1

OSNOVNA ŠOLA V ŠMARTNEM OB PAKI OD LETA 1834 DO ŠOLSKEGA LETA1918/19

Stara šola.

Prvo šolo so v Šmartnem ob Paki začeli graditi leta 1832 in jo zgradili do leta 1834. Na prošnjo domačinov so zaprvega učitelja leta 1834 nastavili Ruperta Kapuna. S šolskim zakonom 25. 5. 1869 je bilo dotedanje cerkvenonadzorstvo šol ukinjeno, kot nadzorne oblasti so postavili krajne, okrajne in deželne šolske svete. Zakon z dne 14.5. 1869 je omogočil rabo materinščine kot učnega jezika, torej slovenščine. Novi zakon je uvedel tudi novepredmete: risanje, petje, telovadbo, ženska ročna dela in realije - to je zemljepis, zgodovino, prirodopis inprirodoslovje, ter določil šolsko obveznost, ki traja osem let. Po ukazu deželnega šolskega sveta za Štajersko zdne 15. 7. 1880 je Okrajni šolski svet v Šoštanju izdal odlok o odprtju dvorazrednice v Šmartnem ob Paki sšolskim letom 1880/81, ko so adaptirali Friedrichovo hišo. Leta 1889 se je šola povečala v trirazrednico. Ukazdeželnega sveta z dne 25. 5. 1905, da se šola v Šmartnem ob Paki razširi v štirirazrednico, se je uresničil leta1907.

Šola v Friedrichovi hiši.

4. novembra 1897 je bila ustanovljena podružnična šola Skorno – Novi klošter, v kateri je bil celodnevni pouk tridni v tednu v zimskem semestru, pet dni v tednu pa v letnem semestru. Jurij Pilih je bil prvi učitelj na tej šoli.

2

Prvi učitelj na podružnični šoli je bil Jurij Pilih.

Iz najstarejše ohranjene Šolske kronike izvemo, da se je šolsko leto 1882/83 pričelo oktobra, končalo pa avgusta.

Ker je bil šolski okoliš v Šmartnem ob Paki izredno velik, hribovit in ker so morali otroci hoditi v šolo tudi več koturo, so učenci prvega razreda od leta 1904 hodili v šolo popoldan, kljub temu, da je deželni šolski svet zahtevalrazširitev trirazrednice z ekskurandno postajo v Skornem, s tem pa se domačini niso strinjali. Krajevnemušolskemu svetu v Šmartnem ob Paki je Okrajno glavarstvo v Slovenj Gradcu poslalo zahtevo za izvrševanjenjihovih zahtev, ker ni bila omogočena otvoritev šole, z grožnjo načelniku krajevnega šolskega sveta.

Leta 1909 so na območni učiteljski konferenci govorili tudi o preureditvi obstoječega učnega načrta za ljudskešole, in sicer za učenje jezika, računstva in prirodoslovja.

Iz dopisa Krajevnemu šolskemu svetu, 22. decembra 1909, lahko kot zanimivost razberemo, da je bilo 27.novembra 1909 ob 9. uri v učilnici Marije Puc samo 6°C. Ker strežnica ni pripravila kuriva, so morali otrokepredčasno spustiti domov. Težave s kurjenjem so imeli tudi v Skornem, kjer je učitelj Pilih dvakrat poslal otrokepredčasno domov, saj se je v učilnici preveč kadilo.

Iz dopisa Okrajnega šolskega sveta Šoštanj Krajevnemu šolskemu svetu pa izvemo še, da je 22. 6. 1884 merilšolski vrt 325 m² in da je bil zanj odgovoren šolski vodja kot šolski vrtnar. Vrt je služil gojenju zelenjave, drevesnici,učenju šolarjev ...

Iz naslednjega dopisa 10. 8. 1910 izvemo, da je potekal pouk v dveh stavbah, da so kurili z drvmi in premogom inda je na šoli vodja Šolske matice.

24. 7. 1911 izvemo iz dopisa, da so zavrnili prošnjo o trajni uveljavitvi poldnevnega pouka.

V začetku 20. stoletja so šolska naznanila, podobna današnjim spričevalom, razdelili štirikrat letno. Številčneocene za posamezne predmete so bile od 1 do 5, ena je bila v tem času najboljša ocena. Šolski obisk je bil vzimskih mesecih zelo dober, najslabši pa spomladi zaradi dela na polju. Starše, ki niso pošiljali otrok redno v šolo,so kaznovali z denarno ali zaporno kaznijo. Šola je bila v začetku 20. stoletja nekajkrat zaprta za določen časzaradi nalezljivih bolezni ali celo zaradi pomanjkanja učiteljev, 15. junija 1915 pa zaradi nastanitve vojakov v novišoli.

Vir in literatura: Pečnik / Modrijan 1984, Šolska kronika I.

3

Število učencev

Šolsko leto Šoloobvezni Aktivni Šmartno Skorno1869/70 139 114 114 ni podatka1884/85 213 193 193 ni podatka1889/90 256 228 228 ni podatka1894/95 280 258 258 ni podatka1899/00 298 277 244 331900/01 318 307 265 421901/02 316 308 266 421902/03 337 324 275 491903/04 333 271 226 451904/05 374 340 289 511905/06 388 331 293 381906/07 399 341 280 611907/08 383 373 307 661908/09 384 355 292 631909/10 383 357 298 591910/11 402 376 320 561911/12 369 346 295 511912/13 370 350 284 661913/14 366 366 290 761914/15 338 327 280 471915/16 369 312 265 471916/17 348 329 285 441917/18 386 352 304 48

Vir: Šolska kronika I.

Učenci 1. razreda leta 1915.

4

OSNOVNA ŠOLA V ŠMARTNEM OB PAKI OD ŠOLSKEGA LETA 1918/19 DO1962/63

Pomembni dogodkiV Skornem je šola gostovala na domačiji Polakovih vse do šolskem letu 1923/24, ko je bilo zgrajeno novoposlopje.

V šoli v Šmartnem ob Paki so zasvetile luči v šolskem letu 1925/26, ko je bila v občini napeljana elektrika.

V šolskem l. 1927/28 je Ministrstvo prosvete razširilo štirirazrednico v petrazrednico.

30. septembra 1929 je Ministrstvo za prosveto izdalo odlok, s katerim je postala 5. decembra 1929 šola vSkornem samostojna.

Podružnična šola Skorno – Novi klošter.

Z odlokom dne 24. junija 1933, ob 100-letnici šole, se le-ta razširi v šestrazrednico. Od prvega do četrtega razredase je imenovala osnovna šola, od petega do šestega razreda pa višja narodna šola.

V šolskem letu 1948/49 prične izhajati šolsko glasilo »Kmet« (Jožeta Letonje).

Sedemletka, uvedena v šolskem letu 1948/49, se je v šolskem letu 1950/51 preimenovala v nižjo gimnazijo inosnovno šolo. V tem šolskem letu se je podaljšala učna obveznost na osem let. Dosedanja trirazredna nižjagimnazija se spremeni v štirirazredno. Prvi in drugi razred nižje gimnazije se vključita v sistem osemletnegaobveznega šolanja.

V šolskem letu 1951/52 se je obnovil tretji razred gimnazije.

V šolskem letu 1953/54 so pričeli s pripravami za izgradnjo nove šole, pričneta delovati pionirska in taborniškaorganizacija, gradila se je tudi velika namenska knjižnica.

V šolskem letu 1954/55 se je preimenovala nižja gimnazija v osemletno šolo.

V šolskem letu 1957/58 so pričeli s šolsko reformo, pouk se je začel izvajati v dveh izmenah.

Julija 1959 so pričeli z gradnjo novega šolskega poslopja, 26. marca 1960 pa ustanovili Pionirsko šolsko zadrugo.

5

ZanimivostiŠolski poslopji v kraju sta ostali med vojno nepoškodovani.

Zaradi španske bolezni se je pouk v šolskem letu 1918/19 pričel 3. januarja in zaključil 14. avgusta. Učenci so biliv 8. oddelkih štirih razredov. Učni jezik je bil slovenski, nemškega so ukinili. Zaradi premajhnega števila učilnic jepotekal pouk dopoldne od 9. in popoldne od 13. ure.

Šolsko leto 1919/20 se je pričelo 4. novembra 1919. V tem šolskem letu v Skornem ni bilo učitelja do 16. julija1920.

V šolskem letu 1920/21 so na šoli prvič potekale božične, velikonočne in binkoštne počitnice. Do tega šolskegaleta so učenci prejemali šolska naznanila štirikrat letno, od šolskega leta 1921/22 pa so 31. marca prejeli polletnanaznanila, 31. julija pa zaključna naznanila in izkaze o šolskem napredku. Vpeljana je bila srbohrvaščina kot učnijezik.

V šolskem letu 1922/23 je na šoli prvič potekal dopolnilni pouk, prav tako so učenci prvič odšli na šolske izlete, spoukom so pričeli 3. septembra, zaključili pa 26. junija. Takšen šolski koledar se je ohranil z razliko enega do dvehdni vse do druge svetovne vojne.

V šolskem letu 1924/25 je bil uveden nerazdeljen dopolnilni pouk.

V šolskem letu 1925/26 so pričeli ocenjevati vedenje, napredek, pridnost. 28. 6. 1925 je izdan odlok Ministrstvaprosvete o oblačilih učiteljic v šoli in izven nje: »Učiteljica ne bodi modna dama ostriženih las, pobarvanih lic,razkošnih in gizdalinskih oblek in bleščečega nakita, kar vse obrača nase pozornost ulice in daje povod zaumestne in neumestne opazke.«

V šolskem letu 1926/27 so bili učni predmeti: nauk o veri in morali, slovenski jezik, srbohrvaški jezik, začetnistvarni pouk, zemljepis, zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, računstvo z geometrijskim oblikoslovjem,spoznavanje prirode, risanje, lepopisje, ročna dela za dečke in deklice, petje, telovadba in mladinske igre. Učenciso imeli od 22 do 28 ur pouka tedensko. Okrožnica z dne 23. 9. 1926 določa: »Učiteljice si morajo za možitevizposlovati dovoljenje od Ministrstva prosvete. Le onim, ki se poroče z učiteljem, tega ni treba. Možitev brezdovoljenja se smatra kot prostovoljni izstop iz službe.«

V šolskem letu 1927/28 se je pouk izvajal trikrat na teden tudi popoldan, izvajati so začeli nov »Pravilnik oposječanju šole in obravnavanju šolskih zamud«, s katerim se je šolski obisk znatno izboljšal. Omenjen pravilnik jepredpisoval za starše denarno kazen in delo na občinskih poslih.

Šolsko leto 1928/29 se je pričelo 1. oktobra, na šolski vrt so postavili nov čebelnjak. Razrednika 4. in 5. razredasta z učenci sešila in zvezala nad 100 knjig šolske in učiteljske knjižnice.

Šolsko leto 1929/30 se je pričelo 15. septembra, v šoli so uvedli razredne hranilnice, decembra pa so prirediliMiklavžev večer. Na šoli je bil ustanovljen podmladek rdečega križa. Od 1930 so dobili učitelji občinskastanovanja, za katera so plačevali stanarino, poročen učitelj je prejel v zimskih mesecih 2 m³ drv, samski polovicomanj, upravitelj pa, kolikor jih je potreboval.

Naslednje šolsko leto se je pričelo 1. septembra, pouk je potekal le v treh sobah, saj se je v eni učilnici začeludirati pod. 14. 2. je zapadel tako visok sneg, da ¾ otrok ni moglo v šolo. Šolski nadzorniki so vzroke slabegaučnega uspeha pripisovali tudi dotrajanosti šolskih prostorov.

V šolskem letu 1931/32, ki se je pričelo 1. septembra, je spomladi za ošpicami zbolela več kot polovica otrok.

V Nadzorovalnem (nadzornem) poročilu lahko preberemo, da so v šolskem letu 1932/33 učne sobe premajhne, daje šolsko poslopje v slabem stanju, da telovadijo na prostem in da je upraviteljstvo v dobrih rokah.

6

Učenci petega razreda Državne osnovne šole Šmartno ob Paki 1930/31.

V šolskem letu 1933/34 je mladinski pevski zbor šole nastopil na tekmovanju v dvorani Union v Ljubljani podvodstvom učitelja, pevovodja Oskarja Hudalesa, s pesmijo Biba leze, ki jo je uglasbil domači organist FrancKlančnik mletu

Naslednje šolsko leto se je pričelo 4. septembra, 10. oktobra pa je odpadel pouk zaradi smrti kralja Aleksandra I.

V šolskem letu 1937/38 so uvedli namesto izraza »razred« izraz »oddelek«. Le-ta je vključeval učence, ki jihpoučuje en učitelj v eni učni sobi (učilnici).

V šolskem letu 1938/39 je Banska uprava predpisala število šolskih nalog, kako izbrati naloge in kako jih popraviti.

V šolskem letu 1939/40 so učenci skupaj z učitelji izvedli nekaj pogozdovalnih akcij, očistili nekaj sadovnjakov terškropili sadno drevje.

V času druge svetovne vojne se ni pisalo v Šolsko kroniko, je pa gospa Frida Jančič nekaj o tem obdobju zapisalakasneje. Šola je bila leta 1941 sedemrazredna, pouk je potekal v dveh šolskih poslopjih, in sicer v nemškemjeziku. Učitelji so učence pogosto kaznovali, najpogosteje s telesnimi kaznimi. Ko je nekoč učenec Turinekzamudil na kopanje tri minute, ga je učitelj zgrabil in vrgel v globoko Savinjo, tako, da se je skoraj utopil Ker se jeprehladil, je čez nekaj dni umrl. Tako je bil šolski obisk zaradi strahu domačinov pred strogimi kaznimi dober.Znanje je bilo slabo, zlasti pri matematiki. Do 15. oktobra 1943 je bila šola štirirazredna. Šolska poslopja sopopravljali toliko, da je pouk lahko potekal v štirih sobah, primanjkovalo pa je učil in učnih pripomočkov. Od 12.septembra 1944 ni bilo več pouka, ker so po napadu okupatorja na Šmartno trije učitelji zbežali v Celje.

Šolskem letu 1946/47 se je pričelo 15. septembra, oktobra pa so bili na šoli ustanovljeni pionirski odredi in čete,učenci so v akciji jeseni pobirali žir, spomladi pa koloradskega hrošča.

Šolsko leto 1947/48 se je pričelo 15. septembra, končalo 26. junija, prvič so organizirali izpit za prehod iz osnovnešole v 1. razred gimnazije.

V šolskem letu 1948/49 so lahko učenci naročili revije Pionir, Pionirski list in Ciciban, roditeljski sestanki so bilislabo obiskani, na šoli je deloval pionirski odred »Kmet«, spomladi so dobili radio, za učence so izvedli zdravniškipregled. 3. januarja je bila ustanovljena t. i. mlečna kuhinja, v kateri so pripravljali malico za učence.

7

V šolskem letu 1950/51 je Ministrstvo za prosveto LRS izdalo nov učni načrt. Verouk se v tem šolskem letu v šolini poučeval. Trirazredna nižja gimnazija se je spremenila v štirirazredno, prvi in drugi razred nižje gimnazije sta sevključila v sistem osemletnega obveznega šolanja. Zaradi pomanjkanja prostora je imel prvi razred popoldanskipouk. Delo v šoli je bilo moteno zaradi pomanjkanja zvezkov, knjig, pripomočkov, zaradi odnosa domačih do šolein šolskega dela, zaradi popoldanskega pouka in pa tudi zaradi gripe. Šolski obisk je bil zadovoljiv kljubpomanjkanju oblačil in obutve dijakov. V šolski kuhinji, ki je zaradi pomanjkanja prostorov pričela s svojim delomšele v drugem polletju, je kosilo 50 otrok. Pouk telesne vzgoje je bil v zimskem času in deževnih dneh v domuLjudske prosvete, v poletnem času in ob lepem vremenu na igrišču TD-ja. 23. maja je 20 učencev sodelovalo naTitovi štafeti. Ustanovljena je bila taborniška organizacija, njen prvi sestanek je bil 29. junija 1951.

V šolskem letu 1951/52 je postal upravitelj šole Zorko Kotnik, trije roditeljski sestanki so bili dobro obiskani, šolaje imela prostorske težave, število knjig se je v obeh knjižnicah precej povečalo.

V šolskem letu 1953/54 se je še vedno poučevalo po odobrenih učnih načrtih iz leta 1953, na treh roditeljskihsestankih je bila udeležba dobra. Ker je po vojni število otrok naraščalo, je bila nujna izgradnja nove velike šole.Zaradi pomanjkanja denarja, so le krpali stari poslopji, zaradi prostorske stiske je pouk potekal dopoldan inpopoldan in celo v prostorih Krajevnega urada in doma Ljudske tehnike. Posledica tega je bil slabši učni uspeh, naosnovni šoli 71 %, na nižji gimnaziji samo 63 %. Ker je bilo malo učiteljev, so bili ti zelo obremenjeni. Šolskaknjižnica je povečala obseg knjig na okoli 400, učiteljska je imela 421 knjig. Med počitnicami so popravilizunanjost šolskega poslopja.

V šolskem letu 1954/55 je bil šolski obisk nad 95 %, med počitnicami pa so na šoli izvedli kar nekaj popravil.

V šolskem letu 1955/56 se je 8. maja prvič praznoval krajevni praznik, na katerem so otroci padlih borcevdeklamirali pesmi, šolski zbor pa je zapel nekaj pesmi. Šolski obisk je bil kljub boleznim (škrlatinka, angina)zadovoljiv, in sicer 93,22 %.

V šolskem letu 1956/57 je bil obisk 96,02 %. Na počitniškem letovanju je bilo 6 otrok, eden med njimi ob Vrbskemjezeru na Koroškem. V počastitev 20. obletnice ljudske revolucije so 25. maja 1961 izvedli telovadni nastopučencev celotne šole. Še vedno je bila velika prostorska stiska, učencem in učiteljem pa je primanjkovaloučbenikov in učnih sredstev.

V šolskem letu 1961/62 so na svoji njivi, s pomočjo Kmetijske zadruge, učenci posejali pšenico, ki jo je potemzadruga odkupila. Na občinskem tekmovanju v Šoštanju so se učenci pomerili pri kvizu »Šaleška dolina včeraj,danes in jutri«, kjer so dosegli vse točke in 1. mesto. Šolski obisk je bil 96 %.

Viri in literatura: Pečnik / Modrijan 1984, Pionirska kronika I, Raziskovalna naloga zgodovinskega krožka 1983,Šolska kronika I, II.

8

Število učencev

Šolsko leto Šoloobvezni Aktivni Šmartno Skorno1918/19 352 303 263 401919/20 346 285 346 391920/21 344 320 272 481921/22 349 322 274 481922/23 322 275 240 351923/24 300 264 219 451924/25 308 242 242 ni podatka1925/26 273 234 200 341926/27 276 263 225 381927/28 266 225 225 ni podatka1928/29 294 235 205 301929/30 297 258 258 ni podatka1930/31 269 253 253 ni podatka1931/32 284 273 273 ni podatka1932/33 326 297 297 ni podatka1933/34 337 317 317 ni podatka1934/35 342 ni podatka ni podatka ni podatka1935/36 333 317 317 ni podatka1936/37 320 305 305 ni podatka1937/38 309 292 292 ni podatka1938/39 305 299 299 ni podatka1939/40 320 299 299 ni podatka1940/41 320 ni podatka ni podatka ni podatka1941/42 / / / /1942/43 / / / /1943/44 250 ni podatka ni podatka ni podatka1944/45 / / / /1945/46 / / / /1946/47 314 242 242 ni podatka1947/48 206 194 194 ni podatka1948/49 221 215 215 ni podatka1949/50 248 218 218 ni podatka1950/51 170 168 168 ni podatka1951/52 / / / /1952/53 251 251 251 ni podatka1953/54 255 255 255 ni podatka1954/55 238 238 238 ni podatka1955/56 246 246 246 ni podatka1956/57 275 275 253 221957/58 301 301 277 241958/59 30 300 389 211959/60 326 326 309 171960/61 343 343 312 311961/62 353 353 328 25

Vir: Šolska kronika I., II.

9

OSNOVNA ŠOLA V ŠMARTNEM OB PAKI OD ŠOLSKEGA LETA 1962/63 DO2009/10

Osnovna šola Jože Letonje – Kmet v 60-ih letih 20. stoletja.

Pomembni dogodki2. 9. 1962 je bila otvoritev nove šole OŠ Jože Letonje – Kmet v Šmartnem ob Paki. Nova upraviteljica je postalaga. Kristina Vah.

V šolskem letu 1964/65 pričela delovati šolska kuhinja, v katerih so lahko učenci kosili, sprejet je bil statut šole inizvoljen prvi upravni odbor kot organ upravljanja sveta šole – samoupravljanje.

V šolskem letu 1966/67 se je pričela izvajati mala šola kot priprava za vstop v osnovno šolo. Potekala je od 23.marca do 3. junija dvakrat tedensko po 3 ure. V dveh oddelkih je bilo 42 otrok.

V šolskem letu 1967/68 se je zaradi pomanjkanja prostora pouk izvajal v dveh izmenah, v Skornem samodopoldan.

V šolskem letu 1968/69 je Vzgojno-varstvena ustanova Šoštanj za predšolske otroke odprla varstveni oddelek zapredšolske otroke, v OŠ pa je začela delovati socialna služba.

V šolskem letu 1970/71 so pričeli izvajati petdnevni delovni teden. 15. maja 1971 so začeli z dozidavo šole, 28.novembra 1972 pa je bila slavnostna otvoritev prizidka. V tem šolskem letu so pričeli izvajati enoizmenski pouk.

V šolskem letu 1974/75 se je začel izvajati dopolnilni in dodatni pouk. V tem letu so sprejeli in podpisalisamoupravni sporazum o združevanju v organizacijo združenega dela Vzgojnoizobraževalnega zavoda Velenje,šola postane TOZD OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki.

10

V šolskem letu 1975/76 je bil uveden novi pravilnik o ocenjevanju, za nadarjene učence pa dodatni pouk prislovenskem jeziku.

V šolskem letu 1977/78 so prvič organizirali šolo v naravi.

V šolskem letu 1980/81 je bil organiziran oddelek varstva vozačev za vse tiste učence, ki so se v šolo vozili zavtobusom.

Od 5. do 13. maja 1984 so potekale aktivnosti ob 150-letnici šole, 12. maja je v telovadnici šole potekala osrednjaslovesnost, ko so izdali tudi bilten z naslovom »150 let organiziranega šolstva v Šmartnem ob Paki«.

Naslovnica biltena ob 150-letnici šole Šmartno ob Paki.

V šolskem letu 1984/85 je Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega ustanovila na šoli oddelek glasbene šole.

V šolskem letu 1986/87 so pričeli izvajati fakultativni pouk angleškega jezika, ustanovljen je bil računalniški krožek.

27. marca 1990 so vsi učenci sodelovali na kulturnem dnevu Iz babičine skrinje.

V šolskem letu 1990/91 so prvič potekale novoletne počitnice.

V šolskem letu 1992/93 se je šola vključila v projekt treh ocenjevalnih obdobij, 8. januarja 1993 se je šolapreimenovala v Vzgojnoizobraževalni javni zavod OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki in postala samostojni javnizavod.

22. aprila 1994 so praznovali 160 let šolstva v Šmartnem ob Paki, 15-obletnico otroške skupine Gledališča podkozolcem, izdali so tudi bilten z naslovom »160 let šolstva v Šmartnem ob Paki«.

Novembra 1996 je minister za šolstvo g. Slavko Gaber otvoril računalniško učilnico. Učiteljica Slavica Pečnik je vokviru projekta Upanje za Afriko s patrom g. Mihom Drevenškom iz Zambije podpisala listino o botrstvu malemuDavisu Shawi, dečku brez staršev, za finančno pomoč pri njegovem izobraževanju.

14. maja 2000 je bil ustanovljen šolski sklad Z roko v roki, ki je namenjen pomoči učencem pri plačilu šol v naravi,dnevov dejavnosti, učnih pripomočkov …

24. 6. 2003 je mladinski pevski zbor nastopi s slovensko himno v parlamentu v Ljubljani.

V šolskem letu 2003/04 je na šoli potekal projekt Solarno partnerstvo, v okviru katerega se je na streho šolenamestilo sončne kolektorje, s pomočjo katerih se je pričela ogrevati voda. Jeseni 2003 so pričeli z deli zaizgradnjo prizidka k šoli in k telovadnici. 3. septembra 2004 je minister g. Slavko Gaber z metom na koš otvorilprizidek telovadnice.

11

V šolskem letu 2005/06 je bila uvedena devetletka, v kateri so uvedli tudi izbirne predmete. 6. decembra 2005 jebila organizirana uradna slovesna otvoritev 4-ih novih učilnic v prizidku šole z novo šolsko kuhinjo katere se jeudeležila državna sekretarka Ministrstva za šolstvo in šport ga. Alenka Šverc.

V naslednjem šolskem letu je knjižnica pridobila prostor za čitalnico, šola pa prostor za arhiv in učilnico zaizvajanje individualnega pouka, uredila se je okolica šole. Jeseni je šolo obiskal minister za šolstvo in šport g.Milan Zver.

Učenec Žiga Deršek je izročil darilo ministru g. Milanu Zveru.

V šolskem letu 2007/08 so v bližini šole zgradili igrišče z umetno travo. Z dvoletnim projektom Ekošola kot načinživljenja si je šola prislužila mednarodni certifikat Ekozastava 2008, 26. oktobra pa je bila slavnostno podpisanaEkolistina.

V šolskem letu 2008/09 je bil uveden fleksibilni predmetnik in e- redovalnica.

Zanimivosti

V šolskem letu 1962/63 je pričela poskusno obratovati šolska kuhinja, v sedmem in osmem razredu pa so uvedlipredmet komunalna vzgoja. Zaradi hude zime in močnih zametov so bile polletne počitnice podaljšane za enteden, zaradi dokončanja del v novi šoli pa je bilo kar nekaj motenj pouka med letom. Na šoli je bilo še vednoveliko pomanjkanje učbenikov, vsakdanja praksa je postalo obiskovanje učiteljev problematičnih učencev nadomu, izvajali so veliko interesnih dejavnosti, učenci pa so vsi dosegli pozitivni uspeh.

V šolskem letu 1963/64 je pouk potekal v dopoldanski in popoldanski izmeni, v 7. in 8. razredu pa samodopoldan.

V šolskem letu 1964/65 so imeli učenci 8. razreda šest dni prakse, ki jo je vodil Zavod za zaposlovanje Velenje.Učna praksa naj bi učencem približala proizvodno delo in jih seznanila z različnimi poklici.

Naslednje šolskem letu je bil organiziran zdravniški pregled samo za šolske novince, jeseni pa so učenci priskočilina pomoč zadrugi in ji pomagali obirati hmelj.

V šolskem letu 1966/67 je bil ukinjen pouk srbohrvaščine v 7. in pouk gospodinjstva v 6. razredu.

V šolskem letu 1967/68 kar 47 učencev ni izdelalo razreda, v okviru poklicnega usmerjanja so osmošolci izvedliekskurzijo v tovarni TAM in Zlatorog v Mariboru, literarni krožek je izdal šolski časopis Naši utrinki.

V šolskem letu 1968/69 je prvič tekmovalo 132 učencev za Kajuhovo bralno značko.

12

Kajuhova mama (s šopkom) na obisku na šoli.

V šolskem letu 1969/70 je začela delovati socialna služba, ki je poskrbela za socialno ogrožene učence. Kajuhovebralne značke sta 108 učencem razdelila pisateljica Ela Peroci in pisatelj Mile Klopčič.

V šolskem letu 1970/71 so pouk motile garje, zdravstveno so bili pregledani učenci 1. in 8. razreda, v malo šolo paso bili vključeni vsi učenci bodočega 1. razreda. Za Kajuhovo bralno značko je prebiralo knjige 154 učencev, gostana podelitvi le-teh sta bila pesnica Neža Maurer in pisatelj Miško Kranjec.

V šolskem letu 1971/72 je bila v 1. razredu uvedena nova matematika, za manj nadarjene učence je bilorganiziran dopolnilni pouk. 216 bralcem je Kajuhovo bralno značko podelil pisatelj Leopold Suhodolčan. Mladimatematiki so se udeležili tekmovanja v Šoštanju in dobili dve srebrni in eno bronasto Vegovo priznanje.

V naslednjem šolskem letu je bilo zgrajenih 6 učilnic za predmetni kabinetni pouk, telovadnica, jedilnica inzbornica z upravnimi prostori ter velika šolska avla, preuredili pa so tudi nekatere prostore v starem delu šole,uveden je bil oddelek podaljšanega bivanja, mala šola pa je delovala v okviru vrtca.

V šolskem letu 1973/74 so učenci sodelovali v 1. Napotnikovi kiparski koloniji v Zavodnjah.

V šolskem letu 1974/75 so učitelji pričeli z uvajanjem učnih listov, izvedli so tekmovanje mladih matematikov,učence sta pregledala zobozdravnik in zdravnik, šola je bila izbrana za uvedbo celodnevnega pouka, vendar pazaradi pomanjkanja sredstev ni bil uveden, učenci so na koncu šolskem letu v šoli pustili vse učbenike,manjkajoče pa so nabavili iz prispevka staršev.

V šolskem letu 1975/76 so pri fiziki pričeli z izvajanjem eksperimentov, uveden je bil nov predmetnik v šestemrazredu, izvajati se je pričel nov pravilnik o ocenjevanju. Trije učenci so ob polletju predčasno napredovali v višjirazred. Organizirani so bili tudi tečaji za kolesarje, ki so opravili kolesarski izpit.

V šolskem letu 1976/77 je bil uveden nov predmetnik v 7. razredu, ustanovljena je bila tudi »zelena straža«, vkateri so učenci skrbeli za urejenost šole in njene okolice. Mladi novinarji so izdali dve številki Utrinkov. 1. aprila1976 je bilo na šoli ustanovljeno Kulturno društvo Oskar Hudales.

V šolskem letu 1977/78 so prvič organizirali šolo v naravi, petošolci so odšli na smučanje na Sleme, četrtošolci naplavanje v Šoštanj, vsem učencem so v šoli nabavili učbenike in delovne zvezke (za učbenike je sredstvaprispevala Občinska izobraževalna skupnost, delovne zvezke so plačali starši).

V šolskem letu 1978/79 so šolskim uram sledili 5-minutni odmori, glavni odmor je trajal 20 minut, za učence 7.razreda je bil organiziran tečaj prve pomoči, v 8. razredu je bil uveden nov predmetnik.

V šolskem letu 1979/80 so JPI potekale pod naslovom »Narava, zdravje, lepota«, učenci so izvedli zbiralne akcijepapirja, PVC-materiala, izdelali so 8 ptičjih krmilnic, negovali zelene površine ob spomenikih ter izvedli enosolidarnostno akcijo. 234 bralcem je bralne značke podelila mladinska pisateljica Branka Jurca. Ob smrtipredsednika Josipa Broza – Tita so od 5. do 9. maja 1980 potekale žalne slovesnosti.

13

V šolskem letu 1980/81 je bil organiziran oddelek varstva vozačev za učence, ki se vozijo v šolo z avtobusom.Priznanje bratov Ribar za odličen uspeh je prejelo 95 učencev (32 %).

V šolskem letu 1981/82 so bile uvedene tritedenske zimske počitnice, prvomajskih prostih dni pa ni bilo. Priznanjebratov Ribar za odličen uspeh so prejeli 104 učenci (36 %). Bralne značke je pridnim bralcem podelil glavniurednik Cicibana Božo Kos.

V šolskem letu 1982/83 je bil po drugi šolski uri uveden 15-minutni odmor za malico, po tretji pa 20-minutnirekreativni odmor. ERA TOZD kmetijstvo je novo ustanovljeni šolski zadrugi dala v najem njivo. Priznanje zaodličen uspeh je prejelo 92 učencev.

V šolskem letu 1983/84 je bil uveden nov učni načrt v 1., 2., 3. razredu, pri glasbi, likovni in telesni vzgoji, izvedeniso bili vsi kulturni, naravoslovni in športni dnevi ter družbeno koristno delo. Odličen uspeh je doseglo 89 učencev.

V šolskem letu 1984/85 so uvedli nov učni načrt in predmetnik v 1., 2. in 3. razredu, in sicer pri glasbeni, likovni intelesni vzgoji ter kulturni in športni dnevi od 1. do 8. razreda. Na šoli je pričel gostovati oddelek glasbene šoleGlasbena šola Frana Koruna Koželjskega. Bralne značke je bralcem podelila umetnica Svetlana Makarovič.

V šolskem letu 1985/86 so v šoli nabavili sedem računalnikov, enega pa so prejeli kot nagrado Pionirskega lista zazbiranje novih naročnikov. Za učence 3. in 4. razreda je bil uveden fakultativni pouk angleškega jezika.

V šolskem letu 1986/87 so pričeli izvajati fakultativni pouk angleškega jezika, pričeli so z obvezno uporabopapirnatih prtičkov pri malici, eno številko šolskega glasila Utrinki so izdali celo v nemškem jeziku. Z odličnimuspehom je razred zaključilo 83 učencev. 220 učencem je bralno značko podelil pesnik Tone Pavček.

Naslednje šolskem letu je bil prenovljen učni načrt v 8. razredu, začelo se je uvajanje računalništva v pouk, prvičso odšli v šolo v naravi četrtošolci – šola plavanja na Debelem rtiču. Pionirska gledališka skupina je s predstavoMedved z vrtnico gostovala pri Porabskih Slovencih na Madžarskem. 219 dobitnikom je Kajuhove bralne značkepodelil skladatelj Janez Bitenc.

V šolskem letu 1988/89 je 217 učencem podelil bralno značko dobitnik Napotnikove plakete, amaterski igralecJože Robida. Novembra 1989 je bil zadnji sprejem cicibanov v Pionirsko organizacijo.

Še zadnji cicibani prejemajo pionirske simbole.

27. marca 1990 so na kulturnem dnevu Iz babičine skrinje sodelovali vsi učenci.

V šolskem letu 1990/91 so ukinili rekreativni odmor in podaljšali odmor za malico. V vseh razredih so bila izvedenazdravstvena predavanja. Uveden je bil šolski avtobus za učence iz Skornega.

14

V šolskem letu 1991/92 se je spremenil šolski koledar zaradi nastanka samostojne države Republike Slovenije,uvedli so dan slovenske šole. V počitnicah so prekrili streho šole, za učence 8. razreda je bilo uvedeno eksternopreverjanje znanja iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika.

V šolskem letu 1992/93 je bilo nabavljeno novo ozvočenje. Uveden je bil fakultativni pouk nemščine začetrtošolce. 2. aprila 1993 so na kulturnem dnevu s številnimi gosti zaključili projekt Spoznajmo Evropo. Učenci 8.razreda so imeli eksterno preverjanje znanja iz matematike in slovenskega jezika.

V šolskem letu 1993/94 se je spremenil predmetnik, namesto srbohrvaščine je bila uvedena ura nemščine vosmem razredu, v petem pa slovenskega jezika. Razpustili so učbeniški fond, učbenike so prodali učencem, denarpa so porabili za nakup nujno potrebne opreme. Kajuhove bralne značke je pridnim bralcem razdelil pesnik BorisA. Novak. Na dnevu odprtih vrat je bil predstavljen projekt Tla – Osnovni pogoji življenja na kopnem. 22. aprila1994 je bila prireditev ob praznovanju 160-letnice šolstva v Šmartnem ob Paki. Brez nasilja za prijateljstvo je bilatema otroškega parlamenta, na državnem parlamentu v Ljubljani je učence občine Velenje zastopala Maja Bubik.Med učenci je bil izveden natečaj za znak šole, avtorica izbranega znaka je bila Natalija Irman.

V šolskem letu 1994/95 je bil ustanovljen učbeniški sklad za učence 8. razreda, 11. novembra 1995 je nastalaizredna številka oziroma predhodnica »tapravega« Občasnika. Pridnim bralcem je bralne značke podelil ilustratorDaniel Demšar.

11. 11. 1995 je bil izveden dan odprtih vrat na temo Likovno ustvarjanje, in sicer pod vodstvom slikarja AlojzaZavolovška, umetnice Nives Podlunšek, akademskega kiparja Marjana Dreva, likovnih pedagogov AndrejaKrevzla, Petra Matka in Lidije Novak. Kajuhove bralne značke je to leto bralcem razdelil pisatelj Bogdan Novak.26. 3. 1996 je pod mentorstvom Slavice Pečnik izšla prva številka šolskega glasila Občasnik, 17. 5. 1996 je glasiloprejelo priznanje za kvaliteto posamezne številke.

V šolskem letu 1996/97 je Kajuhove bralne značke podelila pisateljica Desa Muck. 5. marca 1997 je bil v okviruprojekta Na krilih domišljije realiziran dan odprtih vrat šole, na katerem so učenci gradili z 845 000 Lego kockami.

V šolskem letu 1997/98 so na dnevu odprtih vrat učenci ustvarjali z naravnimi materiali, 276 bralcem je podelilbralno značko pisatelj Primož Suhodolčan. 21. maja 1998 so šolo v akciji Sveta Evrope pod geslom Vsi drugačnivsi enakopravni obiskali otroci s posebnimi potrebami iz Nemčije.

V šolskem letu 1998/99 so učenci zbrali denar za šolnino in letalsko vozovnico Davisu Shawi iz Zambije. Šolo jeobiskal pater Miha Drevenšek iz Zambije.

V šolskem letu 1999/2000 je bil prvič organiziran naravoslovni tabor za učence 7. razreda. 7. februarja 2000 soprvi dobitniki bralnih značk na šoli v Šmartnem ob Paki, Bojan Prašnikar, Fanika Krbavac, Boris Krevzel in AlojzPodgoršek, podelili bralne značke 215-im učencem.

V šolskem letu 2000/01 je specialna pedagoginja prvič nudila individualno strokovno pomoč učencem z učnimitežavami, od 1. do 3. razreda. 15. decembra 2000 je bil v okviru projekta Na krilih domišljije dan odprtih vrat šole znaslovom V deželi klobukov. Tomo Križnar je predstavil življenje Nub v Sudanu, Kajuhove bralne značke jepodelila 229 učencem klovnesa Eva Škofič Maurer. Otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom Anke Jazbecsta izdala zgoščenko s pesmimi. Od 26. februarja do 9. marca so učenci v Muzeju novejše zgodovine v Celjupredstavili projekt Na krilih domišljije z naslovom V deželi klobukov.

V šolskem letu 2001/02 je uvedeno pisno ocenjevanje v 1. razredu, knjižnica se je preselila v prenovljene prostore,v sodelovanju z občino Šmartno ob Paki je šola začela pridobivati dokumentacijo za dozidavo prostorov zadevetletko, Ana Golob, laiška misijonarka, je s predavanjem približala učencem življenje na Madagaskarju. Nadnevu odprtih vrat šole so obudili kresno noč. Bralne značke sta to leto podelila pisatelj Feri Lainšček in igralecMilivoj Roš.

V šolskem letu 2002/03 se je začel izvajati pouk angleškega jezika v 5. razredu, dve učilnici za učence prvegarazreda devetletke sta bili opremljeni z novim pohištvom, na bivše otroško igrišče so postavili gugalnico in igralno

15

hiško s tobogani. 25. in 26. oktobra so izbrani učenci predmetne stopnje odpotovali na srečanje s šolo v Sümeg naMadžarsko. 5. decembra je bil dan odprtih vrat šole – prvič je bil tudi organiziran Miklavžev sejem, na katerem so sprodajo izdelkov napolnili šolski sklad. 195 učencem so bralne značke podelili člani New Swing kvarteta, v okvirusončnega partnerstva se je 20 sedmošolcev 17. in 18. junija udeležilo srečanja na šoli v Gleisdorfu v Avstriji.

V šolskem letu 2003/04 je bilo prvič organizirano jutranje varstvo prvošolcev od 5.30 ure dalje, v njem učenci tudizajtrkujejo. Poleg oddelkov 1. razreda so s programom devetletke pričeli učenci 7. razredov. Sedmošolci so takoobiskovali 5 izbirnih predmetov, ki so bili podobno kot vzgojni predmeti številčno ocenjeni. Velik poudarek je biltudi na ekološkem osveščanju in varčni uporabi energije. »Oče Pike Nogavičke« Marjan Marinšek je podelilpriznanja 160 bralcem bralne značke.

Nemščino je v šolskem letu 2004/05 v vseh razredih zamenjala angleščina, pričel se je uporabljati nov znak šole,avtorice učiteljice Mojce Ažman, ki je nastal ob uspešnem mednarodnem projektu Sončnega partnerstva,dokončana so bila dela povečanja telovadnice, uspešno je bilo izvedeno državno tekmovanje iz znanjamatematike, šolska novinarska ekipa je v sodelovanju s Fan Clubom Ane Drev ob zaključku smučarske sezone všoli pripravila sprejem uspešni domači smučarki, ki se je rada spomnila tudi svojih osnovnošolskih časov. 3.septembra 2004 sta ob slavnostni otvoritvi povečane telovadnice učence z obiskom in nastopom razveselilajudoistka Urška Žolnir, nosilka olimpijske medalje in minister za šolstvo gospod Slavko Gaber, pevka DamjanaGolavšek je popestrila Miklavžev sejem, gost na podelitvi bralnih značk je bil pisatelj Primož Suhodolčan, šolo paje zapustila zadnja generacija klasične osnovne šole. Na poti do šole so vzcvetele lesene rožice, ki so jih učencipri THV na pobudo ravnatelja izdelali sami.

V šolskem letu 2005/06 so bili uvedeni izbirni predmeti v 7. in 8. razredu, v 8. in 9. razredu pa je potekala zunanjadiferenciacija pri slovenskem in angleškem jeziku ter matematiki, odmor za malico je bil podaljšan za 5 minut, tridevetošolke so dosegle kriterije za individualiziran program nadarjenih učencev, organizirano je bilo državnotekmovanje iz znanja zgodovine ter državno tekmovanje Vesele šole. V projektu Na krilih domišljije z naslovomSlovenski mladinski filmski junaki so sodelovali vsi učenci šole, za zabavne minute pa je med šolskim letomposkrbela ekipa šolskega radia Letonček. Učenke in učenci 1. in 2. razreda so se preselili v nove učilnice, zaboljše prehranjevalne navade učencev pa so poskrbeli s prenovljeno in povečano šolsko kuhinjo. Organiziran je bilfakultativni pouk angleščine za učence od 1. do 4. razreda. 7. februarja 2006 so na šoli gostovali člani Gledališčapod kozolcem, ki je praznovalo 30-letnico ustvarjanja.

V šolskem letu 2006/07 sta bili namesto treh ocenjevalnih obdobij samo dva. 8. septembra je bil nad delom v šolinavdušen minister Milan Zver. Organizirano je bilo državno tekmovanje iz logike. Na šoli je potekalo velikorazličnih dejavnosti v okviru projekta ekošole, izdelan je bil znak ekošole, uredili so ekokotiček, posadili lipo,pripravili zaključno prireditev Spet na travniku … Učenci so bili vključeni v projekt bralne kulture Beremo in sespoznavamo, Ana Hrastnik pa je izdelala simbol šolske knjižnice.

Logotip šolske knjižnice.

V avli je bila tudi nameščena plazma, preko katere se predvajajo šolske videostrani, kar pripomore k večji in boljšiobveščenosti o dogodkih, ki se dogajajo v okviru šole.

16

V šolskem letu 2007/08 je bilo organizirano XIV. regijsko tekmovanje Male sive celice, regijsko veselošolskotekmovanje ter državno tekmovanje v znanju iz Vesele šole. 9. junija 2008 so bili poslanci državnega zbora veselipriložnostnega programa ob ogledu šole.

V šolskem letu 2008/09 so se najmlajši učenci razveselili otvoritve prenovljenega otroškega igrišča, zaključil se jedobrodelni projekt Upanje za Afriko, v katerem so bili učenci botri zambijski siroti Davisu Shawi, ekodan na temozdravje je bil še en dan odprtih vrat šole, ki je potrdil, da je ekozastava v pravih rokah. 11. marca 2009 je bil naobisku minister za šolstvo g. Igor Lukšič, organizirano je bilo XIV. regijsko tekmovanje iz znanja geografije.

Minister za šolstvo g. Igor Lukšič v pogovoru z g. ravnateljem Bojanom Jurasom.

Osnovna bratov Letonja Šmartno ob Paki leta 2009.

17

Število učencev

Šolsko leto Skupaj Šmartno Skorno1962/63 369 333 361963/64 357 339 281964/65 359 342 171965/66 373 358 151966/67 395 372 131967/68 378 363 151968/69 384 365 191969/70 377 359 181970/71 371 357 141971/72 364 650 141972/73 368 351 171973/74 356 342 141974/75 348 332 161975/76 340 340 ukinjena1976/77 320 320 /1977/78 319 319 /1978/79 300 300 /1979/80 299 299 /1980/81 289 289 /1981/82 287 287 /1982/83 273 273 /1983/84 275 275 /1984/85 278 278 /1985/86 275 275 /1986/87 292 292 /1987/88 291 291 /1988/89 295 295 /1989/90 298 298 /1990/91 318 318 /1991/92 332 332 /1992/93 337 337 /1993/94 354 354 /1994/95 356 356 /1995/96 364 364 /1996/97 349 349 /1997/98 337 337 /1998/99 319 319 /1999/00 313 313 /2000/01 308 308 /2001/02 297 297 /2002/03 303 303 /2003/04 309 309 /2004/05 309 309 /2005/06 312 312 /2006/07 311 311 /2007/08 306 306 /2008/09 297 297 /2009/10 304 304 /

Vir: Šolska kronika III., IV., V., VI., VII., VIII., Pionirska kronika I., II., III., IV.

18

STROKOVNI DELAVCI ŠOLE V ŠMARTNEM OB PAKI

Mojca A. Juras (roj. Ažman), 2001, 2003 do danes;Adolf Adamič, poučeval verouk, 1925-1927;Ivan Adamič, 1891/92;Miran Aplinc, 2003-2009;Ljudmila Bajrič (roj. Ločičnik), 1984/85;Karel Balažič, 1960-1973;Vera Balažič, 1960-1975;Mihael Barbič, poučeval verouk, 1919-1921;Frančiška Bašelj, 1900/1901;Marija Bole (roj. Žohar), 1965-1978, 1979-1999;Božidar Božič, poučeval verouk, 1940/41;Marija Bubik (roj. Napotnik), 1974-1976;Pavel Bukovec, 1962/63;Vida Bunderl, 1968/69;Rajko Burg, 1969/70;Mojca Buršič, 2004/05;Emil Carli, 1971/72;Milena Carli, 1971-1973;Andrej Centrih, tudi ravnatelj, 1969-2003;Ida Centrih, 1969-1999;Bojana Cestnik, 2007/08;Marija Cigala, tudi ravnateljica, 1954-1991;Marija Cimperman (roj. Stanek), 1923-1928;Erika Cverlin, 1959-1964 in 1990/91, 1998-1999;Jožica Čander, 1970-1972;Franc Časl, poučeval verouk, 1939/40;Franc Čeplak, 1948;Nevena Črnko, 1964-1967;Vika Čulk, 1968/69;Suzana Daničič, 2007 do danes;Anton De Costa, 1968-1970;Jožica Dežman, 1967/68;Robert Dimec, 2007 do danes;Marjeta Ditinger, 1955/56;Tanja Dobravc, dopolnjevala obveznost z OŠ Griže, 2004/05;Ljudmila Dolejši, 1967-1969;Alojzija Dominkuš, 1886-1889;Berta Drabek, 1941-1944;Sonja Drobnič, 1956/57;Mirko Drojc, 1928-1941;Maja Drozg, 2005-2008;Katja Dvornik, 2008/09;Irena Emeršič, 1965-1974;Paul Emilie, 1941-1944;Julija Fister, 1904-1920;Manica Flis, 1980/81;

19

Roman Frangeš, 1982-1988;Jožef Friedrich, 1844-1870;Majda Fuks, 1968/69;Sonja Fürst-Al-Mawed, 1977-2002;Anica Glamočak, 1957-1987;Urška Golčman, 2007/08;Vesna Golob, 2003-2008;Simon Gorišek, poučeval verouk, 1920/21;Irena Gorogranc, 1982-1993;Veronika Goršek (roj. Hedl), 1968-1985, 1991-2003;Franc Gostinčar, 1888/89;Brigita Govedič, 1984/85;Stanko Gradišnik, 1921-25;Marija Maja Grenko, 1995-1999;Blanka Grilanc, 2006 do danes;Jožef Hergouth, 1912-14;Franc Hernaus, 1912-1914;Elsa Hersinger, 1941-1944;Adi Hofer, 1963/64;Andrej Hofer, 1994/95;Nevenka Hofer, tudi ravnateljica, 1968-2001;Jožef Hrastnik, 1890/91;Iva Hriberšek, 1958-1960;Heda Hudales, 1928-1941;Oskar Hudales, 1928-1941;Julita Jamnikar, 1988/89;Frida Jančič, 1946-1969, tudi v. d. ravnateljica;Anka Jazbec (roj. Verdnik), 1985-2005;Tanja Jelen, 2005 do danes;Rudi Jerič, 1972/73;Marjetka Jordan, 1988/89;Magda Jurak, 1968/69;Bojan Juras, ravnatelj, 2001 do danes;Rupert Kapun, prvi učitelj v kraju, 1834-1841;Erna Karažinec (roj. Šajna), 1968-1973;Franjo Karažinec, ravnatelj, 1967-1973;Špelca Kasesnik, 2008 do danes;Marta Katič, 1966-1991;Peter Katič, 1966-1969;Boštjan Ketiš, 2004 do danes;Franc Klančnik, 1951/52;Karel Kobale, 1900/01;Iva Koderman, 1925-1928;Slavko Kokot, 1972/73;Tanja Kolšek, 1993 do danes;Andreja Konovšek (roj. Modrijan), 1989-1993;Stanka Kopušar (roj. Razbornik), 1965-1979;Saša Korenič, 2006/07;Rupet Kostwein, 1914-1919;

20

Venčeslav Koševina, 1960/61;Bogdana Kotnik, 1951-1963,1965/66, 1974/75;Zorko Kotnik, ravnatelj 1951-1962;Ivan Kotzmuth, 1874-1879;Adi Kozovinc, 1964-1967;Amalija Kožuh, 1880-1898;Berta Kožuh, 1898/90;Luka Kožuh, upravitelj 1879-1904;Jožef Krajnc, tudi začasni ravnatelj, 1889-1925;Luka Krajnc, 1870/71;Drago Krepek, 1947-1960;Metka Krevzel, 1987 do danes;Stane Krevzel, 1961-1966 in 1969/70;Zmago Kristan, 1921/22;Anton Križ, 1974-1982;Danica Križ, 1974-1991;Jurij Križan, 1841/42;Anton Kuhar, poučeval verouk, 1918/19;Duška Lah, 1991/92;Kristina Leskovar, 1911/12;Andrej Leskovšek, 1912/13;Marija Leskovšek, 1957-1959;Beti Lipnik, 1995-1998;Irena Lokajner-Gradišnik, 1958-1964;Adolf Lönart, 1944;Tina Lončarič, 2003 do danes;Nina Lorber, 2007/08;Majerholdova, 1940/41(ni nastopila službe zaradi pričetka vojne);Marija Marinšek, 1971/72;Metka Marovt, 1998 do danes;Ana Matjaž (roj. Knez), 1999/2000;Heda Matko, 1947/48;Jolanda Melanšek, 2000/01;Duška Merc, 2002/03;Marija Mešič, 1948-1950;Julija Miklič, 1901/02;Lija Modrijan (roj. Kovač), 1963-2000;Damjana Modrijan, 1991 do danes;Vida Mohor, 1976 do danes;Tadeja Mravljak, 2001;Jožef Musi, poučeval verouk, 1905/06;Lidija Napotnik, 1999/2000;Igor Nerat, 1974/75;Lidija Novak, 1981 do danes;Mihael Novak, poučeval verouk, 1949/50;Marija Omladič-Novinšek, 1985 do danes;Alojz Omladič, 1988 do danes;Sandra Omladič, 2000 do danes;Monika Pinter (roj. Ošlak), 2004 do danes;

21

Boris Papež, 1927/28;Darinka Parfant, 1975-1981;Damjana Paulič (roj. Sedovnik), 1986 do danes;Polona Pečnik, 2000 do danes;Slavica Pečnik, 1969-2005;Štefan Pečnik, 1841-1844;Alojz Peitler, poučeval verouk, 1934-1938;Andreja Perovec, 1977 do danes;Peter Peršič, 1995/96;Bogomila Pešec, 1956-1958;Martina Petelinek, dopolnjevala obveznost z OŠ Griže 2003/04;Rudolf Pfeiffer, šolski upravitelj, 1942-1944;Mara Piano, 1919-1941, 1945-1950;Jurij Pilih, tudi prvi učitelj na podružnici Skorno – Novi klošter, 1892-1913;Dora Plazar, 1956-1959;Berta Podboj (roj. Fagenelli), 1923/24;Avgust Podgoršek, 1961/62;Karla Podvratnik (roj. Mežnar), 1951-1982;Lucija Polak (roj. Lesnjak), 2008 do danes;Veljka Poljanšek, 1963-1966;Matilda Potočnik, 1946-1950;Bogdan Povalej, 1967/68;Bojan Prašnikar, 1973/74;Ivanka Prašnikar, 1949-1982;Karel Presker, poučeval verouk, 1925-1931;Jože Prislan, 1954-1956;Jurij Prodnik, 2007-2009;Marija Puc, 1907-1919;Zofija Punčuh, 1974-1996;Albina Ramuta, 1970/71;Mihela Razboršek, 1992/93, 1996/97;Antonija Reberšek, 1995 do danes;Cvetka Remše, 1960-1965;Avgust Rozman, ravnatelj, 1924-1941, 1945-1951;Drago Rozman, 1946/47;Zorka Rozman, 1924;Irena Rudnik, 2001/02, 2003 do danes;Ivana Samobor, 1914/15;Marija Schuller, 1880-1885;Rozalija Smrekar, 1963-1967;Irena Sobočan, 1991 do danes;Jakob Sotler, 1941/42;Božo Srdič, 1970/71;Andreja Srejš, 2006 do danes;Andrej Stefanovič, 1982/83;Friderik Sternad, poučeval verouk, 1930-1934;Lea Stiplovšek, 2003 do danes;Dragica Stojko Perovec, 1974-2007;Ajda Stupar, 2004 do danes;

22

Herbert Suette, šolski upravitelj, 1941/42;Drago Šabec, 1950-1960 in 1974-1979;Gabrijela Šimenc, 1904/05;Branko Šinkovec, 1953/54;Iva Šinkovec, 1964/65;Monika Špegelj, 2005-2007;Štefan Štiper, poučeval verouk, 1921-1925;Marija Tajnšek, 1950/51;Marjan Tajnšek, 1950/51;Jožef Terčak, 1889/90;Jožica Tostovršnik, 1986/87;Barbara Trebižan, 1999-2007;Kristina Vah, ravnateljica, 1962-1967;Antonija Valenčič, 1903-1908;Jožef Večaj, 1888/89;Zdenka Verzelak (roj. Pristovšek), 1974 do danes;Petra Vnuk, 2001 do danes;Mihaela Vodopivec, 2003 do danes;Marija Vodovnik, 2000 do danes;Jože Vošnjak, poučeval verouk, 1938/39;Ivanka Vrečko, 1925-1928;Marija Vrečko-Ržen, 1928-1934;Iztok Vrščaj, 1993/94;Valentin Weber, 20 let nadučitelj, 1904-1924;Josip Wittinc, 1920/21;Mileva Zakrajšek, 1928-1941;Ignac Zebec, 1972-1977;Katica Zebec, 1972-1977;Karla Zmerzlikar, 1924-1928;Ana Zupančič, 1897-1904;Jerneja Žagar, 2003/04;Matjaž Železnik, 1995/96.

Znani vodje šole: (upravitelji, nadučitelji, ravnateljice in ravnatelji):

1880-1904: Luka Kožuh, upravitelj,1904- 31. 1. 1924: Valentin Weber, 20 let nadučitelj,31. 1. 1924- 18. 11. 1924: Jožef Krajnc, začasni ravnatelj,18. 11. 1924-1941, 1945-1951: Avgust Rozman, ravnatelj,1941 – 1942: Herbert Suette, šolski upravitelj,1942 – 1944: Rudolf Pfeiffer, šolski uravitelj,1951 - 1962: Zorko Kotnik, ravnatelj,1962- 31. 3. 1967: Kristina Vah, ravnateljica,31. 3. 1967 – 1. 9. 1967: Frida Jančič, v. d. ravnatelja,1967-1973: Franjo Karažinec, ravnatelj,1974-1981: Andrej Centrih, ravnatelj,1981-1991: Marija Cigala, ravnateljica,1991-2001: Nevenka Hofer, ravnateljica,2001 do danes: Bojan Juras, ravnatelj.

23

Učiteljski zbor v šolskem letu 1929/30.

Kolektiv osnovne šole leta 2009.