osnovakongres3.p65 1 14.3.2010, 13:29 · pdf filenebojša pantović, poljoprivredna...

1

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:291

2

III. mednarIII. mednarIII. mednarIII. mednarIII. mednarodni kodni kodni kodni kodni kongrongrongrongrongres dies dies dies dies dijašjašjašjašjaških domokih domokih domokih domokih domovvvvvIII. intIII. intIII. intIII. intIII. intererererernational congrnational congrnational congrnational congrnational congress of boaress of boaress of boaress of boaress of boarding schoolsding schoolsding schoolsding schoolsding schools

Modeli vzgoModeli vzgoModeli vzgoModeli vzgoModeli vzgoje v globalni drje v globalni drje v globalni drje v globalni drje v globalni družbiužbiužbiužbiužbiModels of Education in Global SocieModels of Education in Global SocieModels of Education in Global SocieModels of Education in Global SocieModels of Education in Global SocietttttyyyyyZborZborZborZborZbornik ponik ponik ponik ponik povzvzvzvzvzeeeeetktktktktkooooov / Absv / Absv / Absv / Absv / Abstrtrtrtrtract Bookact Bookact Bookact Bookact Book

Uredniki/editors:Jasmina FJasmina FJasmina FJasmina FJasmina Ferererererkkkkk, Mari, Mari, Mari, Mari, Marija Senekja Senekja Senekja Senekja Senekooooovič, Dušan Macurvič, Dušan Macurvič, Dušan Macurvič, Dušan Macurvič, Dušan Macuraaaaa

Izdajatelj:DRDRDRDRDRUŠTUŠTUŠTUŠTUŠTVVVVVO VZGOJITELJEV DIJO VZGOJITELJEV DIJO VZGOJITELJEV DIJO VZGOJITELJEV DIJO VZGOJITELJEV DIJAŠKIH DOMOAŠKIH DOMOAŠKIH DOMOAŠKIH DOMOAŠKIH DOMOV SLOV SLOV SLOV SLOV SLOVENIJEVENIJEVENIJEVENIJEVENIJELJUBLJLJUBLJLJUBLJLJUBLJLJUBLJANANANANANAAAAA, SLO, SLO, SLO, SLO, SLOVENIJVENIJVENIJVENIJVENIJAAAAALLLLLjubljubljubljubljubljana, 20jana, 20jana, 20jana, 20jana, 201111100000

Jezikovni pregled:Odgovornost avtorjev/besedila so objavljena v prejeti verziji.

Oblikovanje: CwIT, Ljiljana Sušnik, s.p.

Tisk: Tiskarna ...

Naklada: 200 izvodov

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

37.018.3(082)37.01(082)

MEDNARODNI kongres dijaških domov (3 ; 2010 ; Ljubljana) Modeli vzgoje v globalni družbi : zbornik povzetkov / III.mednarodni kongres dijaških domov = Educational models in globalsocieties : abstract book / III. International Conference ofBoarding Schools, Ljubljana, 25. in 26. marec 2010, Slovenija ;uredniki, editors Jasmina Ferk, Marija Senekovič, Dušan Macura. -Ljubljana : Društvo vzgojiteljev dijaških domov Slovenije, 2010

ISBN 978-961-269-222-3

1. Vzp. stv. nasl. 2. Ferk, Jasmina, 1955-

250272768

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:292

3

RECENZENTA ZBORNIKA

DrDrDrDrDr. Ger. Ger. Ger. Ger. Gerald Hühnerald Hühnerald Hühnerald Hühnerald Hühner, Entsandter deutscher Programmlehrer in Ptuj/Slowenien

drdrdrdrdr. Majda Pšunder. Majda Pšunder. Majda Pšunder. Majda Pšunder. Majda Pšunder, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Maribor, Slovenija

RECENZENTI PRISPEVKOV

drdrdrdrdr. Alenk. Alenk. Alenk. Alenk. Alenka Ka Ka Ka Ka Koboltoboltoboltoboltobolt, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, Slovenija

drdrdrdrdr. Niv. Niv. Niv. Niv. Nives Ličes Ličes Ličes Ličes Ličenenenenen, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana, Slovenija

mag. Olga Dečman Dobrmag. Olga Dečman Dobrmag. Olga Dečman Dobrmag. Olga Dečman Dobrmag. Olga Dečman Dobrnnnnnjičjičjičjičjič, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Slovenija

mag. Nmag. Nmag. Nmag. Nmag. Natatatatataša Erjaaša Erjaaša Erjaaša Erjaaša Erjavvvvvececececec, Dijaški dom Bežigrad, Ljubljana, Slovenija

mag. Andrmag. Andrmag. Andrmag. Andrmag. Andreeeeeja Marja Marja Marja Marja Marcececececetićtićtićtićtić, Dom učenika Tin Ujević, Zagreb, Hrvaška

MoMoMoMoMojca Bekšjca Bekšjca Bekšjca Bekšjca Bekš, Dijaški dom Bežigrad, Ljubljana, Slovenija

Ivica ČerIvica ČerIvica ČerIvica ČerIvica Čermelmelmelmelmeljjjjj, Dijaški dom Škofijske gimnazije Vipava, Vipava, Slovenija

LiliLiliLiliLiliLilijana Gabrič Hvasjana Gabrič Hvasjana Gabrič Hvasjana Gabrič Hvasjana Gabrič Hvastititititi, SGTŠ Radovljica, Dijaški dom Bled, Slovenija

Jasmina FJasmina FJasmina FJasmina FJasmina Ferererererkkkkk, Dijaški dom Ptuj, Ptuj, Slovenija

Maja FMaja FMaja FMaja FMaja Funaunaunaunauna, Osnovna šola Danila Lokarja, Ajdovščina , Slovenija

KKKKKarararararmen Jezmen Jezmen Jezmen Jezmen Jezererererernikniknikniknik, Osnovna šola Franca Lešnika Vuka, Orehova vas, Slovenija

RRRRRozaliozaliozaliozaliozalija Jezja Jezja Jezja Jezja Jezererererernik Špecnik Špecnik Špecnik Špecnik Špec, Dijaški dom Tabor, Ljubljana, Slovenija

TTTTTina Privina Privina Privina Privina Priveršekeršekeršekeršekeršek, Dijaški dom Bežigrad, Ljubljana, Slovenija

RRRRRomana Tomana Tomana Tomana Tomana Trrrrramšekamšekamšekamšekamšek, Dijaški dom Poljane, Ljubljana, Slovenija

Ana TAna TAna TAna TAna Trrrrrtniktniktniktniktnik, CIRIUS, Kamnik, Slovenija

MatMatMatMatMateeeeeja Tja Tja Tja Tja Turururururkkkkk, Prometna šola Maribor, Maribor, Slovenija

VVVVVooooojkjkjkjkjka Va Va Va Va Viler Kriviler Kriviler Kriviler Kriviler Krivececececec, Dijaški dom Ivana Cankarja, Ljubljana, Slovenija

MirMirMirMirMira Žlajpaha Žlajpaha Žlajpaha Žlajpaha Žlajpah, Dijaški dom Tabor, Ljubljana, Slovenija

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:293

4

PROGRAMSKI SVET

drdrdrdrdr. F. F. F. F. Frrrrranc Cankanc Cankanc Cankanc Cankanc Cankararararar, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Slovenija

drdrdrdrdr. Douglas Bour. Douglas Bour. Douglas Bour. Douglas Bour. Douglas Bournnnnn, Development Educator Research Centre,Institute of Education, London, United Kingdom

drdrdrdrdr. Mile Dž. Mile Dž. Mile Dž. Mile Dž. Mile Dželalielalielalielalielalijajajajaja, Sveučilište u Zadru, Zadar, Hrvaška

drdrdrdrdr. Ivan Ger. Ivan Ger. Ivan Ger. Ivan Ger. Ivan Gerličličličličlič, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko,Maribor, Slovenija

drdrdrdrdr. Andr. Andr. Andr. Andr. Andreeeeeja Hočja Hočja Hočja Hočja Hočeeeeevarvarvarvarvar, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana, Slovenija

DrDrDrDrDr. Ger. Ger. Ger. Ger. Gerald Hühnerald Hühnerald Hühnerald Hühnerald Hühner, Entsandter deutscher Programmlehrer in Ptuj/Slowenien

drdrdrdrdr. Anit. Anit. Anit. Anit. Anita Klapana Klapana Klapana Klapana Klapan, Sveučilište u Rijeci, Filozofski Fakultet, Rijeka, Hrvaška

drdrdrdrdr. N. N. N. N. Natatatatatalialialialialija Kja Kja Kja Kja Komlomlomlomlomljancjancjancjancjanc, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Slovenija

drdrdrdrdr. Alenk. Alenk. Alenk. Alenk. Alenka Ka Ka Ka Ka Koboltoboltoboltoboltobolt, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, Slovenija

drdrdrdrdr. Mitja Kr. Mitja Kr. Mitja Kr. Mitja Kr. Mitja Krajnčanajnčanajnčanajnčanajnčan, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, Slovenija

drdrdrdrdr. Niv. Niv. Niv. Niv. Nives Ličes Ličes Ličes Ličes Ličenenenenen, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana, Slovenija

drdrdrdrdr. Mar. Mar. Mar. Mar. Markkkkko Mušanoo Mušanoo Mušanoo Mušanoo Mušanovićvićvićvićvić, Sveučilište u Rijeci, Filozofski Fakultet, Rijeka, Hrvaška

drdrdrdrdr. V. V. V. V. Vinkinkinkinkinko Sko Sko Sko Sko Skalaralaralaralaralar, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, Slovenija

drdrdrdrdr. Sof. Sof. Sof. Sof. Sofiiiiija Vja Vja Vja Vja Vrrrrrcelcelcelcelceljjjjj, Sveučilište u Rijeci, Filozofski Fakultet, Rijeka, Hrvaška

drdrdrdrdr. Jasmink. Jasmink. Jasmink. Jasmink. Jasminka Zloka Zloka Zloka Zloka Zlokooooovićvićvićvićvić, Sveučilište u Rijeci, Filozofski Fakultet, Rijeka, Hrvaška

mag. Jomag. Jomag. Jomag. Jomag. Jožžžžže Blajse Blajse Blajse Blajse Blajs, Mladinski dom Celovec, Celovec, Avstrija

mag. Grmag. Grmag. Grmag. Grmag. Gregor Mohoregor Mohoregor Mohoregor Mohoregor Mohorčiččiččiččiččič, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Slovenija

KrisKrisKrisKrisKristina Kneztina Kneztina Kneztina Kneztina Knez, Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič, Gorica, Italija

GorGorGorGorGorazd Pučnikazd Pučnikazd Pučnikazd Pučnikazd Pučnik, Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel, Trst, Italija

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:294

5

ORGANIZACIJSKI ODBOR

MoMoMoMoMojca Bekšjca Bekšjca Bekšjca Bekšjca Bekš, Dijaški dom Bežigrad, Ljubljana, Slovenija

LiliLiliLiliLiliLilijana Gabrič Hvasjana Gabrič Hvasjana Gabrič Hvasjana Gabrič Hvasjana Gabrič Hvastititititi, SGTŠ Radovljica, Dijaški dom Bled, Slovenija

mag. Nmag. Nmag. Nmag. Nmag. Natatatatataša Erjaaša Erjaaša Erjaaša Erjaaša Erjavvvvvececececec, Dijaški dom Bežigrad, Ljubljana, Slovenija

AndrAndrAndrAndrAndreeeeej Čepinj Čepinj Čepinj Čepinj Čepin, Dijaški dom Tabor, Ljubljana, Slovenija

Ivica ČerIvica ČerIvica ČerIvica ČerIvica Čermelmelmelmelmeljjjjj, Dijaški dom Škofijske gimnazije Vipava, Vipava, Slovenija

RRRRRozaliozaliozaliozaliozalija Jezja Jezja Jezja Jezja Jezererererernik Špecnik Špecnik Špecnik Špecnik Špec, Dijaški dom Tabor, Ljubljana, Slovenija

TTTTTina Privina Privina Privina Privina Priveršekeršekeršekeršekeršek, Dijaški dom Bežigrad, Ljubljana, Slovenija

RRRRRomana Tomana Tomana Tomana Tomana Trrrrramšekamšekamšekamšekamšek, Dijaški dom Poljane, Ljubljana, Slovenija

Ana TAna TAna TAna TAna Trrrrrtniktniktniktniktnik, CIRIUS, Kamnik, Slovenija

MatMatMatMatMateeeeeja Tja Tja Tja Tja Turururururkkkkk, Prometna šola Maribor, Maribor, Slovenija

VVVVVooooojkjkjkjkjka Va Va Va Va Viler Kriviler Kriviler Kriviler Kriviler Krivececececec, Dijaški dom Ivana Cankarja, Ljubljana, Slovenija

mag. Olga Dečman Dobrmag. Olga Dečman Dobrmag. Olga Dečman Dobrmag. Olga Dečman Dobrmag. Olga Dečman Dobrnnnnnjičjičjičjičjič, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Slovenija

Jasmina FJasmina FJasmina FJasmina FJasmina Ferererererkkkkk, Dijaški dom Ptuj, Ptuj, Slovenija

MariMariMariMariMarija Senekja Senekja Senekja Senekja Senekooooovičvičvičvičvič, Dijaški dom Maribor, Maribor, Slovenija

Dušan MacurDušan MacurDušan MacurDušan MacurDušan Macuraaaaa, Enajsta akademija, Ljubljana, Slovenija

MirMirMirMirMira Žlajpaha Žlajpaha Žlajpaha Žlajpaha Žlajpah, Dijaški dom Tabor, Ljubljana, Slovenija

Jasna VJasna VJasna VJasna VJasna Vahčičahčičahčičahčičahčič, Dijaški dom Bežigrad, Ljubljana, Slovenija

MeMeMeMeMetttttoda Barič Roda Barič Roda Barič Roda Barič Roda Barič Reboleboleboleboleboljjjjj, Dijaški dom Bežigrad, Ljubljana, Slovenija

NNNNNadadadadadja Maloja Maloja Maloja Maloja Malovrvrvrvrvrhhhhh, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Slovenija

MarjeMarjeMarjeMarjeMarjetktktktktka Bra Bra Bra Bra Brenenenenen, Dijaški in študentski dom Kranj, Kranj, Slovenija

mag. Marimag. Marimag. Marimag. Marimag. Marija Lesja Lesja Lesja Lesja Leskkkkkooooovvvvvececececec, Zavod Sv. Stanislava, Jegličev dijaški dom, Slovenija

mag. Andrmag. Andrmag. Andrmag. Andrmag. Andreeeeeja Marja Marja Marja Marja Marcececececetićtićtićtićtić, Dom učenika Tin Ujević, Zagreb, Hrvaška

mag. Smag. Smag. Smag. Smag. Stttttane Boane Boane Boane Boane Bojan Zupejan Zupejan Zupejan Zupejan Zupettttt, Dijaški dom Tabor, Ljubljana, Slovenija

MarMarMarMarMartina Šetina Šetina Šetina Šetina Šetina Čotina Čotina Čotina Čotina Čožžžžž, Dijaški dom Janeza Boska, Želimlje, Slovenija

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:295

6

KAZALO

TABLE OF CONTENTS

Uvodna beseda / Preface

RECENZIJA MONOGRAFSKE PUBLIKACIJE PRISPEVKOVIII. MEDNARODNEGA KONGRESA DIJAŠKIH DOMOV SLOVENIJE ............... 15dr. Majda Pšunder

Plenarna predavanja / Plenary lectures

POMEN IN DOMET DOŽIVLJAJSKE PEDAGOGIKE / IMPORTANCE AND SCOPE OF PEDAGOGY OF EXPERIENCE ....................... 18dr. Mitja Krajnčan, Pedagoška fakulteta Ljubljana, Slovenija

SOCIJALNO NEPRIHVATLJIVI I AGRESIVNI ODNOSI DJECE I MLADIHPREMA RODITELJIMA - PRINOS ISTRAŽIVANJU OBITELJSKIH ODNOSA /SOCIAL UNSUITABLE AND AGRESIVE RELATIONSHIP AMONG CHILDRENAND PARENTS - A CONTRIBUTION TO RESEARCHING THE FAMILYRELATIONSHIP ............................................................................................... 20dr.sc. Jasminka Zloković, Sveučilište u Rijeci, Filozofski Fakultet, Hrvatska

FREMDSPRACHEN-LERNEN ALS LEBENSPRAXIS -EIN ERFOLGREICHES DEUTSCH-SLOWENISCH-UNGARISCHES BEISPIEL / UČENJE TUJIH JEZIKOV KOT ŽIVLJENJSKA PRAKSA -USPEŠEN NEMŠKO-SLOVENSKO-MADŽARSKI PRIMER .............................. 22Dr. Gerald Hühner, Entsandter deutscher Programmlehrer in Ptuj/Slowenien

RAZVOJ MOTEČEGA VEDENJA TER MOŽNOSTI DELOVANJA / BASIC DEVELOPMENTAL FACTORS AND POSSIBILITY OF ACTIONIN IRRITATING BEHAVIOUR .............................................................................24dr. Tomaž Vec, Pedagoška fakulteta Ljubljana, Slovenija

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:296

7

QUALIFICATIONS FRAMEWORK AS A TOOL FOR RELIABILITYIN THE VALIDATION OF A NON-FORMAL AND INFORMAL LEARNING /KVALIFIKACIJSKA ZGRADBA KOT ORODJE ZANESLJIVOSTILEGALIZACIJE NEFORMALNEGA IN FORMALNEGA UČENJA ....................... 25prof. Mile Dželalija, PhD, University of Zadar, CroatiaAndreja Marcetić, MPhil, Education and Teacher Training Agency, CroatiaSonja Kovačević, PhD, University of Split, Faculty of Philosophy, CroatiaIlija Krstanović, MPhil, Student Dormitory Tin Ujević, Zagreb, Croatia

MOGUĆNOST PRIMENE PROGRAMA TET (TEACHER EFFECTIVENESSTRAINING – »KAKO BITI USPEŠAN NASTAVNIK«) TOMASA GORDONAU INTERNATSKIM USLOVIMA, SA PRAKTIČNIM PRIMERIMA /POSSIBILITIES OF APPLYING THOMAS GORDON’S TEACHEREFFECTIVENESS TRAINING PROGRAMME IN BOARDING SCHOOLCONDITIONS ....................................................................................................27Dragan Lukić, Pedagoški fakultet Jagodina, R Srbija

DIJAŠKI DOM KOT POLJE OBDRUŽINSKE SOCIALIZACIJE / BOARDING SCHOOL AS A FIELD OF EXTRA-FAMILIAL SOCIALIZATION ....... 28Dušan Macura, Enajsta akademija, Ljubljana, SlovenijaDragica Dodič Turk, Srednja medijska in grafična šola, Ljubljana, SlovenijaBlanka Mekinda, Enajsta akademija, Ljubljana, Slovenija

NASILJE V KONTEKSTU KULTURE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJ /VIOLENCE IN THE CONTEXT OF THE CULTURE OF EDUCATIONALINSTITUTIONS................................................................................................. 30dr. Mateja Pšunder, Filozofska fakulteta Maribor, Slovenija

PERCEPCIJA NASILJA SKOZI MEDIJSKE VSEBINE / PERCEPTION OF VIOLENCE THROUGH MEDIA CONTENTS ......................... 32Stanislav Kink, Dijaški dom Ivana Cankarja, Ljubljana, Slovenija

Kakovost in fleksibilnost vzgojnega dela /Quality and fleksibility of educational work

VPLIV SPREMEMB DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA NA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNO PRAKSO V DIJAŠKIH DOMOVIH / THE INFLUENCE OF CHANGES IN FAMILY LIFE ON EDUCATIONALPRACTICE IN DORMITORIES .......................................................................... 34mag. Tanja Pavlič, Osnovna šola Elvire Vatovec, Prade, Koper, Slovenija

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:297

8

DELO Z DEVETOŠOLCI PREDSTAVLJA IZZIV ZA VZGOJNO DELOV DIJAŠKIH DOMOVIH / WORKING WITH NINETH-GRADERS REPRESENTS A CHALLENGE FOREDUCATIONAL WORK IN BOARDING SCHOOLS ........................................... 36Mateja Dover E., OŠ Bojana Ilicha, Maribor, Slovenijamag. Franc Žunkovič, Dijaški dom Tezno, Maribor, Slovenija

BISTVO VZGOJE PRI PLATONU / THE ESSENCE OF EDUCATION ACCORDING TO PLATO ................................ 38mag. Andrej Pavletič, Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubljana, Slovenija

VPLIV MOTIVACIJE NA KAKOVOST VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGADELA V DIJAŠKEM DOMU / IMPACT OF MOTIVATION ON THE QUALITY OF THE EDUCATIONIN BOARDING SCHOOL .................................................................................. 40Ivan Hrenko, Dijaški dom Vič, Ljubljana, Slovenija

ORGANIZACIJA SLOBODNOG VREMENA U CILJU POTPUNE ADAPTACIJEUČENIKA SREDNJE ŠKOLE NA DOM / ORGANIZATION OF FREE TIME AIMING AT FULL ADAPTATION OF HIGHSCHOOL STUDENTS TO BOARDING SCHOOL ................................................ 41Ljiljana Đurić, Dubravka Aleksić, Mirjana Glišić, Dragana Popović, Škola sa domom za učenike oštećenog sluha i govora, “11. maj” Jagodina, R Srbija

MENTORSTVO INTERESNIH DEJAVNOSTI / MENTHORSHIP OF FREE-TIME ACTIVITIES ................................................... 42Neva Klinkon, Dijaški dom Nova Gorica, Slovenija

KAKO V MLADINSKEM DOMU MALČI BELIČEVE GRADIMO MOSTOVE(PROJEKT POZITIVNE IN DOBRO IZPELJANE INTEGRACIJE) / BUILDING BRIDGES - OUR PROJECT OF POSITIVE INTEGRATION ............... 44Mojca Vidmar-Čepon, Mladinski dom Malči Beličeve, Ljubljana, Slovenija

SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE – MOTNJE BRANJA IN PISANJA TERRAZUMEVANJA BESEDIL PRI MLADOSTNIKIH / SPECIFIC LEARNING DIFFICULTY DISORDERS READING ANDWRITING AND AN UNDERSTANDING OF TEXTS IN ADOLESCENTS ............ 46Nadja Požek, Dijaški dom Ptuj, Slovenija

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:298

9

Problematika nasilja / Aggressiveness issue

MEDIACIJA – NOVA PARADIGMA ODNOSOV IN NJEN VZGOJNIPOTENCIAL V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH / MEDIATION – A NEW RELATIONSHIP PARADIGM AND ITS EDUCATIONALPOTENTIAL OF MEDIATION IN EDUCATION AUTHORITIES ........................... 48Rozalija Jezernik Špec, Dijaški dom Tabor, Ljubljana, Slovenija

NENASILNO NAD NASILJE / NON-VIOLENTLY OVER THE VIOLENCE .......... 50Gabrijela Fidler, Šolski center Velenje, Velenje, Slovenija

OBRAVNAVA NASILJA V STANOVANJSKI SKUPINI HIŠA / DEALING WITH VIOLENCE IN THE RESIDENTIAL HOME HIŠA ......................51Vida Kokelj, Mladinski dom Jarše, Ljubljana, Slovenija

PRIMENA POSEBNOG PROTOKOLA ZA ZASTITU DECE I UČENIKAOD NASILJA, ZLOSTAVLJANJA I ZANEMARIVANJA U OBRAZOVNO-VASPITNIM USTANOVAMA / APPLICATION OF A SPECIAL PROTOCOL FOR THE PROTECTIONOF CHILDREN AND STUDENTS FROM VIOLENCE, ABUSE ANDNEGLECT IN EDUCATIONAL INSTITUTIONS .................................................. 53Nebojša Pantović, Poljoprivredna škola sa domom učenika – Futog, Srbija

KONFLIKTI SO DEL ŽIVLJENJA, OBVLADAJMO JIH / CONFLICTS ARE PART OF LIFE, LETS CONTROL THEM ................................57Irena Borštnar, Sabina Prijatelj, VIZ Višnja Gora, Slovenija

SOCIALNE VEŠČINE NAMESTO NASILJA / SOCIAL SKILLS INSTEAD OF VIOLENCE ....................................................... 59Ristana Dabič, OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled, Slovenija

Vpliv umetnosti in športa na vzgojo /Impact art and sports education

GLEDALIŠČE GOVORJENE BESEDE TEMELJI NA DRAMSKEMGOVORU, TUDI V DIJAŠKEM DOMU / VERBAL THEATRE IS BASED ON DRAMATIC SPEECH, EVEN INA BOARDING SCHOOL ................................................................................... 62Primož Vresnik, Dijaški dom Ivana Cankarja, Ljubljana, Slovenija

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:299

10

VODENJE DOMSKEGA GLASILA V DIJAŠKIH DOMOVIH -STIK S KULTURNO VZGOJO / RUNNING A GAZETTE IN THE BOARDING SCHOOLS -CONTACT WITH CULTURAL EDUCATION ........................................................ 64Renata Veberič, Dijaški dom Bežigrad, Ljubljana, Slovenija

SKUPINSKE OBLIKE POMOČI Z UMETNOSTJO V DIJAŠKEM DOMULIZIKE JANČAR / GROUP FORMS OF ART THERAPY AT THE RESIDENCE HALL FORSTUDENTS (DIJAŠKI DOM LIZIKE JANČAR) .................................................. 66Rasta Fašmon, Dijaški dom Lizike Jančar, Maribor, Slovenija

POSPEŠEVANJE ŠPORTA V DIJAŠKEM DOMU / GETTING STUDENTS IN THE BOARDING SCHOOL TO EXERCISE MORE ..... 68Jože Žugec, Jegličev dijaški dom, Ljubljana, Slovenija

Evalvacija v vzgoji in izobraževanju /Evaluation in education and schooling

STRES MED SREDNJEŠOLCI / STRESS WITH SECONDARY SCHOOL STUDENTS ......................................... 70mag. Nataša Erjavec, Dijaški dom Bežigrad, Ljubljana, Slovenija

EVALVACIJA DELA VZGOJITELJEV V STANOVANJSKIH SKUPINAHMLADINSKEGA DOMA JARŠE / EVALUATION OF EDUCATORS´S WORK IN RESIDENTIAL GROUPSOF THE YOUTH HOME JARŠE ........................................................................ 72Vida Kokelj, Mladinski dom Jarše, Ljubljana, Slovenija

EVALVACIJA IN SAMOEVALVACIJA V VZGOJI / EVALUATION AND SELF-EVALUATION IN UPBRINGING ................................. 74Štefanija Jaksetič Dujc, Dijaški dom Vič, Ljubljana, Slovenija

PORTFOLIO V DIJAŠKEM DOMU / THE PROJECT PORTFOLIO IN THE DIJAŠKI DOM POLJANE DORMITORY .... 75Irena Šuc Hribar, Dijaški dom Poljane, Ljubljana, Slovenija

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2910

11

VPLIV VZGOJITELJA NA UČNO USPEŠNOST DIJAKOV V ŠOLI / THE INFLUENCE OF EDUCATORS ON SUCCESS OF STUDENTSIN SCHOOL ...................................................................................................... 76Stanislava Kanduč, Dijaški dom Ivana Cankarja, Ljubljana, Slovenija

KLIMA ZA USPEŠNO DELO / CLIMATE FOR SUCCESSFUL WORK............... 78Nataša Tavželj, Dijaški dom Poljane, Ljubljana, Slovenija

Alternativni modeli vzgoje / Alternative educational models

Z VZGOJO STARŠEV DO USPEŠNIH OTROK / BY EDUCATING PARENTS TO MORE SUCCESSFUL CHILDREN ................... 82Katja Bilban, Mladinski dom Jarše, Ljubljana, Slovenija

SPOŠTOVANJE OTROKOVE INTEGRITETE KOT TEMELJNAVREDNOTA VZGOJNEGA PROCESA / THE RESPECT FOR CHILDREN’S INTEGRITY AS A BASIC VALUEOF THE EDUCATIONAL PROCESS .................................................................. 84Ajda Orlov, Dijaški dom Poljane, Ljubljana, Slovenija

POT DO DIJAKA, POT DO SEBE (BREZ MEGLE V GLAVI) /PATH TO A STUDENT, PATH TO HIMSELF (WITHOUT FOG IN MY HEAD) ...... 86Nataša Kokol, Ana Koračin, DŠD Novo mesto, Novo mesto, Slovenija

SISTEMSKI PRISTOP K OBRAVNAVI MLADOSTNIKA / SYSTEMIC APPROACH TO ADOLESCENT TREATMENT ................................. 88Vida Kokelj, Mladinski dom Jarše, Ljubljana, Slovenija

Vodenje in management /Management in the process of education and schooling

UNAPREĐIVANJE ODGOJNO – OBRAZOVNOG RADA U UČENIČKIMDOMOVIMA KROZ RAZVOJ PODUZETNIČKE KOMPETENCIJE /IMPROVING EDUCATIONAL WORK IN BOARDING SCHOOLSBY DEVELOPING ENTREPRENEURSHIP COMPETENCE ............................... 90mr.sc. Andreja Marcetić, Učenički dom Tina Ujevića, Zagreb, Hrvatskadr.sc. Sonja Kovačević, Filozofski fakultet u Splitu, Split, HrvatskaNail Abdel Jabbar, Delfin – akademija za cjeloživotno obrazovanje, Zagreb, Hrvatska

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2911

12

PROJECT MANAGEMENT IN BOARDING SCHOOLS / PROJEKTNI MENEDŽMENT V DIJAŠKIH DOMOVIH / UPRAVLJANJE PROJEKTIMA (PROJECT MANAGEMENT)U UČENIČKIM DOMOVIMA ............................................................................. 92mr.sc. Andreja Marcetić, Učenički dom Tina Ujevića, Zagreb, Hrvatskamr. sc. Ilija Krstanović, Učenički dom Tina Ujevića, Zagreb, Hrvatska

POKLICNA KULTURA IN PROFESIONALIZEM / PROFESSIONAL CULTURE AND PROFESSIONALISM ................................... 94Stanislav Kink, Dijaški dom Ivana Cankarja, Ljubljana, Slovenija

UPORABNOST AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA PRI VODENJUV DIJAŠKEM DOMU / SUITABILITY OF ACTIONAL RESEARCH WITH MANAGING THE HALLOF RESIDENCE FOR STUDENTS.................................................................... 95Nataša Fifolt, Dijaški dom Poljane, Ljubljana, Slovenija

VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH V DIJAŠKIH DOMOVIH /LIFELONG LEARNING OF STUDENT HOME EMPLOYEES .............................. 97Nataša Kajba Gorjup, Dijaški dom Celje, Celje, Slovenija

EKONOMIKA POSLOVANJA V DIJAŠKIH DOMOVIH /ECONOMIC MANAGEMENT IN BOARDING SCHOOLS .................................. 98Mirella Ceglar Jurinčič, Fakulteta za management Koper, SlovenijaEdelman Jurinčič, Dijaški in študentski dom Koper, Slovenija

Integriteta, kompetence in avtonomija v vzgojnem delu /Integrity, competences and autonomy within educationalwork

TEMELJNI VIDIKI USTREZNE USPOSOBLJENOSTI VZGOJITELJAPRI VZGOJNEM DELU Z ADOLESCENTI / THE BASIC ASPECTS OF THE APPROPRIATE QUALIFICATIONS OFTHE EDUCATOR IN THE EDUCATIONAL PROCESS WITH ADOLESCENTS .. 100mag. Alenka Lokar, Zavod za usposabljanje Janeza Levca, Ljubljana, Slovenija

AVTORITETA IN AVTONOMIJA V VZGOJI / AUTHORITY AND AUTONOMY IN EDUCATION ............................................. 102Ana Trtnik, CIRIUS Kamnik, Kamnik, Slovenija

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2912

13

OSEBNOSTNA IN PROFESIONALNA RAST VZGOJITELJA SKOZIMEDOSEBNI ODNOS Z DIJAKI / PEDAGOGUE’S PERSONAL AND PROFESSIONAL DEVELOPMENT WITHINTHE RELATIONSHIP WITH PUPILS ............................................................... 103Tina Vrčon, Dijaški dom SŠ Veno Pilon, Ajdovščina, Slovenija

MOSTOVI MED GENERACIJAMI / BRIDGES BETWEEN GENERATIONS ..... 104Lidija Hamler, Dijaški dom Antona Martina Slomška, Maribor, Slovenija

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE V DIJAŠKEM DOMU PTUJ /INTERGENERATIONAL COOPERATION IN BOARDING SCHOOL ................. 106Darka Jurgec, Klementina Pulko, Dijaški dom Ptuj, Ptuj, Slovenija

VZGOJA KOT NEMOGOČ POKLIC / EDUCATING – AN IMPOSSIBLE JOB ... 108Benedikt Ličen, Dijaški dom SŠ Veno Pilon, Ajdovščina, Slovenija

METHODS FOR PARENTING: WHY AND WHY NOT? /VZGOJNE METODE: ZAKAJ IN ZAKAJ NE? .................................................. 110Jesper Juul, Family-Lab International, Danska

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2913

14

V imenu orV imenu orV imenu orV imenu orV imenu organizatganizatganizatganizatganizatorjeorjeorjeorjeorjev se isv se isv se isv se isv se iskrkrkrkrkreno zaheno zaheno zaheno zaheno zahvvvvvalalalalaljujujujujujem vjem vjem vjem vjem vsem,sem,sem,sem,sem,ki ski ski ski ski sttttte za ve za ve za ve za ve za vsebino, priprsebino, priprsebino, priprsebino, priprsebino, pripraaaaavvvvvo in izvo in izvo in izvo in izvo in izvedbo kedbo kedbo kedbo kedbo kongrongrongrongrongresa prisesa prisesa prisesa prisesa prispepepepepevvvvvali svali svali svali svali svoooooj čas,j čas,j čas,j čas,j čas,

svsvsvsvsvoooooje znanje znanje znanje znanje znanje in izkje in izkje in izkje in izkje in izkušnušnušnušnušnje.je.je.je.je.

MoMoMoMoMojca Bekšjca Bekšjca Bekšjca Bekšjca Bekš

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2914

15

Uvodna beseda / Preface

RECENZIJA MONOGRAFSKE PUBLIKACIJEPRISPEVKOV III. MEDNARODNEGA KONGRESA

DIJAŠKIH DOMOV SLOVENIJE

VSEBINSKI VIDIKVSEBINSKI VIDIKVSEBINSKI VIDIKVSEBINSKI VIDIKVSEBINSKI VIDIK

Dijaški domovi nasploh, seveda tudi v slovenskem prostoru, zavzemajo poseb-no mesto vzgojno izobraževalne dejavnosti, kjer ni prvobitnega pomena izo-braževalna funkcija, ampak vzgojna. Če vzgojo razumemo kot intencionalnoin funkcionalno dejavnost, potem lahko ugotovimo, da je v dijaških domovih vprioriteti funkcionalna dejavnost, ki ne zadeva zgolj vzgojiteljev, čeprav pravte zadeva najbolj, ampak tudi druge zaposlene, ki so v indirektnih kontaktih zdijaki-gojenci in njihovimi starši. V funkcionalni dejavnosti pa se vzgojitelji indrugi zaposleni v dijaških domovih srečujejo s široko paleto vsakodnevnih vzgoj-nih pristopov in posegov, ki zadevajo dijake-gojence, njihove starše, dijake vsobivanju in sošolce, učitelje v šolah, sovzgojitelje in sodelavce.

Monografska publikacija izkazuje široko paleto vsebinskih pristopov k proble-matiki, ki se pojavlja v dijaških domovih. Vsebinsko dopadljiv je preplet vse-bin, ki izhajajo iz:

- strogo teoretičnih opredelitev in so prilagojene specifični domskiproblematiki (doživljajska pedagogika, prenos Gordonovega TETprograma, obdružinska socializacija v dijaškem domu, nasilje vkontekstu organizacije kulture),

- specifičnih teoretičnih področij, ki so aplicirane na možnostizvajanja v dijaških domovih (učenje tujega jezika kot življenjskapraksa, neformalno in formalno učenje, agresivnost in nasilje -do staršev, vrstnikov, percepcija nasilja, vzgoja po Platonu),

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2915

16

- kakovosti in fleksibilnosti vzgojnega dela (vplivi družine na vzgojov dijaških domovih, delo z devetošolci, vplivi motivacije nakakovostno delo, organizacija prostega časa in mentorstvo,identifikacija učnih težav in pomoč),

- problematike nasilja (nenasilno nad nasilje, obravnava nasilja,protokoliranje zaščite pred nasiljem, razvoj socialnih veščin,prepoznavanje konfliktov in reševanje le teh, mediacija),

- alternativnih modelov vzgoje,- prostočasnih dejavnosti (likovna, glasbena, plesna, športna

vzgoja),- integritete, kompetenc in avtonomije v vzgojnem delu,- evalvacije v vzgoji.

AVAVAVAVAVTTTTTORSKI VIDIKORSKI VIDIKORSKI VIDIKORSKI VIDIKORSKI VIDIK

Prispevki so eno- in večavtorski, vsi avtorji kompetentno obravnavajo temati-ko. Svoje prispevke so oblikovali skladno z navodili; prispevki imajo povzetkein ključne besede, viri so korektno citirani in uporabljena literatura je korekt-no zapisana.

Avtorji prispevkov prihajajo iz slovenskih dijaških domov, mladinskega domain šolskega centra ter gimnazije, z Zavoda za usposabljanje Ljubljana, s slo-venskega Ministrstva za notranje zadeve, iz hrvaškega in srbskega dijaškegadoma, s Pedagoške fakultete v Ljubljani, Filozofske fakultete v Mariboru, Filo-zofske fakultete v Splitu in Filozofske fakultete v Reki.

SKLEPSKLEPSKLEPSKLEPSKLEP

Monografska publikacija prispevkov z Mednarodnega kongresa dijaških do-mov Slovenije 2010 je skupek prispevkov, ki, s strokovno teoretičnega, razisko-valnega in praktičnega zornega kota, osvetljujejo vzgojno izobraževalno delov dijaških domovih. Publikacija bo odlično strokovno berivo za vzgojitelje indruge delavce v dijaških domovih ter starše in študente, ki se izobražujejo zavzgojno izobraževalno delo. Publikaciji želim srečno pot v življenje, avtorjemin soustvarjalcem monografije pa čestitam za opravljeno delo.

Red. prRed. prRed. prRed. prRed. prof. drof. drof. drof. drof. dr. Majda Pšunder. Majda Pšunder. Majda Pšunder. Majda Pšunder. Majda Pšunder

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2916

17

Plenarna predavanja

Plenary lectures

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2917

18

POMEN IN DOMET DOŽIVLJAJSKE PEDAGOGIKE

IMPORTANCE AND SCOPE OF PEDAGOGYOF EXPERIENCE

drdrdrdrdr. Mitja Kr. Mitja Kr. Mitja Kr. Mitja Kr. Mitja KrajnčanajnčanajnčanajnčanajnčanPedagoška fakulteta Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

[email protected]

POPOPOPOPOVZETEKVZETEKVZETEKVZETEKVZETEK

Doživljajska pedagogika je metoda pedagoškega dela ali ukrep v vzgojni inpsihosocialni pomoči mladim. Predstavljamo jo kot alternativo oziroma kotdopolnilo obstoječim uveljavljenim metodam vzgoje in izobraževanja ozi-roma oblike ukrepa vzgojne pomoči otrokom in mladostnikom s posebnimipotrebami, zlasti tistim z vedenjskimi in čustvenimi težavami.

Cilji doživljajske pedagogike so učno-vzgojni, usmerjeni v motorični, socialni,osebnostni, kognitivni in čustveni razvoj mladih. Doživljajska pedagogikase usmerja v načela celostnosti, usmerjenosti v delovanje, v naravo, v majh-ne in pregledne ter intenzivne skupine, na potrebe mladih, na samoaktiv-nost skozi načrtovanje in izvajanje.

Analiza projektov doživljajske pedagogike, tako avanturnih kot statičnih ozi-roma potovalnih nam v empiričnem delu razkriva raznolike učinke, pred-vsem na področju krepitve socialnih veščin, kot na ravni dviga kompetencboljšega odnosa do avtoritet ter učnega področja.

KlKlKlKlKljučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: doživljajska pedagogika, vzgoja, avantura, kompetence,socialne veščine, strokovni delavec, prostovoljec, otrok in mladostnik.

ABSABSABSABSABSTRATRATRATRATRACTCTCTCTCT

Pedagogy of experience is the method of pedagogical practice or the mea-sure of educational and psychosocial help to youngsters. It is being introdu-ced as an alternative or supplement to already existing educational and pe-dagogic methods, or forms of measures of educational help to children oryoungsters with special needs, especially to those suffering behavioural andemotional disorders.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2918

19

The objectives of pedagogy of experience are educationally pedagogical,centred towards young people’s motor, social, personality, cognitive andemotional development. Pedagogy of experience is oriented to the princi-ples of complexity, action and nature, into smaller and intensive groups, toyoung people’s needs, to self-activity through planning and performance.

The analysis of the project pedagogy of experience both adventurous as wellstate ones or travelling respectively illustrates in its empiric work variouseffects, especially in the field of reinforcing the social skills and on the stageof raising the competences of better relations to authorities and the field oflearning.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords: ds: ds: ds: ds: pedagogy of experience, adventure, competences, social skills,practitioners, volunteers, child, young persons.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2919

20

SOCIJALNO NEPRIHVATLJIVI I AGRESIVNIODNOSI DJECE I MLADIH PREMA RODITELJIMA

PRINOS ISTRAŽIVANJU OBITELJSKIH ODNOSA

SOCIAL UNSUITABLE AND AGRESIVERELATIONSHIP AMONG CHILDREN AND PARENTS

A CONTRIBUTION TO RESEARCHINGTHE FAMILY RELATIONSHIP

drdrdrdrdr.sc. Jasmink.sc. Jasmink.sc. Jasmink.sc. Jasmink.sc. Jasminka Zloka Zloka Zloka Zloka Zlokooooović, izvvić, izvvić, izvvić, izvvić, izv.pr.pr.pr.pr.prof. /of. /of. /of. /of. / Ph. D. JasminkPh. D. JasminkPh. D. JasminkPh. D. JasminkPh. D. Jasminka Zloka Zloka Zloka Zloka ZlokooooovićvićvićvićvićSveučilište u Rijeci, Filozofski Fakultet, Hrvatska

University of Rijeka, Faculty of Education [email protected]

SAŽETSAŽETSAŽETSAŽETSAŽETAKAKAKAKAK

Autorica u radu problematizira i otvara jednu od »posljednjih« obiteljskihtabu tema – nasilje djece nad roditeljima - rastuće ali i u javnosti prešućeneproblematike. Osim što je jedan od glavnih ciljeva ovog rada progovoriti ujavnosti o temi, osvijestiti, senzibilizirati društvo i institucije koje bi se ovomproblematikom trebale baviti, a to ne čine ili ne čine dovoljno, osnažiti rodi-teljske kompetencije, cilj je i izazvati potrebu za primjerenom reakcijom so-cijalne okoline na prešućene teške probleme obitelji.

Problem socijalno neprimjerenih odnosa i nasilja djece nad roditeljima uradu je značajno pedagoški aspektiran, ali istodobno uzima u obzir različi-te pristupe što jasnije osvjetljavaju dimenzije fenomena nasilja u obitelji po-sebice mogućnosti u prepoznavanju različitih oblika nasilja nad roditelji-ma, kao i mogućnosti u poticanju pozitivnih međugeneracijskih odnosa ineminovne socijalne potpore u prevenciji obiteljskog nasilja.

Budući da u nas i u Europi općenito u svijetu ne postoji cjelovito znanstvenoi stručno djelo koje se odnosi na probleme nasilja djece nad roditeljima ori-ginalnost pristupa i obrade problema te »novina« problematike koju u sre-dište multidisciplinarne pozornosti autorica postavlja doprinosi daljnjemosvješćivanju potrebe ukupnih promjena na individualnom obiteljskom isocijalnom planu.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2920

21

KlKlKlKlKljučne rijučne rijučne rijučne rijučne riječi:ječi:ječi:ječi:ječi: obiteljski odnosi, roditelji, djeca, nasilje nad roditeljima, od-goj, asocijalno ponašanje.


In the paper autor discusses and reveals one of «the last» family taboos ofthis growing issue that has been kept secret. Apart from the papers mainobjective to discuss this topic openly and to make the society as well as theresponsible institutions awere of it as they are not doing enough also tostrengthen parents´ competence, its aim is to bring about the need for anadequate reaction by the social environment to this serious yet secret fa-mily problem.

The discussed issue of child-to-parent violence covers significant educatio-nal facets, simultaneously taking into account different approaches thatthrow light on different dimensions of family violence. In the paper autoracquaints the reader with the historical review of family violence, theoreti-cal approach to family violence, beginnings in the investigation forms ofviolence against parents, the need for and possibilities of promoting positi-ve relations between generations as well as with the necessary social suportin the prevention of family violence.

In Croatia and and European (world) there is no integral scientific and ex-pert work dealing with the issue of child to parent violence, the originalapproach and interpretation as well as the novelity of the issue presentedby the autor contribute to further awarness of the need of overall changesto be made on the individua las well as social level.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords: ds: ds: ds: ds: family relationship, parents, children, violence children by pa-rents, education, asocial behaviour.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2921

22

FREMDSPRACHEN-LERNEN ALS LEBENSPRAXISEIN ERFOLGREICHES DEUTSCH-SLOWENISCH-

UNGARISCHES BEISPIEL1

UČENJE TUJIH JEZIKOVKOT ŽIVLJENJSKA PRAKSA

USPEŠEN NEMŠKO-SLOVENSKO-MADŽARSKI PRIMER

DrDrDrDrDr. Ger. Ger. Ger. Ger. Gerald Hühnerald Hühnerald Hühnerald Hühnerald HühnerEntsandter deutscher Programmlehrer in Ptuj/Slowenien

[email protected]

ZUSZUSZUSZUSZUSAMMENFAMMENFAMMENFAMMENFAMMENFASSUNGASSUNGASSUNGASSUNGASSUNG

Der Artikel stellt an konkreten und Projekt-orientierten Beispielen aus Un-garn und Slowenien vor, wie in authentischen Situationen Fremdsprachen-Lernen als Lebenspraxis schulisch erfolgreich möglich ist. Dazu hat der Au-tor, durch die Bundesrepublik Deutschland als Programmlehrer entsandt,ein interkulturelles Konzept entwickelt, in dem zunächst überregionale Ta-geszeitungen als Informations- und Publikationsmedien, als »Türöffner« füraußerschulische Arbeit und -Partner dienen. Derart wird ein Wechsel vonrezeptivem zu produktivem Umgang mit der Fremdsprache erfolgreichmöglich, grenzüberschreitendes Leben, Arbeiten und Informieren wird All-tag, Schülerinnen und Schülern wird ein Methodentraining angeboten, dasihnen ermöglicht, sich selbständig und nachhaltig in globalen Kontextenzu orientieren und erfolgreich zu agieren.

SSSSStichwtichwtichwtichwtichworororororttttte: e: e: e: e: Authentizität, Interkulturalität, Interdisziplinarität, Nachhal-tigkeit, Zeitung in der Schule, ausserschulische Arbeit, Selbstbewußtsein/-organisation, Konkurrenzfähigkeit.

1 Der Artikel wird in deutscher Sprache verfasst, da es sich – wenn auch in mancher Hinsichtübertragbar - um ein Konzept/Modell im Kontext von Deutsch als Fremdsprache (DaF)handelt. Die dazu gehörende Präsenta-tion auf der 3. Internationalen Konferenz im März2010 in Ljubljana erfolgt in englischer Sprache (CD).

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2922

23


Članek na konkretnih in projektno orientiranih primerih iz Madžarske inSlovenije predstavlja, kako je učenje tujih jezikov v avtentičnih situacijahuspešno in mogoče. K temu je avtor, ki je kot programski učitelj poslan izRepublike Nemčije, razvil medkulturni koncept, v katerem so najprej med-pokrajinski dnevni časopisi služili kot informacijski in publikacijski mediji,kot »odpiralci vrat« za izvenšolsko delo in partnerje. Na ta način je uspešnoomogočen prehod od receptivnega k produktivnemu sporazumevanju (upo-rabi) s tujim jezikom; vsakdan je postalo življenje, delo in informiranje, kije prestopilo meje. Dijakom in dijakinjam je ponujen trening metod, ki jimomogoča, da se samostojno in trajno orientirajo v globalnih kontekstih inuspešno delujejo.

KlKlKlKlKljučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: avtentičnost, medkulturnost (interkulturnost), interdisci-plinarnost, trajnost, stabilnost, časopis v šoli, izvenšolsko delo, samozavest/samoorganizacija, konkurenčnost.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2923

24

RAZVOJ MOTEČEGA VEDENJATER MOŽNOSTI DELOVANJA

BASIC DEVELOPMENTAL FACTORS ANDPOSSIBILITY OF ACTION IN IRRITATING

BEHAVIOUR

drdrdrdrdr. T. T. T. T. Tomaž Vomaž Vomaž Vomaž Vomaž VecececececPedagoška fakulteta Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


Model SIVI, ki ga predstavim v članku, integrira različna empirična in teo-retična spoznanja o ozadjih motečega vedenja, kot tudi raznovrstnost mož-nosti našega delovanja. V njem podrobneje opredelim štiri temeljna področja(skupina, posameznik, vodenje in institucija), ki lahko vsako zase, najpogo-steje pa povezano v kompleksno prepleteno celoto, delujejo bodisi kot ogro-žajoči bodisi kot preventivni dejavniki razvoja motečega vedenja.

KlKlKlKlKljučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: moteče vedenje, preventivni in ogrožajoči dejavniki, sku-pina, posameznik, vodenje, institucija


In the article represented model SIVI (GILI) attempt to integrate differentempirical and theoretical conclusions about influencing backgrounds of di-sturbing behavior as well as diversity of feasibility functions. Four basic di-mensions are discussed in greater detail (group, individual, leading andinstitution). That dimensions – each for themselves and most frequentlyconnected in complex entirely – can function as threaten or as preventivefactors of disturbing behavior development.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords: ds: ds: ds: ds: disturbing behavior, prevention, threaten, group, individual, lea-ding, institution.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2924

25

QUALIFICATIONS FRAMEWORK AS A TOOL FORRELIABILITY IN THE VALIDATION OF

A NON-FORMAL AND INFORMAL LEARNING

KVALIFIKACIJSKA ZGRADBA KOT ORODJEZANESLJIVOSTI LEGALIZACIJE NEFORMALNEGA

IN FORMALNEGA UČENJA

prprprprprof. Mile Džof. Mile Džof. Mile Džof. Mile Džof. Mile Dželalielalielalielalielalija, PhDja, PhDja, PhDja, PhDja, PhDUniversity of Zadar, Croatia

[email protected] Mareja Mareja Mareja Mareja Marcececececetić, MPhiltić, MPhiltić, MPhiltić, MPhiltić, MPhil

Education and Teacher Training Agency (External Associate), [email protected]

SonSonSonSonSonja Kja Kja Kja Kja Kooooovvvvvačačačačačeeeeević, PhDvić, PhDvić, PhDvić, PhDvić, PhDUniversity of Split, Faculty of Philosophy, Croatia

[email protected] Krsja Krsja Krsja Krsja Krstttttanoanoanoanoanović, MPhilvić, MPhilvić, MPhilvić, MPhilvić, MPhil

Student Dormitory Tin Ujević, Zagreb, [email protected]


Recently, there are more and more European countries developing a sys-tem for validation and recognition of competencies acquired by non-formaland informal learning. Sets of knowledge, skills and competencies can havelasting value in commerce, further learning, and other needs of an indivi-dual and the society. Other competencies can abruptly be very interestingbut only in a short period.Validation is a key process in enabling the trans-fer and recognition of all possible learning outcomes across different set-tings, which is based on the assessment of the individual’s learning outco-mes and my result in a certificate or diploma. Here, validation encompas-ses the recognition, identification and assessment of non-formal and infor-mal learning.Common European principles are necessary to guide the de-velopment of reliable approaches and systems for the validation of non-formal and informal learning. All processes, procedures and criteria for the

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2925

26

recognition, identification and assessment of non-formal and informal lear-ning must be fair, transparent and underpinned by quality assurance mec-hanisms. They should respect the legitimate interests and ensure the balan-ced participation of the relevant stakeholders. The professional competen-ce of those who carry out assessment should also be ensured, avoiding anyconflict of interests. Those principles can be transferred and ensured by theEuropean Qualifications Framework and related national qualifications fra-meworks. We are illustrating the main principles by using the Croatian Qua-lification Framework as an example.

KKKKKeeeeeywywywywywororororordsdsdsdsds: non-formal and informal learning, qualifications framework,learning outcomes.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2926

27

MOGUĆNOST PRIMENE PROGRAMA TET(TEACHER EFFECTIVENESS TRAINING –

»KAKO BITI USPEŠAN NASTAVNIK«) TOMASAGORDONA U INTERNATSKIM USLOVIMA,

SA PRAKTIČNIM PRIMERIMA

POSSIBILITIES OF APPLYING THOMAS GORDON’STEACHER EFFECTIVENESS TRAININGPROGRAMME IN BOARDING SCHOOL

CONDITIONS

DrDrDrDrDragan Lagan Lagan Lagan Lagan LukićukićukićukićukićPedagoški fakultet Jagodina

Jagodina, R [email protected]


Autor se u ovom radu bavi teorijskom analizom modela konstruktivnog re-šavanja sukoba i nenasilne komunikacije dr Tomasa Gordona u internat-skim (domskim) uslovima, navodeći pri tom i precizne metodičke prikazeiz svakodnevne prakse.

KlKlKlKlKljučne rjučne rjučne rjučne rjučne reči: eči: eči: eči: eči: komunikacija, interakcija, konflikti, sticanje socijalnih vešti-na, modeli nenasilne komunikacije, konstruktivno rešavanje sukoba.


The paper gives theoretical analysis of the programme for constructiveconflict solving and non-violent communication models designed by DrThomas Gordon and their application in boarding school conditions. Theanalysis is supported with specific methodological examples of everydaypractice.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: communication, interaction, conflicts, acquisition of social skills,non-violent communication models, constructive conflict solving.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2927

28

DIJAŠKI DOM KOT POLJE OBDRUŽINSKESOCIALIZACIJE

BOARDING SCHOOL AS A FIELDOF EXTRA-FAMILIAL SOCIALIZATION

Dušan MacurDušan MacurDušan MacurDušan MacurDušan Macuraaaaa11111, Dr, Dr, Dr, Dr, Dragica Dodič Tagica Dodič Tagica Dodič Tagica Dodič Tagica Dodič Turururururkkkkk22222, Blank, Blank, Blank, Blank, Blanka Mekindaa Mekindaa Mekindaa Mekindaa Mekinda11111

1 Enajsta akademija, Ljubljana, Slovenija2 Srednja medijska in grafična šola, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


Za sodobno družbo so značilne spremenjene podobe temeljnih družbenihsegmentov (družine, soseske, širšega družbenega okolja). Noben od teh seg-mentov ne zmore več funkcionirati na dosedanji način. Z zornega kota di-jaške populacije, kot osnovni trikotnik, velja družina, šola in, v tem prime-ru, dijaški dom. Dijaški dom ni le bivališče in prostor za opravljanje šolskihobveznosti, temveč tudi prostor, v katerem se samodejno oblikuje sovrstniš-ko vzdušje, skozi katero poteka osamosvajanje. Na ta način so dijaki deležniprvin sobivalne kulture v obdružinskem okolju.

Prispevek se ukvarja s primerjavo socializacijskih učinkov v temeljnih druž-benih segmentih, s posebnim poudarkom na vlogi dijaškega doma v sodob-nih vzgojno – socializacijskih procesih.

Prvo izhodišče prispevka je, da dijaški dom opravlja obdružinsko socializa-cijo že sam po sebi, ne glede na dodatne vsebine. Drugo izhodišče sloni nadejstvu, da bolj se rahlja inštitucija družine, bolj prihaja v ospredje pomenobdružinske vzgoje, pri čemer je vloga dijaškega doma lahko zelo okreplje-na. Tretje izhodišče je širitev vzorca delovanja v smislu obdružinskih in ob-šolskih oblik sodelovanja in sožitja (sodelovalni projekti, delovne akcije, ra-ziskovalni tabori itd).

KlKlKlKlKljučne besedejučne besedejučne besedejučne besedejučne besede: družina, šola, dijaški dom, nazori, navade, interesi.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2928

29


Contemporary society is marked by modified concepts of basic social seg-ments (family, community, wider social environment). None of these seg-ments are able to function the same way as they did in the past. For a popu-lation of secondary school students the basic triangle consists of the family,the school and - in this case - the school dormitory. Dormitories are not onlyplaces of accommodation and curricular activities, but also spaces for a spon-taneous creation of a peer atmosphere, which supports the process of gai-ning independence. Thus students can experience elements of the cultureof cohabitation in an extra-familial environment.

The article compares socialization effects in basic social segments, placingspecial importance on the role of secondary school dormitories in modernprocesses of education and socialization.

Firstly, the article states that dormitories carry out a function of extra-fami-lial socialization in itself, regardless of their additional activities. Secondly,it stresses the fact, that the more the institution of the family is weakened,the more important becomes extra-familial education, where dormitoriescan play a very important role. Thirdly, the article explores the expansionof activity patterns in terms of extra-familial and extra-curricular forms ofcooperation and coexistence (cooperation projects, working action, researchcamps etc.)

KKKKKeeeeeywywywywywororororords: ds: ds: ds: ds: family, school, secondary school dormitory, principles, habits,interests.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2929

30

NASILJE V KONTEKSTU KULTUREVZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJ

VIOLENCE IN THE CONTEXT OF THE CULTUREOF EDUCATIONAL INSTITUTIONS

drdrdrdrdr. Mat. Mat. Mat. Mat. Mateja Pšundereja Pšundereja Pšundereja Pšundereja PšunderFilozofska fakulteta Maribor, Maribor, Slovenija

[email protected]


Prevladujoča organizacijska kultura institucije pomembno vpliva na počut-je, zadovoljstvo in dosežke vseh njenih članov. V tradicionalni kulturi, kjerje življenje in delo podrejeno učinkovitosti in storilnosti, ni prostora za so-delovanje, nasprotno, med posamezniki so pogoste napetosti, ki se med dru-gim kažejo tudi v porastu disciplinskih problemov in nasilja. Nasprotno paje v kulturi dobre skupnosti, ki daje poudarek oblikovanju skupnosti in ob-čutku varnosti vseh njenih posameznikov. Čeprav bi si šole (in druge vzgoj-no-izobraževalne institucije) želele kulturo dobre skupnosti, pa nekateri av-torji ugotavljajo, da vsakdanja praksa temelji predvsem na vrednotah tradi-cionalne kulture. Hkrati pa številne raziskave kažejo, da je nasilno vedenjemladih danes v šolah precej obsežen in pereč problem.

V globaliziranem svetu, kjer vladajo logika kapitala, tekmovalnost in kon-kurenčnost, pa postaja vedno večji tudi problem nasilja med zaposlenimi. Vpričujočem prispevku bomo podrobneje spregovorili o resnosti tega proble-ma, o posledicah in možnostih njegovega preprečevanja. Bržkone bo po-trebno v prihodnosti tudi tej obliki nasilja v vzgojno-izobraževalnih institu-cijah namenjati več pozornosti, če želimo, da bo kultura dobre skupnosti,kjer so izpostavljene vrednote strpnosti, sodelovanja in medsebojne pomo-či, dejansko prevladala tudi v praksi.

KlKlKlKlKljučne besedejučne besedejučne besedejučne besedejučne besede: nasilje, vzgojno-izobraževalne institucije, organizacijskakultura, mobbing.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2930

31


The prevalent organisational culture of an institution has an important im-pact on the well-being, satisfaction and achievement of all of its members.In traditional culture, where life and work are subordinate to efficiency andperformance, there is no room for cooperation; on the contrary, there is alot of tension among individuals that causes an increase of discipline prob-lems and violence. The culture of good relationships on the other hand stres-ses the shaping of the community and a feeling of security for all its indivi-duals.

Even though schools and other educational institutions might wish for aculture of good relationships, individual authors state that in everyday lifeschools are based on the values of traditional culture. At the same time,numerous studies have shown that violence is a rather substantial and pres-sing problem in today’s schools.

In a globalised world that is ruled by the logic of capital, rivalry and compe-titiveness, violence among employees is increasingly becoming anotherproblem. This article deals with the seriousness of this situation in moredetail, addressing its consequences as well as possibilities of how to preventit. In the future, we will probably have to pay more attention to this form ofviolence in educational institutions if we wish for the culture of good rela-tionships that emphasises the values of tolerance, cooperation and mutualassistance to prevail in practice.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: violence, educational institutions, organisational culture,mobbing.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2931

32

PERCEPCIJA NASILJA SKOZI MEDIJSKE VSEBINE

PERCEPTION OF VIOLENCE THROUGH MEDIACONTENTS

SSSSStttttanislaanislaanislaanislaanislav Kinkv Kinkv Kinkv Kinkv KinkDijaški dom Ivana Cankarja, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


Članek tematizira nasilje v medijih in vpliv agresivnih vsebin na razvoj inidentiteto mladih. Medijski vplivi so lahko zelo različni in pogosto prikriti.Prikazovanje nasilnega vedenja lahko vodi pri gledalcih tudi do tega, daizoblikujejo kritičen odnos do nasilnih medijskih vsebin in posledično tudido nasilja. Neposredne povezave med prikazovanjem nasilnih medijskih vse-bin in morebitnim nasilnim obnašanjem mladostnikov ni mogoče dokazati.Mladostniki so zmožni do neke mere kritično in selektivno presojati medij-ska sporočila in njihove pomene, zato predstavlja medijska pismenost po-memben del današnjega vzgojno-izobraževalnega procesa.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: identiteta, vzgoja za medije, nasilje, medijska pismenost,medijska ponudba.


The article is focused on violence in media and influences on developmentand identity of young people. Various media effects are hidden very often.Showing aggressive behaviour can result in the viewer´s critical attitudetowards aggressive media contents and towards aggressivness as well. Itseems that it is impossible to prove a direct connection between presenta-tions violent media contents and violent behaviour of young people in reallife. Young people are partially able to judge the meaning and contents ofmedia messages critically and selectively. Media literacy shoud be essentialcompetence in educational process.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: identity, media education, violence, media literacy, mediaoffer.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2932

33

Kakovost in fleksibilnost vzgojnega dela

Quality and fleksibilityof educational work

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2933

34

VPLIV SPREMEMB DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJANA VZGOJNO IZOBRAŽEVALNO PRAKSO

V DIJAŠKIH DOMOVIH

THE INFLUENCE OF CHANGES IN FAMILY LIFEON EDUCATIONAL PRACTICE IN DORMITORIES

mag. Tmag. Tmag. Tmag. Tmag. Tanananananja Pja Pja Pja Pja PaaaaavličvličvličvličvličOsnovna šola Elvire Vatovec, Prade, Koper, Slovenija

[email protected]


V času naglih družbenih sprememb zaznavamo poleg tehnoloških tudi spre-membe v človekovem vsakdanjiku, v načinu bivanja. V prispevku smo želeliprikazati, kako se spremembe družinskega življenja in njenih oblik odraža-jo v vzgojno – izobraževalni praksi. Zanimalo nas je, s katerimi dilemami seob tem srečujejo starši in vzgojitelji v dijaških domovih. Opravljena je bilaraziskava na osnovi študije primera skupine staršev in otrok enostarševskihdružin iz Slovenske Istre ter vzgojiteljev obalnih dijaških domov. Ugotovi-tve kažejo, da ob prihodu v dom, vzgojitelji le redko izvedo, iz kakšnih dru-žin dijaki prihajajo, čeprav ocenjujejo, da bi jim predhodno poznavanje dru-žine morda olajšalo vzgojno delovanje. V domu se srečamo tako z zelo us-pešnimi dijaki, ki izhajajo iz nestandardnih družin, kot tudi z dijaki, ki ima-jo težave. Zato ocenjujemo, da bi bilo tudi nadaljnje proučevanje vpliva spre-memb družinskega življenja na mladostnike koristno, tako za dijaka, kot zavzgojitelja, ki z dijakom dela.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: družina, pluralizacija družinskih oblik, enostarševske dru-žine, starševstvo, dijaški domovi, vzgojitelj.


In the time of rapid social changes we become aware of technological chan-ges as well as changes in our daily lives and the way we live. In the articlewe wanted to show how changes in family life and its forms reflect in edu-cational practice. We were interested in what kind of dilemmas parents and

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2934

35

educators have to deal with as a consequence of social changes. A researchhas been carried on a case study of a group of parents and single-parentchildren from Slovenian Istria, and educators of coastal boarding schools.Results show, that educators only rarely get information about children’sfamily background when they arrive to a boarding school. Although it isestimated that knowing about a child’s background might help in makingthe educational process easier. In boarding schools we come across verysuccessful students coming from non-standard families as well as studentswho have problems. Thus, we estimate that further study of how changesin family life influence students would be useful for students as well as fortheir educators.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords: ds: ds: ds: ds: family, pluralisation of family forms, single-parent families, pa-renthood, boarding schools, educator.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2935

36

DELO Z DEVETOŠOLCI PREDSTAVLJA IZZIVZA VZGOJNO DELO V DIJAŠKIH DOMOVIH

WORKING WITH NINETH-GRADERS REPRESENTSA CHALLENGE FOR EDUCATIONAL WORK IN

BOARDING SCHOOLS

MatMatMatMatMateja Doeja Doeja Doeja Doeja Dovvvvver E.er E.er E.er E.er E.OŠ Bojana Ilicha, Maribor, [email protected]

mag. Fmag. Fmag. Fmag. Fmag. Frrrrranc Žunkanc Žunkanc Žunkanc Žunkanc ŽunkooooovičvičvičvičvičDijaški dom Tezno, Maribor, Slovenija

[email protected]


Na vseh življenjskih področjih tako individualnih kot širše družbenih, v me-dosebnih odnosih, marketingu, znanosti, ekonomiji, tehniki, izobraževanju,se dogajajo silovite spremembe. Nanje smo bolj ali manj pripravljeni, stro-kovno in osebno. Včasih vztrajamo pri klasičnih načinih, ki se zgubljajo podkolesjem sodobne družbe in v nas puščajo nezadovoljstvo, nemoč, jezo, ne-ke vrste čustveno nostalgijo za »starim«, ki je (pre)hitro, nam brez uteme-ljenega razloga minilo.

V vzgoji in izobraževanju so se spremembe pričele kazati na več nivojih in vrazličnih širinah. Ali smo jim učitelji, vzgojitelji kos? Ali so nas (vodilni)nanje dovolj pripravili in nam omogočili dodatna strokovno izpopolnjeva-nja? Kje se spremembe najbolj kažejo? Kaj to pomeni za naš vzgojno izobra-ževalni proces v osnovni, srednji šoli? Kako so te spremembe prisotne pridijakih in pri delu z njimi v dijaških domovih?

Mnogo je dilem, vprašanj. Vendar, kot pravimo, nič ni statičnega, prav spre-membe pa nas silijo v to, da gremo naprej drugače.

V članku sva želela odgovoriti na vprašanja, ki so povezana z dijaki, mla-dostniki, ki prihajajo iz devetletne osnovne šole. Spremembe so posegle tu-di v delo vzgojiteljev dijaških domov. Z manjšo raziskavo pa sva osvetlila

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2936

37

tudi zorni kot profesorjev na srednjih šolah, ki so jih nove generacije pravtako presenetile ter postavile pred nove izzive.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: devetletka, zakonodaja, spremembe, vrednote, šolska kli-ma in kultura, dijak, učitelj, vzgojitelj, dijaški dom.


On all fields of life, both individual and social, there are forceful changesgoing on: at interpersonal relations, marketing, science, economy, mecha-nics, education …. We are more or less prepared for them in personal andprofessional aspect. Sometimes we insist by classical manners, which arelost under the wheels of modern society and leave us with a sense of dis-content, helplessness, anger, some emotional nostalgia for the »old«, which,in our opinion, has passed by too fast and without sufficient reason.

Changes start to show in education on more levels and of different widths.Are we teachers and educators prepared for them? Has the managementprepared us for those changes and enabled us additional professional semi-nars, practices? Where can these changes be spotted the most? Of what im-portance are they for our educational process in primary and secondaryschool? How do these changes present themselves by students and by wor-king with them in secondary school residence halls?

There are a lot of dilemmas and questions. But, as we say, nothing in life isstatic, and changes are forcing us to move forward in a different way.

This article wants to answer the questions about students, youths, whichcome from nine-year primary school. Changes had an impact at the wor-king field of educators at secondary school residence homes. With a smallresearch we also lighted up the position of high school professors, whomnew generations of adolescents had also surprised and exposed to new chal-lenges.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords: ds: ds: ds: ds: nine-year primary school, legislation, changes, values, schoolatmosphere and culture, student, teacher, educator, secondary school resi-dence home.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2937

38

BISTVO VZGOJE PRI PLATONU

THE ESSENCE OF EDUCATION ACCORDINGTO PLATO

mag. Andrmag. Andrmag. Andrmag. Andrmag. Andrej Pej Pej Pej Pej PaaaaavlevlevlevlevletičtičtičtičtičMinistrstvo za notranje zadeve Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


Platon v svojih dialogih navaja, da kdor hoče uvidevno ravnati v svetu, ki gadoloča najvišja ideja s svojimi idejami, mora biti vešč v gledanju idej. Naideje se mora spoznati in z njimi mora znati »rokovati«, potrebuje zlasti ideo-gledje oziroma bistvogledje. In v tem je potem bistvo paideía: osvoboditi inutrditi ljudi za jasno stanovitnost bistvogledja. Ideogledje kot cilj paideía,kot cilj celotne vzgoje in izobraževanja naznanja epohalni dogodek, nazna-nja nekaj kar bo nadalje določalo celotno, ne samo celotno vzgojo, ampakcelotno evropsko zgodovino. Na čem je utemeljen ta dogodek, na čem jeutemeljen celotni Platonov nauk o resnici?

Utemeljen je namreč na neizrečenem dogodku zavladanja idéa nadalétheia. Prispodoba daje podobo tega, kar Platon pravi o idéa tou agathu:kyría alétheian kai noun parashoméne (517c,4), »ona sama je vladarka, vtem ko zagotavlja neskritost (sebekazalnemu) in obenem doumevanje (ne-skritega). Alétheia pride pod jarem idéa. S tem ko Platon pravi o idéa, da jevladarka, ki dopušča neskritost, napotuje na nekaj, kar ostaja neizrečeno:da se resnice odslej namreč ne razvija več iz polnine lastnega bistva kot bis-tvo neskritosti, temveč se prelega na bistvo idéa. Bistvo resnice žrtvuje te-meljno potezo neskritosti...

S tem dogodkom je paideía usmerjena na videnje izgledov, usmerjena je nanaravnavo pravega gledanja. Ves napor paideía je naravnan na omogočanjetakega videnja, ki usmerja pogled k bolj bivajočnejšemu. Prehod iz enegapoložaja v drugega je v tem, da gledanje postane pravilnejše. Vse je v orthótes,pravilnost gledanja. Zaradi tega priličenja pogleda za izgled, priličenja ide-je na spoznanje se vzpostavi neka homoísis, ujemanje s stvarjo samo. S temresnica postane orthótes, pravilnost doumevanja in izjavljanja.

- -

-

-

--´

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2938

39

KlKlKlKlKljučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: izobraževanje, vzgoja, antika, človeškost.


In his Dialogues Plato says that whoever wants to treat ideas consideratelyin the world determined by the highest idea must be skilled in watchingideas. He must be a good judge of ideas, he must be able to »handle« ideas;he needs, particularly, intuition of ideas or intuition of essences. And herelies the essence of paideía: to liberate and fortify people for the constancyof intuition of essences. Intuition of essences as the goal of paideía, the goalof education, announces an epochal event, announces something that willfurther determine the entire - not only education but rather entire Euro-pean history. What is this event based on, what are Plato’s teachings on truthbased on?

They are based on an unutterable event of idéa assuming supremacy overalétheia. As Plato says about idéa tou agathu: kyría alétheian kai nounparashoméne (517c,4), that it is »itself master, dispensing both unhidden-ness (to what emerges) and the ability to perceive (the unhidden). Alétheiacomes under the yoke of idéa.« By saying that idéa is a master dispensingunhiddenness, Plato refers to something that remains unsaid: that the truthshould no longer be developed from the fullness of own essence as the es-sence of unhiddenness but is transposed to the essence of idéa. The essenceof truth sacrifices the basic trait of unhiddenness.

With this event paideía is oriented at seeing appearances; it is oriented atthe correctness of seeing. All the effort of paideía is directed at enablingsuch seeing that aims the view to the intrinsic. The transformation fromone position to the other is that seeing becomes more correct. It is all aboutorthótes, correctness of vision. For this adaptation of view to appearance,adaptation of idea to cognition, a certain homoísis, resemblance under thelaw of the same, is established. Truth becomes orthótes, correctness of per-ception and expression.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: education, antiquiti, humanity.

--´- -

-

-

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2939

40

VPLIV MOTIVACIJE NA KAKOVOSTVZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA

V DIJAŠKEM DOMU

IMPACT OF MOTIVATION ON THE QUALITYOF THE EDUCATION IN BOARDING SCHOOL

IvIvIvIvIvan Hran Hran Hran Hran HrenkenkenkenkenkoooooDijaški dom Vič, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


Motivacija je za vsako organizacijo izrednega pomena, saj je eden pomem-bnih faktorjev, ki odločilno vplivajo na uspešnost zaposlenih. Njihov vodjabi si pri svojem delu nenehno moral postavljati vprašanje, kaj motivira za-poslene in katere motivacijske dejavnike ima na razpolago. Motivirani vzgo-jitelji iščejo nove pristope do otrok. Kvaliteta dela v vzgoji in izobraževanjuse odraža v zadovoljstvu otrok in njihovih staršev. Prispevek obravnava vplivmotivacije na kakovost vzgojno-izobraževalnega dela v dijaškem domu.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: motivacija, kakovost v vzgoji in izobraževanju, dijaški do-movi, vzgojitelji.


Motivation is a very important part of every organisation, for it is one of themost important factors, crutial for the efficiency of employees. Their leadershould constantly ask himself what motivates employees and which moti-vating factors are at his disposal. Motivated tutors are looking for new ap-proaches towards pupils. The quality in education is reflected in the satis-faction of pupils and their parents.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: motivation, quality in education, boarding schools, tutors.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2940

41

ORGANIZACIJA SLOBODNOG VREMENAU CILJU POTPUNE ADAPTACIJE

UČENIKA SREDNJE ŠKOLE NA DOM

ORGANIZATION OF FREE TIME AIMINGAT FULL ADAPTATION OF HIGH SCHOOL

STUDENTS TO BOARDING SCHOOL

LLLLLjiljiljiljiljiljana Đurić, Dubrjana Đurić, Dubrjana Đurić, Dubrjana Đurić, Dubrjana Đurić, Dubraaaaavkvkvkvkvka Aleksić, Mirjana Glišić, Dra Aleksić, Mirjana Glišić, Dra Aleksić, Mirjana Glišić, Dra Aleksić, Mirjana Glišić, Dra Aleksić, Mirjana Glišić, Dragana Pagana Pagana Pagana Pagana PopoopoopoopoopovićvićvićvićvićŠkola sa domom za učenike oštećenog sluha i govora

»11. maj« Jagodina, R [email protected]


During the academic year 2008/2009, we conducted a research on subject»Adaptation of high school students to boarding school‘ in our school. Analy-zing the results, we came to a conclusion that, in most cases, students havesuccessfully adapted to our boarding school. Furthermore, as a childcareinstitution, we wanted to improve our activities in this area, so we broughtsome additional measures that can help us respond more quickly when dea-ling with adaptation issues.

We used poll technique to obtain students‘ opinion on how satisfied theyare with their free activities at boarding school, as well as analysis of car-ried out free activities.

New quality in organization of free time and more positive students‘ per-ception of living in boarding school was established.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2941

42

MENTORSTVO INTERESNIH DEJAVNOSTI

MENTHORSHIP OF FREE-TIME ACTIVITIES

NNNNNeeeeevvvvva Klinka Klinka Klinka Klinka KlinkonononononDijaški dom Nova Gorica, Nova Gorica, Slovenija

[email protected]


V okviru 30-urne vzgojno-izobraževalne obveznosti naj bi vzgojitelj porabildve uri tedensko za vodenje interesne dejavnosti. Dijaški dom v letnem pla-nu dela predvidi katere prostočasne dejavnosti bo izvajal in kdo bo njihovmentor. Poleg standardnih, navadno so te vezane na domijado, so tu še spe-cifične, vezane na znanje in hobije vzgojiteljev ter strukturo dijakov dijaške-ga doma.

Mentor interesne dejavnosti lahko postane vzgojitelj zgolj zato, ker je pačna voljo in nekaj mora imeti; včasih smo rekli prav po udarniško. V takemprimeru je zgolj organizator, poskrbi za prostor, obveščanje. Dejavnost sprej-me kot nujno zlo in se do nje tako tudi obnaša. Navadno so to mentorji šport-nih dejavnosti, ki poskrbijo za prostor, rekvizite, tekmovanja. Vlogo men-torja-trenerja prevzame nekdo drug.

Spet v drugih primerih je interesna dejavnost vzgojitelju najpomembnejšadelovna in prostočasna obveza. Svoj odnos do dijakov gradi na dejavnosti,vanjo vlaga krepko več kot dve uri na teden, ustvarja čisto drugačne osebnein delovne odnose z dijaki, ki v njegovi dejavnosti sodelujejo.

Skupno vsem pa je, da dijaki čedalje manj časa želijo preživeti organizira-no. Vsi poznamo napore, da bi jim približali kaj novega, tudi ob pomočizunanjega mentorja, čez nekaj časa pa zadeva zvodeni. Dijakov pač ne zani-ma. Razlogov za to je več. Naj jih nekaj naštejem: ustvarili smo generacije,ki se ne znajo potruditi za dosego cilja, na voljo je preveč »poceni« vrst za-bave, vsak želi hitro doseči cilj, pričakovanja pa so največkrat prevelika, pred-vsem pa se sami podcenjujejo. In kje je tu vloga mentorja, kakšen pomenima njegova osebnost, kaj lahko naredi, da bodo cilji vzgojno-izobraževal-nega dela doseženi?

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2942

43

KlKlKlKlKljučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: prosti čas, mentor, osebnost, interesna dejavnost.


Within the 30-hour educational obligation a teacher is supposed to organi-se 2 lessons of free time activities per week. Boarding school in its annualagenda delineates which free time activities should be organised and whothe mentor should be. Besides the usual ones – usually they are related toDomijada – there are some specific ones related to teachers’ knowledge andhobbies and to the Boarding school capacities..

A mentor of a free time activity is nominated a teacher due to the fact thathe/she is available and that he/she should organise something; in the pastthis kind of work was called shock-work. He/she is only an organisator res-ponsible for activities relating to organising the room and for informing thepeople involved. The activity is perceived as a necessity. In most cases wetalk about mentors of sports activities that find a room and take care ofequipment and competitions. The mentor-coach role is assigned to some-body else.

In some cases the free-time activity may represent the most important workand free-time obligation. Their attitude to students is built during the acti-vity and organisation itself takes more than 2 hours weekly. They developcompletely different personal and working relationships with students in-volved in their activitiy.

For all groups it is characteristic that students do not tend to spend theirfree time in organised ways. We are all acquainted with efforts of gettingthem closer to something new, also with the help of an external mentor.However, after some time everything vanishes. The students are not intere-sted. There are many reasons for it. Let me highlight some of them: we crea-ted generations that do not make any efforts to achieve a goal, there are toomany kinds of »cheap« varieties of entertainment, everyone wants to achie-ve the goal as fast as possible whereas the expectations are too high and inmost cases they underestimate themselves.

What is the mentor’s role, what is the significance of his/her personality,what can he/she do to reach the goals of the educational process?

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: free time, mentor, personality, free time activity.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2943

44

KAKO V MLADINSKEM DOMU MALČI BELIČEVEGRADIMO MOSTOVE

(PROJEKT POZITIVNE IN DOBRO IZPELJANE INTEGRACIJE)

BUILDING BRIDGES - OUR PROJECTOF POSITIVE INTEGRATION

MoMoMoMoMojca Vjca Vjca Vjca Vjca Vidmaridmaridmaridmaridmar-Čepon-Čepon-Čepon-Čepon-ČeponMladinski dom Malči Beličeve, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


V članku je predstavljen projekt, ki se že tri leta izvaja med Mladinskim do-mom Malči Beličeve in Zavodom za usposabljanje Janeza Levca. Prvi je na-menjen otrokom in mladostnikom, ki zaradi socialnih ali drugih težav nemorejo bivati doma in večinoma obiskujejo redne osnovne in srednje šole.V Zavodu za usposabljanje Janeza Levca pa zaradi podobnih vzrokov bivajootroci in mladostniki s posebnimi potrebami, predvsem tisti z motnjami vduševnem razvoju in gibalno ovirani.

Cilj našega projekta je bila pozitivna integracija, sprejemanje drug drugegain kvalitetno preživljanje prostega časa, predvsem v naravi, stran od »novo-dobnih zasvojenosti«, kot je droga, alkohol, internet, mobilni telefon … Čla-nek predstavlja teoretična izhodišča, izkušnje in pomembna spoznanja, kijih je prineslo delo v projektu.

KlKlKlKlKljučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: Mladinski dom Malči Beličeve, Zavod za usposabljanje Ja-neza Levca, otroci s posebnimi potrebami, pozitivna integracija, življenje vnaravi.


The article presents the project that is taking place between children’s ho-me »Mladinski dom Malči Beličeve« and »Zavod za usposabljanje JanezaLevca«, for three years to date. The first institution is caring for normal,intelligent children and young people, while the second is responsible for

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2944

45

the care of individuals in society with special needs. The aim of our projectis accepting each other with all differences with positive integration, andfinding the quality of living in nature again, far away from modern sub-stance abuses, such as: drugs, smoking, drinking, or excessive use of theinternet and mobile phones,... The article explains the theoretical positions,contents, experience and results gained in the project.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: Mladinski dom Malči Beličeve, Zavod za usposabljanje JanezaLevca, children with special needs, positive integration, living in nature.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2945

46

SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE –MOTNJE BRANJA IN PISANJA TER RAZUMEVANJA BESEDIL

PRI MLADOSTNIKIH

SPECIFIC LEARNING DIFFICULTY –DISORDERS READING AND WRITING AND

AN UNDERSTANDING OF TEXTS IN ADOLESCENTS

NNNNNadadadadadja Pja Pja Pja Pja PooooožžžžžekekekekekDijaški dom Ptuj, Ptuj, Slovenija

[email protected]

POPOPOPOPOVZETEKVZETEKVZETEKVZETEKVZETEKVzrokov za specifične učne težave je veliko. Razvrščamo jih na: disleksijo,diskalkulijo, disgrafijo, dispraksijo in motnje vidnega procesiranja. Speci-fične učne težave prizadenejo mladostnike z motnjami vsa obdobja šolanja,kasneje pa tudi dela, in v socialnih stikih. Prehod iz osnovne šole, ko so vvarnem okolju, v srednjo šolo, je za njih stresen. Mladostniki s specifičnimiučnimi težavami pri branju, pisanju in razumevanju besedil, imajo zaradinjih velike težave pri šolskem uspehu. Zato je nujno, da k reševanju teh te-žav pristopimo odgovorno.

KlKlKlKlKljučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: specifične učne težave, branje, pisanje, razumevanje bese-dil, mladostnik.

ABSABSABSABSABSTRATRATRATRATRACTCTCTCTCTCauses of specific learning difficulties are many. We can classify them asdyslexia, dyscalculia, dysgraphia, dyspraxia and visual processing disorders.Specific learning difficulties can affect the whole adolescent period and la-ter periods in life, such as work and social contacts. The transition from theprimary school, where the child is in a safe environment, to a high school,can be very stressful. Adolescents with specific learning difficulties in rea-ding, writing and understanding with learning, will probably have greatdifficulties at school success and results. It is therefore necessary to approachvery responsible with solving these problems.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: specific learning difficulties, reading, writing, comprehension,adolescent.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2946

47

Problematika nasilja

Aggressiveness issue

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2947

48

MEDIACIJA – NOVA PARADIGMA ODNOSOVIN NJEN VZGOJNI POTENCIAL

V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH

MEDIATION – A NEW RELATIONSHIP PARADIGMAND ITS EDUCATIONAL POTENTIAL

OF MEDIATION IN EDUCATION AUTHORITIES

RRRRRozaliozaliozaliozaliozalija Jezja Jezja Jezja Jezja Jezererererernik Špecnik Špecnik Špecnik Špecnik ŠpecDijaški dom Tabor, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


Med mladimi je vedno več neustreznih odzivov na konfliktne situacije. Opa-žamo, da imajo slabo razvite socialne veščine, da ne poznajo ustreznih inuspešnih strategij ravnanja v konfliktih, zato nekateri posežejo tudi po na-silnih načinih reševanja. Eden od načinov konstruktivnega reševanja konf-liktov je mediacija. Uporabna je v neposrednem reševanju konflikta in v pre-ventivnem delovanju zoper pojav nasilja. Ponuja nam strategije, orodja intehnike, ki nas opremijo z znanji in veščinami, ki nam omogočajo prepoz-navanje spornih situacij in razmerij ter nas uči uspešnega reševanja konflik-tov ter s tem pripomore k novi kulturi medosebnih odnosov. Vzgojiteljem invsem ostalim pedagoškim delavcem želim v navedenem članku predstavitiproces mediacije, s poudarkom na vzgojno izobraževalnih učinkih in po-tencialih šolske oz. »domske« ter vrstniške mediacije. Ko uporabljam izrazšola, s tem mislim tudi druge vzgojno izobraževalne ustanove: vrtce, dijaškedomove in druge podobne zavode. Z izrazom učenci označujem tudi dijake,gojence.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: konflikt, mediacija, konstruktivno reševanje, komunika-cija, vrstniška mediacija, mediator, mediant, mladi, mladostnik, socialneveščine.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2948

49


Inappropriate responses to conflict situations are becoming more frequentamong the young people today. It was observed that they have poorly deve-loped social skills and are not acquainted with suitable and successful stra-tegies for behaviour in such situations. For this reason, some of them useviolence as means of tackling their problems. One constructive way of sol-ving conflicts is mediation. It can be used in an already escalated conflictsituation and also as preventive measures against violence. It offers strate-gies, tools and techniques which equip us with the knowledge and skillsthat enable us to identify conflict situations and relationships and teach ushow to solve such disputes successfully. In this way, the mediation contri-butes to a whole new culture of interpersonal relationships. In this article, Iwould like to present the process of mediation to educators and teachers,the main focus being on the effects of educational values and the potentialof mediation at school, in boarding houses and between peers.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: conflict, mediation, constructive problem-solving approaches,communication, mediation work between peers, mediator, mediation par-ties, juveniles, social skills.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2949

50

NENASILNO NAD NASILJE

NON-VIOLENTLY OVER THE VIOLENCE

GabriGabriGabriGabriGabrijela Fidlerjela Fidlerjela Fidlerjela Fidlerjela FidlerŠolski center Velenje, Velenje, Slovenija

[email protected]


Nasilje otrok nad otroki pogosto izvira iz njihovega strahu ali neznajdenja vsituaciji, zato je najpomembneje otroke naučiti, da se postavijo zase na pri-meren način. V takih situacijah oponašajo svoje modele in to so najpogoste-je ravno starši. Na naslednjih straneh sem prikazala rezultate analize o vzro-kih in vrstah nasilja med otroki, kot zaključek pa možno obliko dela z dijaki.Ob tej delavnici naj bi dijaki spoznali pomembnost ravni njihovega komuni-ciranja z vrstniki in skozi konkretne primere skupaj iskali najprimernejšenačine reagiranja in najboljše rešitve problemov.

KlKlKlKlKljučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: nasilje, otroci, starši, anketa, delavnica, komunikacija.

SUMMARSUMMARSUMMARSUMMARSUMMARYYYYY

The violence among children is mostly a reflection of their inner fear andincapability to react propery in different situations. Therefore it is vittalyimportant to teach children how to stand up for themselves in a right way.Children usually use the behavioural patterns of their parents. This issuehas been made to show the results of my analysis which considers varionscauses and types of the violence among children.

In conclusion I emphasized possible cooperation with students who couldrealize the importance of a proper communication level among peers byparticipating in this workshop. The individual examples would help stu-dents to find the best way of solving problems and responding to them.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords: ds: ds: ds: ds: violence, children, parents, analysis, workshop, communication.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2950

51

OBRAVNAVA NASILJAV STANOVANJSKI SKUPINI HIŠA

DEALING WITH VIOLENCEIN THE RESIDENTIAL HOME HIŠA

VVVVVida Kida Kida Kida Kida KokokokokokeleleleleljjjjjMladinski dom Jarše, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


V prispevku na konkretnem primeru prikažem temeljni odnos do nasilja vstanovanjski skupini ter postopke, ki jih ob pojavljanju nasilja izvajamo. Predsprejemom predstavimo temeljna pravila in zahteve, ki ob pripravljenostimladostnika na reševanje situacije, ki je navedena kot razlog za sprejem terspoštovanje dogovorov in pravil, zajemajo tudi to, da konflikte rešujemo spogovorom in nenasilno. Z mladostnikom, ki je že pred sprejemom nasto-pal nasilno do vrstnikov in odraslih, kljub pristanku na naše zahteve pa se jetakoj po namestitvi začel nasilno vesti, smo svoje delo zastavili na več po-dročjih: skupinska obravnava, individualno delo, delo z družino in delo zdrugimi vpletenimi sistemi. Ob pomanjkanju sodelovanja mladostnika indružine so se naši poskusi spremembe vedenja mladostnika izjalovili in fantse je vrnil v domače okolje.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: nasilje, stanovanjska skupina, mladostniki, družina, pri-kaz primera.


I am presenting basic attitude towards violence within residential groupand our procedures in the case – study. Normally we introduce basic rulesand demands to anyone who wants to join the group. The most importantis preparedness to cooperate with us and to resolve the basic problems of

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2951

52

his present. We also demand the respect of agreements and rules, like theone about treating all conflicts within a conversation and nonviolently. Aswe have got a youngster in a group, who was violent toward peers and adultsbefore coming to us and afterwards, we performed our actions in manyfields: group work, individual work, work with family and other engagedsystems. Our attempts of change the boy´s behavior failed by lack of coope-ration from youngster and his family so he returned to the home environ-ment.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: violence, residential home, youngsters, family, case study.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2952

53

PRIMENA POSEBNOG PROTOKOLA ZA ZASTITUDECE I UČENIKA OD NASILJA, ZLOSTAVLJANJA I

ZANEMARIVANJA U OBRAZOVNO-VASPITNIMUSTANOVAMA

APPLICATION OF A SPECIAL PROTOCOL FORTHE PROTECTION OF CHILDREN AND STUDENTS

FROM VIOLENCE, ABUSE AND NEGLECTIN EDUCATIONAL INSTITUTIONS

NNNNNeboeboeboeboebojša Pjša Pjša Pjša Pjša PantantantantantooooovićvićvićvićvićPoljoprivredna škola sa domom učenika – Futog, Srbija

[email protected], [email protected]


Donošenjem niza zakona uključujući i Posebni protokol za zaštitu dece iučenika od nasilja, zlostavljanja i zanemarivanja u obrazovno-vaspitnim us-tanovama, Republika Srbija se obavezala da preduzme mere za sprečava-nje nasilja u porodici, institucijama i široj zajednici i obezbedi zaštitu dece iučenika.

Bez obzira na napor države da ovaj problem reši ili bar ublaži, retke su druš-tvene sredine koje se mogu pohvaliti da u njihovom okruženju nema nasi-lja.Iskustva pokazuju da su glavne prepreke za efikasniju zaštitu dece odnasilja,zlostavljanja i zanemarivanja nejasne procedure i nedefinisana ulo-ga svih aktera i njihova odgovornost u tom procesu,povezivanje i efkasnofunkcionisanje svih ključnih nosilaca aktivnosti prevencije i intervencije, teš-ko je predvideti kada i gde će se nasilje dogoditi,ko su mogući učesnici ikakve će biti posledice…

Posebni protokol razrađuje interni postupak u situacijama sumnje ili deša-vanja nasilja, zlostavljanja i zanemarivanja ali pruža i okvir za preventivneaktivnosti radi unapređenja standarda za zaštitu dece i učenika.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2953

54

Primena protokola za zaštitu dece i učenika od nasilja, zlostavljanja i zane-marivanja treba da doprinese kreiranju klime u kojoj se uči, razvija i negujekultura komunikacije i ponašanja, uvažavanja ličnosti, ne toleriše nasilje,ne ćuti u vezi sa nasiljem, razvija odgovornost. Namenjen je svima koji tre-ba da se uključe u prevenciju i rešavanje problema nasilja uz otklanjanjeuočenih slabosti iz prakse borbe sa ovom problematikom što je osnovni za-datak i ovog rada.

Sprovedeno je istraživanje koje je obuhvatilo oko1000 učenika srednje ško-le i doma učenika od prve do četvrte godine, njihovih profesora, pedagoga,psihologa, roditelja što nam je omogućilo dobro snimanje stanja ovog prob-lema kod učenika u srednjoj školi i domu učenika uz mogućnost uporedneanalize.

Protokol daje definicije oblika nasilja, uz preporuku da se obavezno poštujeprincip poverljivosti kao i princip najboljeg interesa deteta prilikom postu-panja u procesu zaštite.Nakon otkrivanja nasilja preciziranom proceduromi postupcima aktiviraju se svi subjekti u procesu zaštite.

Program zaštite dece od nasilja je sastavni deo godišnjeg programa radaustanove kojim se obezbeđuje planiranje i realizaciju preventivnih aktivno-sti, uspostavljanje jasnih uloga i procedura u situacijama nasilja, pomaže upodizanju nivoa svesti i osetljivosti na nasilje.On je konkretan odgovor us-tanove koja nakon analize stanja,mera koje preduzima, fizičkih i tehničkihuslova za realizaciju, prilagođava,poboljšava i planira dalje korake da bi pro-gram bio što uspešniji.

KlKlKlKlKljučne rjučne rjučne rjučne rjučne reči:eči:eči:eči:eči: istraživanje, protokol, intervencija, prevencija, nasilje, agre-sivnost, delikvencija, veština komunikacije,medijacija, slobodno vreme,adaptacija, samopotvrđivanje, afirmacija, samospoznaja, upravljanje sobom,frustracija, kompezacija, vrednosti,odgovornost, sankcija, praćenje efekatamera.


By adopting a series of laws including the Special Protocol for the protec-tion of children and students from violence, abuse and neglect in educatio-nal institutions, the Republic of Serbia is obliged to take measures to pre-vent violence in families, institutions and the wider community and ensurethe protection of children and students.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2954

55

Despite the efforts of state to solve not include violence or at least mitigate,the rare social environment that can boast that their environment does vio-lence. Experience show that the main obstacles to effective protection ofchildren from violence, abuse and neglect, are unclear procedures undefi-ned role of actors and their responsibility in this process, linking and effec-tive operation of all key stakeholders of prevention and intervention. It isdifficult to predict when and where the violence happens, who the poten-tial participants, and what will be the consequences ...

Special protocol develop an internal procedure in cases of doubt or eventsof violence, abuse and neglect but provides a framework for preventive ac-tivities in order to improve standards for the protection of children and stu-dents.

Application Protocol for the protection of children and students from vio-lence, abuse and neglect should contribute to creating a climate in which tolearn, develop and cultivate the culture of communication and behavior,respect of personality. This protocol does not tolerate violence and, cannotremain silence about violence, develops responsibility. It is everyone whoshould be involved in preventing and resolving problems of violence withthe elimination of perceived weaknesses in the practice of fighting with thisproblem which is the main task of this paper.

Research was conducted which included about 1000 high school studentsand home students from first to fourth year, their teachers, pedagogues,psychologists and parents which allowed us a good recording conditions ofthe problems which appear amongst the students in high school and dor-mitories with the possibility of comparative analysis.

Protocol provides definitions of forms of violence, with a recommendationthat must respect the principle of confidentiality and the principle of bestinterests of the child during treatment in the process of protection. We acti-vate all the subjects in the process of protection thanks to the specified pro-cedure and treatment after detecting of violence.

Programme of protection of children from violence is an integral part of theannual work programme of the institution which provides planning andimplementation of preventive activities. It establishes clear roles in situa-tions of violence. It also helps raising awareness and sensitivity to violence.It is an actual answer of the institution which after analyzing the situation,

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2955

56

undertaken measures and physical and technical conditions for implemen-tation. The institution adapts, improves and plans further steps in order forthe programme to bee as successful as it can be.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: research, protocol, intervention, prevention, violence, aggres-sion, delinquency, communication skills, mediation, free time, adaptation,self-affirmation, affirmation, self-knowledge, self control, frustration, com-pensation, values, responsibility, sanctions and monitoring the effects ofmeasures.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2956

57

KONFLIKTI SO DEL ŽIVLJENJA,OBVLADAJMO JIH

CONFLICTS ARE PART OF LIFE,LETS CONTROL THEM

IrIrIrIrIrena Boršena Boršena Boršena Boršena Borštnartnartnartnartnar, Sabina Pri, Sabina Pri, Sabina Pri, Sabina Pri, Sabina PrijatjatjatjatjateleleleleljjjjjVIZ Višnja Gora, Višnja Gora, Slovenija

[email protected]@gmail.com


Konflikt je normalen, pa tudi pomemben del življenja. Konflikti, s katerimise soočamo, oblikujejo našo osebnost, našo kulturo pa tudi naš svet. Konf-likti nas lahko naredijo močnejše in modrejše, učijo nas boljšega načina re-ševanja problemov, nas povezujejo, osvetlijo nam nove poglede na svet ...Konflikti pa niso samo pozitivni. Ob tej besedi pomislimo na žalost, smrt,nasilje, ločitev, jezo ... Tudi učitelji, vzgojitelji začenjamo razumeti, da so zadijakov uspeh v šoli in izven šolskega okoliša pomembne spretnosti za raz-reševanje konfliktov. Naša institucija (VIZ Višnja Gora) se je 2005 leta pri-ključila projektu Osveščanja o pomembnosti obvladovanja konfliktov. Odtakrat uspešno vodimo del avnice z namenom, da bi mladostniki bolje pre-poznavali konfliktne situacije v vsakdanjem življenju, da bi spoznali nena-silno reševanje konfliktov, da bi primerjali osebne izkušnje in razvijali ob-čutek pripadnosti in sodelovanja s skupino ...

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: konflikt, mladostnik, reševanje konfliktov.


A conflict is a normal as well as important part of life. The conflicts that weface form our personality, our culture and our world. They can make usstronger and wiser, they teach us how to find a better way of solving prob-lems, they connect us and they illuminate new views on the world. But conf-licts are not always positive. This word makes us think of sadness, death,violence, separation, anger. Teachers and childcare workers also start to

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2957

58

understand that it is important for (high school) students to have the skillsto solve conflicts in order to be successful in school and outside of it. In2005 our institution (VIZ Višnja Gora) joined a project titled Awareness ofthe importance of conflict control. Since then we have successfully mana-ged workshops with the intention of enabling young people to recognize aconflict situation in everyday life, to get to know a non-violent way of sol-ving conflicts, to compare personal experience and to develop a feeling ofbelonging to a group and cooperating with it...

KKKKKeeeeeywywywywywororororord:d:d:d:d: conflict, young people, conflict control.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2958

59

SOCIALNE VEŠČINE NAMESTO NASILJA

SOCIAL SKILLS INSTEAD OF VIOLENCE

RisRisRisRisRistttttana Dabičana Dabičana Dabičana Dabičana DabičOŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled, Slovenija

[email protected]


V šolskem letu 2006/2007 smo na pobudo socialne delavke izvajali social-ne veščine kot pomoč pri zmanjšanju nasilja. Dejavnost je bila pri učencihdobro sprejeta, zato smo jo vsi učitelji in učenci v naslednjem šolskem letuizvajali kot projekt na matični šoli in dveh podružničnih šolah. Projekt so-cialnih veščin smo nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu.

Socialne veščine sem začela izvajati že v 1. razredu, nadgrajevala pa sem jihv drugem in tretjem razredu z isto skupino učencev. V prispevku opisujemrazvoj socialnih veščin in upad nasilnega vedenja skozi tri leta obravnavepri istih učencih.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: nasilje, socialne veščine.


In the school year 2006/2007 the social worker encouraged us to practicesocial skills in order to fight vilolence.. The activity was well exsepted bythe students, so in the next school year all pupils and teachers have imple-mented as a project at at our primary school and two branch schools. Pro-ject of social skills, we continue in the next school year.

Social skills I have already launched on first class, but I follow up on thesecond and third class with the same group of students. My article descri-bes the development of social skills and decrease violent behavior throughthree years of treatment with the same students.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: violence, social skills.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2959

60

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2960

61

Vpliv umetnosti in športa na vzgojo

Impact art and sports education

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2961

62

GLEDALIŠČE GOVORJENE BESEDE TEMELJI NADRAMSKEM GOVORU, TUDI V DIJAŠKEM DOMU

VERBAL THEATRE IS BASED ON DRAMATICSPEECH, EVEN IN A BOARDING SCHOOL

PrimoPrimoPrimoPrimoPrimož Vž Vž Vž Vž VrrrrresnikesnikesnikesnikesnikDijaški dom Ivana Cankarja, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


Predstavnik kritične teorije Herbert Marcuse je venomer zagovarjal stališ-če, da je psihoanaliza zanimiva v svoji zastarelosti. Stališče je tudi posre-čeno v opredelitvi in zapopadenju pojava in pojma gledališča govorjenebesede. Zaradi prevlade multimedijske neverbalnosti mnogi teoretiki vi-dijo zaton besednega gledališča, nekateri pa črnogledo govorijo o izumi-ranju. Prispevek bo pri gledališču govorjene besede orisal in opisal vse-binsko in pomensko moč govora v tovrstnem gledališču. O tem, kako jemoč ideje in koncepta še zmeraj odlučujoča za gledališko predstavo, tudiv dijaškem domu. Avtor prispevka bo podal izkušnjo in vizijo besednegagledališča, pri tem pa mu bo teoretično stalo ob strani Heglovo predava-nje o dramski poeziji.

KlKlKlKlKljučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: krožek v dijaškem domu, gledališče govorjene besede, di-jaki, moč koncepta, filozofija.


The representative of critical theory Herbert Marcuse has always arguedthat psychoanalysis was interesting due to its old fashioned nature. Thisview is also successful in defining and understanding the phenomenon ofthe verbal theatre. Because of the overflow of non-verbal communicationin the media, most theoreticians forecast a decline in verbal theatre andothers are pessimistically talking about its demise. The present paper des-cribes the power of content and meaning in the verbal theatre. It describeshow the powers of idea and concept still determine the theatre performance,

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2962

63

even in a boarding school. The author will present the vision and experien-ce of the verbal theatre, theoretically supported by Hegel’s lecture on dra-matic poetry.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: boarding school drama club, the verbal theatre, students, thepower of concept, philosophy.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2963

64

VODENJE DOMSKEGA GLASILAV DIJAŠKIH DOMOVIH

STIK S KULTURNO VZGOJO

RUNNING A GAZETTEIN THE BOARDING SCHOOLS

CONTACT WITH CULTURAL EDUCATION

RenatRenatRenatRenatRenata Va Va Va Va VeberičeberičeberičeberičeberičDijaški dom Bežigrad, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


Namen članka je motivirati vzgojitelje, da se lotijo vodenja domskih glasil.Z dobro prakso jim želim približati naš način urejanja domskega časopisa.Zato se bom dotaknila konkretne analize vodenja tovrstne interesne dejav-nosti pri nas in preko predstavljenih vsebin ter metod dela nakazala vzgoj-ne cilje, ki jim lahko sledimo. Ker so le-ti tako razpršeni in se dotikajo različ-nih življenjskih vrednot, se bom dotaknila še kulturne vzgoje, ki jo v temkontekstu vidim kot stičišče in preplet različnih vzgojnih vplivov. Tako sebom osredotočila na vzgojno delovanje znotraj moralne, medijske, estet-ske, multikulturne in okoljske vzgoje. S tem želim nakazati, kako pomem-bno je lahko tovrstno vodenje interesne dejavnosti za dijake ter kakšne obo-jestranske pozitivne učinke in koristi lahko prinaša vsem sodelujočim.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: analiza prakse vodenja domskega časopisa, ekspresija izra-žanja, medijska in funkcionalna pismenost, moralna vzgoja, multikulturnavzgoja, okoljska in estetska vzgoja.


The purpose of the article is to motivate pedagogues into starting and edi-ting school newspapers, in boarding schools they work at. Because of mypositive experiences, I would like to share our way of boarding schools ga-zette management. I will present a concrete analysis of the way we lead

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2964

65

such activities and, through the content and methods of work presented,and point out educational goals which we can achieve through this approach.The content and methods are very diverse and correspond to different va-lues, therefore I will also emphasize the cultural education, which I see inthis context as a juncture as well as an interplay of different educationalinfluences. I will focus on the educational activity within the moral, media,aesthetic, multicultural and environmental influences. I wish to show howimportant the leading of such activities is for the students and what kind ofpositive results and benefits it can bring to all participating persons.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords: ds: ds: ds: ds: analysis of the practice of leading a student gazette, expressingone’s thoughts, media and functional literacy, moral education, multicul-tural education, environmental and aesthetic education.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2965

66

SKUPINSKE OBLIKE POMOČI Z UMETNOSTJOV DIJAŠKEM DOMU LIZIKE JANČAR

GROUP FORMS OF ART THERAPYAT THE RESIDENCE HALL FOR STUDENTS

(DIJAŠKI DOM LIZIKE JANČAR)

RasRasRasRasRasttttta Fa Fa Fa Fa FašmonašmonašmonašmonašmonDijaški dom Lizike Jančar, Maribor, Slovenija

[email protected]


Osnovni cilj raziskave Skupinske oblike pomoči z umetnostjo v dijaškem do-mu je bil integracija pomoči z umetnostjo v vzgojno-izobraževalno ustano-vo in preučevanje učinkov metod umetnostne terapije. V raziskavi sem preu-čevala naslednje raziskovalne probleme: vpliv ustvarjalnih umetnostnih de-lavnic na likovno izražanje udeleženk,vpliv ustvarjalnih umetnostnih de-lavnic na počutje in zadovoljitev osnovnih duševnih potreb, učinki metodpomoči z umetnostjo na kakovost odnosov, učinki pomoči z umetnostjo naosebnostno rast, vpliv metod skupinske oblike pomoči z umetnostjo na pre-ventivno varovanje zdravja mladostnic. V članku sem izpostavila vpliv us-tvarjalnih umetnostnih delavnic na likovno izražanje udeleženk.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: skupinska oblika pomoči z umetnostjo, likovna terapija,dijaški dom, adolescenca.


The main aim of the research Group forms of art therapy was the imple-mentation of the arts therapy in educational institutions and to study theeffects of the arts therapy methods.

The following research problems were examined: influence of the creativearts workshops on the art expressions of the participants, influence of thecreative arts workshops on the feeling of the participants and satisfactionof their basic psychical needs, influence of creative workshop arts methods

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2966

67

on the quality of relations, influence of the creative arts workshops on per-sonal growth, influence of the group forms of the arts therapy methods onthe preventive care of the health of youth. This paper describes influence ofthe creative arts workshops on the art expressions of the participants.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: group art therapy, art therapy, residence hall for students, ado-lescence.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2967

68

POSPEŠEVANJE ŠPORTA V DIJAŠKEM DOMU

GETTING STUDENTS IN THE BOARDING SCHOOLTO EXERCISE MORE

JoJoJoJoJožžžžže Žugece Žugece Žugece Žugece ŽugecJegličev dijaški dom, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


Za delo z dijaki na športnem področju v dijaškem domu niso nujno potreb-na kakšna dodatna strokovna znanja. Za to delo smo usposobljeni vsi vzgo-jitelji. Dosežki na raznih tekmovanjih so neko merilo, niso pa relevantenpodatek o kvaliteti dela vzgojitelja na športnem področju. Zaradi nezdrave-ga načina življenja, nezdrave prehrane in raznih razvad in zasvojenosti jenujno potrebno, da dijake spravimo v gibanje. Dekleta predstavljajo večinomed dijaki, ki se premalo gibljejo.

KlKlKlKlKljučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: šport, športni mentor, vzgojitelj v dijaškem domu, tekmo-vanje, gibanje, tek.


There is no need for additional expert knowledge for counsellors who workwith students in the field of sports. All counsellors are qualified for this kindof work. Results at competitions represent a weak criterion, but this littlerelevant with respect to quality of counsellor’s work. Due to unhealthy li-festyle, food and different addictions it is necessary to encourage studentsto exercise. Girls represent a greater part of those who do not exerciseenough.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords: ds: ds: ds: ds: sports, sports mentor, counsellor in the boarding school, com-petition, exercise, running.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2968

69

Evalvacija v vzgoji in izobraževanju

Evaluation in education and schooling

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2969

70

STRES MED SREDNJEŠOLCI

STRESS WITH SECONDARY SCHOOL STUDENTS

mag. Nmag. Nmag. Nmag. Nmag. Natatatatataša Erjaaša Erjaaša Erjaaša Erjaaša ErjavvvvvecececececDijaški dom Bežigrad, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


S stresom se srečujemo tako rekoč vsi. Gotovo ni človeka, ki ne bi vsaj obča-sno občutil stresa. Stresnih situacij je v sodobnem svetu vedno več. Tudidijaki niso izjeme. Kopica obveznosti v šoli, doma, kjer vsi veliko pričakuje-jo od mladih, poplava informacij, družbeni trendi, ipd. silijo dijake v hiternačin življenja, ki za sabo pušča stres. Kljub tehnološkemu napredku druž-be, ki naj bi človeku olajšala življenje, temu ni tako.

Pri dolgoletnem delu z mladimi sem ugotovila, da so pogosto preobreme-njeni, se težko zberejo kar posledično pomeni, da so težje kos nalogam. Kljubtemu mnogi veliko pričakujejo od sebe. Trudijo se do te mere, da celo zboli-jo. V nadaljevanju bom opisala doživljanje stresa nekaterih dijakov v dijaš-kem domu. S pomočjo anketnega vprašalnika na katerega so odgovarjalidijaki in dijaki bomo pogledali na kakšen način doživljajo stres, poiskati po-vezavo med šolskimi obveznostmi in stresom, opisati kako doživljajo stresdijaki v primerjavi z dijakinjami, ipd.

KlKlKlKlKljučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: stres, šola, dijak, zahteve, pritisk, počutje.


Stress is hardly believed to be excused by anybody at all: undoubtedly, the-re is no man supposed not to be occasionally faced by stress. The number ofstressful situations has been constantly arising and even secondary schoolstudents are admitted of no exception. A pile of school and home activitiesunder the pressure of gaining a desired success, the flood of information,social trends, etc. have been forcing the students into a rapid way of life,leaving stress as its consequence behind itself. Despite technologic progressto ease a man’s life it is unfortunately not the case.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2970

71

During my many-year work with young people I managed to find out themto be suffering frequent over-loadings, which result in difficulties with con-centration and further on in coping with their tasks. Although, many of themdo expect to reach the best results anyway, thus doing much effort to theextent that often makes them be taken ill. Some of our hall of residencestudents’ experiences with the stress will follow in this paragraph based onthe figures gained by a questionnaire provided to any student, which hasunveiled their ways of experiencing the stress. Possible correlations betweenschool requirements and the stress have also been illustrated as well as evi-dent differences between male and female students’ experiences with thestress.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: stress, school, secondary school student, requirements, pressu-re, state of health and mind.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2971

72

EVALVACIJA DELA VZGOJITELJEVV STANOVANJSKIH SKUPINAHMLADINSKEGA DOMA JARŠE

EVALUATION OF EDUCATORS´SWORK IN RESIDENTIAL GROUPS

OF THE YOUTH HOME JARŠE


[email protected]


V članku predstavljam proces samoevalvacije v stanovanjskih skupinah vMladinskem domu Jarše, s katero smo skušali ugotoviti, kako naše delo oce-njujejo naši mladostniki, njihovi starši in centri za socialno delo, ki mladost-nike k nam nameščajo. Kot metodo smo izbrali obširen vprašalnik, ki smoga izpolnjevali mladostniki, starši, centri za socialno delo in vzgojitelji. Po-leg raziskovanja, kako vsak od naštetih vidi napredek naših mladostnikov,nas je zanimalo tudi, kako vidimo svoje delo vzgojitelji sami, znotraj timov,kako kakovostna sta vodstvo in vodenje institucije, katera so naša najpo-membnejša močna področja in katera so naša najbolj očitna šibka področjater katerim področjem je treba zagotoviti dodatno energijo in jim prilagodi-ti nadaljnje akcije. Samoevalvacija temelji na predpostavki, da se ne učijo inrazvijajo le posamezniki, ampak tudi kolektivi in organizacije.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: samoevalvacija, stanovanjske skupine, mladostniki, kvali-teta dela, ocenjevanje.


I am presenting the process of self-evaluation in the residential groups ofThe Youth Home Jarše. We intended to find out how our work is seen byyoungsters, their parents and social workers. We have chosen an extensivequestionnaire as a method and had it completed by youngsters, parents,

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2972

73

social workers and educators. Beside the progress of the youngsters our fo-cus was self evaluation of educator’s work, team-work, how do we evaluatethe leadership of the Youth Home, which are the blind sides of our workand the good ones, which are the areas we have to assure additional energymore effort about them and adopt our further activities to them. The self-evaluation is based on a presumption that not only individuals are learningand developing themselves but the organizations and institutions do thesame.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords: ds: ds: ds: ds: self-evaluation, residential groups, youngsters, quality of work,valuation.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2973

74

EVALVACIJA IN SAMOEVALVACIJA V VZGOJI

EVALUATION AND SELF-EVALUATIONIN UPBRINGING

ŠtŠtŠtŠtŠtefefefefefanianianianianija Jakseja Jakseja Jakseja Jakseja Jaksetič Dutič Dutič Dutič Dutič DujcjcjcjcjcDijaški dom Vič, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


Raziskovanje dejstev in odnosi med ljudmi, ki to delajo, ni dvoje ločenihstvari. V humanističnih in družboslovnih disciplinah odnosnost celo popol-noma prevlada nad materialnostjo. Odnosnost jo namreč sooblikuje in ji dasmer. To dokazujejo nova spoznanja v razvojni psihologiji, nevroznanosti innevrobiologiji.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: spremembe tretjega reda, temeljna relacijska naravnanost,medsebojna povezanost človeških bitij, čustvena inteligenca, odnosnost, vza-jemno oblikovanje in preoblikovanje v medosebnih odnosih.


Researching facts and inerpersonal relations which perform this activityare not two separate things. Interrelationships even prevail over materia-lism in the humanities and social science disciplines because it co-formsand gives materialism directions. This is proven by the new findings in de-velopmental psychology, neuroscience and neurobiology.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords: ds: ds: ds: ds: third degree changes, basic relation orientation, human inter-personal relations, mutual connection of the humans, emotional intelligen-ce, interrelationships, mutual formation and transformation in interperso-nal relations.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2974

75

PORTFOLIO V DIJAŠKEM DOMU

THE PROJECT PORTFOLIOIN THE DIJAŠKI DOM POLJANE DORMITORY

IrIrIrIrIrena Šuc Hribarena Šuc Hribarena Šuc Hribarena Šuc Hribarena Šuc HribarDijaški dom Poljane, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


V jeseni 2008 smo v Dijaškem domu Poljane začeli s projektom Portfolio vkaterega so se večinoma vključile dijakinje prvega letnika. V času trajanjaprojekta smo oblikovali dva lista za spremljanje dijakinj in tako imenovanListovnik. Prva dva lista vsebujeta aktivnosti dijakinje v dijaškem domu terspoštovanje hišnega reda. Listovnik izpolni dijakinja ob pogovoru z vzgoji-teljem v funkciji kritičnega prijatelja. S pomočjo Listovnika dijak lažje nare-di (samo)evalvacijo šolskega leta, vzgojitelju pa omogoča bolj individuali-ziran pristop k vzgojnemu delu.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: portfolio, listovnik, dijaški dom, samoevalvacija.


In the autumn of 2008 we started the project which included first-year stu-dents. During the project we drafted two forms for monitoring studentsthrough all the years of their stay in the dormitory and Portfolio. First twoparts include attending of the extra-curricular activities in the dormitorycompliance with house rules. At the end of the school year the educatoralone or with the help of the student fills in the form. Portfolio is to be filledin by the student during the interview with the educator - critical friend.The portfolio helps the student in self-evaluation of the entire school yearand also enables the educator to use more individual concept.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords: ds: ds: ds: ds: portfolio, dormitory, self-evaluation.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2975

76

VPLIV VZGOJITELJA NA UČNO USPEŠNOSTDIJAKOV V ŠOLI

THE INFLUENCE OF EDUCATORS ON SUCCESSOF STUDENTS IN SCHOOL

SSSSStttttanislaanislaanislaanislaanislavvvvva Ka Ka Ka Ka KandučandučandučandučandučDijaški dom Ivana Cankarja, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


Na uspešnost dijakov vpliva več dejavnikov. Tako fizikalni, fiziološki, psiho-loški in socialni. Vzgojitelji z ustrezno angažiranostjo in metodami vzgojne-ga dela lahko vplivajo na boljši učni uspeh dijakov; z dvigom dijakove sa-mopodobe, motivacijo, navajanjem na boljše tehnike in navade učenja, uče-nje veščine razreševanja konfliktnih situacij v vrstniški skupini, razumeva-nje samega sebe in s tem omogočanje dobrega počutja. To daje možnost zavečjo uspešnost in doseganje boljšega učnega uspeha.

Te trditve podpirajo rezultati ankete, ki je bila izvedena na vzorcu ene vzgoj-ne skupine v šolskem letu 2008/09. Ugotovitve kažejo, da dijaki, ki bivajo vdijaškem domu, v srednji šoli lahko dosegajo enak ali boljši učni uspeh, kotv osnovni šoli.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: dijak, srednja šola, učni uspeh, vzgojitelj, dejavniki uspe-šnosti.


The efficiency of students is influenced by many factors. Such as physical,physiological, psychological and social. With suitable engagement and met-hods of educational work the educators can influence on the better successof students in a school by raising their self image, motivation, helping themto use better tehniques and ways of studying, teaching them the tehniquesof solving conflict situations among other students, understanding them-selves and by that enabling better feeling and self-confidence. This givesthem a higher chance for a better success and better grades.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2976

77

These claims are supported by survey results which was done on a sampleof one educational group in the school year 2008/09. The findings showthat students staying at the boarding school during secondary school ac-hieve same or better results as in primary school.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords: ds: ds: ds: ds: student, secondary school, school success, educator, factor ofsuccess.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2977

78

KLIMA ZA USPEŠNO DELO

CLIMATE FOR SUCCESSFUL WORK

NNNNNatatatatataša Taša Taša Taša Taša TaaaaavžvžvžvžvželeleleleljjjjjDijaški dom Poljane, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


Sodobni čas zahteva od dijaških domov, da se hitro in kakovostno prilagaja-jo družbenim spremembam in si omogočajo vzdržno prihodnost. V skladu stem je nujno nenehno izobraževanje pedagoških delavcev za razvoj profe-sionalnosti in razmislek o fleksibilnosti svojih delovnih mest. V dijaškemdomu Poljane smo se vzgojitelji odločili, da se že drugo leto zapored vklju-čimo v projekt: »Mreže učečih se šol 2« v organizaciji Šole za ravnatelje.Pritegnila nas je zanimiva vsebina z naslovom: »Razvijanje klime za uspe-šno delo«. Menili smo, da lahko na tem področju pridobimo še veliko novihznanj in izkušenj, ki nam bi koristile pri medosebnih odnosih in vzgojno-izobraževalnem procesu z dijaki. Naša naloga je bila, da ugotovimo trenut-no klimo v kolektivu, opredelimo želene spremembe, izberemo prednostnopodročje izboljšave in naredimo akcijski načrt.

KlKlKlKlKljučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: izobraževanje, projekt, klima, akcijski načrt, nedoslednost.


Contemporary period requires boarding schools to adapt quickly and pro-perly to social changes, so that they can sustain an endurable future. In ac-cordance with that a constant education of teachers is necessary for theirprofessional improvement and reflection about flexibility of their workingpositions. The educators at Poljane Boarding school decided to join the pro-ject »Networks of learning schools 2« for the second year in a row; the pro-ject is organized by The school for principals. Our attention was drawn byvery interesting content under the title: Developing climate for successfulwork. Furthermore, we believed that we can acquire a lot of knowledgeand new experiences, that could be useful in interpersonal relationshipsand educational process with our students. Our task was to establish the

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2978

79

climate in the working collective at the time being, to determine the modi-fications, to choose the priorities for improvement and to carry out the ac-tion plan.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords: ds: ds: ds: ds: education, project, climate, action plan, inconsistency.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2979

80

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2980

81

Alternativni modeli vzgoje

Alternative educational models

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2981

82

Z VZGOJO STARŠEVDO USPEŠNIH OTROK

BY EDUCATING PARENTSTO MORE SUCCESSFUL CHILDREN

KKKKKatja Bilbanatja Bilbanatja Bilbanatja Bilbanatja BilbanMladinski dom Jarše, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


Otroci so v veliki meri slika vzgojnih prijemov svojih staršev, tudi otroci inmladostniki, ki bivajo v stanovanjskih skupinah.

Vzgojitelji verjamemo, da starši svoje otroke vedno vzgajajo z dobrimi na-meni in v prepričanju, da vzgajajo prav. Njihova filozofija vzgajanja oz. oseb-na prepričanja o tem, kako je otroke potrebno vzgajati, pa so tista, ki solahko bolj ali manj napačna. Zato je ena izmed pomembnih nalog vzgojite-ljev, da v času bivanja njihovega otroka ali mladostnika pri nas skušamonačrtno spremeniti vzgojno filozofijo staršev in tako otroku omogočiti us-treznejšo socializacijo.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: stanovanjske skupine, delo s starši, vzgojni slog, prepriča-nja, mercedes model vzgoje.


Children are largely a reflection of parental approaches to upbringing. Thisalso holds true for the children and adolescents who stay in the residentialhome groups.

We belive that paretns always raise their children with good intentions andin belief that they are doing things right. Their philosophy or personal be-liefs on child rearing are those which could be more or less false. In recog-nising the problems of false parental beliefs, educators, when working withparents of children who are placed in our residntial home group, try to

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2982

83

sistematically change parental philosophy and thus enable more adequatesocialization of a child.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: residential homes, work with parents, styles of upbringing, be-liefs, mercedes model.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2983

84

SPOŠTOVANJE OTROKOVE INTEGRITETE KOTTEMELJNA VREDNOTA VZGOJNEGA PROCESA

THE RESPECT FOR CHILDREN’S INTEGRITY AS ABASIC VALUE OF THE EDUCATIONAL PROCESS

Ajda OrAjda OrAjda OrAjda OrAjda OrlololololovvvvvDijaški dom Poljane, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


Skozi desetletne izkušnje na področju vzgojnega dela z dijakinjami v dijaš-kem domu, številna izobraževanja za osebnostno in profesionalno rast terizkušnjo starševstva sem spoznala, da je osnova vsakršnega vzgojnega de-lovanja spoštljiva komunikacija z otrokom, ki temelji na enakovrednosti, em-patiji, odprtosti, iskrenosti pri izražanju lastnih misli in čustev ter spoštova-nju tako otrokovih kot tudi lastnih mej in integritete. Na ta način lahko us-tvarimo dobre možnosti za pristen stik z otrokom in za konstruktivno sode-lovanje, ki krepi otrokovo pozitivno samopodobo ter mu omogoči, da se raz-vija v osebo, odgovorno do sebe in drugih, kar je eden najpomembnejšihciljev vsakršnega vzgojnega procesa ter želja vseh nas, ki smo starši oziro-ma smo izbrali poklic vzgojitelja.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: integriteta, otrok, vzgoja, spoštovanje, odgovornost, kon-struktivno sodelovanje.


Thanks to ten years’ experience of being an educator in a boarding school,numerous trainings for personal and professional growth and the expe-rience of being a parent I realized that respectful communication withchildren, based on equality, empathy, openness, honesty in expressingone’s thoughts and emotions as well as the respect for children’s and one’sown boundaries and integrity is the basis of every educational activity.This is a way to create good opportunities for authentic contact with chil-dren and for constructive co-operation, which strengthens children’s

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2984

85

positive self-image and enables them to develop into persons, responsiblefor themselves and others, which is one of the most important goals of everyeducational process and a wish of all of us who are parents or have chosento become professional educators.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: integrity, children, education, respect, responsibility, construc-tive co-operation.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2985

86

POT DO DIJAKA, POT DO SEBE(BREZ MEGLE V GLAVI)

PATH TO A STUDENT, PATH TO HIMSELF(WITHOUT FOG IN MY HEAD)

NNNNNatatatatataša Kaša Kaša Kaša Kaša Kokokokokokol, Ana Kol, Ana Kol, Ana Kol, Ana Kol, Ana KorororororačinačinačinačinačinDŠD Novo mesto, Novo mesto, Slovenija

[email protected], [email protected]


Projekt »Brez megle v glavi« je avtorski projekt dr. Viljema Ščuka. Gre zaštiriletni projekt, v okviru katerega poteka kontinuirano teoretično in prak-tično izobraževanje za mentorje, ki ga vodi in izvaja avtor projekta, določe-ne vsebine pa predstavljajo posamezni drugi strokovnjaki. Dr. Viljem Ščukaje povabil k sodelovanju različne strokovne delavce, ki se tako ali drugačeukvarjamo z mladimi v izobraževalnih in ostalih ustanovah. Cilj avtorja je,da izobrazi mentorje, ki s pomočjo novega znanja in osebne izkušnje vzpo-redno delamo z izbranimi skupinami šolske mladine.

Projekt spodbuja razvoj osebnosti po gestaltnih načelih. Gestalt se zavzemaza celostni pristop, in sicer za urjenje in ozaveščanje gibalnih sposobnosti,čutnih zaznav, čustvene odzivnosti, miselnih spretnosti, socialne in duhov-ne (metafizične) naravnanosti. Vključuje torej spodbujanje občutka lastnevrednosti, odkritosti, odgovornosti, dobronamernosti in strpnosti do dru-gačnosti drugih, kar je ključnega pomena za oblikovanje osebnosti. Te ob-čutke lahko razvija posameznik od otroštva do zrele dobe le ob ustreznemsodelovanju socialnega okolja (sovrstniki, starši, učitelji, šolski zdravniki indrugi pomembni odrasli). Gestalt postavlja učenje na drugo mesto, saj sešolar ali odrasli zmorejo učiti le, če so učenje kot lastno potrebo ozavestili inse je lotevajo brez prisile.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: izobraževanje, mentorji, dijaki, kompetence, razvoj oseb-nosti.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2986

87


Under the project »Without fog in my head«, headed by dr. Viljem Ščuka,we tutors are training for work in the formal and informal groups in schoolsand boarding school by the principles of Gestalt therapy. With integrateddevelopment of personality we want young people to achieve greater moti-vation to learn and work, bigger responsibility, relaxation and creativity.We want them to achieve greater credibility with others, more determina-tion in practice, less delinquency and less abuse of alcohol and drugs. Edu-cational approaches in today’s society are becoming too tied only to the ca-re of physical and mental health, but increasingly, limited concern for thespiritual development - this is informed life and work, which would allowadolescents an autonomy and responsibility in making a decision. With helpof experimental workshops we provide selected groups of young people todevelop and achieve five basic competencies, namely: the need for security,awareness, loyalty, relevance and effectiveness.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: education, tutors, young people, competence, development ofpersonality.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2987

88

SISTEMSKI PRISTOP K OBRAVNAVI MLADOSTNIKA

SYSTEMIC APPROACHTO ADOLESCENT TREATMENT


[email protected]


Sistemsko razmišljanje nam omogoča iz težave mladostnika pridobiti mno-ge pomembne informacije glede razvojnega cikla družine, njene strukture,načinov ohranjanja ravnotežja ter spoprijemanja s problemi. Podobno lah-ko razumemo tudi dogajanja v vseh drugih sistemih, tudi v institucijah zaizvendružinsko vzgojo. Težava ima vedno tudi neko svojo funkcijo, ki namomogoča razumeti, zakaj se je v družini, pri posamezniku sploh pojavila oz.zakaj vztraja, nam olajša iskanje novih načinov spoprijemanja in kot takalahko predstavlja tudi priložnost za spremembo in rast.

KlKlKlKlKljučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: sistemski pristop, mladostnik, družina, težave, stanovanj-ska skupina.


Systemic approach to adolescents with problems enables us to gain muchinformation about life-cycles of their family, its structure, homeostatic at-tempts and problem coping strategies within family as we involve family inthe treatment. We can understand similar also activities within all othersystems, also child and youth care institutions. Problem has always also acertain function that enables us understanding of the existence and insi-stences of the problem at individual or family. It eases us searching for newways of approaching the problem and introduces an opportunity for chan-ge and growth.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: systemic approach, youngster, family, problems, residential ho-me.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2988

89

Vodenje in management

Management in the processof education and schooling

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2989

90

UNAPREĐIVANJE ODGOJNO – OBRAZOVNOGRADA U UČENIČKIM DOMOVIMA KROZ RAZVOJ

PODUZETNIČKE KOMPETENCIJE

IMPROVING EDUCATIONAL WORK IN BOARDINGSCHOOLS BY DEVELOPING ENTREPRENEURSHIP

COMPETENCE

mrmrmrmrmr.sc. Andr.sc. Andr.sc. Andr.sc. Andr.sc. Andreja Mareja Mareja Mareja Mareja MarcececececetićtićtićtićtićUčenički dom Tina Ujevića, Zagreb, Hrvatska

[email protected]. Son.sc. Son.sc. Son.sc. Son.sc. Sonja Kja Kja Kja Kja Kooooovvvvvačačačačačeeeeevićvićvićvićvić

Filozofski fakultet u Splitu, Split, [email protected]

NNNNNail Abdel Jabbarail Abdel Jabbarail Abdel Jabbarail Abdel Jabbarail Abdel JabbarDelfin – akademija za cjeloživotno obrazovanje, Zagreb, Hrvatska

nail.abdel.jabbar©gmail.com


Vzgoja in izobraževanja sta pomembna za razvoj kompetenc, ki so potrebneza kvalitetno življenje vsakega posameznika, da se lahko znajde v različnihživljenjskih situacijah. Ena od ključnih referenci n kompetenc evropskegaokvira je kompetenca za podjetništvo. Vključena je v hrvaške strateške vzgoj-no-izobraževalne načrte in predvideno je, da se vzgoja za podjetništvo vključiv vzgojno-izobraževalne organizacije. V tem članku je prikazana potrebapo uvajanju podjetniške kompetence v vzgojno-izobraževalno delo v dijaš-kih domovih.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: dijaški dom, NOK, evropski referenčni okvir kompetenc zavseživljenjsko učenje, podjetniška kompetenca.


Education is accountable for the development of key competences for qua-lity living and the ability to manage complex life situations.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2990

91

Entrepreneurship competence is one of eight key competences within theEuropean Reference Framework of Key Competences for Lifelong Learning.The importance of entrepreneurship as a key competence is therefore re-cognized in the Croatian strategic educational documents, suggesting thateducation for entrepreneurship will be introduced into all educational in-stitutions. The paper discusses the need to introduce entrepreneurship com-petence into educational work in boarding schools.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords: ds: ds: ds: ds: boarding schools, national curriculum framework, European Re-ference Framework of Key Competences for Lifelong Learning, entrepre-neurship competence.


Odgoj i obrazovanje odgovorno je za razvoj ključnih kompetencija koje supotrebne za kvalitetan život i koje omogućavaju svakom pojedincu snalaže-nje u kompleksnim životnim situacijama. Jedna od osam ključnih kompe-tencija koje čine tzv. Europski referentni kompetencijski okvir je i poduzet-nička kompetencija. Važnost poduzetništva kao kljucne kompetencije pre-poznata je i u hrvatskim strateškim obrazovnim dokumentima pa se pred-viđa uvođenje obrazovanja za poduzetništvo sve odgojno – obrazovne usta-nove. U ovom radu prikazana je potreba uvođenja poduzetničke kompeten-cije u odgojno – obrazovni rad učeničkih domova.

KlKlKlKlKljučne rijučne rijučne rijučne rijučne riječi: ječi: ječi: ječi: ječi: učenički dom, NOK, europski referentni okvir kompetencijaza cjeloživotno učenje, poduzetnička kompetencija.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2991

92

PROJECT MANAGEMENT IN BOARDING SCHOOLS

PROJEKTNI MENEDŽMENT V DIJAŠKIH DOMOVIH

UPRAVLJANJE PROJEKTIMA (PROJECTMANAGEMENT) U UČENIČKIM DOMOVIMA

mrmrmrmrmr.sc. Andr.sc. Andr.sc. Andr.sc. Andr.sc. Andreja Mareja Mareja Mareja Mareja MarcececececetićtićtićtićtićUčenički dom Tina Ujevića, Zagreb, Hrvatska

[email protected]. sc. Ili. sc. Ili. sc. Ili. sc. Ili. sc. Ilija Krsja Krsja Krsja Krsja Krstttttanoanoanoanoanovićvićvićvićvić

Učenički dom Tina Ujevića, Zagreb, [email protected]


Projektno delo kot orodje, znaje, veščina in tehnika pridobiva v dijaških do-movih vse večji pomen. Prav tako ima projektno delo vse večji pomen v vzgoj-no-izobraževalnih organizacijah. Ne glede na to, da ima projektno delo vglobalni družbi in v drugih državah že kar precej dolgo tradicijo, se je vRepubliki Hrvaški ta način dela pojavil šele v obdobju zadnjih desetih let.Vtem članku bo predstavljen model projektnega dela v dijaških domovihkot ena izmed smernic vzgojno-izobraževalneha dela v teh organizacijah.To j etudi v skladju z osnovnimi smernicami evropske dimenzije izobraže-vanja, ki vključujejo demokratičnost in ključne kompetence vseživljenjske-ga učenja (Evropski referenčni okvir 2004)

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: dijaški dom, NOK, evropski referenčni okvir kompetenc zavseživljenjsko učenje, projektni menedžment.


Project management in student residence halls, in the form of applyingknowledge, skills, tools and techniques in project activities to achieve pro-ject objectives, becomes increasingly important in educational work. Des-pite the fact that project work is a key method in developed European coun-tries today, a clearly defined need to introduce it into Croatian educational

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2992

93

institutions appeared alongside the emergence and application of new tech-nologies in the last 10 years. The paper presents an example of the projectmodel in student residence halls as a guideline to improve educational workin these institutions according to basic principles of the European dimen-sion in education which involves democracy (participation and responsibi-lity of a large number of participants and users in education) as well as keycompetences for lifelong learning (European Reference Framework of KeyCompetences for Lifelong Learning, 2004).

KKKKKeeeeeywywywywywororororords: ds: ds: ds: ds: boarding school, national curriculum framework, European Re-ference Framework of Key Competences for Lifelong Learning, project ma-nagement.


Upravljanje projektima u učeničkim domovima, kao primjena znanja, vje-ština, alata i tehnika na projektne aktivnosti da bi se zadovoljili projektniciljevi, dobiva sve veći značaj u odgojno – obrazovnom radu ovih ustanova.Iako je u razvijenim europskim zemljama projektna nastava danas jedna odnezaobilaznih metoda rada, jasno izražena potreba za uvođenjem projekt-nog načina rada pojavila se u obrazovnim institucijama u RH s pojavom iprimjenom novih tehnologija unatrag 10-ak godina. U ovom radu predsta-vit će se primjer projektnog modela u učeničkim domovima, kao jedna odsmjernica unapređenja odgojno – obrazovni rad ovih ustanova, sukladnoosnovnim odrednicama europske dimenzije obrazovanja koja uključuje de-mokratičnost (uključenost i odgovornost širokoga kruga sudionika i kori-snika obrazovanja) i ključne kompetencije za cjeloživotno učenje (Europskireferentni okvir, 2004).

KlKlKlKlKljučne rijučne rijučne rijučne rijučne riječi: ječi: ječi: ječi: ječi: učenički dom, NOK, europski referentni okvir kompetencijaza cjeloživotno učenje, project management.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2993

94

POKLICNA KULTURA IN PROFESIONALIZEM

PROFESSIONAL CULTUREAND PROFESSIONALISM

SSSSStttttanislaanislaanislaanislaanislav Kinkv Kinkv Kinkv Kinkv KinkDijaški dom Ivana Cankarja, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


Vzgojno-izobraževalne institucije kot organizacije potrebujejo managementza doseganje učinkovitosti in kakovosti. Pri tem poleg strokovnega znanja inizkušenj igrajo veliko vlogo tudi osebnostne lastnosti vzgojiteljev, ki so po-membne za uspešno pedagoško delo. Posameznik se mora vključevati v pro-cese izobraževanja v vseh obdobjih svojega življenja. Pripravljenost odraslihza vključevanje v različne oblike izobraževanja in rezultat, ki ga bodo doseglije odvisen od različnih dejavnikov. Prispevek izpostavlja pomembnost med-sebojnega komuniciranja zaposlenih v dijaškem domu. Kakovost, trajnost inkreativna uporaba znanja ter socialnih veščin, so sodobni atributi, ki jih gledena raziskavo in praktične izkušnje največkrat ne dosegamo v celoti.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: komuniciranje, poslušanje, dialog, motečnost, sestanek.


Educional institucions are part of the organizational system in which a ma-nagement is need so that effenciency and quality can be achived. The roleof educators with their own expertise, experiences and personal qualitiesare very important for the pedagogical work. Individuals should educatethemselves in any periodof their lives, in adulthood as well. There are seve-ral factors affecting adult education and its sucess. The thesis analyses prin-ciples on employee´s interpersonal communication in student´s dormitory.Our educational system has feild to implement all modern standards suchas quality, sustainability and creative usage of knowledge and social skilsaccording to surveys and practical experience.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: communication, listening, dialogue, inconvenience, appointment.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2994

95

UPORABNOST AKCIJSKEGA RAZISKOVANJAPRI VODENJU V DIJAŠKEM DOMU

SUITABILITY OF ACTIONAL RESEARCHWITH MANAGING THE HALL

OF RESIDENCE FOR STUDENTS

NNNNNatatatatataša Fifaša Fifaša Fifaša Fifaša FifoltoltoltoltoltDijaški dom Poljane, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


Za akcijsko raziskovanje je značilno, da ga izvajajo tisti, ki jih določena si-tuacija neposredno zadeva in so osebno zainteresirani, da bi to situacijo preu-čili in izboljšali (npr. vzgojitelji, ravnatelji). Akcijsko raziskavo opredelimokot niz akcijskih korakov, ki so povezani v spirali, in sestavljeni iz treh medseboj povezanih postopkov: načrtovanja, akcije in refleksije. Akcijsko razi-skovanje vedno izhaja iz konkretnih problemov in obravnava praktična vpra-šanja, pri katerih obstajajo realne možnosti za izboljšave ter se izogiba prob-lemom, na katere ni moč vplivati. Za vodjo je akcijsko raziskovanje tudi orod-je upravljanja, ki daje možnost sistematičnega reševanja nalog in težav teromogoča evalvacijo. V prispevku predstavljam praktične primere uporabeakcijskega raziskovanja pri vodenju dijaškega doma.

KlKlKlKlKljučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: akcijsko raziskovanje, vodenje, dijaški dom.


Action research is typically performed by those who are directly involved ina certain situation and are therefore personally interested in investigatingand improving the situation (e.g. educators, headmasters). Action researchis defined as a string of action steps, which are connected in a spiral andconsist of three interconnected procedures: planning, action and reflection.Action research always derives from concrete problems and deals with prac-tical questions with real possibilities of improvements on the one hand, andavoids problems which cannot be influenced on the other hand. A leader

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2995

96

also uses action research as a management tool, which offers a possibilityof systematic task/problem solving and enables evaluation. The paper pre-sents practical examples of action research application in boarding schoolmanagement.

KKKKKeeeeeywywywywywororororordsdsdsdsds: action research, management, boarding school.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2996

97

VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIHV DIJAŠKIH DOMOVIH

LIFELONG LEARNINGOF STUDENT HOME EMPLOYEES

NNNNNatatatatataša Kaša Kaša Kaša Kaša Kajba Gorjupajba Gorjupajba Gorjupajba Gorjupajba GorjupDijaški dom Celje, Celje, Slovenija

[email protected]


Organizacije, ki so usmerjene v prihodnost, so prioritetno usmerjene v pro-cese pridobivanja in uporabe novih znanj. Vseživljenjsko učenje je nedvom-no nuja in posamezniki, ki se združujejo v organizacijah, imajo v sodobnemčasu veliko možnosti za pridobivanje novih znanj, spretnosti in veščin pre-ko vključevanja v različne programe vseživljenjskega učenja. Avtorica bo vprispevku predstavila predvsem spodbude in ovire, ki jih pri vključevanju vprocese vseživljenjskega učenja zaznavajo zaposleni v dijaških domovih. Po-sebej pa bo v prispevku predstavila rezultate, ki se bodo navezovali na od-nos vodstev do obravnavane tematike.

KlKlKlKlKljučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: management, zaposleni, vseživljenjsko učenje, dijaški dom.


Organizations that are oriented in the future have a priority focusing on theprocesses of production and application of new knowledge. Lifelong lear-ning is clearly a necessity and individuals who are joining the organizationin modern times have many opportunities to acquire new skills and know-ledge through involvement in various programs of lifelong learning. Theauthor will represent the contribution of particular incentives and obstac-les to the integration of the lifelong learning process percived by employeesof the student homes. In particular there will be represented the results con-tributed to the relationship of leadership to the present topic.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: management, employees, lifelong learning, student home.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2997

98

EKONOMIKA POSLOVANJA V DIJAŠKIH DOMOVIH

ECONOMIC MANAGEMENT IN BOARDINGSCHOOLS

MirMirMirMirMirella Ceglar Jurinčičella Ceglar Jurinčičella Ceglar Jurinčičella Ceglar Jurinčičella Ceglar JurinčičFakulteta za management Koper, Koper, Slovenija

[email protected] JurinčičEdelman JurinčičEdelman JurinčičEdelman JurinčičEdelman Jurinčič

Dijaški in študentski dom Koper, Koper, [email protected]


Ekonomika poslovanja, ki obravnava problematiko poslovnega procesa inznotraj njega tudi poslovne odnose, je v dijaških domovih slabo opredelje-na in premalo prisotna. To je zaznati tako v poslovnih poročilih kakor tudipri načrtovanjih poslovnega leta. Ekonomika poslovanja temelji na pozna-vanju ekonomije in organizacije poslovanja.

Pričujoč zapis predstavlja finančne vire in stroške, obnašanje teh stroškov,elemente tržnega spleta, oblikovanje cen in analizo poslovnega procesa vdijaških domovih.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: ekonomika, organizacija poslovanja, stroški, trg, cena.


Economic management concerning the problems of business process andits relations in boarding schools is not well defined and/or not enough pre-sent. This is evident from annual reports and plans as well. Economic ma-nagement is based on the understanding of economics and on the organi-sation of management itself.

The present article describes financial sources and expenses, market cir-cumstances, prices and analyze of the business process in boarding schools.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: economics, organization of management, expenses, market, price.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2998

99

Integriteta, kompetence in avtonomijav vzgojnem delu

Integrity, competences and autonomywithin educational work

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:2999

100

TEMELJNI VIDIKI USTREZNE USPOSOBLJENOSTIVZGOJITELJA PRI VZGOJNEM DELU

Z ADOLESCENTI

THE BASIC ASPECTS OF THE APPROPRIATEQUALIFICATIONS OF THE EDUCATOR IN THE

EDUCATIONAL PROCESS WITH ADOLESCENTS

mag. Alenka Lokarmag. Alenka Lokarmag. Alenka Lokarmag. Alenka Lokarmag. Alenka LokarZavod za usposabljanje Janeza Levca, Ljubljana, Slovenija

[email protected]


Vzgojno-izobraževalni proces poteka v dveh smereh: kot posredovanje zna-nja, izkušenj, vrednot, ki jih odraščajoči osvaja in se postopoma vedno boljavtonomno vključuje v svoje ožje in širše okolje, po drugi strani pa je ta kon-tekst tudi prizorišče, kjer posameznik zaživi svojo enkratnost, neponovlji-vost in tudi sam prispeva k oblikovanju svojega ožjega in širšega okolja. Izsistemskega vidika želimo v prispevku izpostaviti tri vprašanja in odgovoreosvetliti iz pregleda sodobnih raziskav, prakse in smernic na področju vzgojein izobraževanja: V čem je specifičnost slovenskih adolescentov v sodobnidružbi zaznamovan s procesom individualizacije? Kateri elementi v vzgoj-nih izkušnjah morajo biti bolj izpostavljeni, da bo adolescent s pomočjovzgojnih izkušenj lahko oblikoval zdravo osebno identiteto? Katere kompe-tence naj ima vzgojitelj, da bo gotov, da je profesionalen in korektno kosvzgojnim izzivom in da bo znal in zmogel svoje delo ustrezno pozitivnoovrednotiti? Kljub nenehnim zahtevam po napredku in spremembam napodročju vzgoje in izobraževanja, so vzgojitelju lahko v pomoč bazična/te-meljna znanja in kompetence, ki jih nato lahko zavestno in kritično nadgra-juje, ne da bi slepo in nekritično sledil najrazličnejšim trendom in priporo-čilom, se v njih neorientirano izgubljal, počutil le preobremenjenega, zme-denega in nekompetentnega. Ustrezna temeljna usposobljenost omogočavzgojitelju, da se zna zamejiti v nalogah in odgovornostih, ki se nanašajo naneposredni vzgojni odnos vzgojitelj-adolescent-starši in istočasno sodelo-vati z ostalimi kolegi in strokovnjaki znotraj posamezne ustanove in tudi sstrokovnjaki v zunanjih ustanovah.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:29100

101

KlKlKlKlKljučne besedejučne besedejučne besedejučne besedejučne besede: sistemski vidik vzgoje, procesi indivdualizacije, adolescen-ca, vzgojni proces, kompetence vzgojitelja.


There are two basic tasks of the educational process: on one side this is thetrasmission of knowleadge, experiences and the system of values to adoles-cents who are in the process of achieving the personal autonomy in theirimmediate and larger enviroment and on the other side, this is the socio-cultural contest where an adolescent can lead his own life like a unique in-dividual and can contribuite to the formation of his surroundings and con-ditions of life. There are three basic questions that the talk deals with: Whatare the specific charateristics of Slovenian adolescents in the contemporarySlovenian society according to the process of individualization? Which ele-ments of educational experiences can promote the healty development of apersonal identity? Which kind of qualifications does the educator need tobe sure that he is professional enough and that he is completely able to dealwith the challenges of the contemporary society and to evalvate adequatlyhis work in the professional field? Despite the continuous demands becau-se of the progress and changes in the educational areas, the educator canobtain the basis knowledge and qualifications which he can develop andrebuild. Solid basis qualifications help the educator to be oriented and pre-vent him from being disoriented because of the aboundance of directions,recommandations, theories and practices. Solid basis qualifications also helpthe educator to cope with his professional tasks and responsabilities whichare connected with the immediate educational process and relationshipswith adolescents and their parents and to cooperate with his colleagues inteam and with professional in other institutions.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: systemic perspective, process of individualization, adolescen-ce, educational process, basis qualifications.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:29101

102

AVTORITETA IN AVTONOMIJA V VZGOJI

AUTHORITY AND AUTONOMY IN EDUCATION

Ana TAna TAna TAna TAna TrrrrrtniktniktniktniktnikCIRIUS Kamnik, Kamnik, Slovenija

[email protected]


Prispevek obravnava avtoriteto in avtonomijo vzgojitelja v institucionalnivzgoji. Postavlja se vprašanje, kakšno vlogo imata avtoriteta in avtonomijav vzgoji in ali sta vzgojiteljeva avtoriteta in avtonomija v času družbenihsprememb in spremenjeni šolski politiki na preizkušnji. Vzgojitelj brez av-toritete in avtonomije v vzgojno - izobraževalnem procesu ne more delova-ti, prav tako pomembno vplivata na razvoj njegove kariere. V zaključku pris-pevka je predstavljeno razmišljanje, kako naj si vzgojitelj v sodobni vzgojizagotovi avtoriteto in postane bolj avtonomen. Strokovna avtonomija vzgo-jitelja predstavlja osnovno pričakovanje institucije in središčno idejo vzgoji-teljevega delovanja.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: avtoriteta, avtonomija, vzgojno delo, vzgojitelj, kariera.


This article deals with authority and autonomy of educators in institutionaleducation. The question posed is what the role of authority and autonomyin education is and whether educator’s authority and autonomy are put tothe test in times of social changes and different school policy. An educatorcannot work without authority and autonomy in an educational processwith both concepts also influencing their career development. A reflectionof how to maintain authority and autonomy in modern education is pre-sented in conclusion. Educator’s professional autonomy is a part of institu-tion’s expectations and is a central idea of educator’s work.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: authority, autonomy, education, educator, career.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:29102

103

OSEBNOSTNA IN PROFESIONALNA RASTVZGOJITELJA SKOZI MEDOSEBNI ODNOS Z DIJAKI

PEDAGOGUE’S PERSONAL AND PROFESSIONALDEVELOPMENT WITHIN THE RELATIONSHIP

WITH PUPILS

TTTTTina Vina Vina Vina Vina VrrrrrčččččonononononDijaški dom SŠ Veno Pilon, Ajdovščina, Slovenija

[email protected]


Prispevek govori o medosebnem odnosu vzgojitelja z dijaki, skozi kateregavzgojitelj nabira izkušnje in možnosti za osebnostno in profesionalno rast.Predstavljena so zmotna prepričanja, ki vodijo odrasle pri delu z mladimi inso navadno vzrok konfliktov med odraslimi in mladimi. V zadnjem delu jeutemeljena odgovornost vzgojitelja kot strokovnega delavca po neprestaniskrbi za osebnostno in profesionalno rast ter kritična samorefleksija in su-pervizija kot temeljni prvini v tem procesu.

KlKlKlKlKljučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: jučne besede: medosebni odnos, osebnostna rast, profesionalna rast, kri-tična samorefleksija, supervizija.


The following article analyses the relationship between pedagogue and pu-pil as relationship in which pedagogue gets experiences and opportunitiesfor his personal and professional development. Than follows the presenta-tion of misbelieves that lead adults when working with young people andare usually cause of conflicts between adults and young people. In the lastpart paper talks about pedagogue’s responsibility for continuously takingcare of his personal and professional development and about critical self-reflection and supervision as basic principles in that process.

KKKKKeeeeeywywywywywororororordsdsdsdsds: relationship between pedagogue and pupil, personal develop-ment, professional development, critical self-reflection, supervision.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:29103

104

MOSTOVI MED GENERACIJAMI

BRIDGES BETWEEN GENERATIONS

LidiLidiLidiLidiLidija Hamlerja Hamlerja Hamlerja Hamlerja HamlerDijaški dom Antona Martina Slomška, Maribor, Slovenija

[email protected]


V družbi, ki je vse bolj kompleksna in hkrati zahteva ustrezno oblikovanjeidentitete posameznika, je toliko bolj pomembno, kakšna je vloga in kakšniso viri medgeneracijske solidarnosti v dijaškem domu z vidika socializacijein družbenih okoliščin.

Preko medgeneracijskega sodelovanja je treba pomagati mladi, srednji instari generaciji, da bodo prerasle indiferentnost, nezaupanje in zavračanjedejavnega sodelovanja ter odgovornosti za skupnost. Življenje v družbi jetreba urediti tako, da bo omogočalo in pospeševalo soudeležbo posamezni-kov vseh generacij in ovrednotilo zmožnosti vsakega izmed njih. Treba jevzgajati mlade – v ustanovah in zunaj njih – k solidarnosti do srednje inpredvsem stare generacije. Ta medgeneracijska solidarnost lahko najde svojizraz tudi v druženju, ki ga lahko mladi podarijo stari generaciji. Vrednote,kot so hvaležnost, predanost, druženje, sprejemanje in spoštovanje, pome-nijo izziv za vsakogar, ki mu je do rojstva nove humanizacije, torej tudi zamlade.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje, medgene-racijska solidarnost, mladi, dijaški dom.


In the society that is increasingly complex and that at the same time de-mands proper shaping identity of an individual, the question what role theintergenerational solidarity should play in a residence hall for students andwhich should be its sources in the light of socialization and social circum-stances is gaining importance.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:29104

105

Through the intergenerational cooperation it is necessary to render assi-stance to the young, middle and old generation to outgrow indifference,distrust and repudiation of the active participation and responsibility forthe community. Life in society must be arranged so that participation of theindividuals of all generations is stimulated and abilities of each of them areappreciated. Young people in institutions and outside them must be raisedtowards solidarity with middle and above all towards the aged generation.This intergenerational solidarity can be expressed also in keeping companythat young people bestow to the aged generation. The values like gratitude,devotion, keeping company, receiving and respect present a challenge forevery person who care about the birth of a new humanisation, and therefo-re for young people as well.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: intergenerational cooperation and integration, intergeneratio-nal solidarity, young people, residence hall for students.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:29105

106

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJEV DIJAŠKEM DOMU PTUJ

INTERGENERATIONAL COOPERATIONIN BOARDING SCHOOL

DarDarDarDarDarkkkkka Jura Jura Jura Jura Jurgec, Klementina Pulkgec, Klementina Pulkgec, Klementina Pulkgec, Klementina Pulkgec, Klementina PulkoooooDijaški dom Ptuj, Ptuj, Slovenija

darka.jurgec@guest. arnes.si


V Dijaškem domu Ptuj imamo pozitivne izkušnje z izvajanjem medgenera-cijskega sodelovanja (oz. medgeneracijske vzgoje). Medgeneracijsko delu-jemo pri izvajanju vzgojno- izobraževalnega dela in tudi v izvajanju projek-tov, v katere smo bili izbrani preko Evropskih socialnih skladov (v nadalje-vanju ESS), ter ostalih razpisov. Lahko rečemo, da je medgeneracijsko so-delovanje zelo dobro zaživelo, saj je interes sodelovanja, tako učencev s po-sebnimi potrebami, kakor tudi učencev srednjih šol in dijakov velik. Vklju-čujejo se v načrtovane aktivnosti in izvajajo določene naloge z veliko meroodgovornosti in zadovoljstva. Medsebojni odnosi na vseh relacijah so se iz-boljšali, tako, da jih sedaj uspešno nadgrajujemo. Ugotavljamo, da moramos takšnimi aktivnostmi nadaljevati tudi v prihodnje.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: medgeneracijsko sodelovanje; vzgojno-izobraževalno de-lo; medskupinsko vzgojno delovanje, kazalci kakovosti; integracija, inklu-zija.


In boarding school Ptuj we have positive experiences with the implementa-tion of intergenerational cooperation. We are performing it in our educa-tional work and also with derivation of specific projects for which we havebeen selected through the ESF and other calls. We could say that the inter-generational cooperation is very well realized because the interest for thecooperation, so as pupils with special needs, as well as students of regularhigh schools and students, is very big. They participate in all of the planned

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:29106

107

activities and perform specific tasks with great responsibility and satisfac-tion. Comprehensive mutual relations have improved and we are success-fully upgrading them. We note that such activities should continue in thefuture.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: intergenerational cooperation; educational work, intergenera-tional educational performance ; quality indicators; integration, an inclu-sio

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:29107

108

VZGOJA KOT NEMOGOČ POKLIC

EDUCATING – AN IMPOSSIBLE JOB

Benedikt LičBenedikt LičBenedikt LičBenedikt LičBenedikt LičenenenenenDijaški dom SŠ Veno Pilon, Ajdovščina, Slovenija

[email protected]


Vzgajanje kot nemogoč poklic. Nemogoč v primerjavi z drugimi poklici, kjersta pot in način znana za dosego nekega cilja. Določena vzgojna pot pa lah-ko pripelje tudi do nasprotnih ciljev od pričakovanih. Vzgoja je možna le kotsprotna refleksija, zato je upravičeno razbijanje vsake iluzije, da so mogočanavodila za vzgojo.

Nemogoč poklic kot neprimeren. Neprimeren času. Neprimeren prostoru.

Menim, da je prav ta »nemogočnost« vzgoje edina možnost, da lahko vzgo-jitelj vzgaja ali pa se vsaj ukvarja s tem, čemur pravimo vzgoja.

Tudi ko vzgojitelj misli, da ne vzgaja, deluje vzgojno. Avtoriteta je podelje-na, transfer se aktivira ter nezavedno je že prisotno. Vzgojiteljevo in neza-vedno tistega, komur je vzgoja namenjena, otroka.

KlKlKlKlKljučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede:jučne besede: vzgoja, znanje, subjekt, transfer, nezavedno, avtoriteta.


Educating – an impossible job. The job of an educator is impossible in com-parison to other jobs where the way and methods how to reach the aim areknown. Aims which have been achieved by using a certain method of edu-cating can be just the opposite of what has been expected. Educating is pos-sible only if the reflexion is carried out all the time. Therefore it is irrationalto have an illusion that instructions for educating are possible.

An impossible job - inappropriate to the time and place.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:29108

109

In my opinion, it is exactly this »impossibility’ which gives the educator theonly chance to educate or at least to deal with that what is called educating.

Even when the educator thinks that he is not educating, he educates. Theauthority is given to him, transfer is activated and it is present unconsci-ously on the side of the educator as well as on the side of a child.

KKKKKeeeeeywywywywywororororords:ds:ds:ds:ds: educating, knowledge, subject, transfer, unconsciously, autho-rity.

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:29109

110

METHODS FOR PARENTING:WHY AND WHY NOT?

VZGOJNE METODE:ZAKAJ IN ZAKAJ NE?

Jesper JuulJesper JuulJesper JuulJesper JuulJesper JuulFamily-Lab International, Danska

[email protected]


During the last two decades the conditions for parents have changed moreradically than ever before in our history. The importance of the quality ofthe child-parent relationship has been discovered and the »subject-subjectrelationship« has been emphasized. Systems Theory is widely recognizedas the most comprehensive theory with regard to analyzing and healingfamily conflicts as well as individual pain. The set of common values andmoral consensus does no longer exist and parents lost a lot of their externalsupport. Pedagogic has tried to compensate for this, but since the nature ofprofessional pedagogic and private childrearing is fundamentally differentit has been unsuccessful.

When you install a method between a parent and a child you establish asubject-object-relationship with the child as the object. This kind of rela-tionship is far from optimal. The process is violating the emotional and exi-stential integrity of children. The more you violate the integrity of a humanbeing the more this human being will conform to the demands and expec-tations which means that these methods are bound to »work«.

The crucial ethical, professional and political question is not what works, buthow and why it works. We do not need another politically motivated altera-tion of parenting but we do need a continued development based on the ex-periences of today’s parents and their dialogue with different groups of pro-fessionals. As of today nobody has the complete answer to the most impor-tant question of them all, »How do we as adults exercise our leadership overchildren and youth in ways that do not violate their personal integrity?«

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:29110

111

This question is also asked and not yet answered within industry, politicsand education, so please be patient and don’t take your frustration out onour children in the form of overly simplified methods. Stop thinking primi-tively in opposites and help us formulate genuine alternatives to everyt-hing that does not serve individuals and/ or families and communities.


V zadnjih dveh desetletjih so se razmere za starše spremenile bolj radikalnokot kdajkoli prej. Znanost, zlasti nevroznanost, odkriva pomembnost kako-vosti razmerja med staršem in otrokom in še posebej poudarja pomen »sub-jektno-subjektnega« odnosa. Sistemska teorija velja za najbolj celovito teo-rijo, ko gre za analiziranje in zdravljenje družinskih konfliktov, kakor tudiindividualne bolečine. Ni več enotnega, skupnega kodeksa vrednot, kar po-meni, da so starši izgubili zunanjo podporo. Primanjkljaj poskuša nadome-stiti pedagogika, a ker je narava poklicne pedagogike v temelju drugačnaod narave zasebne vzgoje, v tem ni uspešna.

Ko med starša in otroka postaviš metodo, vzpostaviš tako imenovano sub-jektno-objektno razmerje, kjer je otrok objekt. Te vrste razmerje je daleč odoptimalnega. V procesu zlorabljamo telesno in eksistencialno integritetootrok. Čim bolj pa je integriteta človeškega bitja na udaru, tem bolj se bočloveško bitje podredilo zahtevam in pričakovanjem, kar pomeni, da te me-tode seveda »delujejo«...

Ključno etično, strokovno in politično vprašanje ni, kaj deluje, temveč kakoin zakaj deluje. Ne potrebujemo še ene politično motivirane predelave vzgoj-nih metod, temveč kontinuiran razvoj, utemeljen v izkušnjah današnjih star-šev in v dialogu z različnimi skupinami strokovnjakov. Doslej še nihče ni dalpopolnega odgovora na najpomembnejše vprašanje izmed vseh: »Kako najkot odrasli uveljavljamo svojo vodstveno vlogo, ne da bi pri tem zlorabljaliosebno integriteto naših otrok in mladostnikov?« Enako se sprašujejo tudi vgospodarstvu, politiki in šolstvu, zato bodite potrpežljivi in ne sproščajtesvoje frustriranosti na otrokih z naslanjanjem na poenostavljene metode.Ne razmišljajte več primitivno v nasprotjih, temveč pomagajte oblikovatiresnične alternative vsemu, kar ne koristi ne posamezniku niti družini incelotni skupnosti.

PrPrPrPrPreeeeevvvvvod: Ivod: Ivod: Ivod: Ivod: Ivana Grana Grana Grana Grana Gradišnikadišnikadišnikadišnikadišnik

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:29111

112

OsnovaKongres3.p65 14.3.2010, 13:29112

osnovakongres3.p65 1 14.3.2010, 13:29 · pdf filenebojša pantović, poljoprivredna...

Documents