UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

PAKIRANJE STIROPORNE EMBALAŽE V PODJETJU TIM LAŠKO, d.d.

Študentka: Silva Goluh Naslov: Zg. Rečica 39 a, Laško Številka indeksa: 81275108 Študij: izredni Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Marketing Mentor: dr. Klavdij Logožar, docent

Laško, oktober 2005

2

PREDGOVOR Kot veda se je logistika v gospodarstvu začela razvijati v drugi polovici prejšnjega stoletja, vendar pa je bila kar nekaj časa v nekaterih podjetjih potisnjena na stranski tir. Podjetja so dolgo veliko pozornosti posvečala proizvodni, prodajni in finančni funkciji, logistika pa je ostala le ena od obrobnih dejavnosti. S spoznanjem, da stroški logistike lahko pomenijo pomemben delež v stroških podjetja in da jih je potrebno obvladovati, je logistika počasi pridobivala na svojem pomenu. V prodajni logistiki podjetja TIM Laško delam že vrsto let. Opažam, da logistika tudi v našem podjetju pridobiva na veljavi, vendar še vedno v ne dovolj veliki meri. Še vedno so nekatere stvari v zvezi z logistiko preveč prepuščene naključju in iznajdljivosti posameznika. Del proizvodnega programa podjetja TIM Laško je izdelava stiroporne embalaže. Stiroporna embalaža služi kot transportna embalaža, predvsem za pakiranje bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, akustike idr. Da pride embalaža do kupca nepoškodovana, jo je prav tako potrebno ustrezno zaščititi. Pri prebiranju literature sem našla veliko podatkov o embalaži, vendar v večini del stiroporna embalaža sploh ni omenjena. Prav tako večina literature obravnava predvsem prodajno embalažo, mnogo manj transportno. Za raziskavo pakiranja stiroporne embalaže sem se odločila predvsem iz tega razloga. Opažam, da so se v našem podjetju, na področju pakiranja stiroporne embalaže, v nekaj letih zgodile precejšnje spremembe. Vzrok temu je stalno spremljanje pozitivnih in negativnih odzivov kupcev na način pakiranja, spremljanje novosti na področju materialov za pakiranje in pakirnih linij. Vsako reklamacijo, ki nastane zaradi neustreznega pakiranja in manipuliranja z embalažo, podrobno proučimo in naslednjič skušamo odpraviti pomanjkljivosti. To nam v veliki meri uspeva, saj je tovrstnih reklamacij vsako leto manj, kljub temu pa še vedno ostajajo nekateri problemi, ki jih bo potrebno čim hitreje rešiti. V veliko pomoč nam je, da se kupci odzivajo na naša prizadevanja, saj le tako lahko ugotovimo njihova pričakovanja. Pri kreiranju embalaže pa moramo poleg želja kupcev strogo upoštevati tudi okoljevarstvene norme.

3

KAZALO

1 UVOD................................................................................................................................. 4 1.1 Opredelitev področja in opis problema ........................................................................ 4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ................................................................................... 4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................. 5 1.4 Predvidene metode raziskovanja.................................................................................. 5

2 VLOGA EMBALAŽE V LOGISTIČNIH PROCESIH..................................................... 7 2.1 Pojem logistika............................................................................................................. 7 2.2 Logistični podsistemi ................................................................................................... 7

2.2.1 Nabavna logistika .................................................................................................. 8 2.2.2 Notranja logistika................................................................................................... 8 2.2.3 Distribucijska logistika .......................................................................................... 8 2.2.4 Poprodajna logistika .............................................................................................. 8

2.3 Embalaža ...................................................................................................................... 9 2.3.1 Skupine embalaže glede na njene značilnosti........................................................ 9 2.3.2 Materiali za izdelavo embalaže............................................................................ 10 2.3.3 Načrtovanje in oblikovanje pakiranja izdelkov .................................................. 12 2.3.4 Transportna in komercialna embalaža ................................................................. 14 2.3.5 Vrsta embalaže glede na njeno funkcijo .............................................................. 16 2.3.6 Logistična funkcija embalaže .............................................................................. 18

2. 4 Oblikovanje tovornih enot......................................................................................... 19 2.4.1 Oblikovanje tovornih enot brez posebne opreme ................................................ 19 2.4.2 Paletizacija ........................................................................................................... 19 2.4.3 Kontejnerizacija ................................................................................................... 20

2. 5 Skladiščenje izdelkov................................................................................................ 21 2. 6 Embalaža in ekologija ............................................................................................... 21

3 PAKIRANJE STIROPORNE EMBALAŽE V PODJETJU TIM Laško ......................... 23 3.1 Predstavitev podjetja .................................................................................................. 23 3.2 Proizvodnja stiroporne embalaže ............................................................................... 23 3.3 Glavne karakteristike stiroporne embalaže ................................................................ 25 3.4 Odločitev o načinu pakiranja stiroporne embalaže .................................................... 26

3.4.1 Predlog pakiranja ponudi proizvajalec................................................................. 26 3.4.2 Predlog pakiranja določi kupec............................................................................ 27 3.4.3 Pakiranje je stvar obojestranskega dogovora....................................................... 28

3.5 Iskanje ustreznega načina pakiranja........................................................................... 28 3.6 Vpliv pakiranja na posamezne faze logističnega sistema .......................................... 29

3.6.1 Nabava materiala za pakiranje ............................................................................. 30 3.6.2 Notranja logistika embalažnih materialov ........................................................... 31 3.6.3 Distribucijska logistika ........................................................................................ 32 3.6.4 Poprodajna logistika ............................................................................................ 33

3.7 Varstvo okolja ............................................................................................................ 34 4 PREDLOGI IZBOLJŠAV ................................................................................................ 35 5 SKLEP.............................................................................................................................. 36 POVZETEK ........................................................................................................................ 38 LITERATURA .................................................................................................................... 40 VIRI ..................................................................................................................................... 40

4

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Za temo diplomskega dela smo izbrali področje iz poslovne logistike, ki se mi zdi v podjetju, kjer sem zaposlena zelo zanimivo, predvsem pa v našem podjetju nikoli do sedaj podrobno obdelano. Del proizvodnega programa podjetja TIM Laško je proizvodnja stiroporne embalaže, ki služi predvsem kot transportna embalaža. Pakiranje izdelkov je ponavadi zadnja faza proizvodnje, pri končni potrošnji pa je embalaža prva stvar, ki jo kupec opazi in eden izmed možnih dejavnikov odločitve o nakupu. Prav zaradi tega se moramo proizvajalci embalaže potruditi, da izdelki za embaliranje pridejo do kupca takšni, da bo kupec lahko embalažo uporabil v delovnem procesu brez nepotrebnih motenj. To pomeni, da mora biti embalaža pripravljena in pakirana tako, da med manipuliranjem ne pride do poškodb, da je po potrebi pakiranih več različnih enot skupaj, tako da tvorijo komplet, ki se uporabi za embaliranje enega izdelka. Izdelki morajo biti skladiščeni tako, da se ne poškodujejo, ker poškodovana embalaža ni več primerna za uporabo, saj ne ustreza več ne funkcionalnim ne estetskim kriterijem. Pakiranje gotovih izdelkov je sestavni del poslovne logistike v fazi med izdelavo izdelka v proizvodnji in dobavo le-tega kupcu. Kakovosten izdelek je samo pogoj za vstop na trg, za obstoj na trgu pa je potrebno kupcu ponuditi še veliko več. Konkurenca na trgu nas sili, da pri ponujanju svojih izdelkov vedno iščemo optimalne rešitve, ki bodo zadovoljile potrebe naših obstoječih in potencialnih kupcev bolj, kot jih zadovoljijo drugi ponudniki. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je prikazati pomembnost pakiranja gotovih izdelkov, v našem primeru stiroporne embalaže, kot sestavni del logističnega procesa v podjetju. Prikazati želimo cel sklop aktivnosti, ki so potrebne, da izdelek, potem ko zapusti proces proizvodnje, pride do kupca v stanju, kot ga pričakuje in kakršnega je pripravljen plačati.

Zaradi krajšanja življenjskega cikla izdelkov in hitrega razvoja novih izdelkov, pa tudi zaradi vedno večje konkurence, tako na področju enakih izdelkov kot tudi na področju ponudbe izdelkov iz alternativnih materialov, moramo biti zelo aktivni pri iskanju novih rešitev. Včasih že ustreznejši način pakiranja izdelka pomeni konkurenčno prednost pred posnemovalci in zasledovalci. Pri pakiranju gotovih izdelkov moramo najprej ugotoviti želje in potrebe kupca. Ko so nam te poznane, jih je potrebno uskladiti z možnostmi v proizvodnji in pakiranju, zahtevami transporta in predpisi. Cilji naloge so naslednji: - proučiti pakiranje gotovih izdelkov s teoretičnega vidika, - analizirati dejavnosti podjetja TIM Laško na področju pakiranja, - prikazati zahteve trga za kupcu prijaznejšo obliko pakiranja embalaže, - proučiti in predstaviti možnosti pakiranja po meri kupcev.

5

V prvem delu diplomskega dela teoretično opisujemo embalažo glede na njene značilnosti, material iz katerega je lahko izdelana, način oblikovanja embalaže in ekoloških zahtev v življenjskem ciklu embalaže. V praktičnem delu obravnavamo celoten proces pakiranja stiroporne embalaže v podjetju TIM Laško. Na osnovi pridobljenih podatkov skušamo ugotoviti, kje smo se z načinom pakiranja približali zahtevam trga in katerih možnosti še nismo izkoristili. Osnovne trditve, ki jih želimo dokazati v diplomskem delu so: - pričakovanja kupcev naraščajo tudi na področju logističnih storitev, - pakiranje stiroporne embalaže mora biti takšno, da preprečuje poškodbe pri

manipulaciji, - odločitev o načinu pakiranja je stvar obeh – kupca in proizvajalca, - pri kreiranju embalaže je potrebno dosledno upoštevati zakone in predpise. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Raziskavo gradimo na predpostavki, da kupci pričakujejo, da jim bo prodajalec dobavil stiroporno embalažo, ki bo zadovoljila potrebo po ustreznem pakiranju njegovega končnega izdelka. V našem primeru so kupci predvsem delovne organizacije, ki kupujejo stiroporno embalažo za pakiranje gotovih izdelkov (npr. gospodinjskih aparatov, občutljivih elektronskih naprav, pohištva, igrač itd.). Potreba kupca v tem primeru je, zapakirati svoje izdelke tako, da bodo do končnega porabnika ti izdelki prišli nepoškodovani. Zaradi občutljivosti stiropora na zunanje dejavnike, lahko prav v procesu pakiranja in skladiščenja pride do poškodb, ki pripeljejo do nezadovoljstva kupca in nadalje do reklamacij. Pri raziskavi se omejujemo na pakiranje izdelkov, kot del notranje logistike podjetja. Ostalih področij logistike, razen tistih, ki se z izbrano temo tesno prepletajo, ne obravnavamo. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Naša raziskava je poslovna, saj gre za proučevanje pakiranja embalaže v proizvodnem podjetju. Uporabljamo dinamično metodo, kar pomeni, da analiziramo sedanje stanje, proces nastajanja in uvajanja sprememb in predvidevamo, kakšne spremembe so možne v prihodnosti. V okviru deskriptivnega pristopa uporabljamo naslednje metode:

6

- metoda deskripcije, s pomočjo katere opisujemo teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva,

- komparativna metoda, kjer primerjamo dela različnih avtorjev, - zgodovinska metoda, s pomočjo katere na podlagi dokumentov spoznavamo, kateri

dogodki so sprožili spremembe, - metoda kompilacije, kjer s povzemanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z izbranim

raziskovalnim problemom pridemo do oblikovanja novih stališč. V okviru analitičnega pristopa uporabljamo naslednje metode: - metoda sinteze, kjer razčlenjujemo ugotovitve iz teorije in prakse, - metoda analize, kjer v celoto povezujemo teoretične poglede in preverjene izide iz

prakse. Podatke smo zbrali v knjižnici (strokovna literatura, učbeniki, revije, časopisi), s pomočjo interneta in v obravnavanem podjetju.

7

2 VLOGA EMBALAŽE V LOGISTIČNIH PROCESIH 2.1 Pojem logistika Kdaj je bila logistika prvič omenjena kot poslovna disciplina ni natančno dokumentirano. Poslovni analitiki so spoznali, da se dajo tehnike, ki so jih razvili med drugo svetovno vojno, za čimbolj uspešno reševanje problema oskrbe zavezniških čet, uporabiti tudi v poslovanju podjetij (Ogorelc 1985, 15-16). Logistiko lahko obravnavamo iz dveh vidikov: - mikrologistika oziroma poslovna logistika obravnava logistične procese v okviru

poslovnega sistema. To pomeni vodenje vseh aktivnosti, ki pospešujejo premikanje materiala in proizvodov od izvora do končnega porabnika;

- makrologistika opisuje, razlaga in oblikuje logistične procese z vidika celotnega gospodarstva.

Poznanih je več opredelitev pojma logistika: - izraz logistika pomeni fizični tok materiala in proizvodov ter informacij od dobavitelja

surovin prek proizvajalca in morebiti trgovca do končnega potrošnika gotovih proizvodov (Požar 1976, 67);

- logistika predstavlja vsoto vseh aktivnosti s katerimi v sistemih raziskujemo, planiramo, uresničujemo in optimiramo funkcijo premagovanja časa in prostora (npr. transportiranje, prekladanje, skladiščenje) za dobrine in življenjske potrebščine, vključno z upoštevanjem pripadajočih informacij in energije, ob uporabi delovne sile in delovnih sredstev (Rupper 1987, 6);

- logistika je proces planiranja, izvedbe in kontrole uspešnega in stroškovno učinkovitega pretoka in skladiščenja surovin, vmesnih zalog, končnih proizvodov in odvisnih informacij od točke izvora do točke porabe z namenom prilagajanja zahtevam porabnikov (Kaltnekar 1993, 36);

- Shapiro in Heskett: Logistika je proces premikanja stvari od ene točke do druge in njihovo shranjevanje na poti (Svarog 2005);

- logistika kot znanost in aktivnost ima bistveno širši pomen kot distribucija blaga in storitev. Distribucija blaga in storitev je samo važen del univerzalne logistike oziroma samo ena vrsta logistike, t. i. logistika distribucije ali distribucijska logistika (Zelenika, Pupovac 2001, 358).

Opredelitve se v podrobnostih razlikujejo, vsem pa je skupno, da je logistika spremlja celoten proces, od pridobivanja surovin, do končne porabe izdelkov, s poudarkom na racionalizaciji stroškov in zadovoljstvom vseh vključenih uporabnikov. 2.2 Logistični podsistemi Zaradi boljšega razumevanja (Logožar, Ogorelc 26-49) podjetniško logistiko običajno proučujemo po njenih delih oziroma podsistemih.

8

2.2.1 Nabavna logistika Nabavna logistika skrbi za oskrbo poslovnega sistema s potrebnim blagom v ustrezni količini in kakovosti. S tem mislimo na potrebne surovine, materiale, polizdelke in izdelke, ki jih poslovni sistem potrebuje v procesu proizvodnje. Blago mora biti v podjetje dostavljeno ob pravem času, na pravem mestu in ob ekonomsko upravičenih stroških. Ločimo tri načine oskrbovanja kupcev s potrebnim blagom: - nabava materiala takrat, ko ga poslovni sistem potrebuje, - nabava materiala na zalogo, - dostava materiala iz transportnega sredstva direktno na proizvodno mesto. Podjetja se lahko odločijo za različne kombinacije nabave materiala, glede na politiko oblikovanja zalog. 2.2.2 Notranja logistika Notranja logistika pomeni gibanje in mirovanje materiala od skladišča nabavljenega materiala preko proizvodnje do skladišča gotovih izdelkov. Funkcija notranje logistike je količinski in kakovostni prevzem blaga, notranji transport oziroma premeščanje in medskladiščenje blaga v proizvodnji ter transport izdelkov iz proizvodnje v skladišče izdelkov. V proces notranje logistike spada tudi ustrezno pakiranje izdelkov. Osnovna naloga notranje logistike je čimbolj izkoristiti prostor, skrajšati poti in čas pretoka materiala. Daljši pretočni čas materiala povzroči večje zaloge, slabše izkoriščanje strojev in delovne sile, kar vpliva na višje stroške proizvodnje. V logistični literaturi obstaja podatek, da pomenijo proizvodne operacije velikokrat le 10% celotnega pretočnega časa materiala, ostalih 90% časa pa odpade na mirovanje materiala (medskladiščenje, ležanje materiala ob strojih). 2.2.3 Distribucijska logistika Distribucijska logistika obravnava pot gotovih izdelkov od proizvajalca oziroma prodajalca do končnega potrošnika. Proizvod mora priti v roke porabnika v zahtevani količini in kakovosti, ob pravem času in na pravem mestu, nepoškodovan in z optimalnimi stroški. Pod pojmom distribucijska logistika razumemo skladiščenje gotovih izdelkov, zunanji transport, potrebno manipulacijo in s tem povezana administrativna dela. 2.2.4 Poprodajna logistika Podjetje si mora tudi po opravljeni prodaji prizadevati, da si ustvarja prednost pred konkurenti. To lahko stori s poprodajnimi dejavnostmi oziroma storitvami, ki pri kupcih ustvarjajo zaupanje. Osnovne poprodajne storitve so:

9

- storitve usposabljanja uporabnikov in vzdrževalcev, - storitve instaliranja in izvajanja tehničnih pomoči, - poprodajne logistične storitve, - storitve vzdrževanja in servisiranja v obdobju garancije, - zagotavljanje rezervnih delov in servisiranja po poteku garancije. Ker v podjetjih vse bolj narašča skrb za varstvo okolja, je potrebno v poprodajno logistiko vključiti tudi razbremenilno logistiko. Cilj razbremenilne logistike je zmanjševanje obremenjevanja naravnega okolja. 2.3 Embalaža Beseda embalaža je francoskega izvora (Snoj 1981, 9) in pomeni nosilec, omot oziroma vse tisto, v kar blago embaliramo oziroma pakiramo. Izdelke pakiramo zato, da bi jim ohranili vrednost, olajšali njihov transport, skladiščenje in uporabljanje. Preko embalaže seznanimo potrošnika o lastnostih, koristih in značilnostih zapakiranih izdelkov. Preko embalaže dobi izdelek svojo osebnost in pripomore k ustvarjanju ugodnega imagea proizvajalca. Embalaža so vsi izdelki iz kateregakoli materiala, namenjeni temu, da blago, ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od proizvajalca do končnega uporabnika ali potrošnika. Embalaža so tudi izdelki, za katere se da očitno ugotoviti, da bo iz njih z ustreznim postopkom (konfekcioniranjem) izdelana embalaža, uporabljena za namene iz prejšnjega odstavka. Embalaža so tudi nevračljivi predmeti, uporabljeni za namene iz prvega odstavka tega podpoglavja in pomožna sredstva za embaliranje, ki služijo za ovijanje ali povezovanje blaga, zlasti za pakiranje, nepredušno zapiranje, pripravo za odpremo in označevanje blaga (Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, 3. člen, 1. točka). Embaliranje je proces združevanja izdelka z embalažo. V tej fazi se izdelek pripravi za transport, manipulacijo, skladiščenje, prodajo in končno uporabo (Gemund 1979, 9-10). Danes je embaliranje postalo učinkovito trženjsko orodje. Dobro oblikovana embalaža ima lahko zaradi svoje pripravnosti vrednost za porabnika in promocijsko vrednost za proizvajalca (Kotler 1998, 458). 2.3.1 Skupine embalaže glede na njene značilnosti Snoj (1981,12) je glede na nekatere skupne značilnosti embalaže, le-to razdelil v naslednje skupine: a) Glede na material iz katerega je izdelana, na papirno, kovinsko, plastično, stekleno,

keramično, leseno, tekstilno in kompleksno embalažo iz multimaterialov. Tu omenja še pomožni material za zapiranje in odpiranje embalaže, antikorozijsko zaščito, grafično obdelavo embalaže.

10

b) Glede na njeno oblikovnost, ki je odvisna od materiala iz katerega je izdelana, na embalažo stalnih oblik, polčvrsto in fleksibilno embalažo.

c) Glede na njeno spojenost z izdelkom na ločljivo embalažo, kar pomeni, da embalaža ni sestavni del izdelka ter na neločljivo, ki se običajno loči od izdelka šele po njegovi končni uporabi.

d) Glede na različne tehnološke sisteme pakiranja na tetrapack, hypack, multipack, skinpack embalažo itd.

e) Glede na pravno osebo, ki pakira izdelke – na embalažo, kamor pakira proizvajalec izdelkov in na embalažo, v katero pakirajo različni posredniki v blagovnem prometu.

f) Glede na področje porabe, ločimo embalažo za izdelke široke potrošnje in embalažo za izdelke industrijske potrošnje.

g) Glede na namen uporabe, deli embalažo na industrijsko oziroma transportno in na prodajno oziroma komercialno embalažo ter na transportno komercialno embalažo.

h) Glede na ostale lastnosti uporabe embalaže, jo lahko delimo še na embalažo za enkratno ali embalažo za večkratno uporabo; na vračljivo in nevračljivo embalažo; na embalažo, ki jo lahko uporabimo skupaj z izdelkom in tisto, ki je z izdelkom ne uporabimo; na embalažo, ki jo lahko uporabimo samo za določen namen in tisto, katere uporaba je lahko večnamenska; na embalažo, ki je vračunana v ceno izdelka in embalažo, ki jo posebej zaračunamo kupcu.

2.3.2 Materiali za izdelavo embalaže Optimalno opravljanje funkcije embalaže je v veliki meri odvisno od pravilne izbire in uporabe materiala (Snoj 1981, 24). Pri uporabi materiala za embalažo lahko prihaja do sprememb, ki so posledica uvedbe nove ali izboljšane tehnike pakiranja izdelkov, spremembe ali uvedbe novega izdelka, sprememb v načinu skladiščenja, transporta in drugih oblik manipuliranja, zaradi ukrepov konkurence, sprememb predpisov ali sprememb načina uporabe izdelka pri končni potrošnji. Po drugi strani pa povzroča uvajanje novih materialov, spremembe dejavnikov povezanih z usodo izdelka. Za spremljanje gibanj na področju embalažnih materialov in načinov njihove uporabe, je potrebna resna angažiranost specializiranih strokovnih kadrov. Materiale za izdelavo embalaže delimo v naslednje skupine: a) Papir in karton Ta vrsta materiala je še vedno najpomembnejša pri izdelavi zunanje opreme izdelka. Z različnimi vrstami celuloze in postopki izdelave lahko dobimo različne tipe in kvalitetne stopnje papirja in kartona. Raznolikost njunih izvedb pa lahko povečujemo še z različnimi nadaljnjimi postopki obdelave. Papir oziroma karton je lahko trd, mehak, porozen, nepropusten, prosojen, površinsko različno grob, varuje pred fizičnimi udarci, je sorazmerno lahek, lahko ga tiskamo z različnimi postopki in z različnimi kombinacijami, lahko ga je oblikovati in je sorazmerno poceni. Prilagodljiv je za kompostiranje, sežiganje in tudi za ponovno uporabo. Papir in karton lahko uporabimo kot transportno in kot komercialno embalažo.

11

b) Plastična tvoriva Za to skupino embalažnih materialov je značilen zelo hiter razvoj. Plastična embalaža ima nizko specifično težo, je izredno prilagodljiva za oblikovanje, ima možnost prilagajanja različnim sistemom izdelave embalaže, ima sorazmerno nizko ceno, visoko stopnjo trdnosti, odpornost proti zunanjim vplivom, dolgo življenjsko dobo, možnost uporabe različnih barvnih kombinacij in poslikav. S spreminjanjem postopkov v proizvodnji plastičnih tvoriv in s kombiniranjem le-teh z drugimi materiali, pridobivajo veliko novih materialov z novimi mehanskimi, fizičnimi in kemičnimi lastnostmi. Zaradi naštetih lastnosti ima plastična embalaža zagotovljen razvoj. Uporabna je kot transportna in kot komercialna embalaža. c) Kovine Med kovinami, ki jih uporabljamo za embaliranje sta najpomembnejša jeklo in aluminij. Najznačilnejša oblika komercialne kovinske embalaže je pločevinka. Njene dobre lastnosti so ekonomičnost, trdnost, hermetično zapiranje, varovanje okusa, barve in vonja vsebine, relativna neobčutljivost na temperaturne spremembe, enostavnost in neobčutljivost pri manipuliranju, kompaktnost, enostavna izdelava in možnost grafične površinske obdelave. Embalaža iz jeklene pločevine vse bolj izgublja prednost pred pločevinkami iz aluminija, ki so odporne proti koroziji, relativno lahke, kompatibilne s prehrambenimi izdelki in jih je lahko oblikovati. d) Steklo in keramika Poleg lesa sta steklo in keramika najstarejša materiala za embaliranje izdelkov in so ju v ta namen uporabljali že pred več kot tisoč leti. Danes so ju na mnogih področjih izpodrinili ostali embalažni materiali, vendar steklo še vedno predstavlja znaten delež embalaže. K vzdrževanju visokega deleža stekla so pripomogli zniževanje stroškov v proizvodnji stekla in pojav povečanja nevračljive steklene embalaže. Steklo ima lastnosti, ki jih drugi embalažni materiali ne morejo tako kakovostno nuditi. Najpomembnejša lastnost stekla je, da je kemično inertno. Zaradi te lastnosti je večkrat edina uporabna embalaža za nekatere izdelke v kemični, farmacevtski, kozmetični in prehrambeni industriji. Dobra lastnost stekla je njegova prosojnost, kjer je to potrebno, po drugi strani pa možnost barvanja v različnih variantah. Steklo lahko zelo dobro oblikujemo, zato ima mnogo večje izrazne možnosti kot nekateri drugi materiali. Njegova bistvena pomanjkljivost je, da je preveč krhko, kar poveča stroške pri transportu, saj ga moramo dodatno zavarovati. Uporaba keramičnih izdelkov se je zaradi uporabe drugih materialov precej zmanjšala. V bistvu še vedno služi kot ekskluzivni embalažni material za določene izdelke v kozmetiki in živilski industriji. e) Les Poleg tega, da je osnovni vir za pridobivanje celuloze, ki je osnovna surovina za izdelavo papirja in kartona, uporabljamo tudi kemično neobdelan les. Lastnosti lesa so trdnost, elastičnost, trajnost, nizka gostota in relativno nizka cena. Zaradi brezobzirnega izkoriščanja lesa v različne namene, je začelo prihajati do pomanjkanja lesa, kar je prisililo izdelovalce embalaže, da so začeli razmišljati o nadomestnih materialih za les. Les se uporablja predvsem za transportno embalažo. Za komercialno embalažo se uporablja zlasti pri izdelkih, kjer želi proizvajalec poudariti vrednote prirodnosti izdelka ali pa kot darilna embalaža. Najbolj pomembna lastnost lesa je, da med vsemi embalažnimi materiali najbolj

12

ustreza zahtevam zaščite človekovega okolja. Običajne oblike lesene embalaže so zaboji, palete, sodi, vedra, košare. f) Tekstil Je najmanj uporaben embalažni material. V embalažne namene lahko uporabljamo naravna ali sintetična vlakna, odvisno od tega, katere lastnosti mora embalaža imeti. Kot naravna vlakna se uporablja predvsem juta, rafija, lan in bombaž, kot sintetična vlakna se uporabljajo poliamidna, poliestrska in polipropilenska vlakna. Tkaninam iz naravnih in sintetičnih vlaken je možno izboljšati njihove lastnosti s številnimi tehnološkimi postopki, kar omogoča dokaj raznovrstno uporabo na področju embalaže. Najbolj razširjena oblika tekstilne embalaže so vreče, ki lahko služijo kot transportna ali kot transportno-komercialna embalaža. Tekstilna vlakna lahko poljubno obarvamo ali potiskamo v različnih tehnikah. Naravna tekstilna vlakna lahko po uporabi koristno uničimo. g) Kompleksni materiali Pomanjkljivost določenega materiala je možno odpraviti s kombinacijo dveh ali več materialov. Kompleksne materiale izdelujejo na več načinov – s kaširanjem, ekstruzijskim laminiranjem, različnimi postopki površinskega plemenitenja. S kompleksnimi materiali se pojavljajo novi tipi embalaže, ki so ozko povezani s proizvodnimi stroji tako glede izdelave materialov kot tudi glede pakiranja izdelkov. Zaradi vse zahtevnejših lastnosti, ki jih mora imeti embalaža, je izdelava kompleksnih materialov zelo razširjena. Slabost te embalaže je, da je nekatero zelo težko ločiti in reciklirati. Na oblikovanje embalaže in izbiro embalažnega materiala vpliva veliko število različnih dejavnikov (Kaltnekar 1993, 161-162): - najbolj odločilen dejavnik je blago, ki ga je potrebno pakirati. Najprej je potrebno

ugotoviti vse lastnosti blaga, ki ga želimo pakirati in njegovo občutljivost. Predvideti je potrebno vrednost blaga, ker tudi ta bistveno vpliva na izbiro embalaže;

- transport blaga do mesta potrošnje je pomemben dejavnik pri izbiri embalaže. Embalaža mora jamčiti varno obvladovanje prostorske razdalje od proizvodnje do potrošnje. Ugotoviti je potrebno, s katerimi transportnimi napravami bomo blago prevažali, koliko bo vmes manipulacij z blagom, kakšne predvidene ovire lahko nastanejo na poti;

- čas transporta in čas skladiščenja bistveno vplivata na izbiro načina embaliranja. Embalaža mora zagotoviti, da blago med časom izdelave in časom uporabe ohrani vse svoje lastnosti;

- tržišče, uzance in predpisi ter predpisi transportnih podjetij lahko bistveno določajo način embaliranja.

2.3.3 Načrtovanje in oblikovanje pakiranja izdelkov Pakiranje izdelkov je ponavadi zadnja faza notranje logistike v podjetju. Ko izdelek zapušča proizvodnjo, ga je potrebno ustrezno označiti in pripraviti za skladiščenje. Pri izbiri embalaže in sistema pakiranja izdelkov, sodelujejo različni strokovnjaki (Pregrad, Musil, Žerjal 1993, 176): kreatorji embalaže, tehnologi za proizvodnjo embalaže, tehnologi

13

za pakiranje, strokovnjaki za trženje, strokovnjaki za transport, skladiščenje in distribucijo, ekologi in tudi uporabniki. Pri izbiri embalaže in pakiranja je potrebno upoštevati naslednje dejavnike: - tehnologijo proizvodnje izdelka, - vrsto embalažnih materialov, tehnologijo proizvodnje embalaže, tehnologijo pakiranja,

vrsto in obliko embalaže, - predpise o embalaži in pakiranju izdelkov, pravne predpise, normative, standarde, - namembnost potrošnje izdelka in vse o načinu distribucije izdelka, - zahteve trženja v odnosu embalaža – proizvod ter želje in potrebe potrošnikov, - pogoje transportiranja in skladiščenja, - zahteve v zvezi z varstvom okolja. Da zadovoljivo rešimo problem pakiranja, morajo tesno sodelovati strokovnjaki, ki so zadolženi za oblikovanje proizvodov, za ekonomsko propagando in marketinško logistiko (Pfohl 1972, 139-140). Le-ti imajo možnost primerjati različne vidike pakiranja. Vsak sistem pakiranja sestoji iz blaga, ki ga moramo zapakirati, procesa pakiranja in embalaže. K analizi sistema pakiranja spada najprej zajemanje vseh potreb in zahtev, ki obstajajo v teh treh funkcijskih področjih embaliranja. Nadalje je potrebno ugotoviti, v kolikšni meri bomo skozi sistem pakiranja te potrebe zadovoljili in kakšni stroški so s tem povezani. Ker so si zahteve različnih funkcijskih področij večkrat med seboj različne, je potrebno pri oblikovanju pakiranja najti nek kompromis, kjer upoštevamo vsa funkcijska področja embaliranja. Če neko funkcijsko področje pri določanju marketinške politike dominira, na naslednjih funkcijskih področjih embaliranja zaradi tega nastajajo dodatni stroški. Preden se odločimo za način pakiranja, moramo napraviti vrednostno analizo pakiranja. Ta poteka v treh fazah: - v prvi fazi strokovnjaki v timu določijo točna pričakovanja za izpolnitev posamezne

funkcije embalaže, - v drugi fazi morajo točno določiti, katere različne možnosti prispevajo k izpolnitvi

katere funkcije in kakšni stroški pri tem nastajajo, - v tretji fazi je potrebno soočiti različne možnosti med ugotovljenimi stroški in

izpolnjevanjem različnih možnosti. Naloga takšne analize je, izboljšati razmerje med funkcijskimi vrednostmi in stroški. Ko načrtujemo pakiranje izdelkov (Snoj, 1981,15) in iščemo primerno embalažo, skušamo obe funkciji združiti tako, da embalaža ustreza tako tehničnim, proizvodnim in transportnim kot tudi prodajnim in reklamnim pogojem. Pri načrtovanju embalaže za posamezno blago, moramo podrobno proučiti vse dejavnike, ki vplivajo na ustreznost določene vrste embalaže za konkretni izdelek. Upoštevati je potrebno obliko pakiranega blaga, združljivost materialov, stabilnost vsebine blaga, možnost izpraznitve, površinsko zaščito, tisk na embalaži idr. Stroški pakiranja in embalaže so pri različnih izdelkih lahko zelo visoki, zato se moramo zelo pozorno lotiti načrtovanja pakiranja izdelkov. V prvi fazi preučimo trenutni način pakiranja, nato ugotovimo ali moramo upoštevati pri pakiranju kakšne predpise, kakor tudi

14

zahteve prevoznikov. Ugotoviti moramo primernost izdelka za predlagano pakiranje in vzdržljivost embalaže. Prav tako moramo vedeti, proti katerim nevarnostim moramo izdelke zavarovati. Ko določimo pakiranje, ga je potrebno testirati, da ugotovimo ali ima embalaža vse lastnosti, da ohrani izdelke nepoškodovane po vseh fazah manipulacije. Poleg tehničnih pogojev je potrebno upoštevati značilnosti prodaje izdelka ter okus in navade potrošnika ob nakupu. Ugotoviti je potrebno tudi stroške pakiranja in ekonomičnost predlaganega pakiranja. Izmed vseh lastnosti, ki jih mora imeti dobra embalaža, moramo poudariti naslednje (Janković, Knežević 1989, 59-60): - zaščita izdelkov pred mehanskimi poškodbami ter fizičnimi in kemičnimi

spremembami, - če je proizvod škodljiv zdravju, zaščita okolja, - embalaža mora obdržati svežino pakiranega izdelka (sadje, zelenjava, mleko idr.), - embalaža mora biti primerna za uporabo (lahko odpiranje embalaže), - embalaža mora biti primerna za manipuliranje (nakladanje, razkladanje, transport,

skladiščenje), - embalaža mora biti v pomoč končnemu potrošniku, da lahko ugotovi njeno vsebino, - omogočati mora hitro in poceni pakiranje v proizvodnji, - embalaža mora biti v skladu z zahtevami ekologije, - pri izbiri embalaže moramo upoštevati zakonske predpise države, v katero je namenjen

naš izdelek. 2.3.4 Transportna in komercialna embalaža Večina avtorjev uporablja osnovno delitev embalaže na industrijsko ali transportno in na prodajno oziroma komercialno embalažo. a) Transportna embalaža Transportna embalaža so sodi, zaboji, ročke, vreče, palete, škatle ali druga embalaža s sestavnimi deli, ki obdaja ali drži skupaj večjo količino osnovnih prodajnih enot blaga v prodajni ali skupinski embalaži in olajša ravnanje in prevoz blaga ter varuje blago pred poškodbami na poti od proizvajalca do trgovca ali od trgovca do končnega porabnika ali potrošnika. Če transportna embalaža hkrati opravlja funkciji transportne in prodajne embalaže, se šteje za prodajno embalažo (Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, 3. člen, 4. točka). Transportna embalaža je v osnovi namenjena zaščiti izdelkov pri manipuliranju, skladiščenju in transportu (Snoj, 1981,15). Ta embalaža večinoma vsebuje več velikih in težjih enot blaga. Ker ni namenjena končnemu potrošniku, njen cilj ni biti na pogled privlačna. Njena naloga je, blago pri manipulaciji čim bolje zavarovati. Glede na vrsto prevoza jo lahko ločimo na embalažo za letalski, ladijski, kamionski in železniški promet. Transportna embalaža se pojavlja v različnih oblikah, najpogostejše pa so kontejnerji in palete, poleg teh pa še razni zaboji, sodi, bale, vreče itd. Oblikovalci transportne embalaže težijo k izenačevanju dimenzij zaradi racionalizacije transporta, manipuliranja in skladiščenja izdelkov, kar omogoči pocenitev stroškov transporta. Industrijska embalaža je

15

namenjena zlasti posrednikom in predelovalcem, vendar je tudi pomembno sredstvo komuniciranja, motivator k nakupu in važen element pri ustvarjanju imagea proizvajalca. Namen transportne embalaže (Janković, Knežević 1989, 66-67), je lažji prenos ali prevoz izdelkov do mesta distribucije ali končne potrošnje. Namenjena je enkratni ali večkratni uporabi. Najpogostejša oblika transportne embalaže so palete in kontejnerji. Industrijsko pakiranje (Požar, 1976, 256-259) je namenjeno predvsem varnemu in ekonomičnemu prenosu izdelkov v namembni kraj in zaščiti izdelkov v vseh fazah manipulacij in transporta. Transportna embalaža mora zagotoviti transport in skladiščenje materiala brez kakovostnih in količinskih izgub (Kaltnekar 1993, 160-161). Da ustreza tem pogojem, mora opravljati vsaj naslednje naloge: - zavarovati blago pred udarci, pritiski, lomi in tresljaji v času transporta, - zaščititi blago pred atmosferskimi vplivi, vlago, svetlobo, radioaktivnostjo, plini,

različnimi škodljivci ter s tem obdržati uporabnost blaga, - zavarovati blago pred razsipanjem in prašenjem, - omogočiti kontrolo nad vsebino in s tem onemogočiti krajo, - zavarovati ljudi pred škodljivim delovanjem pakiranega blaga. Vsem tem zahtevam lahko zadostimo le s smotrnim oblikovanjem embalaže. Pri oblikovanju embalaže moramo upoštevati vsa možna tveganja in nevarnosti, katerim je izpostavljeno blago v času transporta. Smotrnost embalaže se kaže v tem, da je: - zadosti trdna, da kljubuje normalno pričakovanim razmeram, - ekonomična, - prilagojena transportnim in skladiščnim zahtevam. Trdnost embalaže je odvisna od materiala in od strokovnosti izdelave. Embalaža mora biti toliko trdna, kolikor je v normalnih razmerah potrebno – torej mora biti zadostna. Zadostna je embalaža, ki ohrani blagu njegove fizikalne in kemične lastnosti pri transportu in skladiščenju v razmerah, ki jih lahko normalno pričakujemo. Na nekaterih področjih (železnica, pošta, pomorski promet) je to urejeno s predpisi. Ekonomično oblikovanje embalaže pomeni zniževanje stroškov same embalaže in manipuliranja. Embalaža vpliva na transportne stroške predvsem s svojo težo, zato uporabljamo embalažne materiale, ki so čim lažji, vendar kljub vsemu zagotavljajo zadostno trdnost. Prostornina embalaže vpliva tako na transportne kot tudi na skladiščne stroške. Razvoj embalaže teži k oblikovanju čim cenejše embalaže, kar dosegamo z uporabo bolj ekonomične tehnike izdelave embalaže in izbiro čim cenejših materialov. Da je embalaža prilagojena skladiščnim in transportnim zahtevam, mora biti oblikovana tako, da v notranjem transportu omogoča uporabo sodobnih prevoznih naprav, da je

16

primerna za nakladanje, razkladanje in zalaganje, da v skladišču zavzema čim manj prostora. b) Komercialna embalaža Oblikovalci komercialne embalaže skušajo le-to kreirati tako (Snoj, 1981,15), da zadovoljijo želje in zahteve potrošnikov. Pri tem morajo upoštevati lastnosti izdelka, predpise, razvitost tehnologije embaliranja in ostale pogoje. Komercialna embalaža je ogledalo podatkov o vsebini, kvaliteti, lastnostih izdelka oziroma vsem, kar pritegne pozornost potrošnika. Komercialna embalaža je običajno neposredno povezana z izdelkom. Prodajna embalaža so kozarci, vrečke, konzerve, steklenice, plastenke, škatle, sklede, tube ali druga podobna embalaža s sestavnimi deli, ki obdaja ali vsebuje osnovno prodajno enoto blaga, namenjeno prodaji končnemu uporabniku ali potrošniku, na mestu nakupa, ter varuje blago pred poškodbami in onesnaženjem (Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, 3. člen, 2. točka). Potrošniško pakiranje je namenjeno končnemu potrošniku blaga (Požar, 1976, 256-259), zato je potrebno pri tem pakiranju upoštevati zunanjost, koristnost in primernost za končnega potrošnika, vendar pa mora embalaža ščititi blago pred vplivi iz okolja. Komercialna embalaža (Janković, Knežević 1989, 66-67), služi za pakiranje izdelkov za končno potrošnjo in v kateri končni potrošnik izdelek kupi. Izdelana je lahko iz različnih vrst materiala: les, papir, steklo, kovina, plastika idr. Takšna embalaža lahko spremlja izdelek že od proizvajalca, lahko pa se pojavi v vmesni fazi (pakiranje izdelkov v večjih trgovskih centrih iz večjih v manjše zavitke: kava, moka). Komercialna embalaža je lahko povratna ali nepovratna. Povratna embalaža ni vračunana v ceno izdelka in služi za večkratno uporabo (steklenice za razne pijače). Nepovratna embalaža pa je vračunana v ceno končnega izdelka in se po uporabi pojavi kot odpadek ali pa se uporabi v druge namene (embalažo, v kateri smo kupili razne namaze ali napitke, uporabimo za shranjevanje različnih stvari v gospodinjstvu). Komercialna embalaža ima poleg zaščitne tudi promocijsko – prodajno funkcijo. 2.3.5 Vrsta embalaže glede na njeno funkcijo Podrobneje razčlenjuje funkcijo embalaže Snoj (1981, 17-24), ki pravi, da je funkcij embalaže toliko, kot je različnih potreb porabnikov po njih. Najpomembnejše funkcije embalaže so: a) Funkcija nošenja oziroma vsebovanja izdelka Ta funkcija je pravzaprav osnovni razlog za obstoj katerekoli embalaže. Tu gre za to, da je izdelek embaliran tako, da ga lahko varno premeščamo in uporabljamo.

17

b) Funkcija ohranjanja vrednosti izdelka oziroma zaščite izdelka Če pride izdelek do končnega porabnika poškodovan, se zmanjša njegova uporabna vrednost oziroma, če embalaža ne opravi svoje funkcije v redu, so druge funkcije nepomembne ali se celo obrnejo v škodo prodajalcu. Embalaža mora varovati izdelke pred kemičnimi in mikrobiološkimi vzroki poškodb (oksidiranje, hlapenje, razpadanje, zastrupljanje), pred fizičnimi poškodbami (zdrobitev, zrahljanost, ukrivljenost) pa tudi pred krajo. Embalaža mora zaščititi izdelek od njegovega nastanka do njegove končne uporabe. c) Funkcija uporabnosti embalaže po iztrošenju izdelka in zaščite človekovega okolja Da zadostimo tej funkciji, mora biti embalaža kreirana tako, da jo lahko po dokončni uporabi izdelka ponovno uporabimo, lahko predelamo kot surovino in jo ponovno koristno uporabimo ali koristno uničimo in s tem prispevamo k manjši stopnji onesnaženosti okolja. d) Funkcija olajšanja uporabnosti izdelka Sem sodi vrsta praktičnih lastnosti embalaže, ki omogoča poenostavljeno ravnanje z izdelkom tako za proizvajalca in posrednika, kot tudi za končnega porabnika. Omogočiti mora učinkovito uporabo izdelka in mu dati pri tem občutek zadovoljstva. To pomeni, da mora biti enostavna za zlaganje, hranjenje, razstavljanje, odpiranje, zapiranje, razdeljevanje vsebine ipd. e) Funkcija ekonomičnosti Zelo pomembna funkcija embalaže je, da nosi, varuje, informira in opravlja vse svoje naloge čim bolj racionalno in ob najnižjih možnih stroških. To funkcijo je potrebno še posebno upoštevati pri tistih vrstah blaga, kjer so stroški embalaže v prodajni ceni izdelka visoki. Embalaža opravlja funkcijo ekonomičnosti tudi takrat, ko s svojo oblikovnostjo povečuje vrednost blaga v očeh potrošnikov in se to odraža v uspešni prodaji. f) Funkcija identifikacije Embalaža je eno najpomembnejših sredstev, ki jih ima prodajalec za gradnjo in ohranitev identitete blagovne znamke. To funkcijo opravlja s pomočjo značilnih oblik, dimenzij, materialov in ostalih komunikacijskih elementov – imena izdelka, naziva proizvajalca, zaščitnega znaka, različnih tekstov, barvnih kombinacij, ilustracij, ki se nahajajo na površini embalaže. Na končnih prodajnih mestih je zelo pomembno, da se izdelek razlikuje od konkurenčnih izdelkov. Če proizvajalec izdeluje skupine sorodnih izdelkov, lahko uporabi enoten stil kreiranja embalaže tako, da kupci po enem izdelku identificirajo tudi ostale člane skupine izdelkov. Funkcija identifikacije izdelka s pomočjo embalaže je bistvena takrat, ko kupci ne morejo ločiti razlik med konkurenčnimi znamkami. g) Funkcija informiranja Embalaža mora posredovati kupcu oziroma porabniku podatke, ki so nujni za pravilno uporabo izdelka. K funkciji informiranja sodijo tehnično potrebna in zakonsko predpisana navodila za uporabo (sestavine izdelka, datum proizvodnje, rok trajanja, navodila za uporabo, razna opozorila ipd.) h) Funkcija motiviranja k nakupu Ta funkcija je izredno pomembna, saj končni kupec mnogokrat enači izdelek z njegovo zunanjo opremo. Zaradi tega mora biti embalaža vizualno privlačna, provokativna in

18

oblikovana tako, da pritegne kupčevo pozornost. Kupca mora motivirati k nakupu prav našega izdelka oziroma mu dajati občutek, da potrebuje prav takšen izdelek. i) Funkcija oblikovanja ugodnega imagea Embalaža vpliva na potrošnikove predstave o proizvajalcu, lahko mu pove, koliko proizvajalec vrednoti sebe, svoj izdelek in predvsem kupca. Po drugi strani pa daje embalaža kupcu občutek ali možnost, da z nakupom izdelka izrazi svojo osebnost, status, vrednote. 2.3.6 Logistična funkcija embalaže Različne logistične funkcije embalaže so dobro vidne na področju marketinške logistike (Pfohl 1972, 137-139). Embalažo lahko obravnavamo kot sestavni del skupnega logističnega sistema. Embalaža lahko prispeva k znižanju skupnih logističnih stroškov oziroma k zvišanju nivoja logističnih storitev. Embalaža, kot zelo važna komponenta dobavnega servisa, nima samo vpliva na stanje dobavljenega blaga, ampak omogoča racionalnejšo in hitrejšo dobavo, kar vpliva skozi krajšanje dobavnih rokov na boljši dobavni servis. Kupec lahko skozi ponujen dobavni servis ugotovi, v kolikšni meri je dobavitelj naravnan na potrebe kupca. Embalaža ima naslednje funkcije: a) Zaščitna funkcija Zaščita blaga z embalažo je važna logistična funkcija. K dobremu dobavnemu servisu spada, da kupec prejme svoje naročeno blago v pravem stanju, zato je potrebno poskrbeti za ustrezno pakiranje. Pakiranje naj bi varovalo blago proti mehanskim (stisk, lom, udarec) in proti klimatskim obremenitvam (vlaga, temperatura). Prav tako lahko pakiranje prepreči izgubo blaga zaradi kraje. Zaščitna funkcija obsega poleg zaščite pakiranega blaga tudi zaščito okolice. Kupec naj bi z nakupom embalaže kupil tudi tehnični pripomoček, ki blago varuje pred poškodbami. b) Skladiščna funkcija Od embalaže pričakujemo, da olajša skladiščenje blaga. Oblika in dimenzija embalaže morata dopuščati neposredno zlaganje posameznih paketov, preprečevati mora premikanje in trenje med paketi. Z načinom pakiranja naj bi zagotovili dobro izkoriščenost skladiščnega prostora. c) Transportna funkcija Naloga embalaže je, da olajša transport blaga oziroma zagotovi, da je blago sploh sposobno za transport. Format in dimenzija embalaže naj bi dovoljevale optimalno uporabo in ugoden transport. d) Manipulacijska funkcija S pakiranjem naj bi blago združili v takšne enote, ki olajšajo ravnanje pri dobavi. Oblika in dimenzija embalažnih enot mora omogočiti tudi uporabo tehničnih pripomočkov kot je npr. viličar, da lahko racionaliziramo postopek manipulacije. Postopek manipulacije mora biti med skladiščno in transportno fazo blaga medsebojno usklajen. Embalažne enote naj bodo vedno usklajene pred skladiščno in transportno funkcijo. Pri ročni manipulaciji, naj bo

19

embalaža takšna, da manipulacija ni po nepotrebnem otežena (hrapav papir, odprtina za prijemanje). e) Informacijska funkcija Informacijska funkcija embalaže je pomembna posebno pri pripravi naročil. Embalažo označimo tako (z barvo, etiketo), da je možno želeni izdelek čimprej identificirati. Pri pakiranju krhkih, pokvarljivih in podobnih izdelkih je potrebna posebna obravnava pri odpremi. To je potrebno na embalaži jasno označiti s sliko, oznako, navodili. 2. 4 Oblikovanje tovornih enot 2.4.1 Oblikovanje tovornih enot brez posebne opreme Pri oblikovanju tovornih enot brez posebne opreme izkoriščamo fizične in kemične lastnosti posameznih kosov (Kaltnekar 1993, 164-173). Te lastnosti same omogočajo zadostno trdnost tovora. 2.4.2 Paletizacija Paletizacija je najbolj razširjena tehnika pakiranja tovornih enot., ki omogoča mehaniziran prevoz kosovnega blaga zloženega v posebne tovorne enote na paletah, v vseh fazah proizvodnega in poslovnega procesa. Pri manipulaciji s paletami nam pomaga viličar. Poznamo dve osnovni obliki palete, in sicer ravno paleto in boks paleto. Dimenzije ravnih palet so zelo različne. V kolikor uporabljamo palete samo za notranji transport, so palete lahko poljubne dimenzije oziroma prilagojene potrebam v proizvodnji. V kolikor pa so palete namenjene za zunanji transport, se uporabljajo palete, ki so standardizirane. Tehnična fakulteta v Bernu je obdelala t.i. »zlato pakiranje«. Pri tem pakiranju uporabljajo paleto 800 x 1200 mm. Njena površina znaša zaokroženo 1 m2. Lastna teža palete je največ 25 kg, prenesti pa mora tovor 1000 kg, poleg tega pa še tri polne palete, ki jih lahko zložimo nanjo, torej mora biti njena skupna nosilnost 4075 kg. Glede na to, s koliko strani lahko viličar zajame tovorno enoto, poznamo palete z dvema, štirimi ali osmimi vhodi. Paleta je ponavadi izdelana iz lesa, poznamo pa tudi palete iz kovine, plastike in podobnih materialov. Boks palete so kombinacija ravne palete in specialno izdelanih stranic. Boks palete uporabljamo za transport blaga, ki bi se lahko razsulo, če bi bilo zloženo na ravni paleti in blaga, ki ne bi preneslo pritiska blaga na zgornjih paletah. Težo zgornjih palet držijo stranice palete, zato se teža ne prenese na blago. Dimenzije boks palet so različne. V mednarodnem transportu se največ uporablja paleta dimenzije 800x1200x1000 mm. Lastna teža takšne palete znaša 75 kg, njena nosilnost je 1000 kg, okvir palete pa mora zdržati najmanj tri polne boks palete, kar znaša 3225 kg. Boks palete imajo okvir oziroma stranice izdelane tako, da jih je možno sestaviti, kar je predvsem pomembno pri vračanju praznih palet.

20

Paletizacija je uspešna, če predpišemo način dela pri oblikovanju tovora in ravnanje s tovorom. Pri predpisovanju paletizacije upoštevamo tri osnovne faze: - izbira oblike in dimenzije palete ter določitev število kosov na paleti, ki mora biti točno

določeno in vedno enako; - določitev tehnične konstrukcije tovora na paleti. Način zlaganja je potrebno za vsako

vrsto blaga posebej predpisati. Zlaganje naj bo takšno, da čimbolj izkoristimo nosilno površino in zagotovimo stabilnost palete in blaga na njej;

- na koncu moramo še določiti način manipuliranja s paletiziranim tovorom. Največkrat uporabljamo za manipuliranje s paletami različne vrste viličarjev.

Če je sistem paletizacije dobro organiziran, prinaša bistvene prihranke v primerjavi z drugimi načini transportiranja. Prednosti paletizacije so: - bistveno se zmanjša število manipulacij, - skrajšanje časa manipuliranja z materialom, omogoča se hitrejši tok materiala in skrajša

se celoten proizvodni ciklus, - olajša težko fizično delo, vodi k prihrankom delovne sile in mehanizaciji težkih

opravil, - zmanjša število delovnih nezgod, - zaradi hitrejšega nakladanja in razkladanja doseže boljše izkoriščanje transportnih

naprav, - doseže boljšo izkoriščenost skladiščnega prostora, - omogoči lahko in enostavno kontrolo v skladiščih, - zmanjša možnost kraj zaradi boljše preglednosti, - bolje zavaruje blago v času transporta, zato zmanjša potrebo po trdnosti embalaže, - zahteva tipizacijo in standardizacijo embalaže. Glavne pomanjkljivosti paletizacije so: - velike začetne investicije, - poleg samega bremena blaga transportiramo še težo palete, - vračanje praznih palet povzroča dodaten strošek, - prednosti paletizacije lahko v celoti izkoristimo šele, če celotno gospodarstvo

preusmerimo na ta sistem. 2.4.3 Kontejnerizacija Kontejnerizacija je predvsem tehnika za transport blaga na večje razdalje. Kontejner je velika transportna posoda, ponavadi iz pločevine, standardnih dimenzij. Tovor naložijo v kontejner že pri proizvajalcu, nato pa kot transportna enota potuje s kamioni, železnico ali ladjo do naročnika. Prednosti kontejnerizacije je mogoče izkoristiti le ob skladnem delovanju vseh členov v sistemu.

21

Prednosti kontejnerskega transporta: - občutno skrajšanje časa manipuliranja s tovorom, - zmanjšanje transportnih stroškov, - večja varnost prevoza in zaradi tega enostavnejša embalaža, - enostavna manipulacija, - manjše zavarovanje, ker je tovor zaklenjen in varen pred krajo in vremenskimi vplivi, - lažja carinska kontrola Pomanjkljivosti kontejnerskega transporta: - največji problem je vračanje praznih kontejnerjev, kar je povezano z velikimi stroški, - velika začetna investicija – prilagoditev skladišča, transporta, nakladalne in razkladalne

naprave idr. 2. 5 Skladiščenje izdelkov Podjetje mora uskladiščiti svoje končne izdelke, dokler jih ne proda. Ciklusa proizvodnje in porabe se redko pokrivata, zato skladiščenje zmanjšuje razlike med zaželenimi količinami in časom dostave (Kotler, 1998. 589). V praksi poznamo več načinov skladiščenja, kateri so odvisni od vrste izdelkov, njihovih lastnosti, predpisov, predvsem pa od odločitve vodstva podjetja o načinu skladiščenja. Ko analiziramo tok materiala v posameznih podjetjih, vidimo, da je material še najmanj časa v proizvodnji, mnogo več časa pa je v skladišču ( Požar, 1976. 93). Skladišče mora biti integrirano v celotno poslovanje podjetja. Poleg skladiščenja moramo upoštevati tudi proizvodnjo, notranji transport idr. Pri planiranju skladiščenja moramo najprej določiti skladiščno enoto (zavitek, paleta, kontejner, sod ipd.), nato moramo določiti transportna sredstva, s katerimi bomo premeščali izdelke (vozički, viličarji, transportni trakovi ipd.). Pri ugotavljanju potrebnega skladiščnega prostora moramo vedeti, kako bodo izdelki pakirani in ali jih bomo skladiščili z mehanskimi sredstvi ali ročno. Poleg raznovrstnih regalnih skladišč, klasičnih in pretočnih polic, je v praksi še vedno zelo uveljavljen način skladiščenja »po prostih mestih«, pri katerem se blago uskladišči tja, kjer je prazen prostor. 2. 6 Embalaža in ekologija Ljudje se čedalje bolj zavedamo pomena varstva narave. K razmišljanju o čim manjšem onesnaževanju okolja so nas pripeljale različne naravne katastrofe, ki so posledica onesnaževanja narave. Zakonski predpisi o zaščiti našega okolja vplivajo tudi na oblikovanje embalaže. Osnovne predpostavke »ekološkega marketinga« so naslednje (Kneževič, Jankovič, 1989,113-114):

22

a) izdelovati proizvode, ki po njihovi uporabi ne škodujejo okolju, b) distribucijski centri naj se nahajajo na lokacijah, ki so v skladu z ekološkimi normativi, c) v prodajno ceno moramo vnaprej vkalkulirati stroške, ki nastanejo z uničenjem izdelka

po njegovi uporabi, d) s promocijsko – propagandnimi aktivnostmi je potrebno izobraževati ljudi o pomenu

zaščite okolja. Pri oblikovanju embalaže moramo razmišljati tudi o ekologiji in upoštevati naslednja stališča: - v kolikor je to mogoče, razvijati biološko razgradljivo embalažo, - izdelovati trajno, povratno embalažo za večkratno uporabo, - razvijati embalažo, ki jo lahko kasneje še uporabimo v druge namene, - kadar je to mogoče, izdelovati embalažo, ki se kasneje kot sekundarna surovina lahko

uporabi pri ponovni proizvodnji embalaže, - v oblikovanju embalaže je potrebno posvečati posebno pozornost ekološkim zahtevam. Pregrad, Musil, Žerjal (1993, 164-174) trdijo, da je za optimalno rešitev pakiranja potreben celosten pristop, ki narekuje, da se že v razvojni fazi oblikovanja embalaže zastavijo določeni cilji. a) Zmanjšanje porabe surovin in materiala Količina porabljenega materiala je odvisna od oblike in velikosti embalaže, konstrukcije embalaže in izbire embalažnih materialov. Tu je potrebno posebej poudariti trend zniževanja mase posameznih embalažnih materialov. b) Zmanjševanje energetske porabe Zaradi obremenjevanja naravnega okolja in naraščajočih stroškov energije je smotrno nadomeščati energetsko zahtevnejše materiale, z energetsko manj potratnimi. c) Omejevanje v onesnaževanju naravnega okolja Embalaža se pojavlja kot znaten dejavnik onesnaževanja okolja. Zaradi naraščanja gospodinjskih odpadkov se pojavlja vprašanje ali je bolj ustrezna vračljiva ali nevračljiva embalaža. Vsaka od te vrste embalaže ima svoje prednosti in svoje slabosti. Drugi vidik pa je predelava odpadne embalaže v sekundarne surovine. Odpadki nastajajo na več ravneh: v proizvodnji embalažnih materialov, njihovi nadaljnji predelavi, pri pakiranju in po uporabi embalaže. V teh primerih gre za koristne odpadke, katere je mogoče vračati v proizvodnjo kot sekundarne surovine. Odpadki, ki nastajajo v proizvodnji embalažnih materialov; imenujemo jih industrijski ostanki, so večinoma enake sestave in so razmeroma čisti, zato njihovo vračanje v proizvodnjo ni problematično. Embalažni odpadki po uporabi so raznovrstni, praviloma močno onesnaženi in razpršeni po širšem prostoru. Za reciklažo teh odpadkov je potreben učinkovit distribucijski sistem, v večini primerov pa tudi ustrezne tehnološke rešitve. Reciklažo po uporabi embalaže moramo načrtovati že v fazi snovanja embalaže in nadalje v vseh stopnjah razvijanja nove embalaže.

23

3 PAKIRANJE STIROPORNE EMBALAŽE V PODJETJU TIM Laško, d.d. 3.1 Predstavitev podjetja TIM – Tovarna izolacijskega materiala d.d. Laško, izvira iz nekdanjega Rudnika rjavega premoga Laško. Ta je leta 1973 začel opuščati izkop rjavega premoga in se preusmerjati v proizvajalca termoizolacijskega in hidroizolacijskega materiala. Proizvodnjo primarne energije je nadomestila proizvodnja izdelkov za varčevanje z njo. TIM Laško, d.d., je največji proizvajalec termoizolacij in embalaže na osnovi ekspandiranega polistirena ter bitumenskih hidroizolacij v Sloveniji. Ugoden geografski položaj, bližina evropskih gospodarskih centrov in dolgoletne izkušnje v poslovanju z največjimi svetovnimi firmami, predstavljajo temelj razvoja TIM-a Laško. Poslanstvo TIM Laško d.d. je proizvajati izdelke, ki bodo omogočali varčevanje z energijo, izboljšali bivalno okolje, ščitili in podaljševali trajnost objektov v gradbeništvu, ter varovali okolje. Podjetje TIM Laško d.d. se odlikuje z izpolnjevanjem dveh zahtevnih mednarodnih standardov. Že leta 1993 je pridobilo certifikat ISO 9001, ki opredeljuje sistemsko obvladovanje kakovosti. Septembra 2000 pa smo prejeli še certifikat ISO 14001, kar govori o najvišji stopnji sistemskega ravnanja z okoljem. V zadnjih letih je TIM doživel nekatere organizacijske spremembe, ko je bilo potrebno prestrukturirati in ukiniti nerentabilne programe. Danes je v podjetju zaposlenih 250 ljudi. Sistem TIM je skupina podjetij v kapitalskem solastništvu delniške družbe TIM, ki vključujejo podjetja:

- TIM Laško, d.d., - IZOLIRKA Šid, - OKIPOR Zagreb in - Invalidsko podjetje TIM SVETLOBA

Vsa podjetja v SISTEMU TIM delujejo v okviru enotnega strateškega načrta. Na osnovi sinergijskih učinkov, ki naj bi jih takšne povezave prinašale, želijo postati prijaznejša do kupcev, njihov namen pa je zlasti zagotoviti celotno ponudbo kakovostnih termoizolacijskih, hidroizolacijskih in embalažnih izdelkov iz stiropora, izolacijskih sistemov in embalažnega inženiringa na celotnem področju Slovenije in jugovzhodne Evrope. 3.2 Proizvodnja stiroporne embalaže Proizvodnja stiroporne embalaže je le del proizvodnega programa TIM-a Laško. Začetek in kar nekaj nadaljnjih let proizvodnje stiroporne embalaže je bil močno povezan s podjetjem Gorenje Velenje, saj smo letno okrog ¾ stiroporne embalaže proizvedli za njih. Skupaj z njimi smo se prilagajali rasti njihove proizvodnje in širjenju njihovega proizvodnega

24

programa. V tem času smo s prodajo stiroporne embalaže pokrivali približno 60% slovenskega trga. Delež ostalih dveh slovenskih proizvajalcev stiroporne embalaže pa je pripadal vsakemu približno 20%. Slika 1: Tržni deleži prodaje stiroporne embalaže na slovenskem trgu pred vzpostavitvijo proizvodnje stiroporne embalaže v Gorenju.

Tržni deleži proizvajalcev stiroporne embalaže

FRAGMAT20%

NOVOLIT20%

TIM60%

Vir: Lastna raziskava. 2005. Z vzpostavitvijo lastne proizvodnje stiroporne embalaže v Gorenju, smo izgubili pomembnega partnerja. Nadomestilo smo delno našli v izvozu na hrvaški in avstrijski trg, povečali pa smo tudi prodajo na preostalem delu domačega trga, kar prej zaradi zasedenosti proizvodnih kapacitet, ni bilo možno. Z začetkom proizvodnje stiroporne embalaže v Gorenju, se je pokritje slovenskega trga s stiroporno embalažo TIM Laško zmanjšalo na približno 30%. Slika 2: Tržni deleži prodaje stiroporne embalaže na slovenskem trgu po vzpostavitvi proizvodnje stiroporne embalaže v Gorenju.

Tržni deleži proizvajalcev stiroporne embalaže

FRAGMAT20%

NOVOLIT20%

TIM 30%

GORENJE30%

Vir: Lastna raziskava. 2005.

25

Kupci stiroporne embalaže so predvsem proizvodne organizacije, ki želijo svoje izdelke ustrezno embalirati oziroma jih zavarovati pred poškodbami, katere lahko nastanejo med transportom blaga. Stiroporna embalaža zaradi svojih sposobnosti dobro blaži udarce pri transportu, zato jo uporabljajo predvsem za zaščito aparatov bele tehnike, avdio in video naprav, malih gospodinjskih aparatov, medicinskih naprav idr. Zaradi odličnih izolacijskih sposobnosti daje toplotno zaščito široki paleti izdelkov. Stiroporna embalaža varuje izdelke, da dalj časa ohranijo svojo temperaturo (npr. globoko zamrznjeni ali vroči izdelki). V proizvodnem programu stiroporne embalaže, razen redkih izjem, nimamo na razpolago blaga široke potrošnje, ampak je vsaka embalaža vezana na določen končni izdelek določenega kupca. Prodajne poti so večinoma organizirane direktno, brez trgovskih posrednikov. Z vsemi večjimi kupci imamo sklenjene dolgoročne pogodbe o poslovnem sodelovanju. Proizvodnja stiroporne embalaže poteka na dva načina. a) Proizvodnja stiroporne embalaže s posebnimi orodji (kalupi) na avtomatu Za embalažo, ki se izdeluje na avtomatu v TIM-u že vsa leta uporabljamo ime »avtomat embalaža«. Izdelava avtomat embalaže zahteva večjo začetno investicijo v orodje, zato je primerna za izdelavo večjih serij embalaže in embalaže, ki je na drugačen način ni možno izdelati. V kolikor se kupec odloči, da bo investiral v orodje, je začetni strošek orodja relativno visok, vendar je kasnejša cena embalaže nižja od izdelave embalaže z razrezom. b) Proizvodnja stiroporne embalaže z razrezom To embalažo izdelujemo z razrezovanjem večjih stiropornih blokov na želene dimenzije. Tako razrezane izdelke po potrebi še dodatno oblikujemo z rezkanjem, izžiganjem ali brušenjem. Zaradi dodatnega dela in odpada, ki nastane pri tem načinu izdelave, je strošek na enoto višji. Za to vrste embalaže uporabljamo enotno ime »prirezi«. Na takšen način izdelujemo embalažo, ki za izdelavo ni zahtevna in tisto, ki ne prenese visokih stroškov izdelave orodja. Takšna embalaža se izdeluje v zelo različnih serijah. Enkratno naročena količina je lahko od enega do nekaj tisoč kosov. 3.3 Glavne karakteristike stiroporne embalaže Pri pakiranju stiroporne embalaže moramo upoštevati njene lastnosti. Končni porabnik pričakuje in zahteva brezhibno embalažo za svoje izdelke, zato moramo vse izdelke skrbno zapakirati. Pri tem moramo upoštevati posebne zahteve kupca, kakor tudi lastnosti stiropora. V nadaljevanju bomo opisali tiste lastnosti stiropora, ki vplivajo na način pakiranja in skladiščenja (TIM, 2001).

26

a) Dimenzijska obstojnost pri toplotni obremenitvi Polistiren, snov iz katere je narejen stiropor, je plastični material, ki med -180ºC in +100ºC ne doživi nikakršnih bistvenih strukturnih sprememb. Najvišje dovoljene temperature funkcionalnega delovanja stiropora so odvisne od velikosti in časa trajanja obremenitve ob povišani temperaturi. Brez dodatne obremenitve zdrži stiropor kratkotrajne temperature do 100ºC. Tudi dolgotrajna izpostavljenost zelo nizkim temperaturam, za stiropor ne predstavlja nikakršnih problemov. b) Vpijanje vode in propustnost za vodno paro Stiropor tudi pod vodo vpije samo majhno količino vlage. Celične stene ne prepuščajo vode, vlaga lahko prodre le v medcelično strukturo. V nasprotju z vodo, pa lahko vodna para, ki se nahaja v zraku, kot vlaga pri ustrezni razliki parnega tlaka difundira v penasti material in pri ohladitvi kondenzira. c) Odpornost na staranje Lastnosti stiropora se s časom ne spreminjajo, stiropor ne razpada ali drugače degradira. Izjema je le ob dolgotrajni izpostavitvi UV žarkom, zaradi katerih stiroporne ploskve porumenijo in na površini postanejo prašne. d) Ostale lastnosti stiropora Stiropor je težko vnetljiv material. Stiropor ni odporen na organska topila, na kar moramo biti posebno pozorni pri lepljenju in barvanju. Stiropor ne podpira ali pospešuje rasti mikroorganizmov, ne propada, gnije ali plesni. Nezaščitenega lahko živali mehansko poškodujejo. 3.4 Odločitev o načinu pakiranja stiroporne embalaže Kupci imajo glede pakiranja stiroporne embalaže različne zahteve, ki izvirajo iz organiziranosti in načina pakiranja končnih izdelkov v njihovi proizvodnji. Tem zahtevam skušamo v našem podjetju ugoditi oziroma se jih čimbolj približati.

3.4.1 Predlog pakiranja ponudi proizvajalec Nekateri kupci nimajo posebnih zahtev glede pakiranja in rešitev pakiranja prepustijo proizvajalcu. Način pakiranja takšnih izdelkov je odvisen od:

- velikosti, teže in oblike izdelka, - enkratno naročene količine, - načina odpreme.

Glede na velikost izdelka določimo vsebino pakirne enote. Manjše izdelke pakiramo v manjše pakirne enote, ki jih potem združimo v večje zavitke. Majhne izdelke lahko pakiramo tudi v kartonske škatle. V kartonsko škatlo izdelke z ravnimi ploskvami zložimo, v kolikor pa so neravnih oblik, jih v škatlo nasujemo.

27

Za pakiranje manjših izdelkov uporabljamo tudi naluknjane PVC vreče. Takšne vreče omogočajo, da vlaga, ki je v stiroporni embalaži še prisotna, lahko izhlapeva in ne ustvarja vodne pare. Izdelke večjih dimenzij pakiramo v večje pakirne enote, katere dimenzijsko prilagodimo tako, da jih lahko zložimo na paleto. Uporabljamo EURO palete, nestandardne palete in palete iz stiropora. Višina enkratno naročene količine izdelka vpliva na način pakiranja tako, da je potrebno način pakiranja sproti prilagajati. V kolikor nam kupec naroči izdelek v manjši količini, se pakiranje razlikuje od takrat, ko je isti izdelek naročen v večji količini. Stiroporno embalažo izdelujemo za znanega kupca, ki ima lahko v svoji proizvodnji zelo različne serije izdelkov, zato naroča tudi zelo različne količine embalaže. Način odpreme kupcu je naslednji dejavnik, ki vpliva na oblikovanje pakiranja. Stiroporno embalažo ponavadi odpremljamo s kamioni, manjše količine pa lahko pošiljamo tudi po pošti. V primeru pošiljanja po pošti je potrebno stiroporno embalažo dodatno zavarovati in označiti, da ne pride do poškodb pri manipulaciji. 3.4.2 Predlog pakiranja določi kupec Kupec ima lahko glede pakiranja izdelkov popolnoma svoje zahteve, ki jih je potrebno pri izvedbi pakiranja upoštevati. Ponavadi kupec določi samo določen segment v načinu pakiranja, ostale odločitve glede pakiranja pa prepusti prodajalcu. V praksi so se pokazale takšne zahteve kupcev predvsem na področju:

- kompletiranja embalaže, - določanja dimenzije pakiranja.

Nekateri kupci za pakiranje določenega končnega izdelka uporabljajo več kosov različnih embalaž (npr. zgornji in spodnji del, levi in desni del). Embalažo je pri proizvajalcu potrebno pakirati tako, da lahko delavec pri pakiranju končnega izdelka pri kupcu v vsakem trenutku vzame embalažo, ki jo takrat potrebuje. Kupec lahko določi dimenzijo pakiranja zaradi zahtev v njegovi proizvodnji oziroma zaradi dostopa do mesta pakiranja. V praksi nam kupec določi nižjo višino pakiranja na paleti, kot je običajno, ker mu določena prepreka (npr. prenizka vrata) ne dovoli, da bi visoko naloženo paleto pripeljal na določen prostor. Drugi vzrok za višje ali nižje naloženo paleto je način prevoza. Kupec, ki ima za prevzem embalaže kamion določenih dimenzij zahteva, da je paleta naložena točno tako, da zapolni celoten prostor na kamionu .

28

3.4.3 Pakiranje je stvar obojestranskega dogovora Našega, trenutno še največjega kupca stiroporne embalaže, oskrbujemo po sistemu JIT. Zaradi takšnega načina je bilo potrebno že na začetku predvideti najzanesljivejši način oskrbe z embalažo, ki ne bo povzročala motenj v oskrbi. Dogovorjen je bil način združevanja pakirnih enot v posebne kontejnerje, ki jih dostavljamo s prirejenimi kamioni za prevoz teh kontejnerjev. Stiroporno embalažo pri nas zložimo v kontejner (samo en izdelek ali komplet embalaže, ki se uporabi za pakiranje določenega končnega izdelka), kontejner prevoznik dostavi kupcu in istočasno pri njem prevzame prazen kontejner, katerega pripelje v TIM. Takšen način dostave že nekaj let dokaj uspešno izvajamo. Pomanjkljivost tega sistema je, da se različne embalaže zelo različno zlagajo v kontejner, zaradi česar lahko ostane v kontejnerju preveč praznega prostora. Problemi pri takšni oskrbi nastajajo tudi, če se plan proizvodnje pri kupcu spremeni. Embalaže, ki je bila naročena, kupec ne porabi v celoti, zato ostaja v kontejnerjih, ki kupcu služijo tudi kot skladiščni prostor. Ko prevoznik pripelje kontejner nove embalaže, ne more odpeljati praznega kontejnerja. Če se to zgodi večkrat zaporedoma, praznih kontejnerjev ni več na razpolago in posledica tega so motnje v oskrbi ali iskanje drugačnega načina dostave embalaže. Kupec lahko že uveljavljen način pakiranja spremeni zaradi sprememb v svoji proizvodnji ali logistiki. Te zahteve so bile v praksi naslednje:

- kupec želi izdelke, ki so bili pakirani vsak zase, odslej pakirane v kompletih. Takšna potreba se ponavadi pojavi takrat, ko se za pakiranje enega končnega izdelka uporablja komplet embalaže (npr. levi in desni; spodnji in zgornji);

- želja kupca je, da izdelke, ki so bili pakirani v posamezne zavitke, odslej pakiramo na palete, kar omogoča razkladanje embalaže z viličarjem;

- kupec predpiše točno določen način označevanja izdelkov (npr.: točno predpiše, kateri podatki in v kakšni obliki morajo biti na etiketi, točno kje na zavitku mora biti prilepljena etiketa).

Vse želje in potrebe kupca glede pakiranja skušamo v naši proizvodnji takoj realizirati, v kolikor pa to ni mogoče, se s kupcem dogovorimo o rešitvi pakiranja, ki je ustrezna za obe strani. 3.5 Iskanje ustreznega načina pakiranja

Pri pakiranju stiroporne embalaže redno spremljamo ustreznost trenutnega pakiranja in odzive kupcev na pakiranje. Pri vsaki reklamaciji, ki se nanaša na neustrezno pakiranje skušamo ugotoviti, zakaj je do nje prišlo. Stiroporno embalažo smo nekaj let v glavnem ovijali s polietilenskim »super« trakom. Pri pakiranju s »super« trakom se je pojavil problem zaradi preglobokega zarezovanja traku v stiropor, kar je bil vzrok reklamacijam. Zaradi tega je razvojno informativni oddelek opravil nekaj poskusov ovijanja paketov z drugimi materiali. Pri iskanju ustreznih rešitev so poizkusili naslednje materiale in prišli do določenih ugotovitev (TIM, 1997):

29

- vzdolžno ojačan samolepilni trak s steklenimi vlakni ima zelo dobro medsebojno

lepljivost, vendar se pri zategovanju za doseganje trdnosti zavitka preveč zareže v stiropor, ker ni raztegljiv in s tem trajno elastičen. Pri prelaganju postane zavitek ohlapen – premalo trden, zato za pakiranje ni ustrezen;

- selotejp (AERO Celje). Selotejp širine 12 ali 15 mm se pri manipulaciji z zavitki preveč razteza in zato postane zavitek preveč ohlapen;

- polipropilenski »super« trak. Z njim se doseže trdnost zavitka, vendar se trak preveč zareže v stiropor in ga poškoduje;

- Polietilenska stretch folija, širina 10 cm, debelina 20 mikronov. Zavitek je pri dvakratnem ali trikratnem ovoju dovolj kompakten – folija ima zaradi raztegljivosti trajno napetost, ki zagotavlja kompaktnost zavitka. Folija se ne zareže v stiropor in je ni potrebno med seboj lepiti ali drugače spajati, ker ima to lastnost, da se med seboj sprime.

Kot najprimernejši med vsemi načini pakiranja je ovijanje s stretch folijo. Poleg tega, da se embalaža pri tem ne poškoduje, so tudi izračunani stroški za enoto zavitka nižji kot pri pakiranju z ojačanim samolepilnim trakom ali selotejpom, ter višji od polipropilenskega »super« traku. 3.6 Vpliv pakiranja na posamezne faze logističnega sistema Pri izbiri embalaže za pakiranje končnih izdelkov moramo poleg želja kupcev, možne izbire materialov in načinov pakiranja, upoštevati tudi logistične procese pri priskrbi embalaže. Stiroporna embalaža mora biti zapakirana tako, da se v procesu manipulacije ne poškoduje. Embalaža, v katero je zapakirana stiroporna embalaža, je izključno transportna, ki je lahko vračljiva (palete, kontejnerji, v manjši meri kartoni) ali nevračljiva. Zaradi določenih lastnosti stiroporne embalaže, je lahko njeno pakiranje velikokrat zelo enostavno. Pri pakiranju upoštevamo naslednje: - zaradi majhne teže stiropora ne potrebujemo masivne embalaže, ki bi varovala izdelek, - embalaža ščiti stiropor pred vplivi iz okolja (umazanijo, udarci, odrgnine), zato je dovolj, da jo zaščitimo z ovojnim papirjem ali folijo, - stiroporna embalaža vsebuje določen odstotek vlage, zato je ne smemo nepredušno zapreti, ker se v tem primeru ustvarja vodna para, - manjše izdelke, ki jih je težje zložiti ponavadi nasujemo v kartonske škatle, - paletizacija prihaja v poštev večinoma pri večjih izdelkih in tam, kjer kupci to zahtevajo, - prevozi s kontejnerji so dogovorjeni z največjim kupcem. Kontejnerji so se izkazali pri tem kupcu kot zelo uporabni tudi iz razloga, ker kupec kontejnerje uporablja za skladiščenje. V naši proizvodnji uporabljamo pri pakiranju stiroporne embalaže naslednje materiale: - kontejnerje,

30

- palete, - karton, - PE vreče, - ovojni papir, - stretch folijo, - samolepilni trak, - sponke, - PE trak, - etikete. 3.6.1 Nabava materiala za pakiranje Nabava kontejnerjev za prevoz stiroporne embalaže je potekala skupaj z našim največjim kupcem, ki je zahteval kontejnerski prevoz. Kupec in prodajalec sta se dogovorila, da krijeta vsak polovico stroškov izdelave in vzdrževanja kontejnerjev. Ko je kupec začel z lastno proizvodnjo stiroporne embalaže, smo odvečne kontejnerje izločili, del pa še vedno uporabljamo za prevoze embalaže kupcem, s katerimi smo skupaj ugotovili, da takšen način odpreme ustreza obema. Paletiramo izdelke, za katere smo skupaj s kupci ugotovili, da je zaradi manipulacije paletizacija najbolj ustrezen način. Smisel paletiranja v tem primeru, je predvsem možnost nakladanja in razkladanja embalaže z viličarjem. Zaradi tega porabimo vse vrste palet, ki jih imamo v podjetju na zalogi. Večinoma uporabimo nevračljive palete, na katerih nam dobavitelj dobavi polistiren - surovino za izdelavo stiropora. Prav tako lahko uporabimo stiroporne palete, ki jih izdelamo sami, EURO palete pa trenutno uporabljamo samo na izrecno zahtevo kupca. Zahteve s strani kupcev po paletizaciji stiroporne embalaže naraščajo, zato paletizacijo uvajamo povsod tam, kjer so enkratno naročene količine posamezne embalaže dovolj velike, da z njo napolnimo paleto. Ostali embalažni material (karton, PE vreče, PE trak, samolepilni trak, sponke, stretch folijo, etikete) sproti nabavljamo. Za te embalažne materiale je na trgu veliko število možnih dobaviteljev. Za vsak material imamo sklenjene pogodbe z najmanj tremi dobavitelji. Ko se pojavi v proizvodnji potreba po določenem embalažnem materialu, nabavna služba preveri pogoje dobave pri vseh pogodbenih dobaviteljih in se odloči za najugodnejšo ponudbo. V kolikor se pojavi nov dobavitelj, ga nabavna služba preveri, zahteva od njega vzorec, katerega služba kakovosti preizkusi in se na osnovi vseh zbranih podatkov (cene, kvalitete in roka dobave), odloči za najugodnejšega dobavitelja. Zaradi lahke dostopnosti ustreznega materiala za pakiranje, le-tega nimamo na zalogi v večjih količinah, ampak samo količino, ki je potrebna za normalen potek proizvodnje. Ves material za pakiranje stiroporne embalaže naročamo sproti, po potrebi.

31

3.6.2 Notranja logistika embalažnih materialov Embalažni materiali so skladiščeni v materialnem skladišču, od koder jih sproti, po potrebi dostavljamo na embalirna mesta. Embalirna mesta so na koncu proizvodnje linije. V proizvodnji avtomat embalaže je to na koncu tekočega traku, po katerem se pomika embalaža do mesta pakiranja, v proizvodnji prirezov pa je pakiranje urejeno na več pakirnih mestih, večinoma ob vsakem stroju. Porabo embalažnih materialov sproti beležimo, kar nam služi za spremljanje in obvladovanje stroškov embaliranja. V tabeli porabe embalažnih materialov je prikazan izračun porabe teh materialov na tono predelane surovine v letu 2004. Tabela 1: Poraba materiala za pakiranje stiroporne embalaže v letu 2004. Vrsta materiala EM poraba/1000 kg prodane embalaže NATRON PAPIR kg 6,28 PE-TRAK 5x0,10 kg 8,78 VREČA PE 1100 kom 2,31 KARTON kom 1,33 SAMOLEPILNE ETIKETE kom 262,95 SPONKE kom 266,36 SAMOLEPILNI TRAK tm 142,79 Vir: Poročilo proizvodnje. Lastna priredba. 2005. V gornji tabeli niso evidentirane lesene palete, ker smo za pakiranje stiroporne embalaže v letu 2004 uporabljali izključno palete, na katerih smo prejeli vhodne materiale in niso vračljive. Prav tako ni evidentirana stretch folija, ker se je za pakiranje embalaže uporabljala v letu 2004 le v manjšem delu (uporabljamo jo za pakiranje gradbenih plošč na programu termoizolacij), in zato ni posebej evidentirana v porabi materiala pri pakiranju embalaže. Za del embalaže, ki jo lahko zlagamo v pravokotne oblike in jo nalagamo na palete, v zadnjem času koristimo tudi pakirno linijo, katera se uporablja predvsem za pakiranje stiropornih plošč, namenjenih za gradbeništvo. Embalažo, ki jo pakiramo na palete, ovijemo s stretch folijo. Folija omogoča višje nalaganje izdelkov na paleto, ker naložene izdelke drži trdno skupaj in se izdelki na paleti ne premikajo, kar je pomembno predvsem pri manipulaciji v skladišču in pri transportu embalaže. Poleg tega so pri eventualnem daljšem skladiščenju izdelki s folijo zavarovani pred različnimi vplivi iz okolja. EURO palete smo v večji meri začeli uporabljati v letu 2005 na izrecno zahtevo avstrijskega kupca, ker je njegovo regalno skladišče prirejeno za zlaganje EURO palet, poleg tega pa vračljive palete manj obremenjuje okolje.

32

3.6.3 Distribucijska logistika Distribucija stiroporne embalaže v podjetju TIM Laško poteka preko zunanjega izvajalca prevoznih storitev. Zaradi velikega volumna in majhne teže stiroporne embalaže ima prevoznik za prevoz prirejene posebne kamione z manjšo nosilnostjo in večjo prostornino (40 – 50 m³) prostora za nakladanje. Prevoznik skrbi za prevoz celotnega proizvodnega progama TIM Laško, kar pomeni poleg stiroporne embalaže tudi prevoze stiropornih plošč za gradbeništvo, hidroizolacijskih in fasadnih materialov. Zaradi zelo različnih potreb naših kupcev po določeni stiroporni embalaži, moramo sproti prilagajati način in vrsto prevoza. Za prevoz embalaže našemu največjemu kupcu še vedno večinoma uporabljamo kontejnerje. Prostornina kontejnerja je 25 m³, prevoznik naenkrat odpelje dva kontejnerja. Kontejnerje pri kupcu z viličarjem raztovorijo, na kamion pa natovorijo prazna kontejnerja, s katerima se prevoznik vrne v TIM. V času, ko je prevoznik na poti, v skladišču gotovih izdelkov natovorimo nove kontejnerje, zato prevozniku ni potrebno čakati, ampak lahko takoj odpelje že pripravljeno embalažo. Embalažo za ostale kupce natovarjamo sproti. V kolikor je enkratno naročena količina tolikšna, da z njo zapolnimo cel kamion, natovorimo embalažo samo za enega kupca. Zaradi omejenega skladiščnega prostora, kupec velikokrat ne želi prevzeti 40 – 50 m³ stiroporne embalaže naenkrat. Takrat smo prisiljeni kombinirati dobave več kupcem z enim kamionom. Pri tem moramo dosledno spoštovati dogovore s kupci glede dobavnih rokov in ostalih pogojev dobave, kar včasih zahteva več dodatnega usklajevanja načina in časa odpreme. Zaradi zelo različnih oblik stiroporne embalaže in zaradi tega različnih oblik zavitkov, je preračunavanje potrebne prostornine na kamionu za posameznega kupca praktično neizvedljivo. Zaradi tega se pogosto zgodi, da naložimo za prve kupce vso naročeno količino, pri nalaganju za zadnjega kupca pa nam zmanjka prostora in se lahko naloži le del naročene količine. To nam povzroča probleme pri oskrbi, večje stroške, kakor tudi nezadovoljstvo kupca. Drugi problem pri oskrbi je, da moramo včasih kombinirati odpremo stiroporne embalaže z izdelki hidroizolacij ali fasad. Takrat moramo stiroporno embalažo dodatno zaščititi, da se ne umaže zaradi stika z ostalimi materiali. S kupci, ki že v fazi osvajanja izdelka predvidijo zelo majhne količine stiroporne embalaže, se že na začetku dogovorimo, da bodo izdelke prevzeli sami v našem skladišču in to tudi upoštevamo pri izračunu cene embalaže. Zaradi različnih enkratno naročenih količin stiroporne embalaže in različnih možnosti dostave, koristimo za dostavo manjših količin embalaže poštne storitve. Pri tem načinu pošiljanja je potrebno embalažo dodatno zavarovati proti lomu in možnosti razsutja ter vsak paket opremiti s točnim naslovom kupca. Naloga distribucijske logistike je, da vse izdelke, ki smo jih v proizvodnji skrbno izdelali, v procesu odpreme dostavi kupcu v pravi količini, nepoškodovane in v želenem roku ter v okviru dogovorjenih stroškov.

33

3.6.4 Poprodajna logistika Na področju prodaje stiroporne embalaže kot poprodajno logistiko izvajamo le razbremenilno logistiko. Transportni kontejnerji za prevoz stiroporne embalaže neprestano krožijo med kupcem in prodajalcem. Namen EURO palet je njihova večkratna uporaba. Nekateri kupci zaradi specifičnih zahtev v njihovem proizvodnem procesu posebej zahtevajo EURO palete. Trenutno takšnih kupcev ni veliko, poskrbimo pa, da se palete vračajo. Za pakiranje stiroporne embalaže porabimo tudi nestandardne, nevračljive lesene palete, na katerih dobimo iz tujine embalažno surovino. Te palete uporabimo za pakiranje embalaže kupcem, ki želijo imeti blago na paleti zaradi lažjega razkladanja, ni pa potrebno, da je to EURO paleta. Takšne palete imajo manjšo nosilnost kot EURO palete in so namenjene predvsem možnosti razkladanja z viličarjem. Nekatere se že po prvi uporabi uničijo, tiste, ki ostanejo cele, pa porabimo za nadaljnje pakiranje. Te palete se ponavadi ne vračajo, ampak se na trgu odstranijo preko SLOPAK-a. Kartonska embalaža (razen vračljiva), ovojni papir, PE vreče, ovojni trakovi, stretch folija in etikete se ravno tako ne vračajo v tovarno, ampak se odstranijo preko družbe SLOPAK. Poleg materialov, v katere pakiramo stiroporno embalažo, s trga pobiramo tudi stiroporno embalažo, ki se v procesu poškoduje ali je zaradi različnih vzrokov neuporabna. Neuporabno stiroporno embalažo pri nas po posebnem postopku predelamo in jo kot reciklat porabimo v proizvodnji, pri izdelavi manj zahtevnih izdelkov. Ostalo embalažo, ki zaradi nečistoče ni uporabna za ponovno predelavo odstrani družba SLOPAK. V področje poprodajne logistike spada tudi reševanje reklamacij za poškodovano in nepravilno dostavljeno blago. Blago, ki je bilo dostavljeno kupcu poškodovano, na podlagi zapisnika kupca in v dogovoru z njim, nadomestimo ali pa izstavimo dobropis. Reklamacije zaradi poškodbe stiroporne embalaže so ponavadi upravičene, ker kljub pazljivemu ravnanju z gotovimi izdelki, zaradi lastnosti stiropora, lahko prihaja do poškodb. Pri pregledu reklamacij v letu 2004 smo ugotovili, da se večina reklamacij še vedno nanaša na poškodovano in umazano embalažo (skupaj 30%). V enakem obsegu so reklamacije zaradi nepravilnega pakiranja, predvsem zamenjave izdelkov v zavitku (30%). Precej velik delež reklamacij je zaradi nepravilno izdelane embalaže, kamor štejemo dimenzijsko odstopanje embalaže od načrtov (15%) in previsoka ali prenizka specifična teža izdelka (25%). Embalaža se lahko poškoduje in umaže že v procesu proizvodnje, ko potuje od stroja do pakirne linije, vendar takšno embalažo sproti odstranjujemo. Večina poškodb, ki so predmet reklamacij, nastane v procesu skladiščenja in transporta. Do zamenjave izdelkov v zavitku prihaja v procesu pakiranja embalaže, predvsem takrat, ko istočasno izdelujemo vsaj dve zelo podobni embalaži.

34

Dimenzijska odstopanja embalaže od načrtov in preveliko nihanje specifične teže embalaže navzgor ali navzdol, je napaka v proizvodnji embalaže pri nastavitvah strojev ali že v pripravi dela, zaradi napačnega opisa izdelka. Ugotavljamo, da število reklamacij iz leta v leto pada, predvsem zaradi skrbne obravnave vsake reklamacije posebej. Ob prejemu vsake reklamacije ugotovimo vzrok, škodo, ki je nastala zaradi reklamacije pri kupcu in pri nas ter določimo ukrepe, da v nadalje do takšnih napak ne bi več prihajalo. Kupca obvestimo o končni rešitvi reklamacije, o ukrepih, ki smo jih napravili ter po potrebi izstavimo dokument za povrnitev stroškov reklamacije (ponavadi je to dobropis za vrnjeno blago). V tabeli reklamacij so prikazani vzroki reklamacij stiroporne embalaže v letu 2004. V letu 2004 smo prejeli skupno 20 reklamacij od 9 različnih kupcev stiroporne embalaže. Skupni delež reklamirane embalaže glede na letni promet 2004 je 0,064%. Tabela 2: Pregled reklamacij stiroporne embalaže v letu 2004 glede na vzrok reklamacije. VZROK REKLAMACIJE DELEŽ v % dimenzijsko odstopanje embalaže 15,0 neustrezna specifična teža 25,0 zlomljena embalaža 15,0 umazana embalaža 15,0 pomešana embalaža 30,0 skupaj 100,0 Vir: Lastna raziskava. 2005 3.7 Varstvo okolja V količini odpadkov, ki jih ljudje odvržemo, predstavlja velik del odpadna embalaža. Zakon o varstvu okolja pravi da je: Odpadek določena snov ali predmet, ko ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ima snov ali predmet v posesti, zavrže, namerava ali mora zavreči (Ur.l. RS št. 41/04, člen 3, točka 5). Po Zakonu o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo je vsakdo, ki daje embalažo na trg obvezan to embalažo pobrati s trga in zagotoviti ustrezno predelavo, v kolikor to ni možno, pa uničenje. Zakon predvideva dve možnosti in sicer, da podjetje samo poskrbi za odstranitev odpadne embalaže ali pa za to pooblasti in plača nekoga drugega. Naše podjetje je za odstranjevanje odpadne embalaže pooblastilo družbo Slopak. To pomeni, da lahko kupec, ki kupi našo embalažo, zahteva od družbe Slopak njeno odstranitev, za kar mi kot prodajalci plačamo dogovorjeno embalažnino. Embalažnina je določena na osnovi poročila, ki ga podjetje dostavi družbi in je osnova za izračun stroškov.

35

4 PREDLOGI IZBOLJŠAV Ugotovili smo, da je pakiranje zelo pomemben del logistike. V kolikor so izdelki skrbno pakirani in skladiščeni, je možnost reklamacije zaradi zunanjih vplivov manjša. V našem podjetju redno spremljamo novosti na področju industrijskega pakiranja. Uvajanje novosti, ki so primerne za pakiranje stiroporne embalaže, je že prineslo rezultate na tem področju. Kljub temu je nekaj področij tega dela logistike še vedno odprtih. Sortiranje stiroporne embalaže, ko le-ta pride po tekočem traku iz avtomata je še vedno ročno. Ker se istočasno dela veliko število različnih izdelkov in če sta si vsaj dva izdelka zelo podobna, nastane možnost, da delavec izdelke napačno zapakira. Ta problem je trenutno možno odpraviti samo z razporeditvijo zanesljivih sodelavcev na to delovno mesto. Ker se reklamacije zaradi tega problema konstantno ponavljajo, bo potrebno razmisliti o načinu razločevanja izdelkov, ki ne bo temeljilo samo na zunanjem izgledu izdelka. Pri podrobnejšem pregledu reklamacij smo ugotovili, da reklamacij zaradi loma, skoraj ni na izdelkih, ki so pakirani na paleti. Poleg tega so izdelki na paleti dodatno oviti še s strech folijo, ki drži izdelke trdno skupaj, hkrati pa je zaščita pred umazanijo iz okolja. Naš predlog je, da se čim več izdelkov, katerih oblika in enkratno naročena količina to dopušča, pakira na palete. V kolikor so izdelki na paletah, je zelo olajšano tudi nakladanje in razkladanje. Zaradi zelo različnih naročenih količin stiroporne embalaže in različnih možnosti dovoza do kupca, ni vedno možno dostaviti izdelkov z velikim kamionom (prostornine 40-50 m³). Naš predlog je, da prevoznik zagotovi manjši kamion, s katerim bo možna dostava manjših količin stiroporne embalaže tudi na lokacije, kamor z večjim kamionom ni možna dostava. Tako nam odpade tudi čakanje na to, da se za določeno smer nabere blaga za večji kamion. V veliko primerih zaradi dostave stiroporne embalaže direktno v proizvodnjo kupca takšno čakanje ni možno. Stiroporno embalažo skladiščimo »po prostih mestih«. Zato prihaja do tega, da so enaki izdelki skladiščeni na več različnih mestih. Zgodi se, da embalaža, ki je bila izdelana prej, ostane v skladišču, odpremi pa se embalaža s kasnejšim datumom izdelave. Predvsem pri izdelkih, ki niso posebej zaščiteni in so dalj časa nekje »založeni« se nabira prah in umazanija iz okolja, zato niso več primerni za odpremo kupcu. Predlagamo, da se v informacijskem sistemu skladišča določi način, ki bo zagotovil spremljanje zalog po sistemu FIFO.

36

5 SKLEP Pakiranje izdelkov je pomembna faza v notranji logistiki podjetja. Če želimo izdelke, ki smo jih v procesu proizvodnje skrbno izdelali, nepoškodovane dobaviti kupcu, jih moramo zapakirati tako, da se v procesu distribucije ne bodo poškodovali. S teoretičnega vidika smo proučili pakiranje gotovih izdelkov na splošno, večji poudarek smo dali na transportno embalažo, katero smo kasneje v praktičnem delu podrobneje opisali. Na področju embalaže je potrebno veliko pozornost nameniti tudi ekološkim zahtevam; tako zakonskim standardom in predpisom, kot tudi etičnim normam. Podjetje TIM Laško na področju transportnega pakiranja embalaže skupaj s svojimi kupci išče ustrezne rešitve za način pakiranja svojih izdelkov, ki odgovarja obema stranema. Sproti spremljamo novosti na trgu transportne embalaže, kot tudi pakirnih linij. Spremembe, ki se zdijo za nas sprejemljive, testiramo in jih, v kolikor se izkažejo za dobre, uvedemo v svoji proizvodnji. Tako smo pred leti zamenjali ovijanje s »super trakom«, ki je zaradi neelastičnosti preveč poškodoval stiroporno embalažo, s PE trakom, ki je bolj elastičen. Izdelke, ki so takšne oblike, da jih je možno nalagati eden na drugega, zložimo na paleto in jih ovijemo s stretch folijo. S tem je olajšano manipuliranje, izdelki pa so zavarovani tudi pred umazanijo iz okolice. Z načinom pakiranja stiroporne embalaže skrbimo, da v preveliki meri ne obremenjujemo okolja. Za paletiziranje v manjšem delu uporabljamo EURO palete, ki so vračljive, uporabimo pa tudi nestandardne palete, na katerih nam dobavitelj dostavi surovino za izdelavo stiropora. Razvili smo tudi lastno paleto iz stiropora v velikosti EURO palete, ki pa je trenutno še v fazi testiranja. Ostalo embalažo zlagamo v kartone (ki so lahko tudi vračljivi), nasujemo v vreče, ovijemo s papirjem ali samo s PE trakom, ki drži izdelke skupaj. Za odstranitev te embalaže s trga smo pooblastili družbo SLOPAK. Pričakovanja kupcev tudi na področju pakiranja naraščajo. Če je bil nekoč namen transportnega pakiranja, da izdelki pridejo do kupca nepoškodovani, imajo sedaj kupci še dodatne zahteve. Vse več je kupcev, ki že pri osvajanju nove embalaže točno določijo način, kako mora biti embalaža pakirana in označena, da olajša način pakiranja njihovih gotovih izdelkov. Zaradi ekoloških zahtev, tudi kupci želijo embalažne materiale, ki jih je možno reciklirati. Od skupno 20 reklamacij, ki smo jih prejeli v letu 2004, je 12 reklamacij (60%) tistih, ki se nanašajo na neustrezno pakiranje (poškodbe embalaže, pomešana embalaža v zavitku). Ta podatek kaže, da smo pri iskanju ustrezne rešitve pakiranja uspešni. Kljub temu je cilj število reklamacij zaradi pakiranja še zmanjšati. Vzrok zamenjav embalaže v zavitku je še vedno ročno sortiranje izdelkov. V veliko pomoč delavcem pri pakiranju bi bilo lažje razpoznavanje izdelkov. Kako to izvesti, v naši raziskavi nismo ugotovili, je pa lažje razpoznavanje izdelkov ključni pogoj za pravilno pakiranje. Za sedaj je rešitev tega problema samo v razporejanju zanesljivih in izkušenih sodelavcev na to delo.

37

Glede na to, da reklamacij zaradi loma izdelkov, ki so pakirani na paletah, pravzaprav ni, bi bilo smiselno razmisliti o paletiranju vseh izdelkov, katere je možno tako pakirati. Z izdelki, ki so na paletah, je lažja tudi manipulacija. Zaradi preprečevanja predolgega časa skladiščenja nekaterih izdelkov, ki se lahko založijo, je potrebno nujno zagotoviti skladiščenje po sistemu FIFO. Manjše prevozno sredstvo za dostavo stiroporne embalaže bi rešilo marsikatero težavo pri spoštovanju roka dobave. Poleg tega bi se izognili nalaganju tistih izdelkov, ki se lahko medsebojno poškodujejo, na zbirni kamion.

38

POVZETEK Pakiranje izdelkov je pomembna faza v notranji logistiki podjetja. Če želimo izdelke, ki smo jih v procesu proizvodnje skrbno izdelali, nepoškodovane dobaviti kupcu, jih moramo zapakirati tako, da se v procesu distribucije ne bodo poškodovali. V teoretičnem delu smo opisali embalažo na splošno, predvsem materiale iz katerih je lahko izdelana embalaža, funkcije embalaže ter kako načrtujemo in pakiramo končne izdelke. Večji poudarek smo dali na transportno embalažo in na ekološke zahteve v zvezi z embalažo. V drugem delu diplomskega dela smo opisali kako rešujemo problem pakiranja stiroporne embalaže v podjetju TIM Laško. Ugotovili smo, da kupci tudi na področju pakiranja pričakujejo sodoben pristop, upoštevanje njihovih želja, predvsem pa spoštovanje okoljevarstvenih zahtev. Reklamacij zaradi neustreznega pakiranja je bilo v letu 2004 sorazmerno malo, kar kaže na to, da tudi ta del logistike ustrezno obvladujemo. Z upoštevanjem zahtev kupcev, spremljanjem novih možnosti na področju transportnega pakiranja in izobraževanjem delavcev, lahko na tem področju še vedno naredimo korak naprej. Ključne besede: logistika, stiropor, embalaža, transportno pakiranje, oblikovanje, funkcija embalaže, tovorne enote, skladiščenje, reklamacije, ekologija. ZUSAMMENFASSUNG Im jedem betrieb ist Packung der Produkte eine sehr wichtige Phase in innere Logistik. Produkte, die wir in Produktionsprozess sorgfältig hergestellt haben, wünschen wir unbeschädigt zu Käufer zu liefern. Deswegen müssen wir für solche Verpackung sorgen, dass beim Distributionsprozess um nicht Schaden kommen. Im Theoretischteil haben wir die Verpackung im Allgemeinen beschreibt und zwar vor allem die Materialen aus welchen die Verpackung ausarbeitet ist, Funktion der Verpackung und wie wir die Fertigfabrikaten planen und verpacken. Nachdruck haben wir auf der Versandverpackung und Ökologieforderungen in Verbindung mit der Verpackung verleiht. Im zweiten teil der Diplomarbeit haben wir die Lösung des Verpackungsproblem von Styroporverpackung in TIM Laško beschreibt. Wir haben festgestellt, dass die Kunden auch im diesem Bereich von Verpackung eines Gegenwärtigverfahren erwarten. Sie erwarten von uns auch ihre Wünsche zu berücksichtigen und vor allem die Umweltforderungen zu befolgen. Wegen unzutreffendm Verpackung gab es im 2004 relativ wenig Reklamationen was zeigt auf entsprechende logistikbeherrschung. Aber im disem Bereich können wir noch immer ein Schritt nach vorne machen und zwar mit der Berücksichtigung die Kundenwunschen,

39

Überwachung die Entfaltungsmöglichkeiten im Frachteinheitenbereich und mit der Arbeiterforbildung. Schlüsselworten: Logistik, Styropor, Verpackung, Förderpackung, Formung, Funktion der Verpackung, Frachteinheiten, Lagerung, Reklamationen, Ökologie.

40

LITERATURA 1. Gemund. Peter W..1979. SB – gerechte Packung – aus Sicht der Hersteller und des

Handels, Abschlussarbeit an der Hochschule der Kunste. Berlin: Institut fur Selbstebedinenung und Warenwirtschaft.

2. Janković, Milovan in Knežević, Radovan. 1989. Ambalažiranje, pakovanje, označavanje i transport kao faktori unapredjenja izvoza i podizanja nivoa konkurentnosti. Ljubljana: Center za mednarodno sodelovanje in razvoj.

3. Kaltnekar, Zdravko. 1993. Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede.

4. Kotler, Philip. 1998. Marketing management – trženjsko upravljanje: Analiza, načrtovanje, izvajanje in nadzor. Ljubljana: Slovenska knjiga.

5. Logožar, Klavdij in Ogorelc, Anton. Poglavja iz poslovne logistike. Maribor: Univerza v Mariboru.

6. Ogorelc, Anton. 1985. Logistika. Maribor: Univerza v Mariboru. 7. Pfohl, H. C. . 1972. Marketing logistik. Mainz: Distribution – Verlag, GmbH. 8. Požar, Danilo. 1976. Gospodarjenje v poslovni logistiki. Maribor: Založba obzorja. 9. Pregrad, Boris in Musil, Vojko in Žerjal, Breda. 1993. Blago in tehnološki razvoj 1 del.

Maribor: EPF. 10. Rupper, Peter. 1987. Unternehmens Logistik. Verlag Industrielle Organisation. 11. Snoj, Boris. 1981. Embalaža – sestavina politik izdelkov in komuniciranja v

marketingu. Ljubljana: ČGP DELO – TOZD Gospodarski vestnik. 12. Zelenika, Ratko in Pupovac, Drago. 2001. Suvremeno promišljanje osnovnih fenomena

logističkog sustava. Zagreb: Ekonomski pregled. VIRI 1. Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.(Uradni list RS, št. 104/00), 2. Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01), 3. Svarog-izobraževalni zavod. Logistika. http://www. svarog.org/ekonomija/logistika.php (marec 20, 2005) 4. TIM Laško. 1997. Embaliranje stiroporne embalaže. Raziskava službe za marketing in razvoj TIM Laško. 5. TIM Laško. 2001. Podatki o lastnostih stiroporne embalaže. 6. TIM Laško. 2005. Poročilo proizvodnje. 7. Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04).

41

SEZNAM SLIK stran Slika 1: Tržni deleži prodaje stiroporne embalaže na slovenskem trgu pred vzpostavitvijo proizvodnje stiroporne embalaže v Gorenju 24 Slika 2: Tržni deleži prodaje stiroporne embalaže na slovenskem trgu po vzpostavitvi proizvodnje stiroporne embalaže v Gorenju 24 SEZNAM TABEL stran Tabela 1: Poraba materiala za pakiranje stiroporne embalaže v letu 2004 31 Tabela 2: Pregled reklamacij stiroporne embalaže v letu 2004 glede na vzrok reklamacije 34