osten broj 1661

IZLEGUvAL KOGA ]E MU TEKNE A SEGA SEKOJA PRvA SABOTA vO MESECOT

vESNIK ZA ODvITKUvAWE

Nastanite vo A1-Televizija, go na teraa mo -jot pokoen dedo, ne samo da se vrti vo grobot tu kui da se isfe ka li! Toa e u{te eden dokaz dekaovaa vlast i na mrtvite im vtera strav v koski.Rakovodnite lica na ma ke don skata farsa tvr -dea deka toa {to gleda~ite go gledaat ne e ona{to go gledaat! So toa se dokaà deka lagata imakratki noze, zatoa {to e ~e do na onie so kratkapamet. Pri sut nite se ~udea na bru tal nosta itvr dea deka ova e nevidena rabota. No, ne e to~ -no deka na{iot rezil e ne viden! Bla godareniena kamerite - site go vidoa! Lo{o e {to ova govi doa onie koi {to ne moàt da ne gle daat po -ve}e. Sega vo EU i NATO mo ̀ e da se vle ze samood zadnata strana. Od onamu od ka de {to vlegu-vaat kowu{arite vo evropskite dvorovi.

Makedonskite politi~ari izmi slija novna ~in na merewe na vreme to - so pomo{ na vra -ti te! Koga site vrati se zatvoreni - treba dazna eme kolku e ~asot! Zatoa ne ni ostanu va ni{todrugo osven vleguvaweto vo EU i NATO da gome rime po stari ot na~in - so godini i decenii.A toa, ne e nekoja zastra{uva~ka brzina, oso -beno za vozewe vo - rikverc! Onaka kako {tovozi na{ata legiti mira~ki izbrana vlada!

Koga e vo pra {awe Izve{tajot na evropskatakomisija, na{ite vlastodr{ci se pra vat dalto -nisti - tie i crnoto go gledaat belo! Isto ka ko koga na ne pismen }e mu dadete da ~ita latini ca,toj gi ~ita samo poznatite bukvi od kirilicata

(a,o,e,j,k,t,m...), pa na krajot vo glavata }e mu vlezemnogu malku. Zatoa na{ite poli ti~ ki ~ita teli,od Izve{tajot na Evropskata komisija za napre-dokot na Makedonija, gi ~ita at samo onie rabotikoi {to im odgovaraat. Duri, nekolku ministrivo vlasta tvrdat deka ima me neviden napredokvo nekolku to~ ki! A ne za be leàa deka Evropani stavi - tri to~ki na kra jot. Od ova ja sno segle da deka na na{ite samo bendisani i polupi -smeni vlastodr{ci ne im vleguva mnogu vo gla -va ta! Sega ni ostanuva, ka ko vo vicot za Bosa -ne cot, da re{ime {to e po lesno da se bide: na -u~ nik ili peder!? So ogled na zastojot vo razvo-jot na na u ~nata misla vo Makedonija, te{ko dekaod nekoj od na{ive }e stane nau~nik...

Poslednite informacii kaù va at deka vovlasta i opozicijata ima okolu 200 homoseksu-alci! A broj kata na realni homoseksualci voMa kedonija, tvrdat nekoi anketi, dostignuva ido 200.000! No, makedonskiot narod treba da esre}en i blagodaren na Gospoda! Od niv samo50.000 se vo politikata.

Sega ni ostanuva samo da raspi {eme noviizbori... i pak po staro. So vakvata odluka ce -la ta zemja }e ìvne. Osobeno po grobi{tata.Toa e {ansa da se potsetime na na{ite pokojnipretci i da im dademe posle d na {ansa, glasaj -}i, da ne izvadat od mrtvite. Oti na{ive mrtov -ci mo ̀ at samo da ne dozakopaat.

Vasil TOLEVSKI

IV IZDANIE ! GODINA 65 ! BR 1661 ! 4 DEKEMvRI 2010 GODINA ! BESPLATEN PRIMEROK

Darko MARKOVI]

UBODNIK POLUPISMENA MAKEDONIJA

Miroslav GEORGIJEVSKI

Sabota, 4 dekemvri 20102

Dar

ko

MA

RK

OV

I]

Narodu na{ (onoj od usta -vot, ne od Biblijata i progra -mite na partiite)

Nemojte da se ~udite ako ne -koga{ nekogo ~e{laat a vam davi nikne nova frizura na gla -vata! Kaj nas i toa e mo`no. Do-deka UJP gi ~e{la{e firmitevo zgradata na A1- Televizija,na vrabotenite novinari vo A1im se krena kosata na glavata! Apotoa, so pomo{ na malite ekra -ni, kosata ni se krena i nam, naobi~nite gra|ani. Vaka krenatakosa e polesna za {i{awe, zak -lu ~i eden od frizerite na na -{a ta bu{ava stvarnost.

Policijata pokaà visokste pen na lojalnost kon svoite

naredbodavci. Uspe{no ja izvr -{ija naredbata: Ja uapsija de -mokratijata vo Makedonija! No,nekolkumina novinari ne znaatkako da im zablagodarat na po -licajcite {to gi {titea nivnite„alati“ za rabota. Ne gi tepa{epo racete. Gi tepa{e po nozete.Onaka kako {to udira vlasta ponarodot - so niski udari. Dru -gite policajci imaa naredba dase odnesuvaat kako najgolemiteheroi vo NOB, koga gi ispra{u -va{e okupatorot - usta da ne ot -vorat. Gi ubedija deka na nivnastrana se patriotite a na dru-gata strana se predavnicite!Taka na{ite narodni policajci,ni krivi ni dol`ni stanaa glav -ni statisti vo na{ata “Dolina

na volcite”. I se poradi toa {tonekoj ja zloupotrebi dirigent -ska ta palka, pa celata dràvani e kako ra{timan orkestar.

Nekoi novinari ja iskoris-tija vakvata sostojba vo drà -vata i go prekr{ija zakonot zapu{ewe, donesen od ovaa vlada- pu{ea vo zatvorena prostorija.Poto~no - vo studio! I toa vo pri -sustvo na premierot, port pa ro -lot na MVR i pred Direktorotna UJP. Koj }e napi{e pri java zavakvite disidenti od novinar -skata profesija?! Vo nedostatokna inspektori, se pak prijavata}e mora da ja podnese narodot.

Dosta podnesuva{e sè i se{to.

Stojan TRAJKOVSKI

Ê[LAWE, PA FRIZURA

GRINfILD INVESTICIJAKoj veli deka spomenicite ne se grinfild investicija.Ete na primer: spomenikot na Dame Gruev po~na da po -ze lenuva

POTCENuVAwEToa {to atraktivni grade`ni parceli se davaat nalici tacija so po~etni ceni od edno evro e samo dokazdeka kaj nas evroto e precenata valuta!

DOSIEJAIzrabotuvame originalni dosiea za aktuelni politi -~ari. [ifra: tri para za sto denara.

KORENINa{ite politi~ari strogo si gi po~ituvaat svoite ko-reni. Dokaz za toa e nivnoto masovno vklu~uvawe voakcijata „Denot na drvoto“.

REfORMATORKako {to trgnal so reformite vo zdrastvoto ne e dale -ku denot koga Bujar Osmani }e postane minister bezzdravstvo. Ili kako {to komentiraat zlobnicite „Re -for mite uspe{ ni pacientite mrtvi“!

BERBERSKABerberot vo [tipskata bolnica unapreden e vo bol ni -~ar. Spored direktorkata na bolnicata toa e zatoa {toMini sterot ne gi {i{a za novi vrabotuvawa. Taka e toakaj nas, znaeweto e sila, a {i{aweto mo}.

DISKRIMINACIJANepi{ano pravilo e za atraktivni grade`ni parcelida se naddavaat tatko i sin. Krajno vreme e na nekojali ci ta cija vo svojstvo na nadava~i da se javat majka i}er ka, kol ku da ne se ~ustvuvaat pripadni~kite na po -ne`niot pol za postaveni i diskriminirani.

MARIhuANA\avolot nitu ora nitu kopa. Se pla{i da ne mu niknemari huana.

VLOGKoj drvo sadi ne teba da se pla{i za svojata idnina. ]e ima na {to da se obesi.

uTKAPak }e ja utneme rabotata so popisot. I vo ovie popisnili sti nema grafa za onie {to sakaat da se popi{at kakolu|e.

SILAZa toa {to Telekomot gi kradel gra|anite }e i platika z na na dràvata.Taka e toa kas nas „Kolku pove}e gokradat narodot tolku pobogata ni stanuva dràvata!“

BALKAN[TINAToa {to poleka no sigurno go gubime primatot na liderna Bal ka not za nekoi e samo dokaz deka po~navme da seosloboduvame od balkan{tinata vo nas.

fIfTI-fIfTIPrviot carinik Van~o Kargov izjavi deka se ~ustvuvaspo so ben i stru~en da bide guverner na Narodna banka.Osta nuva samo nejasno dali Kargov se ~ustvuvasposoben vo isto vreme da bide i carinik i guvernerili }e raboti po dobro poznatiot princip par - nepar

Mile \OR\IJOSKI

BA[

ME

INTE

RESI

RA K

AKO

]E

IZGL

EDA

SvET

OT B

EZ M

AKED

ONIJ

A!?

ZATO

A PA

K ]E

GLA

SAM

ZA

ISTI

TE.

– STALIN vOSKRESNA I ]E DOJDE vO MAKEDONIJA.

– [TO BI PRAvEL KAJ NAS?! – ]E IM NOSI vODA NA NA[IvE.


DENOvI LI SE DENOvI

Marjan AN\ELOVSKI

Vasil TOLEVSKI

ADMINISTRACIJA

Sabota, 4 dekemvri 2010 3

Da ne be{e prviot ~ovek za evrop-skata integracija i negovata iskrenaiz java za makedonskiot voz kon Evropa,obi~niot gra|anin nikoga{ nema{e dadoznae so kolkava brzina Makedonija ise pribliùva na Evropa! Toj potvrdideka minatata godina vozot bil vo Bu -dim pe{ta a ovaa godina stignal do Vie -na! Spored seto ova, moè da se napraviprosta matematika i od stranata na naj -prostiot seznajko: Od Budimpe{ta doViena ima 250 kilometri; na{iot vozvo zi 24/7, a toa zna~i deka za edna godi -na {traka po zacrtanata pateka 8760~a sa. Na ~asot po fizika vo sedmo od -de lenie, moè da se presmeta deka brz-inata na na{iot voz e 28,5 metri na ~as!!Nemojte da se ~udite – metri na ~as a nekilometri! Jasno?!

Ako go otvorite Brem i negoviot„Sve tot na ìvotnite“, }e sretnete po -da tok deka polàvot se dviì so brzi -na od 30 metri na ~as! I toa ne bilo ka -kov polàv, tuku polàvot goltar, onoj{to ostava ligi zad sebe!

Spored ova, sledi normalen zaklu -~ok za sekoj normalen ~ovek: Makedon-skiot voz kon Evropa e pobaven i odpol ̀ avot! Duri i od polàvot goltar,koj na sebe nema nitu ku}i~ka, nitu ali{ -ta i koj pase samo treva. Bukvalno-ì -vee ìvot kako na{iot prose~en make -don ski gra|anin!

I sega takviot prose~no-prese~enmakedonski gra|anin zaklu~uva dekana{iot voz kon Evropa ne e nitu elek-tri~en, nitu dizela{, nitu na paren po -gon... tuku toa e nekoja krntija {to javle ~at magariwa! A bidej}i vle~at ne -prekinato dvaeset i ~etiri ~asa vo ne -delata, mora da bidat najadeni, napie -ni, istimareni, naspani, tintlani odsite... Minuvaj}i niz site balkanskizemji duri se primorani da cicaat jajcaod sekogo, za da imaat dobar glas i darikaat, bidej}i ovoj nenormalen voznema normalna sirena. Na{ite magari -wa ne se nitu kopitari, nitu preìvari,nitu rbetnici...Toa se posebni avto-htoni magariwa koi se vpregnaa da vle -~at davaj}i ni nade` deka vo Evropaima pozelena i poso~na treva. Ottamu iizleze onaa na{a pogovorka: Raduvaj semagare na zelena treva! Ovaa pogovorkai prakti~no moète da ja vidite kaj nas.

Kako i za site, taka i za na{ite ma-gariwa - radosta e odlika na gluvite!(Zatoa i gluviot Betoven ja komponiralOdata na radosta). Taka radosta mora

da ja spodelat so celiot ìv svet voMa kedonija. Zatoa so radost se organi -ziraat mitinzi, konferencii, paradi,trkalezni masi, TV-dueli i drugi raz -novidni manifestacii na koi se veli~apatot kon idninata. (Na{ata idnina eEvropa i nitu eden drug kontinent). Pritoa diskretno go predupreduvaat svojotnarod, pra{uvaj}i go {to sakaat: Pol -àv da gi stapne ili magare da im gob...?! Neka biraat. Normalno, koj e buda -la da ostvaruva bliska sredba so maga-riwa?! Nikoj, pa ni nie Makedoncite.Go svrtevme grbot i go odbravme polà -vot kako na{ predvodnik kon poubavata,pozelena i poso~na idnina. I taka...

Bidej}i od Brisel do Skopje imane kade okolu 1950 kilometri, so ovaabrzina na dvièwe od 28,5 metri na ~as,na{iot makedonski diplomatski pol -àv vo srceto na Evropa }e stasa neka -de okolu 2034 godina, koga spored kine -skiot kalendar e Godina na majmunite!Zna~i idealno odbrana godina. Na{agodina! Toa e vo godinata koga so Sove-tot na Evropa }e pretsedava Palestina.

Ubavo pro~itavte, nemojte da se ~udite- Palestina! Onaa, na pokojniot JaserArafat. Toga{ }e go napravime ona {togo pravat denes na{ite diplomati. ]egi preripame pretsedatelstvuvawatana site evropski dràvi i }e ~ekame ne -koj nalik na nas da pretsedava, ako vo -op{to ima nekoj nalik kako nas. Oti niesme edinstveni, iako sme razedineti.

Toga{ „Evropa 2034“, }e bide bezgranici i vo nea }e vlezat Rijandi pin -da, Kurtapinda, Tantaratinge{ i u{te20 novoformirani i priznaeni dràvi.Site nalik na na{ata...

A do 2034 godina, Makedonija }e bidecelata zelena! Raj za polàvite-li gu -{i. (Duri i spomenicite na plo{ tadot}e bidat li{aesto zeleni! Goce, Dame iênto }e izgledaat kako da ì veat vone koja baru{tina. Toga{ moè da im po -nudat i uloga vo holivudskiot spektakl„ûdovi{teto od mo~uri{ te to“! Na{avaoksidacija vrz spomeni ci te, ~uda pravi!)

Vo edna takva zelena Makedonija2034, na{iot diplomatski polàv }emo ̀ e na raat da pase treva, ama }e moramalku da mu ostava i na narodot. Otika ko ni odi rabotata so polàvot kojpu {til rogovi, naskoro i narodot }e po ~ - ne da pase.

Osven ako narodot ne mu gi skr{irogovite!?

Vasil TOLEVSKI

Sè dodeka ne si gi zdiplat partalite }e ni gi diplat parite.

Opozicijata pla~e, vlasta se smee!Narodot ne znae dali da pla~e ili da se smee!

Do v~era vladata rabote{e po ne{to.Ama nie ne sme od v~era!

Ekonomskiot razvoj na zemjata e stignat do tamu do kade {to e stignat mentalniot razvoj na politi~arite.

Edvam ~eka{e da ìvee vo Makedonija.Sega edvam ìvee!

Da ti {epnam ne{to: Vo Makedonija nema dou{nici!

Marjan AN\ELOVSKI

SI GI POKRIvAAT TRAGITE.TRESAT GLUPOSTI!

ANGELOvI MAKI


Miroslav GEORGIJEVSKI Mile MANÊVSKI

Mile \OR\IJOSKI


SLAMENO

@idas Daskalovski,pre t sedatel na Centarot zais traùvawe i krei ra wepolitika, smeta deka sekojavla da si bara novi nari do -stojni za nea. So dru gi zbo -ro vi: Vlada {to se su{iba ra novinari od slama!

NIKNAT

Tome Axiev, pretsedatelot naKomisijata za lustracija gi molidostavuva~ite na dosieja da vni-mavaat kade gi frlaat. Moè dase frlaat vo po{tenski sanda ~i -wa, asfaltirani dvorovi, kal dr -misani pati{ta... Edinstveno dase ne se frlaat po bav~i i gradi -ni, i toa osobeno ne posle do`d.

Kakva ni e klimata vo zemjata -dosiejata nasekade niknuvaat ka -ko pe~urki.

DIPLOMATSKI

Diplomatot Risto Nikovskisme ta deka makedonskata diplo-matija ~ekori so golemi ~ekori vosvetot. A onie na{i diplomati koine moàt da fatat ~ekor so sovre-menata svetskata diplomatija -letaat so avioni.

ODDuVuVAwE

Posle poslednite prepukuvawaso Petar Go{ev, Guverner na NBM

i so Branko Azeski, pretsedate lotna Stopanskata komora, mno guminazabeleàa deka bate Zla tko Ka -le nikov stanal zavisnik od vete -rot! Zlatko odi onamu kade {toduva veterot. [to e i norma l no zaovaa dràva. Znae Zlatko dekaode we sproti veterot moè da goodduva od scenata.

KATILI

Qubomir Fr~kovski, nesude-niot pretsedatel na na{ata nimila tatkovina ili maj~ina, tvrdideka na{ite politi~ari stanaakaratisti. I tie kako karatisti -te, si izmislija borba so zamislenprotivnik - kati! Samo tuka izmi -slenite protivnici im se Grcite,Albancite, Srbite...

[AKIRA

Koordinatorkata na SDSM voSovetot na gradot Skopje, SofijaKu novska, obelodeni deka EsmaTeo dosievska dobila pari od gra -dot za muzej vo koj sega ima {tab naVMRO-DPMNE. Esma, kutrata, samose brani deka za ovaa parti skakompozicija ni{to ne znae! Taa esamo peja~ka, a drugi - diri giraat.

POTEKLO

Porane{niot ambasador vo So -vetot na Evropa, Zvonimir Janku -lovski, e revoltiran od odnosot naEvropa kon Makedonecot i se to toaporadi negovoto bio lo {ko po tek -lo! Bidej}i Makedo necot e pro iz -vod na Makedonec i Makedonka,Evropa go tretira kako {kart.

Sotir MAZGALOVSKI

Blef do blef, nadvore{na politika. Taka nekako na{iotAntonio (intimno nare~en - Nesre}a) uspeva da se odrì celi~etiri godini na naj~uvstvitelnoto mesto za idninata na Repu -blika Makedonija.

Ne deka e ne{to novo nekoj so blefovi da se odrùva vopolitikata, za{to negoviot [ef e paradigmata za toa. No ne -prirodno e nekoj da misli deka toa go pravi dobro. Mislam napo litikata, a ne na blefot za{to blefovite mu se nikakvi.Nikoj ne veruva vo niv. Duri ne sme sigurni deka veruva i tojsa miot.

Otkako napravi r{um vo kadrovskata, poto~no amba sad or -skata kadrovska politika i so toa ja onesposobi vo celost dip -lomatijata, toj sega se obiduva da zboruva za realnosti i dade li lekcii. A {amari dobiva od site strani. Ama naviknat e,otkako Dora Bakojani go is{amari na po~etokot na mandatot.

Antonio e najlo{iot minister za nadvore{ni raboti. Tojsozdade najlo{a pozicija vo odnos na pregovorite so imeto, sonajlo{ diplomatski sostav od koga i da bilo, so najpogre{enpri stap. Se toa e zasluga na Antonio i nikoj drug ne smee da so -bere zaslugi za toa. Se razbira tuka osobeno ne treba da se me -{aat negovite ambasadori koi i den denes se u{te talkaat nizsvetskite prestolnini i si postavuvaat mo{ne krucijalni pra -{a wa za toa {to e vsu{niost nivnata rabota i uloga. Mislamne se na{le samite sebesi. Se baraat.

Antonio gi dovede do nevozmo`nost site dosega{ni kakvi- takvi pozicii vo pregovorite so Grcija. Ako ima istoriskapodelba na ovie nastani, taa vo idnina }e se ozna~uva so peri -odot pred Antonio i onoj so nego. Za prviot }e se govori za pos -toe weto na nekakvi {ansi, za vtoriot }e se ozna~uva kakope riod bez {ansi!

Ne moème a da ne se setime na Antonio kako portparol naQub~o Georgievski. Be{e tolku ubedliv, se odnesuva{e kakone koj {trumbanfirer. I... Qub~o padna! Sekoja analogija e ne -so odvetna, no poèlna.

Nacionalizmot na Grcite bil zastaren, veli Antonio. Ne-goviot e onoj, vistinskiot. Ne znaat Grcite kade se pravi moder -niot nacionalizam. Za{to samo toj e ispraven za Antonio. Samonacionalizmot iznedren vo {atorite na parkot @ena bo rec eona vistinskoto. A tamu glavnata parola be{e „smrt za {ipta -ri te“ i taka nekoi drugi,sovremeni.

Antonio zdu{no ja koriste{e sostojbata i prave{a kariera.Raka na srce, kariera naprvi.

Antonio }e ostane poznat po toa {to vo negovo vreme ne smeprimeni vo NATO, za vo EU gi zagubivme {ansite, jazikot ni goukinaa...

Za drugo ne{to ne se se}avame. Osven ako ne se smetaatonie negovi ruralno provincijalni zajadlivi dosetki, o~igled -no dobro nau~eni od kaj nekoja ki~evska alapa~a.

Spletkator

NARO

DOT

ZBO

RUvA

Darko MARKOVI]

ANTONIONAREÊN

- NESRE]A

TRIU

MFAL

NATA

POR

TA N

EMA

DA S

E GR

ADI

–PO

RADI

STR

AvOT

BED

ATA

DA N

E vL

EZE

TRIU

MFAL

NO v

O MA

KEDO

NIJA

!

Mirko TRAJANOVSKI


A1Ne znam {to ~ekaa

do sega. Mislam, za davlezat vo A1. Jasno be{edeka }e vlezat koga ida e. No, po pravilo, goiz braa najlo{iot mo-ment i najglupaviot na -~in. Vlasta voop{to,po pravilo gubi vrskaso realnosta. No oviese {ampioni vo brzinata na gu -beweto sens za realnoto, mo` -noto, pri fatlivoto.

Tokmu zatoa vo demokrati-jata se nastojuva na principotna smeni na vlasta.

No koga nemaat namera dasi odat od vlast, se pravi ona{to go napravija so A1.

Demonstracijata na silanaj~esto e demonstracija na ne -mo}. No ostanuva pra{aweto nee li toa u{te edna manifesta -cija na sila sli~na na Zmiskooko, armiski tenkovi, tajvanski -te krediti... Ovaa akcija }e sevikala „pufki“!

Makedonski sostojbiMakedonskata rabota e ka -

ko vo zemjodelieto - ako rodotne go izgore su{ata, ako ne gos’kca gradot, ako ne go skape do -` dot ili odnese veterot, toga{se }e se poplavi zaradi zatrup-nite kanli. Ako i toa ne uspee,najnakraj Vladata }e ze z ne se,nema da isplati subven cii navreme.

Drugite frlaat raketi pro -tiv grad, palat slama, navodnu-vaat za da ja namalat su{ata, seosiguruvaat, gi ~istat kanalite.Edinstveno, priznavam, nema za - {tita od lo{ata vlast. Samoeden na~in e efikasen protivnea. Toj se izveduva na izbori.

Nostalgija?Pove}eto gra|ani mislat

deka vo vremeto na socijalis -ti~koto ureduvawe ìveelemno gu podobro otkolku sega iimale pove}e gra|anski slobo -di. Kolku e to~no toa ~uvstvo,moème da razgovarame, no os -ta nuva pra{aweto - zo{to?Mi slam, zo{to voop{to go pra -vevme ova {to go pravime voiz minative dve decenii?

Moèbi odgovorot leì votoa deka kako nacija narod ni -koga{ ne nau~ivme deka kakotakvi treba i da se dokaème. Anie se utepavme od dokaùvawedeka ne ne biva. Od tamu vero-jatno i razo~aruvaweto.

Lo{i i dobri Velat Grcija bila nedisci-

plinirana ~lenka na NATO, nepra}ala vojnici vo Avganitan,postojano pravi demonstraciiprotiv NATO bazite vo nivnatazemja. Ednostavno taa e antina -to raspoloèna.

Nie obratno, sade za NATO,proporcionalno zemja so zna -~aj no u~estvo vo misiite na NATOvo Irak, sega i vo Avgansitan.Zna~i rabotata e podelena nalo{i momci i dobri momci. No,zo{to lo{ite momci tolku vre -me gi zaebavaat dob ri te. Tie setamu, nie sme nadvor. Lon~i wa - ta se mo{ne, mo{ ne izme {ani.Ama nekoi nikako toa da go raz -berat.

LavoviLavovite na mo -

stot do Vladatapred nekoj den sta -naa i objekt na gne -vot na ste~aj cite.Simbolot na sila -ta, mo}ta, ne po ko -leblivosta na Gru -evski, namesto vosimboli se pretvo-

raat vo tavi za kajgana. Sekako vlasta ne razmis-

luvala deka nekoj }e se drzneda go oskvernavi ona {to Gru -evski tolku mnogu go saka. No,toj e nepokolebliv, }e napravitolku mnogu spomenici {to ne -ma da ima dovolno jajca za niv.

MitinziOpozicijata pravi mitinzi.

Qube Bo{kovski go pravi isto -to iako ne znae dali e ba{ opo -zicija ili e samo odmetnat ~lenna semejstvoto. Qub~o se vra}avo aktivnata politika. Alban -ci te za popisot nikako da sesloàt.

Ima li red vo ovaa drà -va? Ima li nekoj da kaè dekasmislata ne e toa, deka treba ine{to drugo. Na primer, napre-dok, ekonomski rast, podobarì vot. Ili i ponatamu }e se nu -di ne{to {to e pomalku lo{ood lo{oto?

LustracijaLustracijata se pretvora vo

najodvratna igrarija koja moèvoop{to da se zamisli. Toa eto talno proma{ena tema. Ilimo ̀ ebi tokmu taa bila celta.Namesto kodo{i dobivame fal -sfikatori, namesto ras~istu-vawe so minatoto, revan{izam.

Treba da se pra{a StoleAndov, {to li misle{e koga gopredloì zakonot. IskusniotAndov moèl mnogu dobro dapredvidi {to }e se slu~i. Ilipredvidel, pa zatoa i predlo -ìl. Sega seiri.

InvesticiiInvesticii i natamu nema,

pa nema. Se razbudi od zimskison i Vele Samak. Investiciitese i ponatamu glavna tema. A nivgi nema. Toa e ne{to kako ~eka -weto na Godo koj nikako da doj -de. A ne doa|a zatoa {to takasakaat onie koi najve}e za nivzboruvaat.

Samak ne spa|a tuka. Pomi -nuva i vtorata godina otkakoSamak najavi investicii od koine }e moème da kreneme glava.Sega, investicii nema, a glava -ta ne boli. I Samak e se u{teminister. Minister za {to? Zane{to {to ne postoi. Ama rekla -mite na Si En En se u{te se vr -tat. Bile uspe{ni!?

Kosnultacii Slu{ame premierot, za da

go ~ue glasot na stopanstve -nicite i nivnite problemi or-ganizira sredbi so direktori -te i sopstvenicite na nekoifir mi. Tie se odvivaat vaka: sepokanuvaat nekolkumina, ~eka -at na premierot ~as, ~as i po -lo vina, a potoa slu{aat i pre -davawe od premierot, na tema:kako maliot Nikol~e ja zamis-luva nacionalnata ekonomija.

A. [OqAKOVSKI

MESEÊN RAPORT

Na 20 maj 2011 g. vo Domot na humo -rot i satira ta vo Gabrovo, }e se ot -vori HH-toto Me|unarodno bienalena humorot i satirata. Ova e edenod najgolemite festivali na hu-morot i satira ta vo svetot i od den na den pre-rasnuva vo ma nifestacija so me|unarodenre s pekt. Site zainteresirani, svoite trudovimoàt da gi ispratat najdocna do 1 mart 2011god. na ad resata:

DOM NA HUMORA I SATIRATAMuzeй na svetovnoto humoristi~no izkustvo5300 Gabrovo, ul. “Brяnska” 68, tel. (066) 807229, faks (066) 806989

Za site informacii moète da se obratite na

e-mail: [email protected]@mail.bg

http://www.humorhouse.bg/

Direktor na bienaleto e G-|a Tatjana Cankova.

KARIN SUNvINSON[vedska karikaturistka i ilustrator, rode -na 1981 godina. @ivee i raboti vo Stoholm-[vedska. Pove}e od deset godini prisutna eso svoi karikaturi i izlo`bi, ne samo vo nej -zinata dr ̀ ava tuku i po{iroko. Ovaa godina

se pretsta vuva na Balkanot Temite na nejzi-nite karikaturi se angaìrani - vojna, prav -da, siroma{ ti ja, ekologija... do globalnotoza topluvawe so koe nastapi vo rabotilnica -ta koja se odrà na Akodemijata za likovniumetnosti na 23 i 24 noemvri.Organizator na ovaa manifestacija be{e [ve - dskata ambasada vo Republika Makedo nija.

HH-to BIENALE NA HUMOROT I SATIRATA GABROvO 2011 (BUGARIJA)

SE RODIv KAKO MAKEDONEC. vEDNA[ ME ZAPI[AA

vO KNIGATA NA @ALOSTANikos TOMOVSKI


Koga kone~no toa mi be{e ovozmoèno, oti-dov vo policijata da go pro~itam dosieto koe tridecenii go vodat za mene.

Bidej}i na prijavnicata na MVR ja ostavivli ~nata karta, dve uniformirani lica me vove-doa vo prostorijata vo koja na edno stol~e me~e ka{e registar so zeleni kartonski korici,me |u koi bea pove}e od {est iljadi stranici.

Na moe iznenaduvawe, eden policaec, onojpo visokiot i pokrupniot, ostana vo prostorijatai re~e deka za vreme na mojot prestoj }e sedi vosprotivniot agol. Pred da po~nam da gi prelis -tu vam hartiite, toj me predupredi deka ne smeamni{to da prepi{uvam, kopiram i da gi zemam do -ku mentite od kupot.

Silno se iznenadiv koga ve}e na prviotlist vidov deka site imiwa, osven moeto, se pre -krieni so bela, gusta te~nost koja gi napravi ne -vidlivi.

Prelistuvaj}i gi ostanatite dokumenti nemoèv da pro~itam ime na nitu eden dosta vu -

va~, {pion i sorabotnik na policijata i dr -àv nata bez bednost. Onie koi me sledea, sni-maa, prija vuvaa, obvinuvaa, la`no svedo~ea zamojata gla va, bea potpolno za{titeni.

Se prisetuvav deka poradi niv bev vo zat -vor, ispra{uvan, otpu{tan od rabota, deka mi goodzemuvaa imotot i gra|anskite prava, deka po -ra di policiskiot }otek i te{kite uslovi vo za -t vorite bev vo bolnicite, deka so mene, osvenretko hrabrite lu|e, nikoj ne smee{e da razgova -ra so mene.

Sepak najte{ko pa|a {to {piunite, dos ta -vu va~ite i denuncijantite vo vilite, reziden -cii te, ministerstvata, ambasadite, akademiite,sobranieto... Nivnite imiwa se pokrieni. Tie nese odgovorni. Ama nekoj, po ~ove~ka i bo`ja prav -da, sepak, mora da bide vinoven!

Sega, dodeka gledam vo iljadnicite listovikoi {to gi ispi{aa protiv mene, jasno mi e koj etoa. Edinstveno negovoto ime vo dosieto ne epokrieno!

Aleksandar ÔTRI]


Milenko KOSANOVI]

KOJA E RAZLIKATA POME\U BABATA vO „SNE@ANA I SEDUMTE XUXIWA“

I NA[AvA vLADA? BABATA JA TRUE[ESNE@ANA SO JABOLKO, A NA[AvA vLADA

NE TRUE SO REKLAMI!

DOSIE

Otvorete kniga na àlost vo va{ite ambasadi.Umre demokratijata!

Apsurdot stanuva na{a sudbina.Naskoro }e mi treba ludnica!

Na{ite politi~ari i se dodvoruvaat na Evropa, stara -ta dama. Te{ko na Evropa so ovakvi {valeri!

Napravi uspe{na politi~ka kariera.Be{e kodo{ so kopirano dosie!

Zemjodelcite ja obrabotuvaat zemjata.A niv - ministerstvata!

Nikos TOMOVSKI

MOJ DO MOJOT

Sa{o BETOSKI

Gligor BA[IROV

- Zo{to ne mi se zablagodari{ za se{to {to napraviv za tebe vo site ovie go-dini? - go pra{a Lo{iot, Dobriot.

- Jas da ti se zablagodaram?!- so go -lemo ~udewe zapra{a Dobriot.

- Ti, ti, ami koj? - naluteno pra{a Lo -{iot. Tolku godini sme zaedno, i na krajotsme od ìvotot, pa red e barem sega da mise zablagodari{ za se {to storiv za tebe!-prodolì da se luti Lo{iot.

- Pa ti samo lo{o mi prave{e celiotìvot, pa za toa li bara{ da ti se zabla -go daram? - rezignirano pra{a Dobriot.

- Dobro, neka bilo i taka. Sekoga{ ti

pra vev lo{o, i za toa ne treba da mi sezablagodari{. No ti sepak treba da mi sezablagodari{! - be{e nastoj~iv Lo{iot.

- Ako ne treba da ti se zablagodaramza seto lo{o {to mi go prave{e, toga{ za{to treba da ti se zablagodaram? - ne -strp livo pra{a Dobriot.

- Za toa, {to u{te polo{o sum moèlda ti napravam, a ne sum ti napravil. Zatoa treba da mi se zablagodari{ neblago-darniku! - mu se vrekna na krajot Lo{iotna Dobriot.

Tode BLA@EVSKI

DOBRIOT I LO[IOT

EvROPEIZACIJAZa NATO i EU sè u{te sme nedorasnati.Zatoa sakaat da si igraat so nas.Kostadin uSTAPETROV

Evropa ne isklu~i.Makedonijo, Off mori majko!Marjan AN\ELOVSKI

I eutanuzija po~nuva so EU.Rale DAMJANOVI]

Pokraj Turcite i Makedoncite}e vlezat vo EU. Xabe ne sereklo: Kade site tamu i gol Asan!Nikos TOMOVSKI

I Titanik plove{e kon Zapad!Rade \ERGOVI]

Mislevme deka sme pred site.A koga se svrtevme - site odat vo obraten pravec!Metodi PRANGOVSKI


Zemja koja ra|a ovakvi sinovi, ne ra|a }erki. Bi se dupliralo.

Politi~arite ne koristata {ampon za miewe kosa.Tie vedna{ ni go mijat mozokot.

Nekoi na{i politi~ari ne moète da gi fatite nitu za glava nitu za opa{!Zna~i: sepak se raboti za nekakva stoka!

Ako e tatkovinata na{ata majka, toga{ voda~ot ni e Edip! Ni ja onadi majkata.

Na kriminalcite na vlast im e pote{ko otkolku na obi~nite kriminalci!Kaj niv kradeweto e partiska obvrska!

Promenata na vlasta e edukativen proces. Toa e {ansa i drugite ne{to da nau~at.

Na Balkanot najte{ko e da si Makedonec. Edno gaze a mnogu kandidati.

Dedo i baba se podgotvuvaat za seks!Vladata najavi deka }e se vratat starite dobri vremiwa.

Ne mi e te{ko {to me pravat magare.Ama barem da mi dodadat barem u{te desetina santimetri.

Na{iot narod glasa na slepo zatoa {to ne moè so o~i da gi gleda.

Vo prosek ìveeme po 78 godini.Ako ne drugo, ama od stokata barem podolgo ìveeme.

Toa {to ne zakopaa pred vreme, {ansa e da go isplanirame nivniot zakop.

Vlasta i opozicijata samo na edno mesto imaat ist stav. Vo toaletot.

Ako brzo ne ja podelime humanitarnata pomo{, }e se izedeme me|u sebe.

Nam ne ni treba eutanuzija. Si imame reformi.

TRIUMFALNI PORAZI vASIL TOLEvSKIvASIL TOLEvSKI

Kar

ik

atur

i: M

ir

osl

av G

EO

RG

IJE

VS

KI

MUZIKA ZA GLUvI

Kriza?! Toa kaj nas ne pomi nu va- ostanuva ovde. A i za mene velatdeka sum preambiciozen - samozatoa {to imam èlba da ja nad -ì veam krizata.

Krizata ne e pretsedatel nanekoja lokalna partiski ogranok,direktor na javno pretprijatie,inkasator, inspektor, poli caec...pa celiot narod da i se pla{i!Narodot treba da se pla {i od ba -ba-rogi, seni{ta, duho vi, od novavlada... A ne da se pla{i od kri -zata!! Kaj nas {ega ta odamna ja ne -ma, zatoa {to ja odnese |avolot.Zatoa sostojbata ni e pove}e odse riozna.

Krizata e rodena vo znakot naStrelec ama kaj nas - proma {i! Vozemjata vleze od site ~e tiri stra -ni na svetot, no bidej}i sme narodkoj ̀ ivee vo oblaci, na zemjata ni -koj ne ja do~eka! Vleze sama - bezda pra{a! Tre ba {e barem vla dinadelegacija da ja do~eka, kako {todolikuva na asolni doma}ini. Abidej}i politi~arite ni ̀ iveat voobla cite, ovozemskite proble mine dopiraat do nas. Krajno i jasno -za nas nikoga{ nema problemi!

Vladata najavi i pi{ani mer kiza da ja zauzda krizata. Nase kadee zapi{ano deka narodot treba prvda dade svoj doprinos vo zapirawena krizata: da odi so kratki ga}ii so kratki raka vi zaradi {tede -we na materijal; da odi gologlavkako bi moèle polesno da ni ze-

maat mer ka onie {to ni ja krojatkapata; da se namali frlawetohra na, so {to }e se izbegnat te -pa~kite okolu kontejnerite; da gimie za bite pred sekoja zadu{nicavo ~est na pokojnikot, koj prv dadedoprinos vo na~inot na razre {u -va we na krizata; noktite da gi se -~e edna{ godi{no i toa na Denotna Orelot; da gi slavi sa mo sla vi -te na koi pokojnikot e ̀ iv... i u{teiljadnici mali pre poraki - kakonarodot da ja spasuva drà vata odsvetskata ekonomska kriza.

Bidej}i preporakite se na pi -{ani na kirilica, po~nav da gipro u~uvam. I vidi |avolot! Pa mo -jot narod site ovie preporaki giispolni u{te pred krizata da vle -ze kaj nas! Ovoj narod kako da e po-tomok na Nostradamus! Zna~i na -ro dot sè predvide, pa i prepora -kite na Vladata. Prekrasen narod.

A dràvnite institucii?! Ka -kvi merki tie prezemaat i kakvipreporaki sproveduvaat?

Stanuvam i odam pred rezi -den cijata na pretsedatelot, pa kajstanovite na premierot, pa kaj mi -nisterot za ekonomija, mi nisterotza pravda, gradona~alnikot na op -{tinata... Odam od vra ta do vrata,kako partiski agitator za vremena izbori. Tropav i so race i sonoze. Ba di jala! Sekade vratitezatvo reni. Nikoj ne otvora. Sezampoprvo bi ja otvoril vratata ot -kol ku ovie svoite skrivali{ta.

Po gre{ka ~uknav i vo grad-skata biblioteka. Naedna{ se ot -vo ri vratata. Se pojavi portirot iu~tivo me pra{a zo{to ~ukam kakobudala?! Ne znaev da mu objasnamzo{to ~ukam kako bu dala, ama muobjasniv deka mi treba „toa i toa“.Treba da gi pra {am izbranite:[to pravat oko lu krizata? Kakvimerki prezemaat za da go spasatovoj narod. Site ne izedoa...

î~evo me pogledna popreku ime pra{a: Od kade vleze kri za -ta?- me pra{a. Nomalno, mu rekovdeka vleze od site ~etiri stranina svetot. Budalo, mi skreska, panie sme narod koj ̀ ivee vo oblaci.Ne sme edinstveni na svetot, a oso -beno na Balkanot. Kaj nas, sè {tose slu ~u va moè da se slu~i samoodo zgora i od nikade na drugo me -sto. A ne-od ~etirite strani?Glu p ~o internacionalen. I u{tekon mene se odnese kako da sumvoj no lice - me izmar{ira.

Si otidov so navednata gla va,ama i iznenaden! Prijatno! Kakomoè vaka inteligenten ~o vek dabide portir?! Toj, vo najmala raka,bi trebalo da bide minister iliPretsedatel na Aka demijata nanaukite i umetnostite. Za ednaminuta mi ja ob jasni celata buda -la{tina okolu krizata.

Navistina: Sè {to go ma~i ovojnarod, doa|a odozgora.

Re{iv: Na slednite izbori }eglasam za portirite.

Barem taka }e imame koj da nija otvori vratata kon Evropa.

KRIZAKRIZA

NA[IOT vODA^NE E NERON,AMA I TOJ

PEPEL ]E NÈNAPRAvI.

MAKEDONSKI KANIBALIZAM:NÈ IZEDOA MAGARIWATA!


Vo posledno vreme novinari -te stanuvaat mnogu aktuelni nesa mo poradi izbornoto sobraniena Zdruènieto na novinaritenitu pak poradi nastanite vo A1te levizija tuku poradi razbrev -tanite sueti i omrazata od tipot:da mu crkne kozata na kom{ijata.

Baraj}i ja formulata za do-briot novinar se prisetiv na edenmoj tekst od 29 Oktomvri 1984 go-dina objaven vo toga{nata „NovaMakedonija“ od koj moè u{te ed -na{ da se vidi deka kaj nas ra -botite mnogu te{ko se menuvaat.

Dobriot novinar po pravilo esin na padnat borec vo borbata namislewa.

Toa e ~ovek koj cel ̀ ivot loviedna ista riba - onaa najgole ma -ta.

Sam gi odbira lu|eto {to }ego maltretiraat.

Dobriot novinar e javen ra -botnik koj znae da raboti kakokow, no ne smee da dozvoli dabi de javan.

Sekojdnevno mora da napi{epo ne{to iako znae deka so u{itegledame podobro.

Ako go ubedite, sposoben e nava{iot spomenik da mu podignespomenik.

Dobriot novinar ne smee dalegne na bra{no bidej}i cel ì -vot ke spie.

Toj mora da znae deka i ~eko-rot nazad moè da se tretira ka -ko ~ekor napred vo zavisnost odtoa kako si svrten.

Treba da znae deka mislatastavena na hartija dobiva onolkuna svojata teìna kolku {to e har -tijata te{ka.

Dobriot novinar cel ìvottreba da odi po ìca, no ne smeeda se potpira na lu|e {to balan-siraat.

Gi saka politi~arite samokako inspiracija.

[tom go nema na rabota do-briot novinar ne{to raboti.

Do kade }e se slu{aat nego -vite zborovi ne zavisi od go le -minata na pe~atarskite bukvi ni tuod goleminata na decibe lite naelektronskite mediumi.

Dobriot novinar mora da znaedeka i ribata }e otvori usta koga}e se najde na suvo.

Dobriot novinar treba da imasvoe sopstveno kolektivno mis-lewe i da znae deka e najmatno naizvorot na informaciite.

I na krajot, treba da znae de -ka ìveeme vo vreme na frazi. Iova e fraza.

DAR MAR

DOBRIOT NOvINAR

1. Suetata ne e virus, tuku karcinom.

2. Na{iot narod te{ko izleguva na ulica.

Cel den e tamu.

3. Lopatata znae da zakopa cela dràva.

4. Site sme kriminalci samo nema

dovolno me~ki, zurli i tapani.

5. Ministerkata ima{e svoi sopstveni

negovi zborovi.

6. Po sistemot na eliminacija na krajot

}e ostane samo xelatot.

7. Parata go rasipuva ~ovekot i koga ja ima

i koga ja nema, a naro~no koga ja ima mnogu.

8. Da ne si mu na policaecot vo koà.

Mnogu e tesno.

9. Ne e se taka crno. Ekonomijata ni e siva.

10. Ne se site ìvotni vo kafezite.

Gi ima i vo kancelariite.

DAR MAR

SO KROMID I LUTO PIPERÊ

Kar

ik

atur

i: D

ark

o M

AR

KO

VI

]

ANALIZA

DEMOKRATIJA


LAVOT LEON

Na lavot Leon mu dadoa funkcija da bide spo -menik pred glavniot most vo gradot.

Leon ja prifati funkcijata so gordost bidej}iova za nego be{e ne{to pogolemo otkolku da bidekral na ìvotnite.

No, {to se slu~i? Po nekolku dena pticitepo~naa da go gnasat so nivnite trtu{ki, ste~ajniterabotnici da go mavaat so jajca, a postarite gra|ani,vo nedostig na javni toaleti, po~naa da uriniraatvrz negoviot postament.

Na leon mu se zgadi od novata funkcija i skok -na vo rekata.

NARAVOUÊNIE: Podobro dviì se otkolku

da zasedne{ na edno mesto.

MED I MLEKO

Rabotlivite p~eli sfatile deka za pogolemaproduktivnost potrebni im se mediumi za blagovre -mena informiranost okolu nivnite tehnologii zaproizvodstvo na med. Za taa cel re{ile da formi-raat Zdruènie na p~eli- novinari i da izberatsvoj pretsedatel. No, {to se slu~i? Na sobranietoza izbor na pretsedatel, od nekade doleta edno ja -to osi i po~naa da se za~lenuvaat bo Zdruènietona p~elite donesuvaj}i so sebe osa kandidat zapret sedatel.

P~elite se pobunija ne sakaj}i nivnoto Zdru -ènie da go vodi osa i go odloìja izborot za drugtermin.

Slu{ajte, - im re~e osata kandidat za p~ela,-vie proizveduvate med, a ako ne imete i nas vo Zdru -ènieto, }e imame site zaedno med i mleko.

Kakvo mleko? -Se pobunija p~elite, - Mlekoproizveduvaat kravite!?!

Slu{ajte, im re~e pak osata, nie sme so vlastai sè e mo`no!

P~elite se povlekoa da razmislat.

NARAVOUÊNIE: Tr~aj}i po med i mleko

vnimavajte da ne ostanete bez leb.

ZEBRI

Zebrite bea nesre}ni. Na nivnata teritorijase pomalku ima{e hrana i bea prinudeni se po~estoda se iseluvaat i da baraat sre}a na razni stranivo svetot, no retko koja od niv ja nao|a{e sre}ata.Vestite {to doa|aa od migracijata bea katastro-falni. Zatoa zebrite odlu~ija da se preselat vogradovite. Vo gradovite ima zoolo{ki gradini vokoi samo {eta{, a drugi ti nosat hrana.

Me|utoa vo zoolo{kite nema{e rabota za site.Ima{e najmnogu za dve, edna ma{ka i edna ènskazebra, a drugite ostanaa na ulica. Tamu i gi vrabo -ti ja. Da leàt na pe{a~kite premini.

NARAVOUÊNIE: Razmislete dobro pred da se

preselite vo gradovite. Tamu site }e ve gazat.

DAR MAR

TRIfuN KOSTOVSKI odamna podgotvi ela bo ratza tramvaj, a sega Koce Trajanovski saka da ne vozi!

quBISAV IVANOV-YINGO- e zagrièn dali voMu zejot na voso~ni figuri }e imaat dovolno vo soki vo idnina.

JOVAN VRANI[KOVSKI bi moèl da se za pra -{a: Ako crkvata e bliska do politikata, ako poli-tikata e bliska do kriminalot, toga{ zo {to toj bibil raskolnik !?!

Diplomatot na crteòv ~ie ime go imame zaborave no,slu~ajno be{e viden na edna video snimka na sred-bata na Antonio Milo{evski i Dimitris Drucas ka -ko stoi pokraj edna foteqa.


NADE@

DANO^NO

GREEWE


Gi podmladivme kadrite. Rabotime samo za pampersi!

Na{ite politi~ari se pedofili!Pak ne fatija na prikazni za mali deca .

Go izoliraa narodot. Se pla{at da ne izbijat kurclu{i!

Jadete grav~e! Edna{ mora da pukne!

Nie sme muzikalna nacija. Postojano sme na baraban!

Sre}a na{a {to ne vodat impotentni politi~ari!Ostanavme samo so prstot v usta.

Na{ite politi~ari nema da dozvolat da ostaneme soprstot vusta. So {to posle }e si go bri{at zadnikot.

Ja zapo~naa proletnata ofanziva. Ne napupija!

Ne e pluknat politi~ar! Nikoj ne smee da go plukne!

Neto~nite kantar ne gi meri!

Ne sme izguben slu~aj. Ne prodadoa!

Se osloboduvaat od vi{okot kilogrami. Se jadat me|u sebe!

Mile \OR\IJOSKI

Totalna besparica e koga edni nemaatnikakvi pari, a drugi gi krijat zo{to se ukradeni!

Koj na drug jama mu kopa, mu pravi temel za neplanska ku}a!

[to ako izborot e moj, koga izbranite ne se?!

Kulturniot ~ovek e gladen i za leb i za umetnost.

Toj ne ìvee{e vo zabluda, tuku zabludata ìvee{e vo nego!

Sebesi se pronajde kriej}i se od drugite!

Najgolema tajna vo na{eto maalo e onaa za koja {to site zboruvaat!

Ivan RuSJAKOV

Vlasta so site sili e posvetena da go zadovoli narodot.No nikako da mu ja pogodi erogenata zona.

Nekoi gospoda kako da napravile plasti~na operacija.Otkako stanaa politi~ari ne gi prepoznavame!

Vlasta e prezadovolna od Izve{tajot na EU.Se o~ekuva orgazam.

I vo krstozbor da go stavevme pra{aweto za imeto,dosega }e be{e re{eno.

Dijasporata mol~i. Ili nema {to da kaè ili ~eka da i kaàt {to da kaè.

Kaàno fudbalski: opozicijata ~eka vlasta da si dade avtogol!

Risto fILÊVSKI

Go odvrzaa keseto. Pak }e mu gi praznat xebovite na narodot!

Ne sme stoka! Ne li~ime na onie {to ne molzat!

Kaj nas me~kite ne se so zakon za{titeni,zatoa i ne smeat da igraat pred sekoja ku}a!

Gi menuva bankite kako ~orapite na glavata!

Na{ite politi~ari se preìvari!Ne go vadat narodot od ustata!

Ne biva kameleon od nego mu ja odraa koàta!

Dosta serete! Go doprevme dnoto!

Voda~ot na partijata e zakolnat ateist.Ne veruva vo drug Bog!

Nata{a \OR\IJOSKA

Ako so svetot bi vladeele ènite, postojano }e bidamza predvremeni izbori.

Koj ne e platen, lesno moè da e potplaten.

Site izvezuvaat stoka, a nie pamet.

I partiski vrabotenite se menuvaat. Stareat.

Nemame migrena. Od glavata si patime.

Vetuvawata {to ni gi dadoa im gi vrativme. Bea prazni.

I od odlivot na mozoci ne{to dobivame...pametna dijaspora.

Umot caruva! Zatoa ne ni raboti.

Atanas KRLEVSKI


Imam pritisok od vlasta. 170 so 100.

Blagodarenie na vlasta mnogumina naj -doa pokriv nad glavata. Zavr {i ja voIdrizovo!

So vlasta pove}e nema Cile-Mile.Ci le go gonat, ostana samo Mile!

Premierot provetruva vo svojot kabi-net. O~igledno, kaj nego premnogu sepu{i.

Sa{o BETOSKI

Na{ata vlada sekoj mesec izmisluvapraznik. Nam ne ni ostanuva ni{todru go tuku da se krstime.

Aleksandar MRKAq

Volcite koi se prepravaat vo lu|e se- lisici!

ûden ~ovek: em nema {to da jade, emsa ka da ìvee!

Tie so isprani mozoci im pomagaat naonie {to perat pari.

Metodi PRANGOVSKI

Ако не блеeш до бескрај ќе гувeeш!

Миодраг КУРЈАК

Demokratskiot glas stivnuva. Se slu -{a at samo krici!

Pove}e ne moàm da se boram so desetprsti. Dva mi ostanaa vo komunizmot!

Gladniot se bori za slobodata do pr-vata najaduva~ka.

Daleku se od narodot. A narodot bi sa -kal da se u{te po daleku!

êde B. [OPKI]

Овчарите останаа без овци, гајдаџиите

без гајди.

Петар НАНЕВСКИ

Bidej}i nemaa {toda jadat, lu|eto sta -naa kanibalisti!

Narodot e sit od po -litika... ama gla denza leb.

Naum JOVANOVSKI

Nemojte da go zaobi -koluvate narodot. ]eve na~eka na izbori.

Sekoj bi molzel ne -{to, ako znae dekane ma da go klocne!

@ivko NAuMOVSKI

Mnogu pauni sprema deloto na Misir -kov se odnesuvaat kako koko{ki.

Mirko TRAJANOVSKI

Aforizmite se stra{na rabota. Oso -beno za onie koi od ni{to ne se pla{at.

Goleminata na aforizmot ne se meri sogoleminata na bukvite so koi e objaven.

Rasteretete go aforizmot od zborovi.Da dobie vo teìna.

Dimitar I. VILAZORSKI

AFO-RIZNICA

NIZ IGLENI U[I

IvANIZMI

KRLEvIZMI

MOZO^NA KALDRMA

FILUvANO OD RISTOS

Kostadin uSTAPETROV

MK NATALITET

Keti RADEVSKA


Mi se javija po telefon drugarite od mojotroden grad. I-ni zdravo ni ìvo, ni kako evremeto tamu, ami vedna{:

-Tome...!-Umre?!-Kakvo umirawe...! Vleze vo edna prodavnica

vo...-Tome?!?-Tome!Tome, mojot nerazdelen drugar od detstvoto,

od u~ili{te, od igranki...-Kako go objasnuvate vleguvaweto vie {to ste

vezden so nego?-Nikako!...I da e samo vleguvaweto...! Ami

i...kupi...!!!-Kupi?!? Leb? Mleko?! Meso?!??-Ni leb, ni mleko, ami...mantil!!!-Za...kogo?!-Za nego li~no!-Znae li nekoj drug za kupuvaweto...?-Vedna{ se ras~u...znae cel grad...samo za toa

se zboruva!-Da ne e toa ti-rekov-mi re~e?-Ne! Tome sam si prizna!-Sam?! Mu ja ispivte krvta? Krvna slika,

urina...?-Sè! Do najmalo crveno i belo krvno

zrnce...Hemoglobin, gamaglobulin,plazma, proto-plazma, dijafragma...

-I?-I sè e normalno!-Pa normalen li e toj?!-vikam jas.-kade e

sega?-Doma. Nigde ne izleguva.-Pa zo{to kupuval mantil koga ne misli da

izleguva?!-Otkako go kupi, ne izleguva. U v i d e i - ne

izleguva. Pred toa doma ne se zavrtuva{e - pocel den vo Domot na penzionerite...

-Koga to~no se slu~i toa?-Nekni. Vo petokot, prikve~erinata.. Sedime

nie na klupi~kata vo park~eto i - eve go nego. Toje, ne e toj, kako ne toj...

-Ne ste moèle drugarot svoj da go prepoz-naete?!- gi karam jas preku telefon. - Tolku tem-nica li be{e?

-U{te se gleda{e. Ama go be{e oblekol man-tilot...Toa ne bune{e - ova ne moè da bide Tome!A...ist Tome!

-I?- I go pra{uvame: „[to e ova Tome eden„?! A toj

gi sobira ramenicite, ja pika glavata vo mantilotkako ̀ elka, i trevlivi: „Go... go... kupiv... Docna esega...„ U{te nie na klupi~eto, vesta se pro{iri,od u{i v u{i, od klupi~e na klupi~e, od zgrada vozgrada, od ulica vo ulica, od telefon na tele-fon...

-Vedna{ doa|am! Ni{to ne gibajte!Trgnav so prviot voz. Me pre~ekaa na stani ca.

Ni zdravo, ni kako si, ni zo{to olku docni{...[tama. Nekoj zamislen, nekoj upla{en, nekojsa{tisan, nekoj u{te po{asti{an, nekoj besen,nekoj u{te pobesen...

Kako ~ovek od glaven grad, sred lu|e odsporedni gradovi vedna{ organizirav trkaleznamasa na edna klupa od park~eto. Slu~ajot na Tomeso pottemi: zdravstvenata sostojba na Tome voposledno i pretposledno vreme, opstojuvaweto naTome vo gradot vo utre{no vreme... Referati, ko-referati, usni preambuli, fusnoti, citati...

Ni{to. Sè najnormalno!Pobarav geografska karta na gradot i oko li -

nata. Rekognosciram, analiziram, apsolviram,elaboriram...

-Dali Tome pred kupuvawe na mantilot bil voMariovo?-pra{uvam.

-[to ako bil?! - me pra{uvaat.-Ne pra{uvaj, ami odgovaraj na pra{aweto!

Mariovo e mnogu pasivno i mnogu radiokativno.Ako bil, se kontaminiral pa ne znae {to pravi -pomra~uvawe na umot...

-Moè da bil, - veli eden penzioner bezo~ila, - vo posledno vreme nekolkupati mi re~e:„Sega koga Mariovo dobi op{tina, Mariovci }e nistavat rampa na sliva...„

Po dolga diskusija se ustanovi deka Tome nebil vo Mariovo u{te otkoga gi uni{tija kozite iMariovcite. [to zna~i: ne bil kontaminiran!

-Mora da ima zadnina ovoj slu~aj! -velam jas.- Nekakva kauzalnost! Da trgneme od negovata na-jbliska sredina!

Gi posetivme negovite najbliski: sin, snaa, zeti }erka. Koga ne vidoa, tie vedna{ gi navednaaglavite. A nivnite reagirawa bea èstoki i ek-splicitni:

-Ne go o~ekuvavme ova od tate! Si bere{e ko-privi, {tave.

-Tate zboruva{e edno, a...-[to „edno„?-Edno isto: Mleko...leb... mleko... leb... I -

mantil!!!A }erka mu, nekoja ̀ ar ̀ ena, tropna na masata:-Zedov da go vratam mantilot vo prodavni-

cata...-I???-I...prodavnica kako sekoja prodavnica:

„Kupenata stoka ne se vra}a„!-Znaete li {to e najstra{no? - gi pra{uvam

site jas.-Od ova postra{no - ni{to! - svika }erka mu.-Ova e ni{to, - svikav jas, - ako go posmatrame

vo kontekst na nastanite.-Koi nastani?-Pa, zar ne gledate?! Penzionerska organi-

zacija. Penzionerskiot fond. Vladata, pravatnat~ove~ki napori da im ja podobrat materijal-nata situacija na penzionerite, sukcesivno da imgi davaat zaostanatite penzioneri, a nie imklavame kamewa vo zap~anicite - kupuvame man-tili!!! I toa koi? Totalni penzioneri! Pen-zioneri od prvata grupa penzii!!! Kade e sega tojTome?

-V {pajz, zaklu~en...-Ovde, nego!Go dovedoa Tome. Stoi so navednata glava.-Tome...jas...doa|am od Skopje...-I...i...vo Skopje...se...ras~u...?!?-U{te ne...ama...Slu{aj me sega vamu i odgo-

varaj na moite pra{awa! - i mu postavuvam suges-tivno, hipnotizersko pra{awe, gledaj}i go v o~i.- Ti...go ukrade li mantilot?

Tome ne ja sfati sugestijata.-Ne! Go kupiv...go plativ...~esno i po{teno...-Pfu! - plukna i }erka mu i zetot, i sinot, i

site nie. Da re~e{e: izvinete, go ukradov....man-tilot...vremeto zalade... vozdu{niot pritisok...vla`nosta na vozduhot...-lesno }e be{e.

- Da go branime so...skleroza? - predloì sinmu.

-Skleroza! Koj nema deneska skleroza?Pogledni okolu sebe- od vrvot pa na dolu...! Nemaodbrana sega - jaka ni du{a sega na penzionerite!

(od knigata JAVAÎ NA SVIWI-humoristi ~naproza, 1996.)

Otkako ni dadoa demokratija ne li~ime na sebe. A i tie ne li~at na nas.

Nekoi sorabotkata so tajnite slu`bi ja sfa}aat kako slu`bena dol`nost.

Mnogumina na lustracijata i simnaa kapa. Ostanaa bez glava.

Site izvori se zagadeni. I novinarite ve}e ne se na ~isto.

Mnogumina si najdoa alternativna religija. Se krstat vo svoite partiski ikoni.

Porazot ne ni padna te{ko. Brzo se prefrlivme na drugata strana.

Kaj nas vistinata ne moè da izleze na videlina. Ja dràt na ni{an.

qupka CVETANOVA

[to ako sme golemi koga cenata ni e mala.

Ekonomijata ni e stabilna, samo da ne duvne vetar.

Ni pobegnaa i vampirite - od beskrvni ne moè da cicaat.

Kako moète da bidete na visina na zada~ata, koga nikoj nikoga{ ne vi dal zada~a?!

Krajot i nepismenite go znaat.

Nemame potreba od crkva! Politi~arite ni go otpejaa.

Kakvi crni, kakvi ozonski dupki... Najopasni se dupkite vo buxetot!

Kostadin uSTAPETROV

Mile MANÊVSKI


TOTALEN PENZIONER MILE POPOvSKI

KOSKA v USTA

NOvA ZEMJA

БАДИЈАЛА МУ Е НА НАРОДОТДЕМОКРАТРИЈА, КОГА НЕМАУПАТСТВО ЗА УПОТРЕБА!

BADIJALA NA NARODOT MUÛRI GLAvATA. ZA vLASTA

TOA E P..... DIM!

êd

e B

. [O

PK

I]

Dimitar I. VILAZORSKI


Ja batka, sum ti u edno stra{no is~ekuvawe{to se ti~e za toa dali posle 30 }e dojde stvar -no prvi juli. Jebiga, batka, Ante obe}ava da sto-posto posle triesetti juni ima da dojde prviju li, ali {to znae{, nikoga{ ne moè{ da bide{nasigurno so obe}awata na politi~arite. Jerbo,kolku kolku i da izvodi deka ne e politi~ar,Ante, batka, nastupue kako politi~ar, snima spo-tovi, fura u politi~ki marketing, ne?

E, sega vidi vamu, batka, nemam jas ni{topro tiv politi~kiot i drug marketing, toa e ona{to istiot toj Ante na vremeto go nare~e „Pazarna idei“, pa nekako mi doa|a normalno da zembi -lot u ruka utre da prikupam nekoe glavi~e sala -ta, pet {est-kila mlad gra{ok za u friz i ednosto-dvesta grama idei, meleni ili u zrno. Znae{,mene, batka, bez filxan ne mi ide niedna idea uglava, a koga pi{uvam za vesnici ili radio oti -de na celo xezve od litar, tuku i cel bosanskilonec so idei.

Demek, sum za toa na pazar da se {itkaatidei i politika so krastajca i patlixani zaedno,ali ja, batka, u{te sumwam u toa deka posle tri -e settni juni }e dojde prvi juli. [to moàm, ebi -ga, takva mi e religijata humoristi~ka - dasum wam u sve i svakoga, pa toj bil i ovoj konver -tabilen dinar i onoj na{ predsednik vlade. Sveduri ne vidim kako Unko ili Kire Pijade impra vi politi~ki spot na onie crnomawasti pi -ta~i na Kameni most i okolu nego, sve do toj mo-ment, batka, ja ne moàm da bidam siguren deka uovaa dràva trgnalo na podobro. Neka vika Ante{to saka, pa i toa deka ni trgnalo na podobro nasite, ali sve dok ja na televizija ne vidam kakoi pita~ite se falat so svoite devizni rezervii pora~uvaat: „Vreme na promeni“ - ja batka, nemada veruvam! Taka, batka!

Qup~o SIQANOVSKI (Osten,1990 g.)

ZA AKALDuri koga direktorot otkazot mi go akna, prestanav da baram vo jajcata vlakna.

EVROPSKINose{e odela: Armani, Versa~e, Bos.Be{e prva liga -so rakav bri{e{e nos.

BALKANSKANa Balkanotni{to novo.Sè pomalku pameta sè pove}e olovo.Stoj~e TRAJKOVSKI

VOSTANIESo mislite na ulicaa so gazot vo Sobranie.Ne se kreva takanovo vostanie!Sa{o BETOSKI

PRIMERSvetol primertoj e za rodot,kako se zacrnuva - narodot

MODAModa toj slediizborot mu e prav,postojano go menuva.svojot politi~ki stav.

REMONT[to ni se slu~uva ne e igrarija! Makedonija e vo golema havarija!

VREDNOSTSe nametnuva zaklu~ok eden nemame politi~ar mnogu vredenRisto FILÊVSKI

SE TEÊ NI[TO NE SE MENUVASE TEÊ NI[TO NE SE MENUVATaka, batka!

POLITI^KI MARKETING

EPIGRAMI


* Siroma{tijata e na{eto najgo -lemo bogatstvo. Toa najmnogu goimame.

* Ne uveruvaat deka Srbite se naj -sre}en narod. Se stravuva deka na sre}ata }e nema kraj.

Dragan [u[I] (1932-2009)

* Okupatorot saka{e da ja osvoina{ata zemja i da ne natera da jaobrabotuvame.

* Koj rano rani, dve sre}i grabi:leb i mleko!

* Se sozdadoa uslovi za privati-zacija. Temnica e

Iva MA@uRANI] (1952-2010)

* Te{ko e da se raboti so narodot.Polesno e da se manipulira.

* I jas sum za demokratija, ama dago delime plenot.

Aleksandar MATIJA[EVI](1948-2010)

* Posle Trumanovite jajca, dolgo~ekavme za ostatokot od kom-pletot.

* Pola Srbija naviva za Amerika,a polovina za Rusija. Ne znamkoi se delii a koi cigani.

Dragutin MINI] KARLO

* Kaj nas na viso~ina na zada~atase samo onie koi ne spu{tija podsekoe nivo.

* Kaj nas, naskoro, sekoj obrok }ebide molitven. ]e mu se molimena Gospoda da go ima.

Veqko RAJKOVI]

* Ako e ~ovekot politi~ko ̀ ivot -no, toga{ sobranieto e sovr{e -na politi~ka zoolo{ka gradina.

Radmilo MI]KOVI]

* Sekoga{ koga }e zememe golemzalet pravime prestap.

* Istragata tapka{e vo mesto, sèdodeka ne go zatapka slu~ajot.

Rade \ERGOVI]

* Stavija kamen temelnik za ku-lata od karti.

Du{ko \OR\EVI]

* Celiot ̀ ivot se sveduva na {estminuti. Tvoite pet i minuta mo l -~ewe.

* Ako moète da ne rabotite de -nes, ne ostavajte za utre.

Ninus NESTOROVI]

* Ne moème da dozvolime lu|etoda umiraat od rabota. Ovaa go -di na }e spasime barem milionlu|e.

Milan TODOROV

* Koga }e se izme{aat site na{ipartiski boi se dobiva belozname.

Milan J. MIhAJLOVI]

* Prinudno raselenite nikako daspojat kraj so rodniot kraj.

Grujo LERO

* Polna im e ustata so demokra -tija. I toa }e ne izede!

Dragan RAJIÎ]

* Nema vreme za sre}no det stvo.Sekoja godina odev so rodite li - te na izbori.

* Naskoro }e ima izbori. Toa e prilika da se potsetimena na{ite umreni.

Ekrem MACI]

* @iveeme po zakonite na xungla -ta, zatoa {to ne upravuvaat maj -muni.

Plamen GEORGIEV

* Na{ata zemja e bezbedna. Vo nea moète slobodno da um-rete, a za svojata smrt nikomuda ne mu odgovarate.

Mitar MITROVI]

* Se ka~iv na kow i vedna{ mejavnaa.

Jasim MRKAq KADMuS

* Ako ve}e nekoi na{ipoliti~ari mislat deka naro-dot e stoka, podobro e namestobajki da mu raskaùvaat basni.

* Ne e va`no ni koj pie ni kojpla}a. Va`no e deka si vlezenvo turata.

Zoran T. POPOVI]

* Mol~eweto e zlato koe se do-biva so perewe na mozokot.

@ivojin DENÎ]

* Ova e preoden period. Nema kojnè ne pre{ol.

@ivko VuJI]

* Ostvari poln pogodok. Igra{eruski rulet.

Dinko OSMANÊVI]

* Premierot e obvinet zanemoral, zatoa {to na javnomesto se drè{e za narodot.

* Narodot traì leb i igri. Zasega }e dobie Ustav, a za lebotpodocna.

Bojan BOGDANOVI]

* Ja pregrnav platata - ne ja vi -dov tri meseci.

Abdurahman hALILOVI] AhIL

* Masovnite otkazi se fabri~kigre{ki.

Vladica MILENKOVI] VLAJÊ

* Imame produktivni politi~ari.Brzo pominuvaat od zborovi najadewe.

Suno KOVAÊVI]

* Vo dràva vo koja ne se znae kojpie a koj pla}a, na vlast trebada se postavuvaat kelneri.

* Ne sakame da go menuvametatkoto na nacijata. Postojanone vodi vo cirkus.

Stevan KOJI] - KOJA

* Rabotnicite se prepu{tija naslu~ajot, a slu~ajot saka{e daostanat bez rabota.

@eqko MARKOVI]

* Ako zboruvam na pamet, zna~ideka dobro zapomniv.

Milan BE[TI]

* Sklopivme dogovor so |avolot.]e ni pomogne da sostavimevlada.

Risto MALE[EVI]-RIMA

* Politi~arite vetuvaat se{to,ama nie sme izdr`livi.

Milen MILIVOJEVI]

* Zapo~na so klimawe na glavata,a zavr{i so tresewe na narodot.

Danica MA[I]

* Samo vo rabotata e spasot. Zna ~i-ni nema spas.

Aleksandar DEVETAK

* Ako ve {i{aat kako ovca zna~ideka nitu koleweto ne e daleku.

Momir STANISAVqEVI]

To{o BORKOVI]

To{o BORKOVI]

Jugoslav VLAhOVI] Veselin ZIDAROV

MILADIN BERI] KALIN KALINOv ZORAN T. POPOvI]

CRNO IM SE PI[UvA.SITE OSTANATI BOISE POTRO[ENI.

BALKANSKA KORIDA

Delankata ne pa|a daleku od trupecot. Genetikata e ~udo.

Ne pobeduva sekoga{ najdobriot.Zatoa nie postojano gubime.

Na{eto podzemje najdobro ja otslukuva situacijata vo zemjata.

Stignavme na mestoto na zlostorstvoto pred toa da se slu~i. Seto ostanato be{e rabota na tehnikata.

Vrzanoto ku~e najmnogu kasa.

Mu prostivme na ministerot za prostotijata, no prostotijata ne mu prosti.

Genijalecot e malku lud, no sekoj lud ne e genijalec.

I {lakanicite se vid na rakopleskawe.

Dobroto i lo{oto odat raka pod raka.Lo{o e koga }e se pregrnat.

Negovata partija bi se podelila na dva dela.Ama nema tolku ~lenovi.

Onie politi~ari koi lesno go menuvaat dresot, lesno i se dresiraat.

Poedini dobitnici na Nobelovata nagrada, pove}e zasluìja dinamit otkolku nagrada.

Ne e problem {to jas znam deka ni{to ne znam, tuku {to toa go znaat i ostanatite.

Vesna DENÎ]


Adresa:8-ma Udarna brigada br. 2

1000 SkopjeRepublika Makedonija

Izleguva: edna{ mese~no

www.osten.com.mke-mail:[email protected].: +389 02 3213 665

Pe~ati:Pe~atnica Misirkov, Skopje

Redakcija: Vasil Tolevski (urednik za tekst); Miroslav Georgijevski (urednik za karikatura); Nikola Simovski (tehni~ki urednik)

HUMORISTI^NO-SATIRIÊN VESNIK

Direktor: Mice Jankulovski

Glaven i odgovoren urednik: Darko Markovi}

SVETOT SE SMEE A NIE MU JA MISLIME

Mehmed SELXuK

fang ÊN

AMORIM

Bretislav KOVARIK

Vo

nd

Ru

I ^

EN

G

SVETOT SE SMEE A NIE MU JA MISLIME

Vo eden irski pab, razgovaraat dvajca bli -ski prijateli, piej}i viski.

- Slu{am si se razvel, duri dva pati, odna {ata posledna sredba!?

- [to moàm koga sekoga{ za èna odbi-ram nekoja so koja sakaat i nekoi drugi da seoènat!

* * *Soprugata na eden poznat milioner od

Wujork, e pod norkoza, i vo tekot na operaci-jata postojano povtoruva:

- Henri, Henri! Dojdi Henri.Koga posle desetina dena, oporavena, ja

napu{ta bolnicata, doktorot i se obra}a:- Gospo|o, pozdravete go gospodin Henri

od moja strana.@enata iznenadeno go poglednuva:- Izvinite doktore. A od kade go pozna-

vate mojot {ofer?!* * *

Dvajca Romi razgovaraat vo Uro{evac.- E ba{ mi e milo {to be{e na more. Toa

ti e pametna rabota.- Zo{to, izgledam pozdravo?!- Ne, ama sega izgleda{ po~isto.

* * *Vo Avganistan, eden domorodec za prv pat

gleda lokomotiva i vagoni. Iznenadeno muveli na svojot prijatel:

- Ne e mo`no ovaa kola da odi sama! Morada ima ne{to vnatre.Odam da poglednam.

I trgna od vagon vo vagon. Vo eden od to-varnite vagoni najde kowi. Radosno izvika:

- Hm, neli ti rekov deka tuka mora da imane{to. Samo {to kaj nas kowite vle~at od nad -vor, a ovie vle~at odvnatre.

* * *Vo Indija eden Braman mu se ̀ ali na drugiot:- Ovoj moj kow uàsno me nervira. Mnogu

glup kow.- Zo{to veli{ deka e glup?!- Pa sekoga{ koga }e dojde do nekoja vi -

so~inka, stoi i misli dali da se ka~uva.- Toa ne e glup kow tuku pametn.- Kako pameten?!- Taka ubavo. Znae toj deka i da se ka~i na

ovaa strana, na drugata strana }e mora pak dase simnuva.

* * *Vo edno vojvodinsko selo, se vozat [ajka -

{ite so ~amec preku Dunav. Vo ~amecot vleze iedno pogolemo dru{tvo, a vo toa dru{tvo ima -{e edna dama so ogromen {e{ir so golem obod-nik. Lala vesla i ne izdrà a da ne pra{a.

- Izvinete gospo|o, neprijatno mi e, amamoram da ve pra{am ne{to.

- Slobodno gospodine,- so qubopitnost seodzva gospo|ata.

- Kako ve baknuva maòt so olku golem{e {ir.

Gospo|ata se nasmea i mu odgovori:- Koga saka da me bakne, jas ja simnuvam

{a p kata.- Uf, golema rabota. Pa taka moàm i jas

da ve baknam.

BELOSvETSKI NASMEvKI

hrvoje KOVAÊVI]

SvETSKA GALERIJANA KARIKATURI

Darko DRqEVI] Rumen DRAGOSTINOVArben MEKSI

Oktaj BINGOL

qubomir KOTRhA Oto LOTAR

Oleg GuTSOLJurij KOSOBuKIN

Dragan POPOVSKI

osten broj 1661

Documents