,00

105. Kabelsko tesnilo tip HRD 150-SG-1/58 kos 3,00

Tabela 4.4-2: Dobavitelji materialov

Vrsta materiala Dobavitelj

1. Konglomerat Izkopljemo na gradbišču

2. Glina s prodom Izkopljemo na gradbišču

3. Gramoz Peskokop Kepa, 1275 Šmartno pri Litiji

4. Prod frakcije 32 – 60 mm Peskokop Kepa, 1275 Šmartno pri Litiji

5. Kamni frakcije 60 – 100 mm Peskokop Kepa, 1275 Šmartno pri Litiji

6. Kamni frakcije 32 – 150 mm (odstrel) Peskokop Kepa, 1275 Šmartno pri Litiji

7. Rodovitna zemlja Vrtnarstvo Erjavec, 3250 Rogaška slatina

8. Vodni akumulator Peskokop Kepa, 1275 Šmartno pri Litiji

9. PES filc 250 g/m2 Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

10. Pran prod 8 – 16 mm Peskokop Kepa, 1275 Šmartno pri Litiji

11. PES filc 150 g/m2 Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

12. PP filc 300 g/m2 Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

13. PP vlakna Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

14. Beton C12/15 Betonarna Bordax, 1000 Ljubljana





19. Brizgan beton Betonarna Bordax, 1000 Ljubljana

20. Drenaţni beton frakcije 4/8 mm Betonarna Bordax, 1000 Ljubljana


21. Armatura S500B do fi 12 mm Trgovina Inpos, 3000 Celje

22. Armatura S500B nad fi 12 mm Trgovina Inpos, 3000 Celje

23. Armaturna mreţa S500B (Q196) Trgovina Inpos, 3000 Celje

24. Armaturna sidra RA fi 14 mm Trgovina Inpos, 3000 Celje

25. Prebojna armatura Schoeck BOLE 25/730 Trgovina Inpos, 3000 Celje

26. Prebojna armatura Schoeck BOLE 25/530 Trgovina Inpos, 3000 Celje

27. Cement Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

28. Pesek Peskokop Kepa, 1275 Šmartno pri Litiji

29. Porobetonski zidaki d = 20 cm Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

30. Porobetonski zidaki d = 15 cm Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

31. Tankoslojna lepilna malta Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

32. Tankoslojni omet Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

33. Lahko lepilna malta Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

34. Izolacija XPS d = 2 cm Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina




38. Izolacija EPS d = 2 cm Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina




42. Izolacija elastificiran EPS (STIROESTRIH) Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

43. Mineralna TI plošča MULTIPOR d = 5 cm Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina



46. Mineralne plošče kamene volne DP5 Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

47. Bitumenski premaz IBITOL Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

48. Hidroizolacija IZOTEKT T4 PLUS Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

49. Hidroizolacija BITUTHENE 4000 Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina


50. Bitumenska HI IZOTEKT V4 Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

51. Dvojna bitumenska izolacija

(IZOSELF P3 + IZOELAST FLL P5 PLUS) Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

52. Hidroizolacijska protikoreninska zaščita Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

53. Parna zapora KNAUF LDS 100 Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

54. PE folija Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

55. PE ekspandirana folija Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

56. Čepasta folija Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

57. Membranska folija Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

58. Elastobitumenska membrana Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

59. Elastobitumensko polnilo Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

60. Prani kulir beton – plošče Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

61. Robnik h = 17 cm Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

62. Granitni robnik š = 10 cm Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

63. Betonski cestni robnik 15 × 25 cm Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

64. Betonski gredni robnik 8 × 25 cm Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

65. Kovinski robnik iz RF 0,6 × 25 cm Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

66. Preklada YTONG NP20 Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

67. Prečno poloţena plošča YTONG P7,5 Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

68. Lepilo STIROFIX Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

69. Lepilo NIVEDUR Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

70. Asfalt AC 11 surf B50/70 A3 Asfalt Kovač, 3225 Planina pri Sevnici

71. Asfalt AC 22 bse B50/70 A3 Asfalt Kovač, 3225 Planina pri Sevnici

72. Asfalt – dekorativni A1 Asfalt Kovač, 3225 Planina pri Sevnici

73. Asfalt – grobi Asfalt Kovač, 3225 Planina pri Sevnici

74. Dilatacijski trak Sika, 1236 Trzin

75. Jekleno sidro Klemax, 2000 Maribor

76. Demontaţni pokrov fi 140 cm (LTŢ pokrov

fi 60 cm) Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

77. Vertikalni drenaţni ţlebiči Klemax, 2000 Maribor

78. Nastavljivi kompozitni točkovni podstavki Klemax, 2000 Maribor


79. Horizontalni tipski profil Klemax, 2000 Maribor

80. Sidra, rešetke, konzole, drţala Klemax, 2000 Maribor

81. Betonska prefabricirana kanaleta 30 × 25 cm Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

82. Ţičniki Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

83. Ţica Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

84. Olje Trgovina Merkur, 3250 Rogaška slatina

85. Ekspandirajoči tesnilni trak Bentorub + 25 ×

20 mm Sika, 1236 Trzin

86. Iniciator razpok Besaflex S1 Sika, 1236 Trzin

87. Tesnilni trak Besaflex AA320 Sika, 1236 Trzin

88. Vertikalni zaključek Besaflex A320 l = 52

cm Sika, 1236 Trzin

89. Navarjen zaključni trak (stop-end) š = 20 mm Sika, 1236 Trzin

90. Spojne kleme SK 12 1kos/m Klemax, 2000 Maribor

91. Trak delovnega stika talne plošče in obodne

stene Sika, 1236 Trzin

92. Tesnilni elementi za cevne preboje Sika, 1236 Trzin

93. Prstan betonitnega traku Bentorub Sika, 1236 Trzin

94. Ţične kleme Klemax, 2000 Maribor

95. Trajno elastični kit Sika, 1236 Trzin

96. Kamena volna za zatesnitev Klima Ptuj, 2250 Ptuj

97. Tesnilna pena Klima Ptuj, 2250 Ptuj

98. Poţarnoodporne vrečke Klima Ptuj, 2250 Ptuj

99. Kabelska uvodnica tip HSI 150-K2/300 ELCOM, 1000 Ljubljana

100. Kabelska uvodnica tip HSI 90-K2/300 ELCOM, 1000 Ljubljana

101. Vloţek za priklop cevi tip HSI150-M168 ELCOM, 1000 Ljubljana

102. Vloţek za priklop cevi tip HIS 90-M110 ELCOM, 1000 Ljubljana

103. Skrčni vstavek za priklop tip HIS 90-D1/82 ELCOM, 1000 Ljubljana

104. Slepo tesnilo tip HIS 90-D ELCOM, 1000 Ljubljana

105. Kabelsko tesnilo tip HRD 150-SG-1/58 ELCOM, 1000 Ljubljana


4.4.2. Seznam mehanizacije

Tabela 4.4-3: Mehanizacija

Vrsta mehanizacije EM Količina

1. Gradbeni ţerjav z ročico 55 m kom 1,00

2. Bager na gosenicah CAT 25 t kom 2,00

3. JCB kombinirka kom 1,00

4. Valjar Terex Benford kom 1,00

5. Vibracijsko nabijalo kom 1,00

6. Kamion MAN 15 m3

kom 20,00

7. Avtomešalci za beton kom 10,00

8. Kamion z dvigalko HIAB kom 1,00

9. Kompresor kom 1,00

10. Kroţna ţaga kom 1,00

11. Vibrator enofazni R-2C kom 2,00

12. Motorna ţaga STIHL kom 2,00

13. Pnevmatsko kladivo HILTI kom 2,00

14. Kotna brusilka BOSCH kom 2,00

15. Varilni aparati kom 2,00

16. Nivelir kom 1,00

17. Mešalec za malto R-24C kom 1,00

18. Vrtalni sloj Dewalt kom 1,00

19. Hidravlični vrtalni stroj Casagrande kom 1,00

20. Črpalka za beton kom 2,00

21. Mešalnik betona – hruška Man kom 13,00

22. Silos Omalt kom 1,00

23. Avtodvigalo MAN kom 1,00


Tabela 4.4-4: Lastnik mehanizacije

Vrsta mehanizacije Dobavitelji mehanizacije

1. Gradbeni ţerjav z ročico 55

m B&L utrip, Latkova vas 83a, 3312 Prebold

2. Bager na gosenicah CAT 20 t Dolinšek transport, Iţanska cesta 412, 1000 Ljubljana

3. JCB kombinirka B&L utrip, Latkova vas 83a, 3312 Prebold

4. Valjar Terex Benford B&L utrip, Latkova vas 83a, 3312 Prebold

5. Vibracijsko nabijalo B&L utrip, Latkova vas 83a, 3312 Prebold

6. Kamion MAN 15 m3

B&L utrip, Latkova vas 83a, 3312 Prebold

7. Avtomešalci za beton Betonarna Bordax, Litijska 213b, 1000 Ljubljana

8. Avtodvigalo HIAB GIC gradnje, Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina

9. Kompresor GIC gradnje, Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina

10. Kroţna ţaga GIC gradnje, Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina

11. Vibrator enofazni R-2C GIC gradnje, Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina

12. Motorna ţaga STIHL GIC gradnje, Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina

13. Pnevmatsko kladivo HILTI GIC gradnje, Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina

14. Kotna brusilka BOSCH GIC gradnje, Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina

15. Varilni aparati Klemax, Počehova 14 A, 2000 Maribor

16. Nivelir GIC gradnje, Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina

17. Mešalec za malto R-24C GIC gradnje, Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina

18. Vrtalni sloj Dewalt GIC gradnje, Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina

19. Hidravlični vrtalni stroj

Casagrande Geoinvest, Dimičeva 16, 1000 Ljubljana

20. Črpalka za beton Betonarna Bordax, Litijska 213b, 1000 Ljubljana

21. Mešalnik betona – hruška Betonarna Bordax, Litijska 213b, 1000 Ljubljana

22. Silos Omalt Cinkarna Celje d.d., Kidričeva 26, 3001 Celje

23. Avtodvigalo MAN B&L utrip, Latkova vas 83a, 3312 Prebold


4.4.3. Seznam opreme

Tabela 4.4-5: Oprema

Oprema EM Količina

1. Letvice 2/2 cm m3 0,03

2. Tesarska lopa kom 1,00

3. Lopa za orodje in manjše stroje kom 1,00

4. Enojni pisarniški kontejner kom 1,00

5. Dvojni pisarniški kontejner kom 1,00

6. Kontejner za malico in garderoba kom 2,00

7. ALU raztegljiva lestev kom 2,00

8. A-lestev kom 3,00

9. Elektro razdelilna omarica kom 4,00

10. Ţelezna stolica kom 6,00

11. Plinski gorilnik kom 2,00

12. Planirna deska kom 3,00

13. Tipski fasadni oder Layher m2 5.710,00

14. Oder na »kozah« m2 7.000,00

15. Premični delovni odri - kovinski m2 90,30

16. Framax Xlife – okvirni element 1,35 × 2,70 cm kos 29,00











26. Framax Xlife – univerzalni element 0,90 × 1,35 cm kos 21,00

27. Framax Xlife – univerzalni element 0,90 × 2,70 cm kos 21,00

28. Framax Xlife – notranji kotni element 1,35 m kos 17,00

29. Framax Xlife – notranji kotni element 2,70 m kos 17,00

30. Framax – pregibni kotni element – notranji l 2,70 m kos 4,00

31. Framax – pregibni kotni element – notranji l 1,35 m kos 4,00

32. Framax – glava za prenos kos 4,00

33. Framax – hitra spojka RU kos 342,00

34. Framax – diferenčna spojka kos 100,00

35. Framax – univerzalna spojka kos 120,00

36. Framax – spojni profil 1,50 m kos 24,00

37. Framax – spojni profil 0,90 m kos 120,00

38. Framax – kotni spojni profil kos 20,00

39. Framax – čelna vez kos 40,00

40. Framax – univerzalni vezni vijak 10 – 16 cm kos 126,00

41. Večnamenski profil WS10 Top50 3,50 cm kos 4,00



44. Framax – natezna spona kos 190,00

45. Pritrdilni vijak veznega profila kos 57,00

46. Kotna spona 90/50 kos 4,00

47. Vezni klin 10 cm kos 76,00

48. Vzmetna varovalka 5 mm kos 76,00

49. Doka – večnamenski zabojnik 1,20 × 0,80 m kos 24,00

50. Doka – nosilec H20 top P 3,90 m kos 3,00

51. Framax – konzola 90 kos 32,00

52. Univerzalna konzola 90 kos 12,00

53. Privijačena konzola odra za betoniranje MF75 kos 15,00


54. Oporna konzola variabel 753000036 kos 15,00

55. Cev odra 48,3 mm 1,5 m kos 10,00

56. Cev odra 48,3 mm 2,0 m kos 20,00

57. Cev odra 48,3 mm 2,5 m kos 20,00

58. Spojka za privitje 48 mm 50 kos 40,00

59. Vrtljiva spojka 48 mm kos 80,00

60. Vezna spona FF20/50 Z kos 15,00

61. Vijačna opora T7 305/355 cm kos 15,00

62. Regulacijska opora 340 IB kos 38,00

63. Doka – paleta za stojke 1,55 × 0,85 m kos 28,00

64. Glava opore EB kos 60,00

65. Nagubani sidrni vijak 15,0 kos 120,00

66. Navarjena matica kos 16,00

67. Sidro z glavo 15,0 5 cm 1,20 m kos 34,00

68. Matica s super ploščo 15,0 kos 588,00

69. Vezni vijak 15,0 mm poc. 1,00 m kos 124,00



72. Plastična cev 22 mm 2,5 m kos 100,00

73. Univerzalni konus 22 mm kos 1.500,00

74. Element okroglega opaţa H20 2,50 × 3,00 m kos 6,00




78. Nastavna spona za okrogli opaţ H20 kos 96,00

79. Glava opore RD EB kos 16,00

80. Spojka za okrogli opaţ 10 cm kos 50,00

81. Šablona 753000102 Rn = 7,90 m; Rz = 8,20 m kos 1,00

82. Šablona 753000102 Rn = 6,58 m; Rz = 6,88 m kos 1,00


83. Ključ za okrogli opaţ H20 kos 2,00

84. Zementan 25 l 753000105 kos 1,00

85. Doka – podpornik Eurex 20 top 350 kos 950,00

86. Montaţno stojalo za podpornike top kos 175,00

87. Doka – mreţasti zabojnik 1,70 × 0,80 m kos 5,00

88. Pogrezna glava H20 kos 400,00

89. Pridrţalna glava H20 DF kos 550,00

90. Doka – nosilec H20 eco P 1,25 m kos 130,00









99. Alu – vilice za nosilce H20 kos 4,00

100. Plastično kladivo 4 kg kos 2,00

101. Doka – opaţna plošča 3 – SO 21 mm 200/50 cm kos 1.280,00


4.4.4. Seznam števila in kadrovske strukture delavcev

Tabela 4.4-6: Delavci

Delovno mesto Stopnja izobrazbe Število

1. Odgovorni vodja projekta inţ. grad. 1

2. Odgovorni vodja gradbišča inţ. grad. 1

3. Delovodja grad. teh. 1

4. Betoner KV 4

5. Betoner PK 3

6. Zidar KV 5

7. Zidar PK 3

8. Tesar KV 5

9. Tesar PK 4

10. Ţelezokrivec KV 4

11. Ţelezokrivec NK 6

12. Delavec NK 6

Skupaj = 43


5. TEHNOLOŠKI PROCESI GRADNJE OBJEKTA

5.1. Zemeljska dela

Prva faza pri gradnji objekta so zemeljska dela. Za zemeljska dela v gradbeni stroki veljajo

vse dejavnosti, ki so namenjene pripravi gradbene jame za kasnejše temeljenje in njeni

zaščiti. Tako zemeljska dela v grobem delimo na izkopavanja in nasipavanja.116

Pred izvedbo objekta bo potrebno seveda zavarovati gradbišče z varovalno ograjo. To delo

bosta izvajala dva NK delavca (ograja ţe obstaja, potrebno jo je pregledati in popraviti, ter

postaviti gradbiščna vrata). Porušiti bo potrebno vse obstoječe objekte skladno z

varnostnim načrtom. Pri rušitvah bomo potrebovali dva bagra na gosenicah, ki ju bosta

upravljala dva KV strojnika in osem tovornjakov za odvoz ruševin, ki jih bodo upravljali

KV šoferji.

Njihovo delo bo nadzoroval in usmerjal odgovorni vodja. Rušitvena dela bodo izvajali

podizvajalci. Delavci (NK) izvajalca bodo ločevali odpadke, ki jih bodo nato ustrezno

odvrgli v zabojnike za smeti. Urediti bo potrebno vse prometne poti za transport materiala

in opreme na gradbišču ter odvodnjavanje cestišča. Prometne poti bo urejalo pet NK

delavcev in rovokopač izvajalca.

Gradbena jama je provizoričen objekt, ki ga po končani gradnji seveda zasujemo.

Gradbena jama mora biti izkopana pravilno in kakovostno, v nasprotnem primeru se lahko

116

SLONEP – Gradnja in montaţne hiše [online], citirano dne 25.6.2015, dostopno na spletnem naslovu:

http://www.slonep.net/gradnja/priprava-na-gradnjo/zemeljska-dela



sesuje oz. poškoduje, kar podaljša čas in poveča stroške gradnje. Za izkop gradbene jame

za garaţo je predviden izkop globine 6 m. Na spodnji sliki je prikazan načrt izkopa

gradbene jame in osnovne podgradnje za podzemne objekte.

Slika 5.1-1: Načrt izkopa gradbene jame117

117

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt izkopa in osnovne podgradnje za podzemne

objekte, PGD, št. načrta 020/13-2, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014


Breţino bomo zavarovali tako, da bomo izkopali 3,5 m širšo gradbeno jamo kot je

predvideno, da bi preprečili udor zemljine in zaščitili delavce. Izkopala se bo pod kotom

30°. Zaščitila se bo z cementnim obrizgom, ki bo ţe narejen direktno pripeljan na

gradbišče iz betonarne. Cementni obrizg se bo izvajal z betonskim topom. Betonski top s

pomočjo komprimiranega zraka razprši cementni obrizg po površini breţine. Pri brizganju

je pomembna razdalja in kot pod katerim se nanaša obrizg.

Izkop gradbene jame bo izvajal podizvajalec z dvema bagroma na gosenicah, ki ju bosta

upravljata KV strojnika in dvajset tovornjakov, ki pa jih bodo upravljali KV šoferji.

Njihovo delo bo nadzoroval delovodja izvajalca, ki jih bo tudi usmerjal. Humus se bo

deponiral na začasni deponiji pribliţno 1 km od gradbišča, ki jo bo zagotovil investitor.

Ostala zemljina se bo sproti odvaţala na stalno deponijo. Cementni obrizg bo izvajal

podizvajalec in sicer s štirimi KV betonerji.

Na mestu vzhodnega dela gradbene jame bo potrebno vgraditi pilote, saj ne bo moţno

urediti breţine pod kotom 45°, zaradi bliţine ceste in premajhne razdalje objekta od ceste.

Piloti se naredijo tako, da izvrtamo luknje s hidravličnim vrtalnim strojem s svedrom

premera 80 cm. Nato se vstavi armatura in vgradi beton.

Hidravlični vrtalni stroj bosta upravljala KV strojnik in PK delavec. KV delavec bo vrtal

luknje s strojem, PK delavec pa mu bo pomagal pri zabijanju ţeleznih tulcev. Vrtanje za

pilote bo izvajal podizvajalec, medtem ko bo vgradnjo armature in betoniranje izvajal

izvajalec. Pri tem bomo potrebovali dva PK in enega KV zidarja. Armaturo bomo dostavili

ţe ukrivljeno s tovornjakom s prikolico (podizvajalec). Spodnja slika prikazuje hidravlični

vrtalni stroj.


Slika 5.1-2: Hidravlični vrtalni stroj118

Piloti bodo premera 80 cm in dolţine 8,5 m. Razdalje med piloti bodo 1 m. Nad piloti se

bo naredila AB greda višine in širine 1 m. AB gredo bo naredil izvajalec. Pri tem bo

potreboval dva KV betonerja, štiri KV tesarje in tri KV ţelezokrivce.

5.2. Tesarska dela

Tesarska gradbena dela so predvsem pomembna pri zahtevnem konstrukcijskem

oblikovanju materialov, kot je npr. beton. Tako sta med tesarskimi deli ena

najpomembnejših izdelava primernih opaţev za konstrukcijsko oblikovanje in izdelava

celovitih različnih lesenih konstruktov.

118

Geoinvest – geotehnične rešitve [online], citirano dne 26.6.2015, dostopno na spletnem naslovu:

:http://www.geoinvest.si/default.aspx?ID=133

http://www.geoinvest.si/default.aspx?ID=133


V gradbeništvu med tesarska dela prištevamo tudi izdelavo in postavljanje različnih vrst

delovnih odrov, katerih namen je omogočiti izvajanje ostalih vrst del v gradbeništvu in

zaščito pred nevarnostmi.

5.2.1. Opažanje plošč

Opaţanje plošč se bo izvajalo s opaţnim sistemom Dokaflex 1 – 2 – 4. Ta sistem pomeni

hitro in natančno sestavljanje opaţa. Zaradi enostavne montaţe ne bo potrebnih posebnih

projektov, saj se elementi opaţa izbirajo in prilagajajo na objektu samem. Sestavljen je iz

treh sistemskih elementov: podpornika, lesenih nosilcev in Dokadur opaţne plošče.

Ti elementi se lahko poljubno ponovno uporabijo in s tem se zmanjšajo stroški gradnje. Za

opaţenje stropnih plošč debeline do 30 cm so maksimalni razmiki za podloţne in prečne

nosilce ter opore, ţe označeni na nosilcih. Delo bo izvajal izvajalec s štirimi KV, pet PK

tesarji in tremi NK delavci.

Oznaka »1– 2 – 4« v nazivu opaţa pomeni maksimalne razmike elementov v tem sistemu

opaţa in sicer:

razmik »1« je 0,50 m in pomeni maksimalni previs prečnega nosilca in med nosilci,

razmik »2« je 1,00 m in pomeni maksimalni razmik podpor,

razmik »4« je 2,00 m in pomenijo maksimalni razmik vzdolţnih nosilcev.

Leseni nosilci »H 20«: obstajata samo dve dolţini nosilcev in sicer 3,90 m za vzdolţni

nosilec in 2,65 m za prečne nosilce. Spodaj je prikazan načrt opaţanja kletne plošče.119

119

Doka [online], citirano dne 30.6.2015, dostopno na spletnem naslovu:

http://www.doka.com/web/home/index.si.php


Slika 5.2-1: Načrt opaža kletne plošče120

120

Razpotnik, A., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt opaţa kletne plošče, 1. faza, št. načrta:

530-001918-1006, januar 2015


»Dokadur« plošče so površinsko dvoplastno lakirane z dodatkom korunda, kateri

preprečuje drsenje ter hkrati omogoča čiste in gladke površine betona. Posebni plastični

okvir zagotavlja tesne stike plošč. Plošče imajo dimenzije: širina 50 cm, dolţine 100 cm do

600 cm in debeline 21 mm in 27 mm. Stropni podporniki »Eurex 20 in Eco 20« imajo pri

vsaki dolţini izvlečenja enako nosilnost to je 20 kN, kar omogoča pravilno in varno

dimenzioniranje. Uporabni so višine od 0,92 m do 6,00 m.

5.2.2. Opažanje sten

Pri opaţanju sten se bodo uporabljali opaţi Doka in sicer sistem Frami Xlife. Opaţanje

bomo pričeli tako, da bomo površino opaţa poškropili s sredstvom za ločevanje betona.

Prvi element bomo fiksirali na tla s pomočjo opore elementa, tako bo element zavarovan

pred prevrnitvijo. Nadaljnje elemente bomo nizali, jih med seboj povezovali in montirali

regulacijske opore elementov. Sklop elementov bomo lahko takrat natančno naravnali.

Slika 5.2-2: 1. faza opažanja jeder kletnih sten121

121

Razpotnik, A., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt opaţa kletne plošče, 1. faza, št. načrta:

530-001918-1001, januar 2015


Zgornja slika prikazuje prvo fazo opaţanja jeder kletnih sten. Po vgradnji armature bomo

opaţ zaprli tako, da bomo po opaţni plošči nasprotnega opaţa razpršili opaţno olje,

postavili prvi element protiopaţa in vgradili sidro. Tako bo tudi nasprotni opaţ zaščiten

proti prevrnitvi. Na ta način bomo nizali nadaljnje elemente, jih med seboj povezovali in

sidrali. To delo bodo opravljali štirje KV tesarji in trije NK delavci.

5.2.3. Opažanje okroglih sten

Opaţanje okroglih sten bomo izvedli s kombinacijo Frami upogljivih pločevin in Frami

Xlife okvirnimi elementi, kar bo omogočalo opaţenje poljubnih radijev okroglih sten. Pri

tem bomo morali paziti, da bo minimalni notranji radij vsaj 1,80 m. Pri okroglih stenah

bomo potrebovali tri KV tesarje in tri PK tesarje.

Slika 5.2-3: Frami upogljiva pločevina122

122




Zgornja slika prikazuje upogljivo pločevino. Tako kot pri stenskem opaţu bo za spoj Frami

upogljivih pločevin s Frami Xlife okvirnimi elementi zadoščala Frami spojka – in udarec s

kladivom. Ko bomo sidrali bo potrebno paziti, da bo pri večjih zamikih sider potrebno

uporabiti naslednjo velikost upogljive pločevine. Pri naravnavi Frami upogljivih pločevin

bo potrebno paziti tudi na enakomerno vrtenje spodnjih in zgornjih napenjalnih spon.

Spodnja slika prikazuje opaţ okrogle stene v kleti.

Slika 5.2-4: Opaž okrogle stene123

Ostanki površin za zapiranje kroga se lahko izvedejo na različne načine. Na obodu bomo

uporabili kar se da enake širine elementov. Da bi ohranili čim bolj enako obremenitev

preko Frami prečnega profila sidranja 0,40 m, bodo smeli elementi, ki bodo postavljeni

drug poleg drugega, odstopati največ v rastru standardne širine. Enako bo veljalo pri

prehodu v ravno steno in pri čelnih opaţih.124

123

Razpotnik, A., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt opaţa okrogle stene, št. načrta: 530-

001918-1003, januar 2015

124 Doka [online], citirano dne 30.6.2015, dostopno na spletnem naslovu:



5.2.4. Opažanje stebrov

Okvirni opaţ Frami Xlife nudi več moţnosti oblikovanja opaţa stebra:

z Xlife univerzalnimi elementi – fleksibilna izravnava do 65 × 65 cm v rastru 5 cm,

kombinacija Xlife univerzalnih elementov in Xlife okvirnih elementov – še posebej

gospodarno za določene preseke stebrov,

z Xlife okvirnimi elementi in zunanjimi kotnimi elementi – za dimenziji 30 in 45

cm.

Slika 5.2-5: Opaž stebra125

Zgornja slika prikazuje opaţ stebra. Na gradbišču smo se odločili da bomo uporabili opaţ

stebra z Xlife univerzalnimi elementi. Pri opaţanju stebra bomo potrebovali enega KV in

dva PK tesarja.

125

Razpotnik, A., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt opaţa stebra, št. načrta: 530-001918-

1004, januar 2015


5.2.5. Enostranski opaž

Z bočno oporo ali bočno oporo »Variabel« lahko Frami Xlife okvirne elemente uporabimo

tudi kot enostranski stenski opaţ. Kjer elemente opaţenja ni mogoče sidrati v nasprotno

leţečo stran opaţa, morajo pritisk betona prevzeti bočne opore.

Doka nudi 2 različici podpiranja Frami Xlife okvirnih elementov:

bočna opora – za višine betoniranja do 1,20 m,

bočna opora »Variabel« – za višine betoniranja do 3,60 m.

Na gradbišču bomo uporabili bočno oporo »Variabel«. Variabilna bočna opora nudi

moţnost izdelave bočnih opor s kombinacijo normiranih večnamenskih profilov z

dodatnimi deli. Izvlečne sile se v temelj prenašajo preko diagonalnih sider.

Osnovna pravila za opaţanje so:126

poloţaj bočne opore:

o do višine betoniranja 3,00 m: v razmiku max 1,35 m,

o do višine betoniranja 3,60 m: nad vsakim spojem elementov (največ v razmiku

do 0,90 m),

minimalna dolţina večnamenskega profila WS10 Top50:

o širina enote bočne opore + 2 × 28 cm (obojestransko gleda čez),

število večnamenskih profilov WS10 Top50:

o 3 kosi do višine betoniranja 3,00 m,

o 4 kosi do višine betoniranja 3,60 m.

126




Slika 5.2-6: Enostranski opaž127

Zgornja slika prikazuje primer enostranskega opaţa za predviden objekt. Za izvedbo

enostranskih opaţev bomo potrebovali dva KV in tri PK tesarje.

5.2.6. Premični kovinski delovni odri

Za izvedbo del se bodo občasno uporabljali kovinski premični odri. Predvidena moţnost

uporabe teh odrov bo v notranjosti objekta. Odri bodo postavljeni za čas izvajanja

montaţnih del na gradbišču in obrtniških del. Klasični cevni odri so najbolj prilagodljivi

odri. Cevi so dobavljive v standardnih merah 6 m, 5 m, 4 m. Debelina stene cevi je 3,2

mm, premer cevi pa 48,3 mm. Sestavimo ga s pomočjo podstavkov, ţeleznih cevi dolţine 1

– 6 metrov, veznih elementov – ţice ter z kriţnimi spojkami.

Za vsako etaţo bomo poloţili tudi plohe, ki sluţijo kot pod. Tak oder je dokaj teţko

postaviti. Potrebno je biti zelo previden in natančen, da ne pride do poznejših nevšečnosti

pri samem delu. Slaba lastnost takega odra je omejena višina postavitve, saj se z višino

veča tudi nestabilnost in zmanjšuje varnost. Zaradi boljše stabilnosti pri cevnem odru je

priporočljivo pritrditi tudi diagonale. Odre bodo postavili dva KV in dva PK tesarja

izvajalca. Odre bodo isti delavci prestavljali po potrebi.

127

Razpotnik, A., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt enostranskega opaţa, št. načrta: 530-

001918-1000, januar 2015


Za predvideno gradbišče je potrebnih 90,30 m2 premičnih kovinskih delovnih odrov. Odre

bo pripeljal izvajalec z avtodvigalom in jih odloţili na kletno ploščo z ţerjavom. Odri se

bodo dovaţali sproti, takoj montirali in uporabili, zato deponija za odre ni potrebna.

Avtodvigalo bo upravljal KV šofer, ki je zaposlen pri podizvajalcu. Prav tako bo tudi z

ţerjavom, ki ga bo upravljal KV ţerjavist. Spodaj je prikazana slika premičnega

kovinskega odra.128

Slika 5.2-7: Premični kovinski delovni oder129

128



129 Lorencic bauservice [online], citirano dne 15.8.2015, dostopno na spletnem naslovu:

https://www.lorencic.pl/aluminiowe-rusztowanie-na-kokach_07-1-66_3.htm


5.2.7. Odri na kozah

Gradbene »koze« nam bodo sluţile kot pripomoček za opravljanje raznih gradbenih del

znotraj samega objekta. Z nameščene platforme bomo opravljali razna zidarska,

fasaderska, tesarska in druga dela. Pri uporabi so »koze« zelo stabilne in delo na njih je

varno. Za izvedbo posameznih obrtniških del v notranjosti objekta se bodo uporabili tudi

odri na kozah. Spodaj je prikazana slika gradbene koze.

Slika 5.2-8: Lesene koze130

130

Josef Steiner [online], citirano dne 15.8.2015, dostopno na spletnem naslovu:

http://www.josefsteiner.si/holz-arbeitsbock-klappbar.html


Odri na kozah se bodo postavili do višine 2 m z delovnim podom širine vsaj 80 cm na

trdno in vodoravno podlago. Nog pri kozah ni dovoljeno podaljševati ali postavljati na

delovni pod drugih odrov. Razmik med kozami ne sme biti večji od 200 cm. Višino odra se

giblje med 1,0 in 1,2 m. Gradbene »koze« so izdelane iz lesa. Oder bomo postavili tako, da

bomo na stolice poloţili okovane plohe. Za gradbišče je potrebnih 7.000,00 m2 odrov na

kozah.131

Poznamo več različnih vrst gradbenih »koz«, npr. fiksne, nastavljive po višini, nastavljive

po dolţini. Mi smo se odločili, da bomo uporabili nastavljive gradbene »koze«. Gradbene

koze bosta postavljala dva PK tesarja.

5.2.8. Tipski fasadni odri

Za zunanja dela bomo uporabili fasadni oder. Oder bo postavljen čez celoten potek

gradnje. Oder se bo postavil v predpisanem odmiku 30 cm od fasade. Na višini v območju

napuščev pa se bo oder prilagodil. Če bo odmik od objekta večji od 30 cm, bo potrebna

varovalna ograja tudi na notranji strani, ali pa se bodo delavci navezali in varovali s

varnostnimi pasovi. Na odru bodo postavljeni elementi podov, ograj in drugi deli zaradi

zagotovitve stabilnosti postavitve odra ter hoje in izvajanja del iz odra. Na gradbišču bomo

potrebovali 5.710,00 m2 odrov. Spodnja slika prikazuje fasadni oder.

131




Slika 5.2-9: Fasadni oder132

V območju postavitve delovnega odra za potrebe izvedbe opornega zidu se nahaja

obstoječi zračni elektro komunalni vod. Odra ni dovoljeno pričeti postavljati dokler ni

izključena nevarnost električnega toka. Brezhibnost odra bo morala preverjati s strani

delodajalca določena odgovorna oseba najmanj enkrat mesečno, zlasti po hitrih

vremenskih spremembah, predelavah in poškodbah. Delovni oder bo ob fasadi objekta

postavljen izključno za potrebe varovanja delavcev pri delu na strehi in izvedbi prizidave

novega dvigalnega jaška. Postavitev odra bodo izvajali dva KV in štiri PK tesarji.133

132

Laponija [online], citirano dne 15.8.2015, dostopno na spletnem naslovu: http://odri.laponija.si/

133 Zupan, Z., idr.: Varnostni načrt za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, št. dokumenta 9-3974RB/12,



5.3. Betonska dela

V gradbeništvu med gradbena dela spadajo tudi betonska dela, ki so namenjena predvsem

zagotavljanju doseganja konstrukcijske ustreznosti zgradbe in gradbenih objektov, kot tudi

njihovih posameznih delov. Uporaba betonov in armiranih betonov je pogojena z

namembnostjo zgradb in gradbenih objektov ter z njihovo arhitektonsko in konstrukcijsko

zasnovo. Tako je armirani beton kot nosilni konstrukcijski material v večini gradbenih

objektov.

Beton je eden temeljnih materialov v gradbeništvu, sestavljen je iz mešanice gramoza in

vode, ter cementa, ki deluje kot vezivo. Ko se beton strdi doseţe veliko trdnost in trdoto.

Ob pravilni vgradnji ima beton dve temeljni vlogi. V armiranobetonskih konstrukcijah

prevzema tlačne napetosti, ki jih povzročajo obremenitve konstrukcije, hkrati pa ščiti

armaturo pred atmosferskimi in drugimi vplivi.

Betonska dela sestavljajo predvsem:

izdelavo in montaţo enostavne in zahtevne armature iz različnih vrst jekel,

izdelavo različnih vrst betonov glede na trdnost in način vgradnje,

vgrajevanje betona v gradbene objekte ali njihove dele in nega betona neposredno

po vgradnji,

izdelavo cementnih prevlek različnih debelin glede na njihovo namembnost in

nameščanje laţjih montaţnih betonskih elementov.

Pri betonskih delih se najprej vgradi armatura, šele nato se vlije beton. Armatura se v

konstrukcijah uporablja za prevzemanje nateznih napetosti. Poznamo več vrst armature. V

našem primeru so uporabljene naslednje:

armaturne palice,

armaturne mreţe,

prebojna armatura in

armaturna sidra.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Material

https://sl.wikipedia.org/wiki/Gradbeni%C5%A1tvo

https://sl.wikipedia.org/wiki/Voda

https://sl.wikipedia.org/wiki/Portlandski_cement

https://sl.wikipedia.org/wiki/Trdnost

https://sl.wikipedia.org/wiki/Trdota


Armaturne palice in mreţe bodo kvalitete S500B. Mreţe razdelimo med Q, ki so nosilne v

obeh smereh in R, ki nosijo v eni smeri. Armaturo bomo polagali na distančnike, da bomo

zagotovili ustrezno debelino zaščitnega sloja, ki zagotavlja varnost pred korozijo jekla.

Debelina zaščitnega sloja je odvisna od izpostavljenosti konstrukcije (mostovi, ki se solijo

imajo debelejši sloj). Mreţe bomo polagali s preklopom minimalno 20 cm, pri palicah pa

bo preklop potrebno preračunati. Vgradnjo armature bodo izvajali štirje KV in šest NK

ţelezokrivcev.

Armaturo bo dobavilo trgovinsko podjetje iz Celja, s katerim bomo tudi sklenili dogovor o

dostavi armature na gradbišče, za katero bo poskrbela trgovina sama. Po vgrajeni armaturi

bo izvedeno betoniranje. Hruška je transportno vozilo, ki s konstantnim mešanjem prepelje

betonsko mešanico iz betonarne na gradbišče. Količina betona, ki ga lahko pripelje je

odvisna od velikosti bobna. Beton bo dobavljala betonarna iz Ljubljane. Hruške in črpalka

so v lasti omenjene betonarne.

Vgrajevanje betona bo potekalo s črpalko. Betonska črpalka je pritrjena na šasijo

tovornjaka. Ima hidravlično voden zloţljiv sistem cevi, ki ga je mogoče daljinsko

usmerjati. Beton po cevi črpalke potuje zaradi pritiska, ki ga ustvarjata dva hidravlična

bata, ki izmenično potiskata beton iz korita črpalke v cev. Prosti pad betona ne sme biti

prevelik, ker lahko pride do segregacije. To pomeni, da se beton razmeša. Pri tem groba

zrna agregata sedejo na dno opaţa oziroma trenutno nasipavane plasti, fina zrna in

cementni gel pa potujejo proti površini. Rezultat je neenakomerna kakovost betona.

Vibriranje bo potekalo z igličnim vibratorjem. S tem bomo ustrezno zgostili betonsko

mešanico. Prav tako z vibriranjem ne bomo smeli pretiravati, saj bi lahko tudi v tem

primeru prišlo do segregacije betona. Pri betoniranju bodo sodelovali štirje KV in trije PK

betonerji.

Po vgradnji bo potrebno z ustrezno nego (vlaţenjem) preprečiti prezgodnje izsuševanje

betona. Vlaţenje bo nujnejše v vročih dneh in bo potekalo vsak dan. Po 28. dneh od

vgradne, bo beton dosegel zadostno trdnost za nadaljnjo gradnjo objekta. Za nego betona

bo zadolţen en NK delavec.


5.4. Zidarska dela

Zidarska dela so najobseţnejša gradbena dela v gradbeništvu, zato so tudi najpomembnejša

in najdlje trajajoča dela v okviru gradnje objekta. Obsegajo postavitve posameznih

konstrukcijskih elementov, ki tvorijo osnovni nosilni skelet objekta. So ključnega pomena

pri gradnji objektov in zajemajo ogromno opravil, od zidanja temeljev in izdelave vseh vrst

izolacij do zidanja dimnikov in opornih zidov.

Pri našem objektu se bodo za zidanje sten uporabljali porobetonski zidaki. Zidali se bodo z

ţe vnaprej pripravljeno tankoslojno lepilno malto, ki se jo dostavi v silosu in jo je na

gradbišču potrebno samo zmešati z vodo v določenem razmerju. Uporabljali se bodo zidaki

dimenzij 62,5 × 25 × 20 cm in 62,5 × 25 × 15 cm. Za ometavanje sten iz porobetonskih

zidakov pa se bo uporabil tankoslojni omet Ytong. Debelina ometa bo 0,50 cm. Zidanje

bodo izvajali štirje KV in trije PK zidarji ter dva NK delavca

Pod zidarska dela bo na predvidenem objektu spadala tudi izvedba horizontalnega

zaključka sten, obdelava sten s toplotno izolacijo in hidroizolacijo vključno z vsemi

ostalimi materiali ter izvedba kabelske kanalizacije in ozemljitvenega voda v kletno etaţo.

To bosta izvajala dva KV zidarja.

Kot toplotno izolacijo bomo uporabili kombinacijo plošč Multipor, plošč kamene volne

DP5, izolacije XPS in EPS, odvisno od mesta polaganja. Če bomo TI polagali horizontalno

jo bo potrebno pritrditi z lepilom Stirofix. Lepilo se lahko kupi v vrečah in se ga prav tako

meša z vodo. To bosta izvajala prav tako dva KV zidarja.

Kot hidroizolacijo bomo uporabljali bitumensko hidroizolacijo Izotekt V4 ter dvojno

bitumensko izolacijo IZOSELF P3 + IZOELAST FLL P5 PLUS. Pred polaganjem

hidroizolacije je potrebno površine podloge premazati s hladnim bitumenskim premazom

Ibitol. To bodo izvajali trije KV zidarji.

Zelo pomembno je polaganje raznih robnikov (granitni, kovinski, betonski gredni in

betonski cestni robniki) in izdelava vseh tlakov na objektu in ob njem. Ne smemo pa

pozabiti tudi vzidavo raznih sider, manjših rešetk, konzol in drţal, izvedbe tesnjenja


prehodov cevi in kablov instalacij, montaţe betonske prefabricirane kanalete – mulde ter

izdelava kamnite mulde kot zaključek betonske mulde ob gredi. Ta dela bodo izvajali

zidarji in sicer trije KV in trije PK.

5.5. Potek gradnje

Gradnja poteka tako, da se najprej zavaruje gradbišče, postavijo table, kontejnerji in

prometne poti. Začnejo se rušitvena dela. Odstranijo se vsi objekti in asfalt. Nato se prične

z zakoličbo objekta. Najprej se izvedejo piloti in pilotna greda, nato pa se prične z izkopom

gradbene jame. Izkop poteka postopoma skupaj s polaganjem armature in betoniranjem

talne plošče ter sten. Na sliki 5.5–1 je prikazan glavni vhod na gradbišče.

Slika 5.5-1: Vhod na gradbišče

To delo je razdeljeno na osem segmentov. Delo poteka tako, da najprej eno osmino

izkopljejo, naredijo rampo za črpalke in hruške. Potem sledi utrjevanje, geološka meritev

tal in če tla ustrezajo se prične betoniranje s pustim betonom. Ko se na tem delu betonira,

se na drugem delu ţe izkopava. Tako delo poteka do konca betoniranja kletne plošče in

sten.

Sledi opaţanje pritlične plošče in betoniranje prav tako po segmentih. Segmente narekujejo

delovni stiki in dilatacije po naročilu statika. Gradnja se nadaljuje z opaţanjem,


betoniranjem in zidanjem sten. Nato se začne z opaţanjem, armiranjem in betoniranjem

plošče prvega nadstropja. Postopki se v istem vrstnem redu ponavljajo v vsaki od etaţ do

strehe. Z izdelava parapetnega zidu na zadnji plošči in toplotno izolacijo strehe se v

grobem zaključijo gradbena dela na objektu. Spodaj je prikazana fotografija priprave za

betoniranje talne plošče.

Slika 5.5-2: Priprava za betoniranje talne plošče

Sledijo obrtniška dela in sicer montaţa zunanjih oken, polic in zunanjih vrat, ter izdelava

fasade. Prične se tudi z izvedbo odvodnjavanja ter elektro in strojnih inštalacij. Za njimi se

začne izvedba ometov, mavčno kartonskih plošč, tlakov, slikopleskarskih in vseh ostalih

obrtniških del. Vzporedno se izvaja zunanja ureditev, priklop elektrike, vode, plina itd. S

tem se zaključi gradnja objekta in se začne priprava dokumentacije za tehnični pregled.

Ker gradnja še poteka in je v fazi gradbenih del v prvem nadstropju smo ostala dela samo

na kratko opisali po posvetu z delovodjo in vodjo gradbišča.


6. SKLEP

Hranilnica LON se je odločila da bo v Kranju zgradila nov poslovni kompleks. Na

gradbišču je nekaj objektov, ki jih je potrebno porušiti preden se začne gradnja. Objekt bo

tlorisno zelo razgiban in bo namenjen opravljanju različnih dejavnosti.

Prvi del diplomske naloge opisuje objekt. Opisani so obstoječi objekti, ki so namenjeni za

rušenje. Na parceli se nahajajo skladišče, prodajalna Gradinka, nadstrešek, ki se porušijo,

in dvoriščna ograja, ki se preuredi v gradbiščno ograjo. Sledi podroben opis predvidenega

stanja. Predviden objekt bo sestavljen iz dveh lamel, ki objemata notranji več – etaţni atrij.

Objekt ima klet, pritličje in 3 nadstropja. Zajeta je tudi dostopnost in zunanja ureditev, opis

in velikost objekta, opis strehe, fasade, stavbnega pohištva, konstrukcija in namembnost

objekta po etaţah.

Ugotovili smo da bo izvajalec potreboval pribliţno dve uri, da bo prišel od sedeţa podjetja

do gradbišča, kar je zelo pomembna ugotovitev pri organizaciji grajenja. V tem delu so

prav tako opisane elektro in strojne inštalacije, ki bodo napeljane po objektu ter

konstrukcija objekta, ki bo iz večino iz armiranega betona in jekla.

Pri preučitvi elaborata študije poţarne varnosti smo ugotovili, da bodo prostori izvedeni

kot poţarni sektorji in da bodo na objektu gasilniki na prah kot tudi na ogljikov dioksid.

Zelo pomembna je tudi, varnostna razsvetljava, oskrba s poţarno vodo, hidrantna omreţja

in dostop za gasilce, saj je v primeru poţara ali druge nesreče potrebno čimprej

intervenirati. Ugotovimo tudi da se objekt uvršča v kategorijo energijskega razreda B1, ter

da izpolnjuje bistvene zahteve glede zaščite pred hrupom.

Drugi del diplomskega dela je proučitev pogojev gradnje objekta. Ta vsebuje proučitev

gradbene pogodbe, dokumentacije o lokaciji objekta, ki vsebuje lokacijsko informacijo,

katastrski načrt, geodetski načrt, zakoličbeno situacijo, situacijo komunalne infrastrukture


in zemljiškoknjiţne izpiske. Iz gr. pogodbe vidimo, da bo gradnja predvidoma trajala 17

mesecev in pol. Da bo cena določena po načelu »ključ v roke« in da niso moţne

podraţitve. Iz dokumentacije o lokaciji objekta je razvidno, da je objekt zelo velik in da je

na parcela sorazmerno majhna. Zato na gradbišču ni vseh deponij, ki so potrebne pri

gradnji. Ugotovimo pa tudi, da je večina sosednjih parcel stanovanjskega značaja.

Naslednja je proučitev projektne dokumentacije za izvedbo objeta, kjer dobimo

informacije o gabaritnih merah objeta, količinah in vrstah gradbenih materialov, globini

izkopa gradbene jame, dovoljenih obremenitvah objekta v času grajenja, celovitosti in

točnosti izvedbenih detajlov ter skladnosti popisa del in načrtov za izvedbo. Tu smo

pregledali vse moţne načrte PZI kot so npr. arhitekturni načrt, načrt gradbenih konstrukcij,

načrt elektro in strojnih inštalacij itd.

Sledi še proučitev moţnosti nabave potrebnih surovin in materialov, delovnih sredstev in

kadrovske zasedbe. Razdelali smo vse materiale, mehanizacijo, stroje, opremo in delavce

po kadrovski strukturi in strnili v tabele. Izkušenega delovodjo in vodjo gradbišča smo

vprašali, kako pridobijo vse te stvari in ljudi in vse ugotovitve zapisali.

Med organizacijske moţnosti na lokaciji bodočega gradbišča spadajo topografske razmere,

geološko – geomehanske razmere, klimatsko meteorološke razmere, hidrološke razmere,

prometne razmere in druge lokacijske razmere. Po preučitvi teh moţnosti je sledila se

preučitev varnostnega načrta, gradbenega dovoljenja, načrta rušitvenih del ter načrta

gospodarjenja z gradbenimi odpadki.

Na gradbišču bosta dva ţerjava z ročico 55 m. V bliţini gradbišča se nahaja reka Kokra,

ugotovimo pa tudi da podtalnica ne vpliva na izkop gradbene jame. Raziskana tla delimo

na dva dela in sicer na del, kjer je prodno peščeni zasip s konglomeratom in del, ki ga tvori

glina s prodom. V bliţini gradbišča ni ne ţeleznice in ne nobene vodne povezave, kjer bi

lahko potekala prometna povezava do gradbišča. Zato dostop do gradbišča poteka po

cestah.

Jedro diplomske naloge je organizacija gradbišča. Tu se najprej opiše zavarovanje

gradbišča proti okolici. Na gradbišču sta dva glavna vhoda in en stranski. Vrata so iz


narejena iz armaturne mreţe, stebričkov in količkov iz armaturnih palic. Glavni del jedra je

dimenzioniranje začasnih objektov in instalacij, kjer opišemo rešitve problemov za

postavitev raznih skladišč, deponij, za električno in vodovodno napeljavo, za kanalizacijo

ter seveda tudi za postavitev pisarniških, prehrambnih in sanitarnih prostorov. Rezultat

tega je organizacijska shema gradbišča. Tukaj povzamemo tudi pripravljalna in zaključna

dela, ki jih ni v popisu del, predstavljajo pa strošek izvajalcu. Na koncu tega dela imamo še

povzetke potrebnih materialov, mehanizacije, opreme in delavcev, ki jih potrebujemo za

nemoteno delo na gradbišču.

Zadnji del diplome pa so tehnološki procesi grajenja. Tu so opisani postopki gradbenih del.

Opisujemo postopke zemeljskih, tesarskih, betonskih in zidarskih del. Zanima nas koliko

delavcev in kakšne delavce potrebujemo, kakšen material in mehanizacijo bomo uporabili,

da bo delo potekalo tekoče.

Pri pisanju diplomske naloge smo se naučili kako pomembno je proučiti vso projektno

dokumentacijo pred izdelavo organizacijske sheme gradbišča ter reševanja raznih

problemov na gradbišču. Bolj podrobno proučimo celoten predviden objekt, bolj natančno

lahko izdelamo projekt organizacije gradbišča. Pri tehnoloških procesih smo se poglobili v

osnove gradnje objekta, kar je ključnega pomena za razumevanje poteka dela na gradbišču.

Ugotovili smo tudi kako zahteven in velik objekt je poslovni objekt Hranilnice LON ter da

potrebuješ dolgoletne izkušnje za izpeljavo tako obseţnega projekta. Na koncu smo opisali

potek gradnje na gradbišču, kar nam je dalo občutek kako obseţna je gradnja.


7. VIRI IN LITERATURA

Active crane hire [online], citirano dne 7.8.2015, dostopno na spletnem naslovu:


Alarm, Podjetje, specializirano za varstvo pri delu, poţarno varnost in elektromeritve,

Ljubljana, citirano dne 19.6.2015 [online], dostopno na spletnem naslovu:


Amaterska vremenska postaja – Straţišče pri Kranju, Slovenija [online], citirano dne

22.5.2015, dostopno na spletnem naslovu: http://strazisce.zevs.si/

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Elaborat gradbene fizike za področje

učinkovite rabe energije v stavbah, PZI, št. URE 9-3974RB/12, API ARHITEKTI d.o.o.,

april 2014

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Elaborat študije poţarne varnosti,

PZI, št. ŠPV- 9-3974RB/12, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Elaborat zaščite pred hrupom, PZI,

št. EGA 9-3974RB/12, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Geodetski načrt obstoječega stanja,

PZI, št. načrta 2013-085, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt arhitekture, PZI, št. načrta

600/929, API ARHITEKTI d.o.o., april 201



http://strazisce.zevs.si/


Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt električne inštalacije in

električnih naprav, PZI, št. načrta 20-03/13-Ejk, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt gospodarjenja z gradbenimi

odpadki, PZI, št. načrta 600/929 - NGGO, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt izkopa gradbene jame, PZI, št.

načrta 020/13 - 2, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt izkopa in osnovne podgradnje

za podzemne objekte, PGD, št. načrta 020/13-2, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt klimatizacije in prezračevanja,

PZI, št. načrta 20-03/13-Skl, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt ogrevanja in hlajenja, PZI, št.

načrta 20-03/13-Soh, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt plinske inštalacije, PZI, št.

načrta 20-03/13-Spl, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt rušitvenih del, PZI, št. načrta

600/929 - RU, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt strojnih instalacij in opreme –

vodovod in vertikalna kanalizacija, PZI, št. načrta 20 – 03/13 - Svo, API ARHITEKTI

d.o.o., april 2014

Birsa, U., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Situacija komunalne infrastrukture,

PZI, št. načrta 107/2013, API ARHITEKTI d.o.o., april 2014





Domplan d.d., soglasje za priključitev, št. P/G 57/13, Kranj, 6.9.2013

Elektro Gorenjska d.d., soglasje za priključitev, št. 606384, Kranj, 24.9.2013



Geografski inštitut Antona Melika, Geografski terminološki slovar, Zaloţba ZRC,

Ljubljana, 2005

Geoinvest – geotehnične rešitve [online], citirano dne 26.6.2015, dostopno na spletnem

naslovu: http://www.geoinvest.si/default.aspx?ID=133


<https://www.google.si/maps/place/Ţanova+ulica,+4000+Kranj/@46.2453462,14.3632701

,250m/data=!3m1!1e3!4m2!3m1!1s0x477ab7f5a509e1f3:0x419008c9024f1ed4?hl=sl


<https://www.google.si/maps/dir/Sv.+Florijan+120,+3250+Rogaška+Slatina/Ţanova+ulica

,+4000+Kranj/@46.1234318,15.0252733,10.25z/data=!4m13!4m12!1m5!1m1!1s0x47658f

0708a0abd3:0x6adcb7b730d096b!2m2!1d15.68476!2d46.2484205!1m5!1m1!1s0x477ab7f

5a509e1f3:0x419008c9024f1ed4!2m2!1d14.36248!2d46.2448661?hl=sl


https://www.google.si/maps/@46.245966,14.363709,3a,16.6y,214.12h,86.6t/data=!3m6!1e

1!3m4!1sScKb8FOAWlF5ilT6kRQhBg!2e0!7i13312!8i6656?hl=sl

Gospodarska zbornica Slovenije [online], citirano dne 1.8.2015, dostopno na spletnem

naslovu:

http://www.gzs.si/zbornica_gradbenistva_in_industrije_gradbenega_materiala/vsebina/Pog

odbe-v-gradbeni%C5%A1tvu/Posebne-gradbene-uzance


http://www.geoinvest.si/default.aspx?ID=133

https://www.google.si/maps/@46.245966,14.363709,3a,16.6y,214.12h,86.6t/data=!3m6!1e1!3m4!1sScKb8FOAWlF5ilT6kRQhBg!2e0!7i13312!8i6656?hl=sl

https://www.google.si/maps/@46.245966,14.363709,3a,16.6y,214.12h,86.6t/data=!3m6!1e1!3m4!1sScKb8FOAWlF5ilT6kRQhBg!2e0!7i13312!8i6656?hl=sl

http://www.gzs.si/zbornica_gradbenistva_in_industrije_gradbenega_materiala/vsebina/Pogodbe-v-gradbeni%C5%A1tvu/Posebne-gradbene-uzance

http://www.gzs.si/zbornica_gradbenistva_in_industrije_gradbenega_materiala/vsebina/Pogodbe-v-gradbeni%C5%A1tvu/Posebne-gradbene-uzance


Gradbena pogodba med izvajalcem GIC Gradnje d.o.o. in naročnikom Hranilnica LON

d.d., št. GIC-GR-2014/037

Jolovec, P., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Zakoličbeni zapisnik, št. načrta

GEO STIL 15-016, GEO STIL. geodetske storitve, Luka Hostnik s.p., marec 2015

Josef Steiner [online], citirano dne 15.8.2015, dostopno na spletnem naslovu:


Karahodţič M., Kmetec V., Geološko – geotehnično poročilo o izvedenih raziskavah za

potrebe izgradnje poslovnega objekta LON, št. dokumenta K-II-30d/c-763, GEO-HIDRO

d.o.o., avgust 2013

Komunala Kranj Javno podjetje d.o.o., soglasje za priključitev št. 136/13, Kranj, 14.8.2013

Komunala Kranj Javno podjetje d.o.o., soglasje za priključitev št. KČN-BB-84503, Kranj,

22.8.2013

Laponija [online], citirano dne 15.8.2015, dostopno na spletnem naslovu:

http://odri.laponija.si/

LGB – Geodetski inţeniring in informacijske tehnologije [online], citirano dne 11.6.2015,

dostopno na spletnem naslovu: http://lgb.si/nacrti-in-karte#

Lorencic bauservice [online], citirano dne 15.8.2015, dostopno na spletnem naslovu:


Mestna občina Kranj – Urad za okolje in prostor, Lokacijska informacija za gradnjo

objektov oziroma izvajanje drugih del na zemljiščih ali objektih, št. 3501-941/2012-2-

48/07, avgust 2012




http://lgb.si/nacrti-in-karte






Mestna občina Kranj, soglasje za priključitev, št. 351-163/2013-3-46/06, Kranj, 4.10.2013

Meteo.si – drţavna meteorološka sluţba [online], citirano dne 12.5.2015, dostopno na

spletnem naslovu: http://www.meteo.si

Pogodba o priključitvi na distribucijsko omreţje med izvajalcem Elektro Gorenjska d.d.,

uporabnikom Hranilnico LON d.d. in plačnikom GIC Gradnje d.o.o., št. 606539/Pog

Pogodba o priključitvi na vodovodno omreţje med izvajalcem Komunala Kranj Javno

podjetje d.d., uporabnikom Hranilnico LON d.d. in plačnikom GIC Gradnje d.o.o., NNK-

15-00009

Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo,

Maribor, 2009

Razpotnik, A., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt enostranskega opaţa, št.

načrta: 530-001918-1000, januar 2015

Razpotnik, A., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt opaţa kletne plošče, 1.

faza, št. načrta: 530-001918-1006, januar 2015

Razpotnik, A., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt opaţa kletne stene, št.

načrta: 530-001918-1001, januar 2015

Razpotnik, A., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt opaţa okrogle stene, št.

načrta: 530-001918-1003, januar 2015

Razpotnik, A., idr.: Poslovni objekt HRANILNICA LON, Načrt opaţa stebra, št. načrta:

530-001918-1004, januar 2015


http://www.meteo.si/


Rem [online], citirano dne 8.8.2015, dostopno na spletnem naslovu:

http://www.rem.si/tiskanje/?print_path=198948,199159&mylang=0&search_words=&resu

lt_start=

SLONEP – Gradnja in montaţne hiše [online], citirano dne 25.6.2015, dostopno na

spletnem naslovu: http://www.slonep.net/gradnja/priprava-na-gradnjo/zemeljska-dela

Telekom Slovenije d.d., soglasje za priključitev, št. 17294-KR/1257-BD, Kranj, 16.9.2013

Upravna enota Kranj, gradbeno dovoljenje št. 351-590/2013-33, z dne 25.4.2014

Uradni list [online], citirano dne 3.8.2015, dostopno na spletnem naslovu:

http://www.uradni-list.si/1/content?id=77824#!/Zakon-o-varstvu-pred-pozarom-

%28uradno-precisceno-besedilo%29-%28ZVPoz-UPB1%29

Zupan, Z., idr.: Varnostni načrt za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, št. dokumenta

9-3974RB/12, Varnost Maribor d.d., december 2014

http://www.rem.si/tiskanje/?print_path=198948,199159&mylang=0&search_words=&result_start

http://www.rem.si/tiskanje/?print_path=198948,199159&mylang=0&search_words=&result_start


http://www.uradni-list.si/1/content?id=77824#!/Zakon-o-varstvu-pred-pozarom-%28uradno-precisceno-besedilo%29-%28ZVPoz-UPB1%29

http://www.uradni-list.si/1/content?id=77824#!/Zakon-o-varstvu-pred-pozarom-%28uradno-precisceno-besedilo%29-%28ZVPoz-UPB1%29


8. PRILOGE

8.1. Seznam slik

Slika 2.1-1: Mikrolokacija bodočega gradbišča ................................................................... 6

Slika 2.1-2: Makrolokacija objekta ....................................................................................... 7

Slika 2.1-3: Fasade skladišča ................................................................................................ 8

Slika 2.1-4: Fasade prodajalne Gradbinka ........................................................................... 9

Slika 2.1-5: Fasade nadstreška ........................................................................................... 10

Slika 2.4-1: Severovzhodna fasada ...................................................................................... 15

Slika 2.4-2: Severozahodna fasada ..................................................................................... 15

Slika 2.4-3: Jugovzhodna fasada ......................................................................................... 15

Slika 2.4-4: Jugozahodna fasada ........................................................................................ 16

Slika 2.4-5: Tloris kleti ........................................................................................................ 18

Slika 2.4-6: Tloris pritličja .................................................................................................. 20

Slika 2.4-7: Tloris prvega nadstropja.................................................................................. 21

Slika 2.4-8: Tloris drugega nadstropja ............................................................................... 23

Slika 2.4-9: Tloris tretjega nadstropja ................................................................................ 24

Slika 3.2-1: Grafični izrez iz PUP MO Kranj ..................................................................... 43

Slika 3.2-2: Katastrski načrt ................................................................................................ 45

Slika 3.2-3: Geodetski načrt ................................................................................................ 47

Slika 3.2-4: Zemljiškoknjižna izpiska .................................................................................. 49

Slika 3.7-1: Topografska karta ............................................................................................ 56

Slika 3.7-2: Raziskovalne vrtine in ločnica med različnima zasipoma ............................... 58

Slika 3.7-3: Število dni s padavinami nad 10 mm za leto 2014 in za obdobje 2006 - 2014 59

Slika 3.7-6: Število dni s snežno odejo za obdobje 2006 - 2014 in s padavinami nad 20 mm

za leto 2014 ....................................................................................................... 60

Slika 3.7-7: Načrt cestne infrastrukture .............................................................................. 63


Slika 3.10-1: Obstoječi objekti ............................................................................................ 69

Slika 4.1-1: Gradbiščna ograja s polnimi panoji v kombinaciji s PVC ograjno mrežo ...... 78

Slika 4.1-2: Dvokrilna kovinska gradbiščna vrata .............................................................. 79

Slika 4.1-3: Gradbiščna tabla .............................................................................................. 80

Slika 4.1-4: Opozorilna tabla .............................................................................................. 81

Slika 4.2-1: Tesarska lopa ................................................................................................... 84

Slika 4.2-2: Slika žerjava ..................................................................................................... 87

Slika 4.2-3: Enojni kontejner ............................................................................................... 93

Slika 5.1-1: Načrt izkopa gradbene jame .......................................................................... 115

Slika 5.1-2: Hidravlični vrtalni stroj ................................................................................. 117

Slika 5.2-1: Načrt opaža kletne plošče .............................................................................. 119

Slika 5.2-2: 1. faza opažanja jeder kletnih sten ................................................................. 120

Slika 5.2-3: Frami upogljiva pločevina ............................................................................. 121

Slika 5.2-4: Opaž okrogle stene ......................................................................................... 122

Slika 5.2-5: Opaž stebra .................................................................................................... 123

Slika 5.2-6: Enostranski opaž ............................................................................................ 125

Slika 5.2-7: Premični kovinski delovni oder ...................................................................... 126

Slika 5.2-8: Lesene koze .................................................................................................... 127

Slika 5.2-9: Fasadni oder .................................................................................................. 129

Slika 5.5-1: Vhod na gradbišče ......................................................................................... 133

Slika 5.5-2: Priprava za betoniranje talne plošče ............................................................. 134


8.2. Seznam tabel

Tabela 3.7-1: Podatki o temperaturah za leto 2014 ............................................................ 61

Tabela 4.2-1: Specifična poraba vode ................................................................................. 90

Tabela 4.2-2: Osebna varovalna oprema ............................................................................ 95

Tabela 4.3-1: Pripravljalna dela ......................................................................................... 96

Tabela 4.3-2: Zaključna dela............................................................................................... 98

Tabela 4.4-1: Material ........................................................................................................ 99

Tabela 4.4-2: Dobavitelji materialov ................................................................................ 103

Tabela 4.4-3: Mehanizacija ............................................................................................... 107

Tabela 4.4-4: Lastnik mehanizacije .................................................................................. 108

Tabela 4.4-5: Oprema ....................................................................................................... 109

Tabela 4.4-6: Delavci ........................................................................................................ 113


8.3. Priloge

PRILOGA 1: Zakoličbena situacija

PRILOGA 2: Situacija komunalne infrastrukture

PRILOGA 3: Organizacija gradbišča

8.4. Naslov študenta

Sara Sajovic

Na Golovcu 3a

3000 Celje

e-mail: [email protected]

8.5. Kratek življenjepis

Rojena: 21.09.1990

Šolanje: 1997 – 2005 Osnovna šola Frana Roša

2005 – 2009 Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, turistični tehnik

2009 – 2015 Fakulteta za gradbeništvo Maribor

mailto:[email protected]

organizacija gradbiŠČa in tehnoloŠki procesi … · rezultat dimenzioniranja je organizacijska...

Documents