osten magazin br.5

IZLEGUVAL KOGA ]E MU TEKNE A SEGA SEKOJA PRVA SABOTA VO MESECOT

VESNIK ZA ODVITKUVAWE

Na{ite ko{arkari ja pre ga -zija Velika Britanija! Toa e pora -di toa {to na tribinite be{e ce -liot dràven vrv. Taka na delo sepokaà deka za Ma ke donija najdo-bro bi bilo koga celiot na{ drà-ven vrv – bi bil sekoga{ na tri -binite.

Edinstveno pretsedatelotIva nov deluva{e kako da e na fu d -balski natprevar – be{e vo aut.Doris Pak mu go probuva{e kosmo -diskot i do kade moè da se svit -ka! Tatkoto na Makedo nija, maj~in-ski se izvini na Do ris za gafotnapraven vo vrska so 1995 god., anovinarite gi pot seti deka imaatrodnini i im gi nabroja po spisok.Demek, novinarite se vinovni zasè. Neka visat novinarite koga gonemame Pedro! Zatoa na 8 Sep tem -vri novinarite }e go ru{at Pedro.A moèa da go ~ekaat 11 Oktomvri,pa da gi ru{at – ma ke donskite Kuliblizna~ki!

Novite u~ebnici se progla se -ni za opasni po ìvot i u~e niciteumno }e zaostanat ako gi primenu-vaat. Taka na {a ta um na zaostana -tost dobi i nau~na verifikacija.Od ova sleduva deka nekoi nepis-meni {to ne vodat u~ele od vakviu~ebnici. Zatoa decata davaatpred log da se ostavat knigite kadese Nora, Ferus, To{e, Igor... akosakame da imame evropski pro sekna ocenki. Oti makedon ski te deca,na Goce, Dame, Pi tu, Skenderbeg...o~i im nemaat videno.

Na{ata xungla leka-po le kapo~ na da se kompletira. Dojdoa ilavovite. Od daleku se gleda deka

se nasmeani! Se ~uvstvuvaat kakodoma. Samo im nedostasuvaat kro -kodili i gnua. Za krokodili }e pri - ~e kaat bidej}i na{ive kroko diliseu{te se gu{teri. A gnu ata umreaod stres koga gi nosea od Zagreb.Nekoja budala im {epna deka }eìveat vo Makedonija i... nivnotogra|ansko srce ne izdrà! A stru~ -wacite tvrdat deka uginale bidej -}i nemalo klima. I toa e to~no –vo ovaa dràva navistina nemaklima za ìveewe. Na nekolkupati se izgazeni po 40-50 ovci icela dràva se krena na noze. Atoa {to dva milioni se izgazeni,na nikoj ne mu se diga!?

Ramkovniot dogovor izgledadeka ima gumena ramka! Od den naden samo se {iri. Taka namesto gu -ma moèbi treba{e da imame gu -mi~ki. Barem da se za{titevme odnesakani posledici po na{ata ve -kovna bremenost. Duri i Mona Lizago znae{e seto ova pa ~udno sesmee. Kako {to sega se smeat nekoina{i umni glavi – kako netokmu.

I da ne pomisli nekoj deka„Osten„ e vesnik za kritiki i samokritiki, ne{to i da pofalime:Spo red amerikanskiot „OpserverTajms“ Makedonija e vode~ka silavo svetot – po nerabotewe. Demek,imame najmnogu nevraboteni. Gispasi toa {to ne gi broele tie {tose vraboteni a ni{to {to ne rabo -tat. Tie se spored Ramkovniot do-govor. A spored doktrinata na Ram- kovniot - i tie {to ne rabotataznaat {to treba da rabotat!

Vasil TOLEVSKI

IV IZDANIE ! GODINA 65 ! BR 1658 ! 4 septemvri 2010 GODINA ! BESPLATEN PRIMEROK

Darko MARKOVI]

Miroslav GEORGIJEVSKI

NA PLO[TADOT NI FALI I

SPOMENIK NA OVCA.PA I NARODOT

ZASLU@UVA POÎT IVNIMANIE?!

NA PLO[TADOT NI FALI I

SPOMENIK NA OVCA.PA I NARODOT

ZASLU@UVA POÎT IVNIMANIE?!

UBODNIK

RAMKOVNA MAKEDONIJA

Edin HAJDARPA[I]

Sabota, 4 septemvri 20102

Miroslav GEORGIJEVSKI

Mi

ro

slav

GE

OR

GI

JEV

SK

I

Reformite sega gi terame ma z -no, nemame problemi ni za – pod raz -no! I svetskata recesija ja prebro -divme lesno! Veruvajte, sega ni vona{ite koì ne ni e tesno. Vo bu xe - tot, nema {to da se krati. A bi detesigurni, vi{okot na narodot }e muse vrati. Skuseni penzii i dràvniplati pove}e }e nema, i nikoj voime na narodot na narodot pari ne -ma da zema! Stopanstvoto na{e mno -gu vredi i nikoj stranec za bizni-smenite na{i ubavi zborovi ne {te-di. Na dràvata redovno da nocitei gi davaat, a bogami, so ra bot ni~ -kite prava voop{to ne se zafr ka -vaat! Za sindikatot vo ovoj momentvoop{to rabota nema. Edin stvenazada~a im e, od rabotnikot ~lena-rina da zema.

Vo zdravstvoto i socijalataimame rezultati jaki. Tamu nema ne -koj {to ostanal bez ga}i! Ako od

te{ka bolest se razboli{, ne o~a -juvaj. Samo zamoli vo A1-Televizi -ja a lekarite vedna{ }e te zgriàti le~at, bidej}i informaciite zazdravstvoto samo vo A1 te~at.

Za obrazovanieto nema da pra -vime opelo bidej}i otvorivme fa -kulteti vo sekoe selo. Mladite niu~at, fala mu na Boga, i veruvajte:Vo Makedonija nikoj ni da pomirisanekakva droga.

Vo sudstvoto reformite naj-dobro ni odat! Dol`nicite i kri -mi nalcite za sitno vo zatvori sevodat. Za nivnite sekojdnevija te -{ki i tmurni, spas se bara vo zat -vorskite furni. Partiskite kriminalci, veruvajte, ìveat stresno.Od makedonskite zatvori da izbe -ga{ voop{to ne e lesno!

Kulturata ni e na visoko nivo.Edinstven sektor vo koj nema rabo -tewe na divo. Filmaxiite brkaat

bilo kakva solucija za da snimatdoma{en film vo stranska kopro-dukcija. Vo kompjuterizacijata sta -navme sila svetska, na prst nemo ̀ e da ni se fati nitu [vedska.

Policajcite ni se bez nikakvimani, po~naa da apsat na site stra -ni. Se apsat biznismeni, lekari, di -rektori stari... sekoj {to od gra- |anstvoto so izmama }ari. Od ko -rup cija, sega op{testvoto se ~isti.So gordo krenata glava ~ekorimeniz istoriskite bisti.

Za imeto na{e golema borbase vodi, mora vo Evropa da se odi.Pra {aweto za na{eto ime slavno,sega za vlezot vo Evropa stanaglavno.

Sega ni ostanuva samo da fr-lime realen pogled na podot zem-jan: dal nekoj mu podgotvuva krst itemjan?!

Nikos TOMOVSKI

MAKEDONSKA SAGA

DENOVI LI SE DENOVITRAGA^Ministerot Manevski vo „[utka“ na delo pokaàde ka po ispu{teniot glas go prepoznava sekoj zatvo -re nik. [teta {to MVR ne ja iskoristuva ovaa negovasposobnost za pronao|awe na izbeganite zatvorenici!

ÎSTOTADeka ~istite reki i ezera im se sveta rabota na{itepoliti~ari ova leto toa go dokaàa na delo. Pove -}e to od niv se `rtvuvaa za da ostanat na{ite pri -rodni ubavini ~isti i od patriotski pobudi godi{-nite odmori gi pominaa po belosvetskite moriwa!!!

DIETA Od prvi septemvri nitu eden ~len na vladea~katapartija ne }e smee da sedi na dve i pove}e stol~iwa.Ostanuva samo da se vidi kako ovaa rigorozna dieta}e se odrazi vrz namaluvaweto na proizvodstvotona drvnata industrija!

KOSKINe mi e jasno zo{to se frlaat tolku pari za izgrad -ba i opremuvawe na zalivot na koskite. So ogled naaktuelnata ekonomska situacija sekoe kat~e od na -{a ta dràva e potencijalen zaliv na koskite.

URGENCIIMi se ̀ ali eden prijatel profesor deka za preodnaocenka na nekoi studenti urgiral fiqan i fiqanminister. A {to saka mojot drag prijatel?! Pa i min-istrite treba ne{to da rabotat!

ZEMJACIZa da bideme zemjaci so na{ite ministri treba dase re{i samo eden mal problem. Ministrite trebada po~nat da gazat po zemja !

KOMPROMISSpored Pretsedatelot Ivanov nie ve}e sme go na -pra vile prviot kompromis za kone~noto re{avawena problemot so imeto {to go imame so Grcija. Po na -{i te kafeani se pora~uva gr~ka salata, se peat gr -~ ki pesni, se slu{a sirtaki, mnozina se dol`ni koGr~ka, politi ~arite se odnesuvaat ko Grk u aps... Akoe od nas i ako e za kone~en kompromis navistinamnogu e!!!

INOVACIIEkonomski zoni bez investitori, ambasadi bez am-basadori, plaì bez kapa~i... Kako {to trgnala ra -bo tata ne e daleku denot koga kaj nas }e pro fun kci-o nira i prviot „Perpetuum mobile“!

Mile \OR\IJOSKI VO MA

KEDO

NIJA

KRIM

INAL

CITE

@IVE

AT ID

EALN

O A

RABO

TNIC

ITE -

KRIM

INAL

NO!

ZNAE

ME [

TO NI

SE GO

TVI.

NE OS

KUBA

A!Ivan KARADAK

Mi

le

\O

R\

IJO

VS

KI

Jordan POP ILIEV

Sabota, 4 septemvri 2010 3

Za Dràvata se raboti; zapari se raboti; za ministerotse raboti... Edinstveno za na -ro dot ni{to ne se raboti! Na 8Sep temvri- za novinarstvoto}e se raboti. Vo ovaa zemja se -koj za ne {to raboti. Osven ra -botnicite. Tie rabotat za xabe.Izvinete, ja zaboraviv kom -{iv kata Persa - taa za merakse raboti!

Na 8 Septemvri, Denot nane zavisnosta na Zavisna Make -do nija, novinarite }e se boratza svojata nezavisnost. Dali }ese izborat, samo Gospod znae.Ama na{iot Koqo so merak gi~e ka{e vakvite sobiri. Buk-valno re~e no: so~uvstvuva somakite na na rodot i narodno -sti te. Zatoa gi sa ka{e mitin -zi te, osobeno partiskite. Na le - vicata ili desnicata? Seedno

mu be{e. Koqo, iako be{e no -kautiran, tvrde{e deka na{atazemja odamna e sakata - nema nilevica ni desnica. Ode {e nasite mitinzi

Ode{e niz tolpata so ko { - ni ~kata, turkaj}i se i molej}ida mu napravat pat. Se pozdra -vu va{e so poznatite. Se poz -dra vi i so drugarot od ~etata,sostra dalnik od vremeto kogaja branea tatkovinata vo 2001-ta. Druga rot mu ja ispruì le-vata raka. Desnata ja zagubi voeksplozijata na mina postavenaod doma}ini lu|e, kako dobre-dojde za dràv niot konvoj. Be -{e sre}en {to iz gubi raka! Ne -koi izgubija glava. Go pregrnasoborecot. Kako da pregrna vre -}a so orevi: ~ovekot be{e koài koski! Potamu slu { na poznatpiskav glas. Se svrte. Vospi -

tuva~kata od gradinkata! Do{ -la so kole{kite na mitingot.Gi stegna siroma{tijata, a beavo vreme koga u{te moè{e ne -koe maì{te da gi stegne.

Platoto kaj {to bea mitin -ga{ite se belee{e kako {ato -rite na car Murat na biv{otoKosovo pole. Belo od manti -lite {to gi nosea mitinga {ite.Do k to ri, primariusi, an e ste -zio lozi, sestri, pacien ti... si -te vo beli mantili. I zdravstvoto se raz bo lelo! Doj doa namitingot da go le~at.

Voda~kata na ste~ajcite odcelata teritorija na nekoga{ -niot BJRM, vika{e na cel glas.Drugite po nea. Hor od ste~ajci!Dirigentot im pobegna vo tran -zicijata! Koqo na mitingot gisretna i kamionxiite {to beane kolkupati izvozeni od vla-data, tutunarite koi go ispu -{i ja pred vreme, jabolkarite,koko{ karite, mlekarite, kro-midarite, vinarite, tutunobe -

ra ~ite, grozjebera~ite, melni -~a rite, jaj~a ri te... i kogo seu{te ne!

Mitinzite bea vistinskama nifestacija na zaedni{ tvo tona narodot i narodnostite. Ko -qo, nekoga{na makedonska gor-dost, visoko obrazuvan ka dar sodve diplomi, nagraduvan naEvropskiot saem na inovacii,~est go stin na televi ziski de-bati po stopanski pra {awa,tatko na tri deca... li ku va{eporadi mitin zite. Go mo le{eGospod, partiite {to pove}emitinzi da organi zi raat. „ûvajse Gospode, zdravjeto da si go~uva{, da ne rok ne{, pa si ra -~iwa da ne osta vi{„ - mu po -ra~uva{e vo mo litvite.

Da dadat Isus, Muhamed,Bu da... {to pove}e mitinzi dase organiziraat. Ne samo par-tiski, tuku i socijalni, umet -ni~ki, spor tski, filmaxiski,novinar ski, doktorski, NVO,NLO,... Nemu na mitinzite mu

cute{e biz ni sot! Blagodare-nie na mitinzite Koqo si javrati du{ata izgubena nekadevo tran zicijata. Decata pove}ene mu se ka~uvaa na glava. A bo -ga mi, Koqo nekolkupati us peada i se ka~i na Stojna, sopruga -ta negova. Tranzicijata na pra -vi nim da im se ka~uvaat, pazabo ravija i na onaa rabota.

Se raduva{e kako malode te na sekoj miting, na sekojprotest, na sekoe javno sobi-rawe. Se ra duva{e i na pres -toj niot miting na novinaritena 8 Septemvri. Prodava{eKoqo bez tender. Duri ne mo -è {e da postasa. Razmisluva -{e da vraboti nekogo. Ama zaprosta reprodukcija ne moè{eda najde nekoj poprost od nego.Sepak... Koqo, ma{inskiot in -è ner - ste~aec, so radost pro -da va{e po mitinzite.

Oti, od den na den, narodotsè pove}e gricka{e semki.

Vasil TOLEVSKI

Mi

ro

slav

GE

OR

GI

JEV

SK

I

Grcija postavi pre~ki na na{iot razvoj vo EU i NATO.Sega sme zemja so pre~ki vo razvoj.

So edna noga sme vo Evropa a so drugata vo tatkovinata.Izgleda ni gi ra{irile nozete so nekakva namera!

Obrazovanieto e majka na znaeweto. Vlasta ni ja e.. majkata!

Skopje e kako Las Vegas!Vlasta gi otvori kartite a gradona~alnikot mu ja svrte na kocka!

Sè dodeka sme pod kapata na ovaa vlast }e gledame gnidi.

I vo najmo}nite zemji vleze na{iot najgolem brend!Ekonomskata kriza go zafati celiot svet.

Politi~arite ni se kako p~eli rabotni~ki!Kriminalot cveta a tie odat od cvet na cvet.

Nekolku ministri ja napu{tija vladata. Od budaliot i ludiot bega!

Marjan AN\ELKOVSKI

ILINDENSKA bb

ZA RAZLIKA OD ODISEJ, NA[IVE SEIZGUBIJA VO SOPSTVENATA ZEMJA!

Vasil TOLEVSKI

ANGELOVI MAKI

Karikaturi: Jordan POP-ILIEV


OBELUVAWEOd grià za svojataze mja, na premierot naVelika Britanija, Dej -vid Kameron, kosatapo~na da mu belee!Kol ku za paralela: napremierot na Makedo -nija, g-din Nikola Gru -evski, kosata mu e kat-ran crna.

SPASENIEGradona~alnikot naDoj ran, Gligor âbu -lev, so pomo{ na bu -gar skite eksperti us -pea da dokaè dekadojranskata tiwa ele kovita! Taka Gligoruspea da se spasi, bi -dej}i be{e vo kal do

kolena. Sega ova ~udo se o~e -kuva da se primeni na dràv -no nivo! Treba samo da se do-kaè deka toa {to sme vo kaldo gu{a e lekovito za narodot.

ZA NIKADEMarin Dokuzovski, trener nana{ata ko{arkarska repr e -zentacija zabeleà: na nat-

prevarot protiv Anglija, na

tribinite, moè{e da se vidiceliot dràven vrv. Inaku nasvoite mesta ne moàt da sevidat!

GOLOGAZESTOPo~ituvaniot Stra{o Ange -lovski, vo sedi{teto na EU,po bara granicite na Makedo -nija da bidat vrateni kako vovremeto koga Gospod odel pozemja! Stra{o nikako da sfa -ti deka na{iot gospod e i go -lo glav i bosonog za da se spro-tivstavi na evropskiot bog,koj ima i {lem na glavata i ~i -zmi na nozete.

OSAKATENIVladata donese zakon so kojbukvalno se bri{e Kinikataza ortopedski bolesti. Naj -stariot profesor po ortope-dija, Qup~o Karevski, ja pod -dr ̀ uva ovaa inicijativa: [to}e ni e Klinika za ortope-dija?! Vlasta i onaka na nar-odot mu gi skina nozete!

EVOLUCIJAVo neodamne{nite poplavi voPolska, polskiot narod uspea

da spasi pratenik koj bilka ~en na drvo! Gradona~al-nikot na Prilep, Marjan Ris-tevski, nikako ne moè da seizna ~u di na ova ~udo! Oti gle -daj }i gi poplavite od dis ku -sii vo So b ranieto, izleguvadeka del od na{ite pratenicise – pa d nati od drvo!

RACIONALNOSTNarodot e poracionalen odvladata na RM! Ova go zaklu -~ija vo zdruènieto na sto ~a -rite na RM, posle pra}awe tona Pero Stojanovski za novam basador vo Nov Zeland. Odzdruènieto na sto~a rite ob-jasnuvaat: Jalovata sto ka odivo klanica. Jalo viot poli ti -~ar odi za ambasador.

MRTVILOBorjan Jovanovski, na{ poznatnovinar kogo go znaat duri inovinarite od Kanal 5, e ~lenna Nacionalnata fondacijaza transplantacija na organiod mrtvi. Toj objasnuva deka ina{ata dràva, poradi sostoj - bata vo koja se nao|a, moè dagi donira svoite organi. Pro -blem e {to nejze, ve}e od po -odamna, nitu eden organ ne ifunkcionira!

@ALNODoktorot po zdravstvo i po -litika, \orgi Orov~anec, e ra -zo~aran od reformite vozdravstvoto, i na minister-stvoto im prepora~uva: na do -k torite, namesto beli manti -li, da im se dade da nosatcrni mantili. Kakva ni e sos-tojbata vo zdravstvoto – zaàlewe se!

Sotir MAZGALOVSKI

Ima li slu~ajni lu|e vo politikata? Odgovorot e - da! So edna maladodavka- koga }e vlezat vo nea, slu~ajnite prestanuvaat da bidat slu~ajni.Po~nuvaat vedna{ da gi pravat istite gluposti kako i onie site drugi.

Ne znam zo{to mi se postavi ova pra{awe koga se spomenuva MartinProtoger, gensek na partija, {ef na Kabinet, egzekutor, prenesuva~ na mis-lite na [efot. Ama sosema vo senka. Nikoga{ ne nastapuva javno. Komuni-cira preku soop{tenija, pisma. Od nego nema da ~uete li~no mislewe, nozatoa }e ~uete li~na zloba i po malku plukawa. Ne znam zo{to ne zboruva.Dali taka misli deka treba ili pak, ima govorna mana. Ako e vtorovo, nemaproblem, bi imal golemi simpatii kaj [efot. Sepak, se mi se ~ini deka~ovekot i nema {to da kaè ako [efot ne mu kaè {to treba da kaè. Nez-godno bi bilo, na intervju na primer, [efot da sedi zad nego i da mu do -{epnuva.

Martin bil totalno anonimen. Velat, sakal da odi vo SDSM, amamlad i zelen, ja utnal adresata, pa prva partija koja mu nai{la... I poslemu trgnalo.

I toj e od kadrite na Partijata koj svoeto obrazovanie go steknuvalpo razni kursevi, studiski patuvawa, mali i golemi odmori i glavno kaj[efot. Germanist po edukacija. Mene se nekako mi se ~ini kako da u~elod nekoi ~udni germanski izvori. Mlad e da bide toa [tazi, u{te pomladda bidat nekoj gebelsovski instant kursevi, no se gleda deka u~el. Ili paknasledil nekoja kni{ka od skrateniot kurs na SKP(b), pa se za~ital itaka... I saftil deka vo takvi reìmi, kako pogornite, no i kako na{ive,se uspeva od senka. Suslov, @danov, ̀ iveat vo na{ata kolektivna memorija(i praksa) i se reproduciraat.

Sakam da kaàm, tolku e deteto dosledno {to prosto mi se vra}aatnekoi spomeni od minatoto , pa se si mislam deka moèbi toa zgradata naCK, vo koja sega se smesti Vladata ima nekoe prokletstvo, nekoi duhovi nagensekovi od minatoto {etaat niz nea, pa ima vlijanie za{to ovie, neli,rabotat 24/7, pa no}no vreme duhovite izleguvaat i gi trujat du{ite na oviemladi lu|e.

No ova mora da se bladawa na eden zadrt skeptik, za{to deteto e OK,ima pojava, ima nao~ari za serioznost (gledam i onaa nesre}a od MileJanakievski stavil o~ila da izgleda poseriozno) ima visina i zatoa morasekoga{ da stoi zad, a ne pred [efot.

Ne e bitno kolku e dobar i dali e dobar voop{to. Toj toa ne moèl nida go pokaè. (Ako pokaè toa }e bide negov kraj). Negovata zada~a e dapokaè kolku mu e dobar [efot, a ako [efot ne e dobar, toga{ vinata japrezema toj. Mislam, Martin e ~ovek na minatoto, sega{nosta i idninata.Tolku e adaptibilen {to utre da treba da odi vo SDSM, toj }e odi. Ionakatrgnal natamu, ama neli rekovme zaskital.

No, toa kaj mladite i ne e gre{ka. Ne e gre{ka i kaj postarite. Eve iHanxiski be{e gensek kaj SDSM, pa otide kaj VMRO. I toa ne zaradi am-basadorsko mesto, tuku taka, od ideolo{ki pri~ini.

Sakam da kaàm deka mladive ne se inspirirani od ideologija i {toti jas znam tamu nekoi raboti. Tie samo sakaat da i pomognat na zemjata isvojot narod.

A kako mu pomagaat? E, toa e drugo pra{awe. Spletkator

NA

RO

DO

TZ

BO

RU

VA

Mi

ro

slav

GE

OR

GI

JEV

SK

I

Dar

ko

MA

RK

OV

I]

MARTIN VO OBLACIPROTO\ER VO VLADA

NARODE, NEMA SVETLI PERSPEKTIVI SEDODEKA NE GI OTVORI[ OÎTE!

Ivan KARADAK


IlindenPomina u{te eden

Ilinden. [to ima novo?Nema ni{to - se po sta -ro. Govorot na Gruevskiod starite vremiwa. Ka -ko da go slu{av na pri -mer, Bo{ko Stan kovski.

Se redea uspesite na op{ -te stvoto i ekonomijata, se spo -menaa vnatre{nite i nad vore-{nite neprijateli, vo organiza -cija na SSRNM, (pardon VMRODPMNE), dojdoa avtobusi. I ni -{ to. Bo{ko Stankovski barem,ostana zapameten koga eden go -vor na Ilinden go zavr{i so „nieMakedoncite Tito si go sa kame“.

Grav~eMakedonija postigna golem

uspeh. Posle site zafrkanciina me|unaroden plan, posle ne -uspesite so vlezot vo NATO i EU,posle padot na proizvodstvoto,op{tata mizerija, ne uspehot na„Investirajte vo Makedonija“,sportskite debakli, op{tata si -roma{tija, smaleni ot natali -tet... Makedonija do ̀ ivea ne -viden uspeh - go svari najgole -miot grav na zemjinata topka ivleze vo Ginisovata kniga na re - kordi, uspea da se vredi vo na -ciite koi ne ̀ alat da se poka ̀ atdeka i tie gaz (ili gas) za nat -prevar imaat. Makedonija otsegapa natamu nema da bide meta zabalkansko potku su ru va we tukusvetski predator ili prdator,seedno. Koj sega mo ̀ e da kaè„vie nemate gaz za ovaa rabo -ta.“Ako imame gaz da go iz dr ̀ i -me najgolemiot grav na svetot,}e imame gaz i za drugi raboti.

U~ebniciOnaa nesre}a od minister

za obrazovanie butka napred. Nesamo {to ne znae, a misli dekaznae, pravi gluposti i u{te mislideka e fahman.

Haosot so u~ebnicite e ne -gov, a toj ne ~uvstvuva odgovor -nost. Moè da ima odgovornost,a ne mora. Ako aferata so u~eb -nici ~ini pari, }e ima odgovor -nost, ako ne, toga{ }e bide do -volno samo edno - pardon.

Znaeme deka vlasta ja dr ̀ atgelosani neznajkovci, neobrazo-vani, voobrazeni i naakani, nokade e krajot na gluposti te?

Istiot toj Todorov veli de -ka znael oti }e go slikaat naplaà, vo ga}i. Kakva vidovi-tost? A nie mislevme deka ni -{to ne znae.

KonkurencijaVo Ohrid ve~erta nasproti

Sveti Kliment. Praznik koj voOhrid osobeno se praznuva, ma -sovno, so siot pietet kon gole-moto delo na Kliment. Se e vored dokolku crkvenite vlasti

ne re{ija deka se toa{to go pra vat vo ~estna Sveti Kliment tre -ba da bide prenesu-vano na onie grozni,no mo}ni zasilu va~ina zvuk.Sega se pra{uvam, zo -

{to pie tetot kon nespornata is -to riska zasluga na svetecot morada se obznanuva vo turbo folkmanir? Zo{to zasiluva~i kogacr kovnoto poewe ili pee we, sa -mo po sebe e dovolno mo}no?

Moèbi MPC i onoj nivenepisokop Timotej mislele dekataka najdobro }e odgovorat naramazanskoto peewe od xamii -te. Eskik rabota ako toa e odgo -vorot na konkurencijata.

Bo`jite pati{ta se nepoz-nati, ama popskite se sigurno vo}orsokak.

KompjuterizacijaZapo~nuva {kolskata godi -

na. êtiri godini imame minis-ter za toa. A toj sega ni ob ja s nu-va kako }e se organizira na -stavata so kompjuteri. So siteonie koi se rastureni, ukradeniili neraspakuvani. A ve}e ne -koi od niv i zastareni. Veruvam,za kratko vreme kompjuteriza -ci jata }e bide proglasena zapro ma{ena investicija na vekotili za dalavera na vekot.

Eden nastoVauuu! ]e sme imale rast na

BDP od eden nasto! Golem uspehna prerodbata.

Dali se tolku nedovetni ilimislat deka sme nie totalni idi -oti za da ne zamajuvaat so orve -lovski fingirani i pretstavenipodatoci samo za da go prikrijatsopstveniot neuspeh i neznaewe.Ama kriza! Da, no ne uveruvaade ka krizata }e ne odmine, edenvaèn minister re~e deka odnea i }e profitirame.

NATOVo minatiot broj rekov deka

so Martin Trenevski nema davle zeme vo NATO.

Sega sum u{te pouveren votoa, za{to o~igledno toj imami sija toa da go napravi i za toaima mandat od negoviot {ef Gru - evski. A za taa rabota navi stinaizbrale odli~na li~nost.

PretsedatelskiIvanov talka po stapkite na

site nesposobni prethodnici-{tom upleska ne{to gi obvinuvanovinarite. Neka kaè edna{,do koga }e bide nerazbran, nes-faten i nedore~en? Da se str-pime malku ama toa da ne traepet godini. Nekoi raboti ne seu~at „vo praksa“. Tie gi znae{ili ne.

A. [OqAKOVSKI

MESEÊN RAPORTNA 10.09.2010 VO 20 ÂSOT VO VELES ]E BIDE OTVORENA

IZLO@BA NA KARIKATURI NA NA[IOT SORABOTNIKMILE MANÊVSKI PO POVOD JUBILEJNITE 25 GODINI

OD POÊTOKOT NA NEGOVOTO TVORE[TVO

Vo sferata na karikaturata ima dva tipana avtori: edni,koi izu~ile specijaliziraniu~ili{ta i akademii i svojata naobrazba jaspo ile so sopstveniot talent za da se bavatpro fesionalno so karikaturata vo op{testvakade e toa mo`no i vtori, koi svojata egzisten-cija ja obezbeduvaat bavej}i se so drugi profe-sii, a karikaturata ja praktikuvaat kako hobi,lek za sopstvenite sueti i traumi na op{te -stvo to ili kako vozvra}awe na qubovta konsopstveniot talent.

Man~evski i pripa|a na vtorata grupacija,koja ponekoga{ znae da se pribliì do prvata,pa duri i da ja nadmine so svojot kvalitet. Votoa nesomneno mu pomaga izvonrednata vrskame|u negovite o~i, mozokot i rakata kako nepo -sre den realizator na negovite poraki koi sta -

nuvaat lesno razbirlivi i komunikativni sona ro dot kade i da bilo vo svetot.

Negoviot crte` e li~no negov, ogledalo nakarakterot i uslovite vo koi sozdava.Toa estil {to se usovr{uva, sozreva, dobiva nalikovnosta i filozofskata teìna.

Ovaa izlo`ba koja e posvetena na ne-goviot 25 – godi{en jubilej e siguren dokazdeka nie i ponatamu }e ja krevame glavatanagore so cel da go sledime negoviot rasteùs pesi i pogolemata prisutnost vo javniot ì -vot na Makedonija na koja vakvi talenti seko -ga{ }e i nedostasuvaat poradi {to }e morameiskreno da gi neguvame i pomagame.

Darko Markovi} Dar - Mar

MILE MANÊVSKI - 25 GODINI TVORE[TVO


Dragi moi... Jas po priroda ne sum nihilist,ama, sepak, ne moàm da im veruvam na nekoi lu|e,pa Jana majka!

Eve, na primer, ne im veruvam na onie {to mivetuvaat visok standard, a celo vreme me – ogra -buvaat.

Ne im veruvam na onie koi me ubeduvaat deka}e me odnesat vo Evropa, a olku goli i bosi nemani vo – Afrika.

Ne im veruvam na onie {to mi vetuvaat gole -ma demokratija, a demosot, to est narodot, go pra -{uvaat za mislewe samo na izbori.

Ne im veruvam na onie koi se kolnat deka }eme odvedat vo idninata, a celo vreme sami si ̀ i -veat od – minatoto.

Ne im veruvam na onie {to mi velat dekaMakedonija im e sè {to imaat, a sè {to imaat odam -na si go prefrlile vo – stranstvo.

Ne im veruvam na onie {to mi garantiraatli~na sloboda i bezbednost, a nikade ne smeat daizlezat bez ~eta – telohraniteli.

Navistina ne sum nihilist, no u{te od prviotden na samostojna i nezavisna Makedonija, jas neveruvam nikomu, {to edno kaùva, drugo misli, asosema treto – pravi.

TE[KO NA VERNICITE, NA KOI NA[ITE BOGOVI ]EIM BIDAT SVETCI I TE[KO NA POTOMCITE, NA KOI ]EIM BIDEME PREDCI!

ZAPISI OD ÛDODONIJA IVAN KARADAKIVAN KARADAK

Karikaturi: Jordan POP - ILIEV

Jordan POP - ILIEV

Val

eri

u K

UR

TU

SO DOBAR MARKETING OD SEKOJA R\A MO@E DA SE NAPRAVI – ZLATO OD ÔVEK!

STARI, DOBRI VREMIWA GI VIKAME ONIE VREMIWA, [TO GI KOLNELE NA[ITE –

TATKOVCI!

NE IM VERUVAM

Na{ite politi~ari nikako da sfatat deka zemjata ne se ora so oratori, tuku so – ora~i!

Koga ni kaàa deka site instrumenti na vlasta se vo na{i race, znaevme deka }e si ja otpeeme pesnata!

Nema {ansa da stigneme nekade so onie {to se za – nikade!

Nie sme edna od retkite zemji vo svetot kade {to zdravstvoto e pobolno od svoitepacienti!

Prvo ne bie{e lo{ glas, a potoa po~na da nebie koj stasa!

Ne iznesuvajte gi valkanite ali{ta prednarodot. ]e prestane da ve – mirisa!

Koga vidovme deka prezemaat re{itelni~ekori, znaevme deka }e ja – duvnat!

Ni vetija deka }e ja ispravat nepravdata, a ja iskrivija i – pravdata!

Bez konkurencija najzagadeni izvori vo Makedonija se – pi{anite izvori!

Tie mislat deka sme vo koma,deka ovoj narod guvee ko moma.

Deka e samo metafora za vime,deka ne go znae sopstvenoto – ime.

Deka ovde moè sekoja puvlada ni prodava istoriska muvla.

Tie }e ni kaàt kako da se vikame,ako ne poslu{ame, ima da se –slikame.

Siot ìvot tu|a istorija kradat,svoite sosedi ko Polifem gi jadat.

Na site im dràt prepi{ani lekcii,na stara slava krkaat protekcii.

Na EU i kaùvaat na kaj nas da gledaza da ja prikrijat sopstvenata beda.

SAMO TIE

MISLI ZA ZAMISLUVAWE


Dobro be{e dodeka Tito, java{e na ~elo na kolonata.Sega kolonata od ~eloto ne java nas.

Voda~ot ne znae{e {to najprvin da spasuva: obrazotili gazot. A potoa sfati deka kaj nego toa e edno te isto!

Kaj Makedonecot otsekoga{ bilo: oko za oko, zab za zab!Bidej}i ni ostanaa samo u{ite moravme da stanemedou{nici.

Dràvata i treba da gi {titi kriminalcite.Koj kogo ako ne svoj svojot?!

Na{iot voda~ e fenomen. Slepec a gleda sè!

Politi~kiot ìvot za narodot e smrt.

Malcinstvata gi uìvaat site prava.Zatoa za Makedoncite ne ostana nitu edno.

Toj sedi vo foteljata zatoa {to kle~e{e onamu kade {to treba{e!

Vo vladata se po~ituvaat razli~nite mislewa, pa duri i ako doa|aat od ist ~ovek!

Porano politi~arite bea golemi budali.Ama i dene{nive ne patat od kompleks na pomalavrednost.

Hitler zapo~na kako slikar.A i ovie na{ive ne{to ma~kaat...

Makedonec bez u{i i jazik – mrtov kapital!

Ne smeam da pokaàm kolku ja sakam svojata zemja.Sram mi e!

VLADATA VETI DEKA NI MRAVKA NEMA DA ZGAZI.ZATOA NARODOT I BEZ PLATA RABOTI KAKO MRAVKA!

TRIUMFALNI PORAZI VASIL TOLEVSKIVASIL TOLEVSKI

Milenko KOSANOVI] Mile MANÊVSKI

Dar

ko

MA

RK

OV

I]

Fahri EJIÂN

NA MLADITE SVETOT IM OSTANUVA.AMA NA[IVE SE ZADOVOLUVAAT SO MAKEDONIJA!

MUZIKA ZA GLUVI

VASIL TOLEVSKI [ESTI NA SITEVREMIWA

Na{iot urednik za tekst, Vasil Tolevski, voInternet glasaweto na najgolemiot elektronskiportal za humor i satira „Nosorog“ od Bawa Luka, proglasen e za {estisatiri~ar vo svetot na site vremiwa. Vo glasaweto u~estvuvaa golembroj na satiri~ari od prostorite na Eh-Jugoslavija. Za najdobar sa -tiri~ar na site vremiwa proglasen e legendarniot Vladimir Bula-tovi}-VIB, vtoroplasiran e Stanislav Jerì Lec a tretoplasiran enajpoznatiot ìv satiri~ar-Aleksandar Baqak. Sledat: Radoe Doma -novi}, Erazmo Roterdamski... Vasil Tolevski e vo grupata so legenditeDu{ko Radovi}, @ivoin Pavlovi}, Aleksandar ̂ otri} i Sre}ko La zari.

Ovaa vest, za najdobrite satiri~ari vo svetot na site vremiwa, jaobjavija mnogu pe~ateni i elektronski mediumi niz Balkanot. Ova go -lemo priznanie za na{iot urednik e uspeh i na makedonskata satira,koja vo poslednite nekolku godini beleì zabrzan napredok.

Vesta moète da ja vidite na www.nosorog.rs.sr (broj 89-strana 10)

KAFEZNikoj nema tolku golem ka -

fez. Goleminata mu e kolku {toe golema zemjata. Vnatre ima sè.Letaa slavej~iwa, sokoli, orliednoglavi, orli dvoglavi, la -vo vi, tigri, slonovi, krtovi, ku -~iwa, sviwi, zmii, vleka~i, bez-rbetnici, zlatni rip~iwa, ri -sovi...i razna druga stoka. Is -po me{ani, ama ìveat site nakup. Kako ̀ iveat? Du{a im znae!Se kasaat, se glodaat, se turka -at, se sopnuvaat, si pottu raat,se ~ere~at... Ama ìveat. @i -

vo tot im e nikakov, ama iz dr -ù vaat!

Sepak se sre}ni.Vo kafezot ìveat zaedno

so svojot gospodar!

TRANZICISKI VOZPi{ti vozot! Vo pi{te we -

to ne e osamen. Pi{ti i naro-dot! Nevoobi~aeno, ama naro -dot pi{ti od lokomotivata.Lokomotivata pak pi{ti od na -rodot. Sekoj od sekogo pi{ti.Op{to pi{tewe! Lokomotivatane moè tolku narod da nosivrz svoite metalni ple}i! Delod narodot se simnuva od vago-

nite. Da i se olesni na lokomo-tivata. Ja turkaat lokomotiva -ta. Na muskuli. Ostanatite pat -nici se {irat vo vagonite. Kol -ku {to e lokomotivata po bavna,tolku pove}e narod izleguva daturka. Vo vagonite ima sé poma-lku patnici. Ostanuvaat samoizbranite. A lokomotivata odisé pote{ko i pote{ko! Vnatre,vo komotnite vagoni, patnicitestanuvaat sé pote{ki. Se debe-leat. Lokomotivata papsuva. Ai narodot {to turka popu{ta. Ifizi~ki i psihi~ki popu{ta.Ute ha na narodot mu e – popa -metniot popu{ta! Ako e narodotpopameten, koj e vo vagonite?!

MINI SATIRIKONMINI SATIRIKON


U~ebnikot po „Op{estvo“ za V –

oddelenie i drugite u~ebnici po krajnego, nepotrebno predizvikaa burnireakcii vo na{ata ispotena jav nostkrevaj]i mnogu vreva za ni {to. Ne -potrebno gi navreduvavme li~nosti -te kako Nora [a}iri, Feriz Musta -fov, Toni Mihajlovski i drugi dekane se zna~ajni za makedonskata kul-tura. O~igledno nitu novinarite, ni - tu ekspertite, nitu po{irokata na{ajavnost ne znaat kade ìveat i neznaat deka sme vo PRERODBA. A [tozna~i toa? Toa zna~i deka decata odsvojata 11-ta godina, pred da vlezatvo pubertet, treba da u~at koj pee kajnas, koj ne zabavuva, koj ne pravi bez -gri`ni, a koj pla}a }e u~at vo povi-sokite oddelenija i so 18 godini }ebidat podgotveni da dobijat parti -ska kni{ka na VMRO – DPMNE.

Zna~i, se razbravme. Od Alek-sandar do denes vo Makedonija samose peelo i igralo, a najmnogu od osa -mostojuvaweto do denes. Dali vo na -{ite mediumi, pe~ateni ili elek-tron ski, ste zabeleàle ne{to dru -go osven stranici i emisii za na{a -ta estrada, koj vo kogo se vqubil, ade ca nema, {to o~ekuvame od nej zi -noto prvo CE – DE, a naslov nema. Takada, sosema e normalno, na{ite yvez -di i zaslu`ni kulturni dejci da giba ra me me|u niv.

Ona {to zbunuva e faktot dekase ispu{teni mnogu popoznati {ou -me ni. Go nema eden Janko, Milen kove rojatno zatoa {to se na godi{enodmor, ja nema i bumbarkata Tawa,Vesna – Bejbi. Pretpostavuvam dekase tie predvideni za nekoi od povi-sokite klasovi ili gi ima vo drugipredmeti!

Sepak mislam deka ministerotza obrazovanie Todorov za ovaa pro -blematika treba{e da napravi za -dol ̀ itelni konsultacii so Mini -sterstvoto za kultura kako vo toj spi -sok bi vlegle i direktorite na „Gra -

nit“, „Beton“ i drugi pomali gra de` -nici vistinski zaslu`ni za izgradbana kulturata vo Makedonija.

I sekako, ne smeeme da gi zabo-ravime onie mladi skulptori koipreku no} nau~ile da pravat kowi ilavovi i toa bez da znaat za kolkupari!

Zatoa nemojte da go napa|ate onadete od minister. Kako moè toa dagi proveruva i ~ita site 300 u~ebni -ci. Moèbi u{te ne po~nal da u~i da~ita, moèbi znae samo da zboruva, atoa dobro go pravi.

Ne gi napa|ajte ni onie nesre}niprofesorki koi moèbi dobile par-tiska zada~a da napi{at u~ebnici so -glasno programata za prerodba vo100 ~ekori i spisocite na zaslu`nidirektno dobieni od kabinetot naGruevski. Moèbi Proto|er vme{alprsti so novi zakoni vo fizikata.

Pa i recenzentite morale da ra -botat po {ema, {emata e taa.

Najposle, u{te edna{. Ne kre-vajte tolku |urultija za edni obi~niu~ebnici. I ministerot i nastavni -cite i recenzentite se na prav pat.Ova im e {kola za da vo idnina, koga]e sozreat, }e moàt da pravat en-ciklopedii.

Vina nema kaj nikogo, a i da jaima taa e kaj nas.

Dar Mar

ANALIZA MNOGU VREVA ZA NI[TO

1. KOGA MLADITE SPIJAT, NE OÊKUVAJTENARODOT DA SE RAZBUDI.

2. OD MNOGU UDIRAwA VO GRADI-BOLIGLAVATA.

3. AKO SI SITNA DU[A NE ZNAÎ DEKA SIDU[I^KA.

4. ZDRAVSTVOTO NI E DOBRO. NARODOTNI E BOLEN.

5. AKO TI VLEZE STRAV VO KOSKITE,TELOTO PO^NUVA DA TI SE VITKA.

6. NASEKADE VRIE, SAMO KAJ NASZAGORENO.

7. VO BELO SI, AKO RABOTI[ NA CRNO.

8. NE GI NAPA\AJTE MNOGU MINISTRITE,PRVA RABOTA IM E.

9. NEMA MORAL, NEMA ETIKA, AMA IMA S¤DRUGO.

10. PATOT ZA EVROPA NI E PREKU AMERIKA.

Dar Mar

SO KROMID I LUTO PIPERÊ

Kar

ik

atur

i: D

ark

o M

AR

KO

VI

]


KUÊ[KI RAZGOVOR

Pod eden svod na stariot gradski most beanasobrani desetina ku~iwa od razni generacii,no ista rasa i bez pedigre. Site bea nekako ̀ ol - ti, so dolgi mucki, vlaknesti opa{ki i dosta iz-valkani verojatno od buri~kaweto po pre pol -nite uli~ni kontejneri vo potraga po hrana.

Najstariot pes leè{e vo sredinata na senka -ta koga do nego dojde najmaloto kutre i go pra{a:

- Dedo, koja mi e mene baba?- Tvojata baba e mojata }erka.- A koja e mojata majka?- Majka ti e mojata vnuka.- Zna~i, ti ne si mi dedo, tuku pradedo!?!- Pa, taka nekako bi bilo, a koj misli na toa!Maloto kutre ostana zbuneto i otkako raz -

mi sli malku, povtorno zapra{a:- A,... dali kaj lu|eto istoto e mo`no?- Ne, nikako! Kaj lu|etoa toa e strogo zabra

neto i se vika INCEST.- Sega mi e jasno. Zatoa sme nie ìvotni, a

lu|eto se lu|e.

SIMPOZIUM

Lavot organizira simpozium so pretstav ni -cite na site ìvotni otvoreno da se razmisli idiskutira na tema:

MO@EME LI NIE @IVOTNITE DA PRE -STA NEME DA SE JADEME ME\U SEBE?

Mnogu od akreditiranite ìvotni podnesoasvoi referati vo koi glavno se iskristaliziraadva stava:

Edniot be{e deka takvo ne{to ne e mo`no ivtoriot, deka spored evolucionata teorija naDarvin, takvo ne{to neminovno sleduva, no dekae potrebno u{te vreme.

Potoa se razvi burna diskusija vo koja naj-glasen be{e eden majmun. To predlaga{e site dapo~nat da jadat banani i deka taka najbrzo }e imse razviela inteligencijata. Eden vol mu repli -cira{e so zborovite „Ako ti se smeta{ za inte -ligenten, toga{ jas }e si ostanam cel ̀ ivot vol“!

Ribite, bidej}i ne moàt da zboruvaat, pod-nesoa pismena diskusija koja vsu{nost pret-stavuva{e protest so barawe golemite ribi daprestanat da gi jadat malite i deka vo sprotivno}e moraat da izlezat na suvo.

Me~kata voodu{eveno rakopleska{e.Potoa ìvotnite se podelija po komisii,

posebno mesojadcite, posebno trevopasnite i nadiskusiite im nema{e kraj.

Naedna{ od nekade dojdoa nekolkuminalovxii i pripukaa so pu{kite. Otepaa edna divasviwa, diva koza i elen. Gi sobraa i si gi odne-soa.

Lavot go prekina simpoziumot so eden edin-stven zaklu~ok:

EVOLUCIJA NE NI E POTREBNA!

Dar Mar

OLIVER[AMBOVSKI

Bidej}i mnogu malkuznaeme {to se slu~uvaso na{ite ambasadorivo svetot, dali se ̀ ivii zdravi, a za da za{ -te dat sredstva, re{ijavo ime na site Oliver[ambovski od Kina dani isprati razglednica.

MARJANÔNIKOLOV

Denovive vo Skopje seprska{e protiv ko -marci, a nema{e po t -reba za toa da se da-va at pari.Stru~ni lica kaùva -at deka Marjan~o ima

takvi frekfencii naglasot {to, ako nego -vite sobraniski dis -kusii se pu{tat po -sil no vo eterot, na ne -kolku kilometri voradius }e ispocr kaatsite komarci i po go le -mi insekti do go le -mina na bumbari.

Dar Mar

VLADIMIR\ORÊV

Mladiot Vladimir \or -~ev vo posledno vremeslabo go gledame na ma -lite ekrani. Posledenpat go vidovme koga soJanko (Jadi Burek) dva~asa menuvaa sliki~kiod fudbaleri na Svet-skoto prvenstvo vo Af -rika. Da ne re{il da gozavr{i fakultetot. Votoj slu~aj moè da ne govidime deset godini.

FIJAT CANOSKI

Nekoi lu|e brzo napre-duvaat vo sekoj pogled,a oso beno finansiski.Za toa na Fijat mu pred -la game da go smeni ime -to vo Bentli FON Ca -noski.


NIZ IGLENI U[I Lesnite ne se pla{at od jamkite okolu vratot.

Ne im simnuvajte kapa, pet pari ne davaat.

I politi~arite se lu|e od krv i meso.Isto kako politi~arite.

I ateistite }e mu platat na popot.

Vlasta go rasipuva ~ovekot. A koj videl ~ovek na vlast?

Znaat {to stoka sme zatoa i ne ìgosaa.

Onie {to ni odat po nervite ne gubat ramnoteà.

Smrdi od nivnite glavi. Ja imaat muvata na kapata.

Ne zavedoa, zatoa i ne dràt v skut!

Stana politi~ar. Nikoj ne e sovr{en.

Vreme e za dieta, mu dote`navte na narodot.

(od najnovata kniga NIZ IGLENI U[I, objavena 2010.

Izdava~: JTD „Orion„-Del~evo)

Mile \OR\IJOSKI

IVANIZMI[tom sekoj za sekogo lo{o zboruva, toa e prvznak za – izbori.

Kolku e pogolem nacionalizmot na Balkanot,tolku se pomali dràvite.

Od lo{ite knigi najmnogu moè da se zagreatnepismenite.

Cel ìvot se bore{e za korka leb, a se iz-bori samo za tro{kite.

Ova leto bev sre}en bidej}i onie {to praveanajgolemi gluposti bea na godi{en odmor.

Koga spomenicite bi zboruvale, nikoj ne bisakal da bide spomenik.

Plivaweto vo dolgovi pove}e li~i na davawe.

Ivan RUSJAKOV

Na na{iot postojan sorabotnik, mu go ~esti-

tame zlatniot jubilej – 50 godini od objavu-

vaweto na prviot aforizam, so èlba vo

na{iot vesnik da mu objavime aforizam na

100 godi{ninata od objavuvaweto na prviot

aforizam.

FILUVANO OD RISTOSPoliti~kite voda~i namesto ovci, na spiewe brojat izbira~i.

Ti se zdosaduva od isto jadewe a kamo li od isti politi~ari.

@ivotot e evtin.Se gleda od visokite tro{oci za pogreb.

Lebot poskapuva. Jadej}i se me|u sebe }e pomineme poevtino.

Cenata na lebot skokna. Vrednosta na makedonskiot gra|aninopa|a.

Risto FILÊVSKI

EDIN-STVENA VISTINALete najslabo se pi{uvaat aforizmi. Politi~arite se na godi{en odmor.

Vo vinoto e vistinata ! Sega mi e jasno zo{to celoto go izvezuvame.

Ako mol~eweto e zlato, toga{ nie odamna sme si ja obezbedile idninata !

Ne e fer risot da stoi na petdenarkata ! Pa nezavisniot novinar e pozagrozen vid !

So tolkava korupcija, MITOlogijata dobiva sosema novo zna~ewe na Balkanot.

Edin HAJDARPA[I]

MOZO^NA KALDRMAKoga policijata odmora,odmoraat i kradcite.Rizi~no e da se krade bez za{tita!

I stapot od lopatata ima dva kraja!

Znaat {to stoka sme, zatoa i ni vetuvaat planini i dolini!

Znaeme deka rabotite se na mrtva to~ka. @ivi ne zakopaa!

Dokaùvaat deka krvta ne e voda. @iveat od majmunlaci!

Paradoks: se pravat vegetarijanci,a ne go vadat narodot od ustata!

Onie {to rabotat kako crvi }e zavr{at kako mamci!

Nata{a \OR\IJOSKA

KOSKA V USTABila detska rabota! Normalno koga site kadri ni se kalat v detskite gradinki.

Propadna! Stasa do vrvot - na svojata nesposobnost.

Postojano me citiraat - pcujat.

Gi dràt koncite vo svoi race - krpat.

Interesno, nikade okolu nas voda, a site odluki nipa|aat vo nea.

Kako da ne smrdi, koga imame tolku mnogu rasipani.

Kostadin USTAPETROV

Jordan POP - ILIEV

Kostadin USTAPETROV

NA[ATA NESRE]A NIKOGA[NE PATUVA SAMA.

SEKOGA[ IMA LIÊN [OFER!Vasil TOLEVSKI

Ovaa vlast namesto vo Evropa i NATO,nè zacapa vo Katlanovsko blato!

Vlast {to nema vizija ja ~eka revizija.

Se gradi idnina a ne minato!

I minatoto e ni{to ako nema idnina.

Se vladee so stav a ne so strav!Slavko NINOV

Vo dene{no vreme, za da bide{ norma -len, treba da se razlikuva{ – od dru -gite!

Nenormalna dràva, a sè izgleda –

nor malno!

Navreme gi izvadiv decata od kalta.Sega mi se na ulica.

Mi{ko DAMJANOVSKI

Da ìveat bogatite!

Tie ni gi polnat kontejnerite.

Blagoja ANGELOVSKI – MAJKA

Toa {to nè zgazi vremeto e samo u{teeden dokaz deka vremeto leta.

Ne moème da zastaneme na zdravi noze.Postojano ni potstavaat noga.

Da ne dobievme sloboda na dvièwene ma{e da napravime nitu eden pogre -{en ~ekor.

Dobivme pravo na glas. Onemevme odradost.

Dimitar I. VILAZORSKI

I spoenite sadovi se nepotizam.Petar NANEVSKI

Me|u narodnite pratenici nema kodo {i,ama imaat drug na~ini za da ni go za -gor ~at ìvotot!

Zatvorite vo Makedonija se preuredenipo evropski terk. Prosto da ti e merakda leì{ tamu!

Dimitri LE[NIKOVSKI

Verodostojnosta ni popot ne ja pee vi -stinski.

Bojka SIMONOVSKA

Sè dodeka e zdravstvoto za nikade, pa-

cientite }e bidat za na - grobi{ta!

Go osudija za zemawe mito.

Koj mu e vinoven {to ne dade mito!

Ne zboruvajte gluposti. Za toa imate pra -

tenici koi zemaat plata!Metodi PRANGOVSKI

Se trese{e parlamentot. Se rodi an-ketna komisija!

Od site biznisi vo dràvata najdobrirezultati beleì narko-biznisot.

So ovaa vlada stanavme vesel narod.Sekoj den go igrame Te{koto.

Najkatastrofalen deficit za edna dr -àva e deficitot na pamet!

Toj ne ja vitka ki~mata. Beski~mewak e.

Jas sum sre}en ~ovek! Sekoe utro se bu -dam so pesna - mi pee oxata!

Nikos TOMOVSKI

Narode, ne krevaj go glasot. Dràvataspie.

Tie {to se seu{te na mleko, ni napra -vi ja mle~na kriza.

Nas ne ni treba senka. Odamna sme iz-goreni.

Sa{o BETOSKI

Blagodarenie na kolektivnoto ludilo,stanavme mudri glavi!

Na po~etokot ne go razbiravme {to zbo -ruva. Sega se naviknavme.

Najlesna forma na protest ni e {traj -kot so glad. Taa forma ni e najpoznata.

Buxetskata dupka se zgolemuva. U{temalku site }e ne sobere!

Novinarite ne treba da stravuvaat odglad. Goltaat sè.

qupka CVETANOVA

Mora da kupam kompas. Koga ja gledamplatata - se gubam!

Za kulata od karti se kopaat najdlabo -ki temeli.

Na{ite magariwa baraat da im se priz -naat kowski sili!

êde B. [OPKI]

AFO-RIZNICA


êsto pati, vo napad na slabost, zna -e{e da priznae deka sin~eto mu e tele,so jasni predispozicii da stane vol. Atoj, kako negov tatko, najpoznat mesar vookolinata, be{e re{en od sinot da na -pra vi ~ovek! Vospituva~kata, u~itelka -ta, nastavnicite... site do eden beado bri mesojada~i. @iv go izedoa. Nema -{e sre}a barem eden mal del od pro -svet niot kadar da se vegetarijanci. Ba -rem ne{to }e za{tede{e od investicii -te vo negoviot sin-Teleto koe odi! Takago vika{e: Teleto koe odi! Ode{e vogra dinka, vo osmoletka, vo sredno u~i -li{te... A sega treba{e da odi na fa -kultet.

Znae{e deka za ova }e mora da pot -pi{e dogovor so nekoja {panska korida,kade gi ubivaa bikovite, a potoa po ba -ga telna cena gi prodavaa. Ama ova ne e[panija! Ova e Makedonija i volovi ima,ama ne vo korida.

Re{i da go iskoristi tolku slu{a -niot akcionen termin – kompenzacija.Demek, so idnite profesori da potpi{eRamkoven dogovor. Ovie da vetat dekanegoviot sin }e diplomira, a toj, do dip -lo miraweto, da im obezbedi govedsko idrug vid na meso.

Re~eno – storeno!Sedna so profesorite, samo name -

sto vo Ohrid, dogovor potpi{a vo Svi -ri pi~ino. Za da ne se sramat od imeto naistoriskoto mesto na potpi{uvawe, na -pi{aa deka sredbata se odràla vo Po -dmo~ani. Ova mu asocira{e na toa dekaprofesorite }e go podràt vo nameratanegovata familija da go dobie prviotakademski gra|anin, ili poubavo kaàno– prvoto akademsko tele nakaj vol.

I rabotata trgna! Sinot na fakul-tet, profesorite na mesara. Sabota, ne -dela, ponekoga{ i na praznik, mu doa|aaprofesorite. Kiloipol krtina, malkubut, udina, ple{ka, xiger~e... Apetitot

na profesorite raste{e od den na den.Po~na i po nekoj asistent da naletuva.Bil vaèn vo razvojot na strategijata zarevitalizacija na umstvenite kapaci -teti na mesaroviot sin! A asistentot za -bi pu{til beter od profesorite! Koga exabe, ìvo meso jade.

Kako pominuva{e vremeto, taka seraz ret~i stokata vo okolijata, pa mesa -rot mora{e da gi nadmine lokalnite pa -zari i stoka da nabavuva vo pobliskiteop{tini. Ramkovniot dogovor mora{e dago ispo~ituva, za da ne pukne rezil. A iprofesorite diskretno mu kaùvaa dekamora da bide taka za dobroto na sinot-tele. Mora da se investira vo idnina ta.I plus, da ne go sfati ova kako reketi-rawe. Taman rabota.

Re{i na{iot mesar da go po~ituvadogovorenoto, iako mnogu raboti mu iz -le guvaa von Ramkovniot dogovor. Durimora{e da primi pomo{nik, vnuk na de -kanot. Da mu se najde. Leka-poleka smet -kata po~na da mu se ten~i na smetka napotpisnicite na Ramkovniot, koi se de-belea sè pove}e i pove}e. Sinot pola ga -{e ispit po ispit, ama site velea dekae trup, bidej}i bez u~ewe poloùva. Nor -malno-ni{to nema da znae cel ìvot.

Se pokaja na{iot mesar, sega ve}e sopadnati zabi, {to voop{to potpi{a Ram -koven dogovor, koga nitu sinot nitu tojne vide fajde. Ama nema vra}awe nazad.I gledaj}i go prenosot od godi{ninataod potpi{uvaweto na Ramkovniot dogo -vor vo Ohrid, go frli televizorot nizprozorecot. Se iznervira koga gi videpotpi{uva~ite kako se pozdravuvaat.Kako Kain i Aveq da gi gleda. Isto kakoda e toj i negovoto – Teleto koe odi. Mo -re da odi u... i Ramkovniot {to go potpi -{a i tolkute volovi {to gi uklu~i vorazvojot na...

Stojan TRAJKOVSKI

KRLEVIZMIPrestanav da pi{uvam aforizmi za politi ~arite.

Mi gi tolkuvaat kako qubovna poezija.

Site na{i voda~i bile golemi lu|e. Toa go pi{uva i vo nivnite avtobiografii.

Mnogu ja saka dràvata. Site {valeri i se dràvni ~inovnici.

Politi~ar za sekakva upotreba: tolku pameten, a taka glupav!

Za da ne ve isvirkaat, igrajte kako {to vi sviri narodot!

Imame posebna rasa ovci.

Ne davaat meso, mleko i volna tuku eden glas za pogre{nite.

Pote{ko e da izdade{ kniga, otkolku da go izdade{ svojot narod.

Za vtoroto ima pove}e pomagateli.

Atanas KRLEVSKI

SUDBINAKade da izbegame od ovie sudbini sivi koga onie {to seat magla ni se svetli perspektivi?!

Nikos TOMOVSKI

ZNAEWEZnaeweto e sila znaeweto e mo}.Ova ni go trubat onieod ~ie {to neznaewesekoe utro se budime vo no}.

Dimitar I. VILAZORSKI

TA[(A)KOVI]Isprativme na{ipo beliot svet,da ni padne edna{sekirata v med.

qupka CVETANOVA

Mojmir MIHATOV

Mile MILEVSKI

Miodrag VELI^KOVI]

KOMPENZACIJA

VO DR@AVNATA KASA PO^NA DA NIKNUVA TREVA! GO PODGOTVUVAAT NARODOT

ZA PASEWE.

EPIGRAMI

Vasil TOLEVSKI


U{te od svojata najrana mladost pompeznoza~ekori vo svetot na literaturata. Sekoja negovatvorba se o~ekuva{e kako najsakana premiera.Be{e skromen, ednostaven i talentiran. Vo sekojzbor go vnesuva{e celoto svoe srce i du{a. Ne sepameti koga, kako toga{, kriti~ari i ~ita~ka pub-lika imale tolku izena~en kriterium. Be{e rodenpoet. Dlabok, re~isi bukvalno, ìvee{e so sudbi-nata na tvoite tvorbi. No, {to vredi koga:Za svo-jata pesna „Leb„ zaraboti kolku za leb. Od svojatapesna „Veter„ zaraboti – kivavica! Od svojatatreta pesna „Sonce„ dobi-son~anica. Od svojata~etvrta pesna „Nesonica„ go izgubi sonot. Po svo-jata ~etvrta pesna „Vrba„ be{e nataèn i pove}eod toa. Od negovata {esta pesna „Do`dovi„ muprokisna sobi~eto na mansardata. I taka nataka, itaka nataka... Be{e nesre}en, samoten, nezadov-olen... Nasproti toa site go ~ukaa po ramo, no be{etolku fizi~ki slab {to ne moè{e da go izdrìnitu toa. Zatoa od honorarot na slednata negovapesna „Vino„ dobro se natreska i definitivnore{i da svrti nov list vo ̀ ivotot. Stana ladnokr-ven, presmetliv i prakti~en. I taka: So honorarotod pesnata „Mesto„ kupi plac za ku}a. So honorariod romanot „Majstori„ gi pazari majstorite. Sohonorarot za pesnata „Kamen„, gi iskopa temelitei go spu{ti kamenot temelnik. So dramata „Voda„

sprovede vodovod i kanalizacija. So novelata„Yidovi„ gi izdiga yidi{tata. So poemata „Pokriv„

ja pokri ku}ata.So raskazot „Var i pesok„ gi izmal-terisa yidi{tata i toa od dvete strani. Predmalku be{e propu{teno da se kaè deka so poemata„Topoli„ ja kupi drvenarijata i deka so raskazot„Svetlost„ vovede elektri~na struja. Ponatamu, soromanot „Potrebi„ gi napolni prostoriite so sitenapravi i uredi za udobna ~ove~ka ìvea~ka.

I ku}ata be{e gotova. No. [tom go stapna prviot~ekor vo nea, brzo potoa umre - poetot vo nego!

@ivko PAVLOV, (Osten, 1980)

]ORSOKAKPOLICISKI ANAGRAMUbijcite kaj nas vo posledno vreme ne se vra}aat namestoto na zlostorstvoto! Odat ponatamu –

vo stranstvo.

MAK VRABOTUVAWEKaj nas seu{te ne e bitno [TO si, tuku ÎJ si.

SITNA RIBANa{ite zatvori od poodamna se KONZERVI, samo soSARDINI^KI!

DROGA[INi velea deka religijata e opium za narodot. Soogled na toa {top denes mnozina ne im veruvaat napartiite i vladata, i ponatamu im veruvaat na onieGORE!

MAFIOSTANDARDNekoi kaj nas se sreduvaat – sreduvaj}i ne.

DEM XUNGLA]e treba da imame eden TARZAN, koga ve}e mnozinase na DRVJA!

VLADIN ]ORSOKAKKaj nas seu{te e podobro da si LADEN, otkolkuMRTOV LADEN!

Dimitar ANGELOVSKI, (Osten,1998.)

SE TEÊ NI[TO NE SE MENUVASE TEÊ NI[TO NE SE MENUVA

KU]A


* Nie Srbite imame prijateli.Ama toa e nivni problem!

* Penzionerite se neuni{tlivi.

* Sepak, i ponataka treba da seobideme so penziite!

Rade JOVANOVI]

* Nie ne go po~ituvavme primir-jeto, zatoa {to se zalagame zakone~no re{enie na sudirot.

* Vo na{ata vlada nema korup-cija. Tamu sè funkcionira kakopodma~kano.

Zoran T. POPOVI]

* Od humor nikoga{ dosta, amasepak e premnogu {to kaj nas sè

e sme{no.

Zdravko KURNIK

* Balkanskata scena rotira. ]e im gi vidite i licata.

Milan BE[TI]

* Vlasta go zapre raboteweto irezultatite ne izostanaa.

* Plamnav na {efot. Posle toaizgasnav.

Dejan TOFÊVI]

* Ostanavme goli i bosi. Nema belkim da ni zabranat i nudizam?!

* Ako gi zamrzne penziite, odza{tedata dràvata }e pravinovi kapeli.

Jasim MRKAq KADMUS

* Mladite ja sakaat tatkovinata- preku svojata granica!

Savo MARTINOVI]

* Istura glupost, za da se vratipo tragot.

* Dade sè od sebe, a od nas prekusite o~ekuvawa.

Ilija MARKOVI]

* [to nè }e ne ubie, toa ne jakne.Pa nie go ubivame nego.

* Na{ite politi~ari ne trgnu-vaat od sebe zatoa {to bimorale da se spu{tat na dnoto.

Aleksandar ÔTRI]

* Sè dodeka vlasta ne dobienoze, narodot }e bide osakaten!

* Matni ste, a toa e taka providno!

Radmilo MI]KOVI]

* Ja nosam glavata v torba za daja napolnam potro{uva~katako{ ni~ka.

@eqko MARKOVI]

* Ja podelija vlasta. Nim impripadnaa finansiite, a nanarodot - policijata.

Neboj{a BOROVINA

* Na mladite ni{to ne im e te{ -ko. Tie se na lesni drogi.

Dragutin MINI] KARLO

* Potro{uva~kata ko{ni~ka ni etakva da od nea moè da jademesite kako eden.

Jasmina BUKVA

* Drugi gi odbiraa, nie - aplau diravme.

Slobodan @IVANOVI]

* Dodeka ne padna dogovorot, ne moèvme da go pogazime.

* Toj film nema da go gledate! ]e go doìveete so vrzani o~i!

Jovo NIKOLI]

* Nam pritisokot od reìmot neni moè ni{to. Nie defini-tivno puknavme!

Ra{a PAPE[

* Zaokruùvawe na brojot naglasa~koto

* Liv~e, za~etok e na sozdavaweoreol.

* Roden sum pod sre}na yvezda. I sèu{te ne mi osamna.

Milen MILIVOJEVI]

* Na lekarot zadolìtelnoodnesete mu podarok. Nemojteda zaboravite: va{eto zdravjee vo va{ite race!!!

* Majmunite nasekade imaat svoilu|e!

Ninus NESTOROVI]

* Kone~no za premier }e dojdesilen ~ovek.Samo na ènata da i gi izmie~iniite.

* Na policijata i e naredeno dapuka vo prazno i taka nekolkuministri se pogodeni voglavata.

Bojan BOGDANOVI]

* Dràvata mora da se griì za familiite na voenitezlostornici. Toa ne se toaobi~ni kriminalci.

* Gi osudivme voenite zlostor -stva, bidej}i na svetot ne mo -èvme poinaku da mu ugodime.

Vesna DENÎ]

* Tamu kade pametot }e zastane,gluposta napreduva.

* Reketot e najpoznatiot srpskibrend.

Rade \ERGOVI]

* Cel svet e edno globalno selo.Potemkinovo.

Grujo LERO

Ran

ko

GU

ZI

NA

SLOBODAN SIMI]Nemame demokratija. Sakate ne{to od skarata?

Vo Srbija nema diskriminacija. Site gra|ani se tretiraat kako stoka.

Nie ne go ni baravme celiot kapitalizam! Samo nivnite plati!

Gospod gi ~uva Srbite. Za eksperimenti.

E T N APRV ELEKTRONSKIVESNIK ZA SATIRA

Urednik: Vesna DENÎ]

Turcite zemaa desetinka, a aktuelnata vlastprimenuva klizna skala.

Zoran T. POPOVI]

Nevino osudenite mora da bidat pogubeni. Za da moème potoa da gi rehabilitirame.

Miroslav SREDANOVI]

Nekoi sudii delat pravda. A nekoi ja naplatuvaat.

Aleksandar ÔTRI]

Rizi~no e na tolku funkcioneri da im se davaimunitet. Ne e zdravo.

Rade JOVANOVI]

Moravme na glavnata ulica da i dademe ime odponovata istorija, za da ostane glavna.

Milan TODOROV

Za razlika od teroristi~kite organizacii, na{ata vlada za ni{to ne saka da prezemeodgovornost.

Vasil TOLEVSKI

]e gi pobedime silite na temninata. Pali sve}a!Rade \ERGOVI]

Gladot i siroma{tijata mu se zakanuvaat na~ove{tvoto. Treba seriozno da se sprotivsta -vi me na nositelite na takvite pojavi.

Boò MARI]

EKREM MACI]Se ìvee{e zdravo dodeka se pluka{e vo dlankite.

Ako ne moème poinaku toga{ }e se dogovorime.

Istragata zatalka. Vode{e kon vrvot.

Na{ata temnica sèu{te ne e rasvetlena.

Nemojte da gi izbirate najdobrite. ]e se rasipat.

PLAMEN GEORGIEVSite Bugari sme za o~en doktor – zatoa {to bel den nemame videno!

Na Balkanot naj lesno se stanuva crnec. Brzo }e te ocrnat.

Stanavme [vajcarija na Balkanot.I parlamentot se napolni so goveda.

Najgolem problem na doktorite se neizle~ivo zdravite!

NATALITETOT NI OPA\A, A I ONIE KOI SE RODIJASEGA @ALAT ZA TOA. Dragan RAIÎ]

POLITIÂRITE NE GO MISLAT ONA [TOGO ZBORUVAAT. NE MO@AT DA PREZEMATTOLKAVA ODGOVORNOST. Slobodan SIMI]

PESNAPrv zabeleà kom{ijata od sosednata

zgrada. Potoa po~naa da se pojavuvaat siluetiod ~ove~ki likovi na terasite i prozorite naostanatite zgradi. Vxa{enite voza~i gi zapi-raa vozilat i gi isklu~uvaa motorite. Nekoi giotvorija prozorite a nekoi izlegoa nadvor voti{inata. Tramvaite i avtobusite zapiraa abu~avata propadna vo bezdnata na ti{inata.Nekoi ptici vo dale~inata, o~igledno nein-formirani, kriknaa nekolku pati i zamolknaaiznenadeni od gletkata. Vetrot vo grankitezapre a pesnata zamirisa na pesna, na staraqubov i nostalgi~en spomen sega razbuden.Oblakot se podmrdna da moè Sonceto poubavoda slu{ne. Duri i Zemjata zasilena od silnotovrtewe malku zastana za da slu{ne poubavo –koja budala pee vo vaka te{ka situacija.

Dejan TOFÊVI]

BALKANSKA KORIDA


BELOSVETSKINASMEVKI

Vo centralniot zatvor vo Ilinois, ̀ enatago posetuva svojot soprug.

- Kako se ~uvstvuva{ vo zatvorot mili~ok?- Kako doma èno. Hranata ne e bog znae

kakva a i ne smeam da izleguvam.

* * *Na{ gastarbajter vo Germanija, mu raska -

ùva na svoite doma{ni, posle vra}aweto odpe~alba, kako se izrezilil na eden priem:

- Dobiv pokana za priemot, vo koja pi {u -va{e: Samo so vratovrska.

- I??- Koga vlegov vnatre, site bea oble~eni.

* * *Slu~ajna sredba na dvajca poznati, vo edno

predgradie vo Budimpe{ta.- Kako si? Najde li rabota?- Kone~no najdov. Uf, kolku se nama~iv do-

deka ja najdov!- Zna~i, sega sè e vo red?!- Da, barem sega moàm malku da se odmo -

ram kako ~ovek.

* * *Vo italijanskiot sud, sudijata go ras pra -

{uva obvinetiot.- Zna~i, va{iot kow vleze vo p~enicata?- Laàt drugar sudija. P~enicata vleze vo

mojot kow. Ako sakate moè da mu napraviteuvid vo èludnikot, pa }e vidite...

* * *Vo zafrleno mesto vo Srbija, kom{ijata go

pra{uva svojot sosed:- Kakov e onoj gospodin {to vleze utroto

vo tvojata ku}a?- Toa e veterinar.- Au majkata! Pa zarem u{te ne si oz-

dravel?!

* * *Dvajca pijanici razgovaraat pod eden most

na Sena.- @iti majka, da te pra{am: Znae{ li koga

ti e dosta od piewe?- Veruvaj mi deka ne znam. Zatoa {to koga

mi e dosta, jas toga{ ni{to ne znam.

* * *Vo vozot Orient ekspres:- Ama zo{to vi se dopa|am?-pra{uva è -

nata branej}i se, koga eden ma` saka{e da japregrne.

- Ednostavno da vi kaàm. Sakam da ve pre -grnam zatoa {to ne ste moja èna.

* * *Razgovaraat dvajca vernici vo crkvata

Sv. Pandiq vo Centralno Kukure~ani:- Kako ti se dopa|a noviot pop?- Odli~en e. Koga }e po~ne da propoveda za

pekolot, ~ovek pomisluva deka tamu e roden iizrasnat.

Adresa:8-ma Udarna brigada br. 2

1000 SkopjeRepublika Makedonija

Izleguva: edna{ mese~no

www.osten.com.mk

e-mail:[email protected]

tel.: +389 02 3213 665Pe~ati:

Pe~atnica Misirkov, Skopje

Redakcija: Vasil Tolevski (urednik za tekst); Miroslav Georgijevski (urednik za karikatura); Nikola Simovski (tehni~ki urednik)

HUMORISTI^NO-SATIRIÊN VESNIK

Direktor: Mice Jankulovski

Glaven i odgovoren urednik: Darko Markovi}

SVETOT SE SMEE A NIE MU JA MISLIME

Aleksandar PUCKOV

Andrej PUCKANOV

Bezad REJZIBezad REJZI

Igor PA[ÊNKO

Gr

igo

r S

UM

OV

SK

I

Mario ALMAREZ

Pol LUNS

SVETOT SE SMEE A NIE MU JA MISLIME

Ahmed OZTURK LEVEN Konstantin CIOSU

Bas MITROPULOS Valentin GEORGIEV

Diego MALO FERER

Sejran ÂFERLI

Ludo GORDERIS

Feng GUI BO

SVETSKA GALERIJANA KARIKATURI

38Svetska Galerija

na karikaturi Skopje 2010

I godinava „Osten – 38 Svet-

ska galerija na umetnosta na har-

tijata Skopje 2010”, kako i mina -

tata godina, predizvika golemo

vnimanie na umetnicite od celi -

ot svet, pa taka na „Osten - Svet -

ska ta galerija na karikaturi” se

prijavija 320 umetnici so vkupno

750 karikaturi, a na „Osten - Svet -

skata galerija na crte`” svoi de -

la ispratija 350 umetnici so vku -

pno 760 crteì.

Me|unarodnoto ìri }e zase-

dava vo tekot na narednata nedela

i }e gi dodeli Gran pri nagradite

i za dvete manifestacii, nagrada -

ta Svetsko kulturno nasledstvo,

kako i ostanatite glavni nagradi.

30 GODINI FESTIVALNASREDIN OXA-ISTANBUL

osten magazin br.5

Documents