parenzana – pot povezovanja naravnih vrednotŠtudijski program: geografija kontaktnih prostorov...

��

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE KOPER

KRISTINA GEORGIJEVI�

PARENZANA – POT POVEZOVANJA NARAVNIH VREDNOT

DIPLOMSKO DELO ��

��

Mentor: Doc. dr. Valentina Bre�ko Grubar�Študijski program: Geografija kontaktnih prostorov ��

Koper, 2011

��

��

��

��

��

��

��

��

�� !��

��

��"��"��#�� $��%��

��

�� &��%��'�

��

�� $��&�� ! ��()��( ��* ��

��

��

�� (�� +�� "��

��"�#��

��

��

�� (�� # �� ",�� -� ��"��

��

,�� #��

�� ! �� .�� +� �� ! ��

��

�� ,��

��

�� ,��

��

��

Izvle�ek: PARENZANA – pot povezovanja naravnih vrednot

Parenzana je ozkotirna železnica, ki je bila v za�etku 20. stoletja pomembna prometna povezava med Trstom in Pore�em. Danes je ta trasa ponovno oživela kot ena glavnih kolesarsko-rekreacijskih poti Slovenske Istre pod imenom "Parenzana - pot zdravja in prijateljstva". Pri�ujo�e diplomsko delo orisuje kronološki pregled poti, z namenom predstavitve izto�nic za nadaljnje razvojne možnosti tega obmo�ja. Slovenska Istra se namre� ponaša s pestro izbiro naravnih vrednot, ki se nahajajo v neposredni bližini poti, vendar kot take niso primerno ovrednotene zaradi slabe prepoznavnosti. Raziskava je bila zastavljena ve�plastno, saj je vklju�evala poleg uporabe deskriptivne metode, tudi terensko delo. To je obsegalo pregled obstoje�ega stanja na sami poti ter zbiranje podatkov z opazovanjem in z intervjuji informatorjev oziroma oseb, katerih strokovno delo je povezano z obravnavano tematiko. Tako so se izoblikovale osnovne smernice za uveljavitev znamke destinacije z imenom "Parenzana – pot povezovanja naravnih vrednot". Na novo zasnovana identiteta Parenzane, ki kot rde�a nit povezuje naravne vrednote v zaklju�eno celoto, bi bila predstavljena ciljnim skupinam, z uporabo izhodiš� interpretacije narave. Predlagana podoba prihodnje Parenzane in njenega ožjega obmo�ja, bi vsestransko pomenila obogatitev turisti�ne ponudbe obmo�ja Slovenske Istre, ve�jo prepoznavnost in vrednotenje naravnih znamenitosti ob poti ter odprte možnosti oz. izziv za nadaljnja raziskovanja na podro�ju razvijanja znamke destinacije.

Klju�ne besede: Slovenska Istra, Parenzana, Pot zdravja in prijateljstva, naravne vrednote, interpretacija narave, turizem, znamka destinacije

Abstract:

PARENZANA – The integration path of natural values

The Parenzana is a widely used nickname for the narrow gauge railway in use at the beginning of the 20th century, connecting Trieste and Pore�, thus being one of the most prominent transport routes in the Slovenian Istrian region. Nowadays, the name "Parenzana – the path of health and friendship" refer to the revived path of the Parenzana, one of the main cycling-recreational routes in region. The following thesis touches on the chronological overview of the path with the intention of analyzing future developmental potentials of the Slovenian Istrian region. The vast choice of natural values close-by to the route is, indeed, an advantage of the area; however they are not adequately valued due to scarce recognition. The survey has been set on many different levels – from the usage of descriptive methods to field research. The latter constituted of a careful review of the state of the path and data collection through observation and interviewing experts whose professional work concerns with the topic. In this way, were created the basic guidelines for establishing a new destination’s brand called "Parenzana – the integration path of natural values". The proposed future image of the Parenzana and its surrounding area would mean an all-around enrichment of the tourist offer of Slovenian Istria, larger scale recognition and appreciation of natural sights along the path, and further options and challenges towards the exploration and development of the destination as a brand of its own.

Key words: Slovenian Istria, Parenzana, the path of health and friendship, natural values, nature interpretation, tourism, destination's brand

��

��

��

�� !��"��

- ��#�� $�

- �� %�� &�� &� ��%��

��!�� '� ��$�

- �� %�� %�� %�� &� ��

��#��#��$�

- ��&�� &��&� ��

�� (� ��&��&��)�!��!�*"��!�+,�-.�/�)01��$�

- �� &�� & ��#��

��)0�23�$�

- �� %�� %��

� �� %�� %��&��!�

��4�5��+,!6!�-++��0�� 5*7"879:�;<=*;7><47?��

��

KAZALO �

1. UVOD ................................................................................................................................. 3�

2. GEOGRAFSKA OPREDELITEV OBMO�JA PARENZANE .......................................... 5�

3. PARENZANA – V�ERAJ ................................................................................................. 9�

3.1. Potek trase Parenzane .............................................................................................. 11�

4. PARENZANA – DANES .................................................................................................. 15�

4.1. Kategorizacija kolesarske poti D-8 in Parenzana II – projekt �ezmejnega sodelovanja ..................................................................................................................... 19�

4.2. Stanje Parenzane danes ........................................................................................... 25�

5. NARAVNE VREDNOTE .................................................................................................. 30�

5.1. Vrste naravnih vrednot, ozna�evanje in varstvo ..................................................... 31�

6. PARENZANA JUTRI – Pot povezovanja naravnih vrednot ............................................ 38�

6.1. Razvoj koncepta "Parenzane – poti povezovanja naravnih vrednot" kot znamke destinacije ....................................................................................................................... 48�

6.2. Mnenja in stališ�a turisti�nih uslužbencev v turisti�nih informacijskih centrih in turisti�no informacijskih to�kah ..................................................................................... 51�

7. INTERPRETACIJA NARAVE ......................................................................................... 57�

7.1. Sredstva interpretacije ............................................................................................. 60�

7.2. Vloga interpretatorjev narave .................................................................................. 63�

7.3. Predlog uporabe izhodiš� interpretacije narave v turisti�ni ponudbi "Parenzana – pot povezovanja naravnih vrednot" ................................................................................ 70�

8. ZAKLJU�EK ..................................................................................................................... 76�

9. LITERATURA .................................................................................................................. 80�

10. VIRI ................................................................................................................................. 83�

11. USTNI VIRI ..................................................................................................................... 85�

12. SEZNAM SLIK IN TABEL ........................................................................................... 86�

13. PRILOGE ........................................................................................................................ 87�

��

1. UVOD

� Parenzana (Pore�anka) je nekdanja ozkotirna železnica, ki je bila v za�etku 20.

stoletja pomembna prometna povezava od Trsta do Pore�a. Danes je ta trasa ponovno

oživela pod imenom "Pot zdravja in prijateljstva" in je kot taka namenjena predvsem

rekreaciji in oddihu v naravi. Vendar ima pot še veliko neizkoriš�enih potencialov.

Zato je bil poglavitni namen diplomskega dela evidentirati in geografsko ovrednotiti

naravne vrednote ob poti. Na podlagi pridobljenih podatkov in ovrednotenih

naravnih objektov pa podati predloge, izboljšave, vizije, kako pot in naravne

vrednote povezati v celoto ter jim s tem pove�ati prepoznavnost.

Delo je bilo zasnovano z željo, da bi opozorilo na premajhen pomen naravnih

vrednot na obmo�ju Slovenske Istre, predvsem v kontekstu vrednotenja naravnih

dragocenosti, ki niso temu primerno predstavljene tako doma�im kot tujim

obiskovalcem. Tako lokalna skupnost, kot turisti�ni sektor se še premalo zavedata

naravnega bogastva, ki ga premore to obmo�je. Posledice tega ne zavedanja pa se

kažejo v pomanjkljivi informiranosti obiskovalcev ter neizkoriš�enih možnostih za

pestrejšo turisti�no ponudbo. Želim si, da bi delo predstavljalo osnovo za nadaljnje

raziskave in razvojne priložnosti na ve� razli�nih podro�jih, zlasti na podro�ju

alternativnih oblik turizma, na razli�nih obmo�jih, tako na slovenskem kakor tudi na

hrvaškem ter italijanskem delu trase.

Ne nazadnje bi to bila velika priložnost za skupne projekte treh držav, za

povezovalne izobraževalne, športne in kulturne prireditve, dogodke, sre�anja ipd., s

tem pa bi se pove�ala integracija in povezanost tega kontaktnega prostora.

Hipoteze raziskovalnega dela

− »Pot zdravja in prijateljstva« ne vklju�uje (ali vsaj ne v zadostni meri)

zgodovinskega pomena Parenzane ter naravnih vrednot ob trasi nekdanje

železnice

− Pomanjkljivo informiranje je glavni vzrok slabi prepoznavnosti poti in

vrednot njenega ožjega prostora

��

�Metodologija � �� Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabila predvsem kvalitativne metode

raziskovanja. Deskriptivno metodo sem uporabila pri geografski opredelitvi obmo�ja

Parenzane, pri navajanju zgodovinskih dejstvih o ozkotirni železnici, kategorizaciji

kolesarske poti, definiranju pojmov naravnih vrednot, interpretacije narave ter

znamke destinacije. To sem storila s pomo�jo doma�e in tuje strokovne literature,

dokumentov, zemljevidov, publikacij, �lankov, zbornikov, pravilnikov ter spletnih

strani in aplikacij (naravovarstveni atlas, DEDI).

Glavni del naloge je bil vezan na raziskovalno delo na terenu, ki je obsegalo

natan�en pregled obstoje�ega stanja na sami poti, zbiranje informacij in podatkov z

opazovanjem, z intervjuji informatorjev oziroma oseb, katerih strokovno delo je

povezano z vsebino raziskave: predstavnikov projektnih partnerjev Parenzana II iz

Ob�ine Piran in Mestne ob�ine Koper, predstavnika Turisti�ne organizacije Koper -

upravitelja turisti�nih informacijskih to�k, turisti�nih informatorjev, ki delajo v

Turisti�nih informacijskih centrih (Piran, Portorož, Izola) ter dveh interpretatork

narave. Velika teža pri raziskavi se tako pripisuje pridobljenim podatkom v obliki

odgovorov na zastavljene vprašalnike, ki so obravnavali vsebine povezane s

prepoznavnostjo ter današnjim in prihodnjim razvojem poti Parenzane in naravnih

vrednot ob njej.

@��

2. GEOGRAFSKA OPREDELITEV OBMO�JA PARENZANE

"Parenzana – pot zdravja in prijateljstva" je kolesarska rekreacijska pot, ki je

nastala na obmo�ju, kjer je neko� potekala trasa ozkotirne železnice Parenzane,

pomembne prometne povezave iz za�etka 20. stoletja, med Trstom in Pore�em.

Njena trasa poteka v jugovzhodni Sloveniji po obali Slovenske Istre in pre�ka

oziroma povezuje tri ob�ine: Koper, Izola, Piran. Naravnogeografska enota meji na

severu po Miljskih hribih z Italijo, na jugu po reki Dragonji s Hrvaško; Kraški rob s

�i�arijo predstavlja vzhodno mejo, Jadransko morje oziroma Tržaški zaliv pa

zahodno mejo Slovenske Istre.

Obmo�je Parenzane lahko definiramo kot submediteransko naravno enoto, saj

veliko potez nakazuje na to, da tu ne gre ve� za pravo Sredozemlje, »temve� za

skrajno severni robni del te velike evropske makroregije, ki prav pri nas prehaja v

druge naravne enote« (Lovren�ak, 2004, 11). Opisani naravni enoti pripada

najmanjši del celotnega državnega ozemlja – 8 %. Najnižji predeli te enote mejijo na

47 km dolgo morsko obalo, ki se razprostira okoli Tržaškega zaliva, preostali višji

del pa pripadajo flišnemu gri�evju Koprskega primorja. Pokrajinski stik Sredozemlja

z ostalima dvema evropskima pokrajinama – Dinaridi in Alpami, je odlo�ilno

zaznamoval naravne poteze Tržaškega zaliva; ravno ta preplet treh ekoregij je

odlo�ilno vplival na izjemno biotsko raznovrstnost ter izrazito prehodnost, tako v

vodnem kot v kopenskem ekosistemu (Bricelj, 2002, 4).

Kunaver (2004, 58) opredeljuje zaledje slovenske obale, t.i. Koprske hribe oz.

Šavrinsko gri�evje, kot samosvojo pokrajino, ki jo odlikuje razvejeno površinsko

re�no omrežje z izrazitim hudourniškim zna�ajem. Nastalo je namre� z erozijskim

delovanjem ve�jih rek – Rižane, Dragonje, Badaševice ter manjših pritokov –

Drnica, Fazan, Roja, ki se neposredno izlivajo v Tržaški zaliv. Bricelj (2006) navaja,

da se ob deževjih, predvsem v zimskem �asu, te ponašajo z visoko vodo, poleti pa se

soo�ajo z usihanjem vode, predvsem zaradi suše, deloma pa tudi zaradi velikega

odvzema za namakanje in oskrbo z vodo, predvsem na izviru Rižane.

,��

Podobo slovenske obale in Istre dominantno zaznamuje menjava laporja in

peš�enjaka – rumeno-sive plasti odpornejšega peš�enjaka se izmenjujejo s sivim in

neodpornim laporjem. Preperelina obeh, t.i. fliš ali sovdan, predstavlja edinstveno

geomorfološko dediš�ino v Sloveniji, pomemben element identitete Slovenske Istre

ter rodovitno podlago sredozemskim kulturam kot so trta (refošk, malvazija), oljka,

sadje in zgodnja zelenjava. Na flišnih pobo�jih se je razvila kultura teras, ki je

izjemnega pomena, saj zmanjšuje erozijo, pove�a obdelovalno površino in izredno

dobro vpliva na zadrževanje vlage (Bricelj, 2006, 8).

Fliš je menjavanje drobnozrnatih in debelozrnatih usedlin, ki so se ritmi�no usedale

na morskem dnu, povzro�ali pa so jih podmorski plazovi v kenozoiku – novem

zemeljskem veku, natan�neje v srednjem eocenu, ko se je morje dokon�no umaknilo

iz obmo�ja današnje jugozahodne Slovenije. Tako v flišnih plasteh najdemo številne

fosile in fosilne sledove t.i. flišna favna (luknji�arke, školjke, polži, morski ježki), ki

nakazuje na eocensko starost (Pleni�ar, 2004, 34).

V gri�evje raz�lenjen teren, ki ga zaznamuje fliš, se postopoma na zahodu spuš�a

proti obali, kjer se zaklju�i v dve izrazito razli�ni vrsti obale (Bricelj, 2006, 5):

- akumulacijski tip obale – se je razvil v obalnih ravnicah z nanosi oz.

odlaganjem sedimentov v ustju dolin ob izlivih rek v morje,

- abrazijski tip obale - strmi in prepadni obrežni klifi in jarki, ki so

preoblikovani od abrazije (morske erozije).

�

�

Na obmo�ju Slovenske Istre so se na karbonatnih kamninah razvile naslednje vrste

prsti (Kladnik, 2005):

- regosol: prst s slabo razvitimi horizonti nastala na mehki mati�ni podlagi (fliš),

- karbonatna rendzina: plitva prst z mo�no humoznim temnorjavim horizontom

nastala na trdi karbonatni podlagi (apnenec),

- evtri�na rjava prst: prst nevtralne ali bazi�ne reakcije nastala na razli�ni mati�ni

podlagi – bogati z bazami ali karbonati.

��

.��

Glede na razporeditev in višino padavin ter na podlagi temperaturnih zna�ilnosti

lahko definiramo podnebje JZ dela Slovenije, ki je reliefno odprto proti

Jadranskemu morju, za submediteransko. Pokrajine s tem podnebjem imajo

povpre�no temperaturo najhladnejšega meseca nad 0 °C, najtoplejšega pa ve� kot 20

°C, zaradi zadrževalnega u�inka morja pa so oktobrske temperature višje od aprilskih

(Ogrin, 2004, 93).

Neposredna bližina Tržaškega zaliva tako vpliva na dejstvo, da bi lahko temperature

ustrezale nekaterim merilom za pravo sredozemsko podnebje, saj so januarske višje

od 4 °C, julijske pa nad 22 °C. »Razmeroma enakomerna razporeditev padavin �ez

leto, s sekundarnim viškom junija in minimumom pozno pozimi, pa kaže na poteze

zmerno vlažnega podnebja in vpliv celinskega padavinskega režima« (Ogrin, 2004,

94). Padavine so torej tisti poglavitni faktor, ki definira submediteranske zna�ilnosti

tega prostora.

Submediteransko podnebje velja za najbolj toplo, son�no pa tudi najbolj sušno v

Sloveniji, ti dejavniki »ustvarjajo ugodne razmere za rast toploljubnih

submediteranskih rastlinskih združb« (Ogrin, 2004, 94). Sicer se prave sredozemske,

vednozelene združbe v slovenskem Primorju pojavljajo sporadi�no, le kot posamezni

primerki ali v obliki manjših združb na zanje klimatsko in pedološko najbolj ugodnih

rastiš�ih. Tako so posamezni manjši oto�ki sredozemskega rastlinstva nad Ospom

ter na apnen�asti Steni v dolini Dragonje. Na obali in v prisojah termalnega pasu

Slovenske Istre uspeva tudi oljka, obmo�je uspevanja oljke pa je obmo�je

sredozemskega podnebja (Ogrin, 2004).

V grobem lahko gozdno vegetacijo submediteranskega fitogeografskega obmo�ja

razdelimo na dva dela: vednozeleno trdolistno vegetacijo mediteranske makije in

listopadno submediteransko vegetacijo zmerno toplega pasu. To je tudi klimatska

meja, ki nam opredeljuje evmediteran (pravo Sredozemlje) in submediteran.

A��

Med predstavnike prave mediteranske makije, ki uspevajo na manjših, prisojnih

apnen�evih površinah prištevamo: hraste (�rnika), mali jesen, terebint, trilistni

(trokrpi) javor ter vednozelene ovijalke (beluš, šipek, bršljan). Najbolj razširjena

submediteranska listopadna gozdna združba, ki se je razvila na flišnih kamninah, te

zadržujejo vodo in so zato bolj vlažne in hladnejše, je združba �rnega gabra in

puhastega hrasta (Praprotnik, 2004, 188).

Obrežja sladkih in plitvih voda, rek ali potokov so poraš�ena s trsti�evjem, med

katerimi je najbolj zastopan navadni trst, ki lahko poraš�a velike površine na meji

med vodo in kopnim, kadar je prehod zvezan (Praprotnik, 2004, 194). Po besedah

Iztoka Geistra (2006) je trst »najbolj tipi�na rastlina slovenskega primorja, najmanj

tako kot kultivirana oljka ali trta«.

Halofitna ali slanoljubna vegetacija na slovenski obali ima ugodne razmere za

uspevanje, saj je obala flišna, aluvialne doline rek in potokov pa se nadaljujejo v

soline, od katerih so veliki deli tudi opuš�eni in podvrženi naravni sukcesiji. Tako so

se na muljastih polojih in vlažnih solnih poljih razvili pionirski sestoji slanuš

enoletnic (npr. oso�nik), na manj sušnih predelih solin pa nastopa vegetacija slanuš

trajnic (navadni �lenkar, navadna mrežica, lobodovec). Med halofitno vegetacijo se

uvrš�ajo tudi morska mo�virja s prevladujo�im primorskim lanom in klasasto

tavžentrožo; najbolj znan je zavarovan morski travnik med Sv. Katarino in Sv.

Nikolajem v Ankaranu. Poseben tip slanoljubne vegetacije, ki je razvit na izolskem

obmorskem apnencu, na dosegu morskih valov ter v razpokah zidane obale – pomoli,

mandra�i, je zastopan z zna�ilnim predstavnikom obmorskim koprcem (Praprotnik,

2004, 196).

��

��

6��

3. PARENZANA – V�ERAJ

� Pore�anka, Poreška proga, Parenzaner, Istranka, Istrska železnica, vinogradniška

proga, TPC1 (Trieste-Parenzo-Canfanaro) ali preprosto Parenzana, vse to so imena

ozkotirne2 železnice, ki je med letoma 1902 in 1935 povezovala ve�je in manjše

kraje med Trstom in Pore�em.

Slika 1: Kilometrski kamen oz. mejnik z oznako T.P.C.

�Vir: Roselli,G.: Cara Parenzana! Spomini, slike in dokumenti o železniški progi Trst-Pore�. str. 48

»Prihod Južne železnice v Trst leta 1857 ter izjemen razcvet gospodarstva in

prometa, ki ga je vzpodbudilo novo prevozno sredstvo na mehanski pogon, je med

prebivalci Istre sprožilo željo po navezavi polotoka na omrežje cesarskih železnic«

(Roselli, 2002, 9).

�� 1 T.P.C. – oznaka na kilometrskih kamnih ob progi in pomeni Trst – Pore� – Kanfanar. Ker je proga imela stalne izgube, so to oznako v šali imenovali tudi Tassa – Perpetua – Comunale (ve�ni ob�inski davek). (Orbani�, 1993, 57)

2 Ozkotirna železnica - širine tirov ozkotirne železnice znašajo 600 ali 760 mm, nekatere tudi 1000 mm. Standardna širina oz. razdalja med tirnicama v Evropi je 1435 mm. (Spletni vir 19)

+-��

Prvi vlak je tako zapeljal 1. aprila 1902, zadnji 31. avgusta 1935, v teh 33 letih je 18

let železnica delovala pod Avstro-ogrsko, 15 let pa pod Italijo. Proga je predstavljala

glavno prometno žilo med 3 razli�nimi državami, zvezo med mesti in podeželjem ter

nepogrešljiv stik zalednega prebivalstva z mestnimi novitetami. »�eprav majhen in

ozkotiren, je bil to še vedno vlak, simbol napredka, ki bo kon�no odpravil njihovo

podedovano zaostalost« (Roselli, 2002, 100).

Slika 2: Pore�anka v Semedeli

�Spletni vir 2 ��Istranom je Parenzana predstavljala možnost zaslužka, saj je preko nje potekala

blagovna izmenjava izdelkov s podeželja (žito, sadje, zelenjava, jajca, moka, olje,

vino, morska sol, les, kamni iz kamnolomov…) v Trst in ostala ve�ja obalna mesta.

Na dan slovesne otvoritve proge vsem omogo�ili brezpla�no vožnjo z vlakom, za

številne pa je bila to tudi prva in zadnja vožnja, saj so cene vozovnic bile tako

visoke, da preprostim ljudem niso bile dosegljive (Orbani�, 1993, 56).

Posebnost, vezana na progo Pore�anke, je bil piranski tramvaj, ki je med letoma

1912 in 1953 povezoval Piran in Portorož z glavno železniško postajo Pore�anke v

Luciji. Prebivalcem Pirana, kot enega najve�jih istrskih mest in pomembnih

trgovskih središ� tistega �asa, se je zdelo nedopustno, da bi prometni tokovi obšli

mesto, zato so si prizadevali za trasiranje ozkotirne železnice do Pirana.

++��

Ker teren te možnosti ni dopuš�al, so zaprosili dunajsko cesarsko kraljevo železniško

ministrstvo za koncesijo, ki je dovoljevala izgradnjo tramvajske proge med Piranom

in Lucijo.3 Sprva so dobili motornik na parni pogon, kasneje trolejbusno linijo,

vendar ne ena ne druga se nista obnesli zaradi makadamske ceste, po kateri je bila

vožnja neudobna. Tako so v za�etku leta 1912 dobili tramvajsko progo dolgo 5447

m, ki je imela isto tirno širino kot Pore�anka (Orbani�, 1993, 60).

Slika 3: Pirana -Tartinijev trg s tramvajem Razglednica

�Spletni vir 16 ��

3.1. Potek trase Parenzane

� Trasa železnice, ki je bila dolga 123 km, je bila izredno razgibana, »predvsem

zaradi neugodne sestave tal, potrebe po povezovanju velikega števila krajev v

zaledju, pre�kanja ozkih dolin in izogibanja ve�jih vzpetin« (Roselli, 2002, 58).

Proga se je pri�ela ob morju na postaji Sv. Andreja v Trstu in se zaklju�ila ob morju

v Pore�u na postaji, ki je bila zgrajena tako, da bi se lahko proga nadaljevala do

Kanfanarja, kar pa ni bilo nikoli realizirano. Na svoji poti se je iz najnižje to�ke, 2 m

n.v. pri Kopru (Semedela) in Trstu (Milje), povzpela do najvišje to�ke, 293 m n.v.

pri Grožnjanu s povpre�no hitrostjo 25 km/h.

�� Spletni vir 17

+��

Številni ovinki in vzponi so zelo upo�asnili njeno potovanje, ki tako ni doseglo ve�je

hitrosti od 31km/h in je z vsemi postanki trajalo dobrih 7 ur.

Pri ve�jih vzponih oziroma najbolj strmih odsekih je prišlo celo do tega, da so morali

potniki izstopiti in sami potiskati vlak naprej; eden takšnih ve�jih vzpetin je še danes

zelo lepo viden na savudrijskem krasu nasproti Se�oveljskih solin. Trasa je bila

speljana skozi 8 predorov, ki so v skupni dolžini merili kar 1530 m, najdaljši med

njimi - Valeta (544 m), ki je povezoval Strunjan s Portorožem. Mostovi so bili

prilagojeni skromnim vodnim tokovom severovzhodnega dela istrskega polotoka;

tako je 11 mostov pre�kalo vodne tokove: Glinš�ico, Osapsko reko, Rižano,

Dragonjo in Mirno z njihovimi pritoki in kanali. Poleg 6 viaduktov, ki so potekali

predvsem v zaledju, je bilo zgrajenih tudi veliko priobalnih kamnitih nasipov,

podhodov, izkopov (Roselli, 2002,60 - 63).

Slika 4: Karta celotne trase Parenzane iz za�etka 20.st.

�Spletni vir 2

+��

Železnica je po celotni dolžini prešla 35 postajališ�, ki so bila zgrajena iz materialov

zna�ilnih za pokrajino, v katerih so se nahajali. Pri gradnji so upoštevali estetskost,

funkcionalnost in pravila, ki so veljala za avstro-ogrske državne železnice. Postaje so

bile razvrš�ene v 3 kategorije: postaja prve kategorije je imela stanovanja za ve�

uslužbencev železnice, �akalnice in sanitarije za potnike, postaja druge kategorije je

imela le stanovanje za na�elnika postaje in vežo namesto �akalnice, postaje tretje

kategorije pa so imele samo svetilko in napis z imenom kraja. Zaradi dolgih vzponov

so vlaki potrebovali veliko vode za parne lokomotive4, zato so bili ob poti postavljeni

tudi vodni zbiralniki. Vagoni vlaka so bili tovorni, prtljažni, potniški (s 30 sedeži);

slednji niso imeli sanitarij, razsvetljava je delovala na petrolej(Roselli, 2002, 73-93).

Slika 5: Postaja Dekani - danes preurejena v stanovanjsko poslopje

�Foto: K. Georgijevi�

Vožnja s Parenzano je bila draga, tako so si potovanje z njo lahko privoš�ili le

premožnejši sloji, visoke cene vozovnic in pomanjkanje potnikov, so se odražale tudi

v vedno ve�jih letnih izgubah. Vlak je tako zaživel le ob raznih kulturnih prireditvah,

verskih dogodkih in politi�nih sre�anjih, saj so bile ob teh priložnostih cene vstopnic

znižane5.

�� 4 Sprva so bile lokomotive tipa U, kasneje tipa P, nazadnje pa tipa P Italiana (Roselli, 2002,91)�5 Spletni vir 16

+��

Istrska železnica se je ves �as poslovanja soo�ala s težavami; velike izgube, nove

konkuren�ne oblike prevoza (avtobus), spremembe lastništva ter gradnja rafinerije v

Žavljah, ki je zasedla del proge pa so zadale odlo�ilni udarec, ki je privedel do

ukinitve proge (Orbani�, 1993, 58).

»Ostati brez železnice je pomenilo nazadovati. Bole�ina je bila toliko ve�ja, ker je v

zahodnem delu Istre živelo veliko italijanskega prebivalstva, ki ni imelo dobre

prometne povezave s Trstom« (Orbani�, 1993, 50).

Tako je bila ve�ina lokomotiv in vagonov po umiku iz prometa razrezana v staro

železo, nekatere lokomotive so bile premeš�ene na proge v Bosno in Avstrijo, ena

lokomotiva pa je celo ohranjena v milanskem tehniškem muzeju.

Vsekakor pa se še danes ohranja mit o demontaži starih tirnic in prevozu le teh z

ladjami do Abessinije, kot istrska ljudska legenda.

+@��

4. PARENZANA – DANES

� Danes je "Pot zdravja in prijateljstva", ki je speljana po trasi nekdanje ozkotirne

železniške proge Parenzane, skoraj v celoti preurejena v kolesarsko rekreacijsko pot.

Uporabljajo jo tako doma�ini kot turisti z namenom rekreacije (kolesarstvo, rolanje,

tek, pohodništvo) ali zgolj za sprostitev.

�

Slika 6: Parenzana - Pot zdravja in prijateljstva (slovenski del trase)

�Spletni vir 14

� Projekti treh obalnih ob�in, ki so bili vezani na revitalizacijo in izgradnjo

turisti�nih in rekreacijskih poti v Slovenski Istri, so se pri�eli že v letih 1997/98, v

okviru programa Phare CBC. V tem �asu se je porodila ideja o revitalizaciji stare

železniške proge Trst – Pore� v rekreacijske in turisti�ne namene, s poudarkom na

kolesarjenju, pohodništvu, rolanju.

+,��

Prva pobuda je prišla s strani Društva za zdravo življenje Koper, ki so projekt

poimenovali "Pot zdravja in prijateljstva", idejni o�e projekta pa je bil gospod

Klement Knez (Bratož, 2002). Pri Mestni ob�ini Koper so to pobudo hitro sprejeli,

jo vklju�ili v projekte tematskih poti po Slovenski Istri ter jo uspešno prijavili leta

2001 na razpis za male projekte, ki so bili sofinancirani iz programa Phare CBC.

Hkrati je v tem obdobju potekalo vklju�evanje Parenzane v nastajajo�o državno

mrežo primarnih kolesarskih poti v Sloveniji, kot predstavnico ene glavnih

kolesarskih arterij v Slovenski Istri.

Slika 7: Pot zdravja in prijateljstva – kolesarsko rekreativna pot

Foto: K. Georgijevi�

»Regijski projekt "Poti zdravja in prijateljstva" treh obalnih ob�in, je leta 2003 ob

svetovnem dnevu okolja v Bruslju, prejel visoko �etrto nagrado evropske zelene poti

– Europe Greenways. Parenzana je bila edini slovenski, od 36 projektov iz 12

evropskih držav, ki so se potegovale za prestižno nagrado evropske komisije«

(Šuligoj, 2003, 6). Po besedah Igorja Vu�i�a, tedanjega direktorja koprske lokalne

turisti�ne organizacije in predstavnika ob�ine Koper, »nagrada sicer ni prinesla

neposrednih denarnih u�inkov, vendar je veliko pripomogla k nadaljnjemu

sodelovanju in pridobivanju finan�nih sredstev pri pristojnih evropskih skladih«.

+.��

»Nedvomno pa je bil najpomembnejši mejnik pri realizaciji ideje in projekta storjen

leta 2000, s podpisom Pisma o nameri, s katerim se je 17 županov ob�in, v katerih

poteka trasa Pore�anke, zavezalo k realizaciji skupnega projekta – vzpostavitvi

mednarodne kolesarske povezave "Parenzana - Pot zdravja in prijateljstva"« (Bratož,

2002). Osnovni namen projekta, ki so ga, poleg obalnih ob�in podprli tudi hrvaški in

italijanski partnerji, je bil zaš�ita trase pred nadaljnjo pozidavo in urbanizacijo ter

preureditev za namene športa, rekreacije in turizma.

Glavni cilj projekta "Poti zdravja in prijateljstva" je ta, da bi Parenzana predstavljala

samostojno in primarno kolesarsko pot, ki bi potekala preko slovenskega ozemlja in

se navezovala na hrvaško ter italijansko stran, obenem pa služila širokemu namenu

rekreacije v povezavi s turisti�nimi elementi ob njej (Bratož, 2002).

Pri rekonstrukciji trase se je poleg obnove cestiš�a in opreme z ustreznimi znaki ter

informacijskimi tablami, upoštevalo dejstvo, da se ohrani trasa pred nadaljnjim

urbaniziranjem, na odsekih trase, ki so že pozidani, pa se vzpostavi nova povezava.

Obnova je potekala na obmo�ju vseh treh ob�in, pri tem je sodelovala tudi kolesarska

sekcija Obalno planinskega društva Koper.

V okviru 1. faze realizacije del, ki so potekala na trasi, so zgradili most �ez reko

Rižano, postavili paviljon s staro lokomotivo v Izoli, obnovili dele trase pri tunelih

Šalet in Valeta.

Slika 8: Lokomotiva P. 3 postavljena na ogled v Izoli


+A��

Eden glavnih akterjev pri za�etnih realizacijah idej je bil gospod Marjan Kralj,

izolski umetnik in pobudnik Muzeja Parenzane. Ta je s pomo�jo Sre�ka Gomba�a

dodatno opremil in pripravil razstavo o ozkotirni železnici, ki je še danes na ogled v

Izoli. Muzej predstavlja zgodovino, zna�ilnosti in zanimivosti vlaka, ki je pred sto

leti povezoval kraje med Trstom in Pore�em. Marjan Kralj je prav tako avtor spletne

strani6 o "Parenzana – pot zdravja in prijateljstva" ter zgoš�enke o Parenzani.

Slika 9: Muzej Parenzana v Izoli


Leta 2002 so s proslavo, simpozijem in razstavo obeležili stoletnico otvoritve istrske

ozkotirne železnice. Ob tej priložnosti je izšel tudi prevod knjige "Cara Parenzana" s

spremljajo�o zgibanko v ve� jezikih. Vojko Tominc pa je izdelal logotip "Pot zdravja

in prijateljstva", ta se pojavlja na vseh rumenih ozna�evalnih tablah, ki so postavljene

ob poti. Ob tem jubileju je bila na slovenski strani zagotovljena prevoznost ve�jega

dela trase, zgrajeni in ozna�eni so bili tudi krajši odseki samostojnih kolesarskih poti

(Andrej�i�, 2005).

Projekt je dosegel pri�akovanja in zastavljene cilje - iz stoletnega spanja je namre�

zbudil staro opuš�eno progo. Želja je, da se jo kot tako ohranja in zavaruje, predvsem

pa nameni za žlahtne namene: zdravju in druženju. S temi cilji se bodo obnavljali in

utrjevali vezi med sosedi na isti na�in, kot je to pred sto leti opravljala železnica od

Trsta do Pore�a (Bratož, 2002).

�� ,�Spletni vir 6�

+6��

4.1. Kategorizacija kolesarske poti D-8 in Parenzana II – projekt �ezmejnega

sodelovanja

Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 26/97) dolo�a, da je kolesarska pot s

predpisano prometno signalizacijo ozna�ena, samostojna javna cesta, namenjena

izklju�no prometu kolesarjev. Na�eloma poteka v prijaznem okolju, samostojno in

odmaknjeno od ceste za motorni promet.

Po Uredbi o kategorizaciji državnih cest, ki ga je leta 1998 potrdila Vlada RS, se

kolesarske poti kategorizirajo, kot ostale javne ceste, po vzorcu daljinskih (DK),

glavnih (GK) in regionalnih (RK) kolesarskih poti.

Kolesarska pot Parenzana se po tej kategorizaciji uvrš�a med daljinske kolesarske

povezave (DK) z eviden�no številko D-8. Za daljinske kolesarske povezave je

zna�ilno to, »da omogo�ajo povezavo z omrežjem evropskih kolesarskih smeri in

omogo�ajo tranzit skozi Slovenijo« (Andrej�i�, 2005, 19).

Slika 10: Kategorizacija Parenzane - daljinska kolesarska cesta z oznako D-8


Leta 2003 so obalne ob�ine z Ministrstvom za promet uredile medsebojna razmerja

pri izvedbi državne kolesarske povezave D-8 od mejnega prehoda Škofije do

mejnega prehoda Se�ovlje, v dolžini 31,4 km.

�-��

�

Omrežje kolesarskih povezav zagotavlja varno, zdravo in udobno uporabo kolesa za

zadovoljevanje vsakodnevnih potreb dela in bivanja, rekreacijskih in športnih potreb,

dostopa do najpomembnejših turisti�nih obmo�ij ter obmo�ij naravnih znamenitosti v

Sloveniji. Z zmanjšanjem motornega prometa pa je možno ustvariti obmo�ja za

sprostitev in rekreacijo, ki jih prav kolesarjenje najbolj omogo�a. Obiskovalce se na

okolju prijazen na�in pripelje do zaš�itenih obmo�ij, tako da kolesarske poti ne

posežejo grobo v prostor, temve� ohranjajo �im ve� vrednot obstoje�e krajine in

poudarjajo lepote narave (Andrej�i�, 2005, 52).

�Slika 7: Logotip operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013

Spletni vir 12

�Operativni program �ezmejnega sodelovanja Slovenija�Hrvaška 2007�20137 (OP) je

razvojni program, ki sta ga skupaj pripravili Slovenija in Hrvaška z namenom, da bi

to �ezmejno obmo�je postalo izjemno konkuren�no. S tem bi se ustvarili trajnostni

življenjski pogoji ter dobrobit prebivalcev tega obmo�ja, z upoštevanjem razvojnih

priložnosti in potencialov, ki izhajajo iz skupnih �ezmejnih ukrepov. Program je

sofinanciran iz Evropske unije (EU) v okviru Instrumenta predpristopne pomo�i

(IPA). IPA je nov pravni in finan�ni instrument Evropske unije, ki se uporablja za

države kandidatke in potencialne države kandidatke ter države �lanice, ki sodelujejo

v �ezmejnih programih s temi državami. S tem novim instrumentom je omogo�eno

sodelovanje držav, ki so zunaj meja EU in tako vzpostavijo skupen program, za

katerega veljajo natan�no dolo�ena pravila, s �imer so ustvarjeni osnovni pogoji za

razvoj pravih �ezmejnih projektov.

�� 7 Spletni vir 12

�+��

Tako so tri obalne ob�ine – Mestna ob�ina Koper, Ob�ina Izola in Ob�ina Piran v

sodelovanju s hrvaškimi partnerji - mesto Pore�, mesto Buje, Ob�ina Vižinada,

Ob�ina Oprtalj ter vodilni partner Istrska županija, uspešno prijavile na ta razpisni

program skupni projekt Parenzana II.

V zvezi z vsebino in potekom projekta, že realiziranimi in predvidenimi dejavnostmi,

partnerskem sodelovanju ter vizijah za v prihodnje, je bil, v sklopu raziskovalnega

naloge, izveden pogovor z dvema slovenskima partnerjema. Tako sta, po predhodno

pripravljenem vprašalniku, predstavnika iz Mestne ob�ine Koper in Ob�ine Piran8

podala odgovore, ki so interpretirani v nadaljevanju in v grobem orisujejo glavne

poteze današnjega stanja poti Parenzana.

Predstavitev dosedanjih dejavnosti v okviru projekta Parenzana I: Leta 2006 se

je v sklopu Operativnega programa INTERREG IIIA SLO-HU-CRO pri�elo urejanje

kolesarske poti v okviru prijavljenega projekta Parenzana I. Dejstvo, da je bil vodilni

partner projekta Mestna ob�ina Koper, je botrovalo k temu, da je bilo ve�

realiziranega na slovenski strani. Takrat se je razvil koncept "Parenzana – pot

zdravja in prijateljstva", ki je vklju�eval: realizacijo zunanje podobe poti slovenske

trase – ureditev novih odsekov (primer v piranski ob�ini, kjer se je na novo uredila z

ustreznimi po�ivališ�i in informacijskimi tablami makadamska cesta, ki danes

obkroža Krajinski park Se�oveljske soline), opremljenost z ustrezno infrastrukturo

(rumene ozna�evalne table, horizontalne in vertikalne ozna�be z napisom "Pot

zdravja in prijateljstva"), otvoritev Muzeja Parenzana in postavitev lokomotive P. 3 v

Izoli, izdaja knjige "Železnica za vse �ase", DVD in brošure z zemljevidom poti ter

razvoj študij in raziskav za nadaljnji razvoj poti.

Predstavitev glavnih ciljev projekta Parenzana II: Projekt Parenzana II, ki

predstavlja nadgradnjo projekta Parenzana I, je bil prijavljen na Operativni

program �ezmejnega sodelovanja Slovenija�Hrvaška 2007�2013, z namenom oživitve

koncepta Poti zdravja in prijateljstva.

�� 8 Ob koncu pogovora s predstavnikom Ob�ine Piran, sem iz njegove strani prejela vprašalnik, ki so ga pripravili slovenski in hrvaški partnerji v okviru dejavnosti povpraševanja o prepoznavnosti Parenzane. Izpolnjen vprašalnik je priložen ob koncu raziskovalne naloge.

��

Prednostni razlogi, ki so privedli k priklju�itvi partnerjev v projekt, so bile, poleg

utrjevanja �ezmejnega sodelovanja, tudi ve�je možnosti razvoja obmejnega prostora

s konkretnimi in izvedljivimi investicijami, ki bi privedle do vidnih rezultatov in

izboljšanj na ve� podro�jih.

V okviru Parenzane II je bilo konkretno realiziranega predvsem na podro�ju

ureditve okolice: v ob�ini Piran - s postavitvijo novih ozna�evalnih tabel (2 ve�ji

vsebinski, 3 manjše usmerjevalne) na Sen�ni poti v Portorožu in zaklju�ena je prva

faza postavitve t.i. "inteligentne kolesarnice" na Forna�ah pri Piranu9. Postavitev

prej omenjene kolesarnice je predvidena tudi v Mestni ob�ini Koper na glavni

železniški postaji. Tako kot v Piranu, so bile tudi tu postavljene nove ozna�evalne

table oziroma so izvedli preplastitev starih. Poleg tega sta bili urejeni 2 po�ivališ�i v

Bertokih in Škofijah, v zadnji fazi ureditve pa je odsek poti pri Lami v Dekanih.

Prav tako so bile v sklopu projekta izvedene dodatne dejavnosti (delavnice

izobraževanje, te�aji) pri katerih so sodelovali tako slovenski kot hrvaški partnerji,

med njimi tudi oba sogovornika. V sklopu projekta "Bicy" sta se udeležila dvodnevne

delavnice - ekskurzije v Avstriji (Salzburg z okolico), kjer so se udeleženci seznanili s

primeri dobre prakse – "bike-bed" oblike turizma, ki je na avstrijskem že dobro

ute�ena praksa, pri nas je še v povojih. Konkretne ideje in nasveti, pridobljeni na

delavnicah, so pripomogli k uspešni in efektivni nadaljnji realizaciji projektnega

dela, pri �emer, poudarja sogovornica iz Mestne ob�ine Koper, je bistvenega

pomena predvsem sprememba na�ina razmišljanja glavnih akterjev v turizmu. Ti so v

slovenskem prostoru še vedno ozko omejeni na klasi�ne/tradicionalne oblike turizma

(hoteli, zdraviliš�a, najem apartmajev) in še niso tako odprti za nove/alternativne

oblike, kot je »bike-bed«. Po njenem mnenju bi temelje novih razli�ic turizma lahko

postavili le akterji, ki bi imeli iste prioritete, vrednote, npr. ljubitelji neokrnjene

narave, športniki, kolesarji.

�� 9 Sledi še pridobivanje potrebnih dokumentov in soglasij za vzpostavitev aktivacije kolesarnice, ko bo možna ne samo izposoja koles, temve�, v bodo�e, tudi nalaganja interaktivnih informacij in zemljevidov iz info kioskov na prenosne ra�unalnike in mobilnike.�

��

Navezujo� na temo akterjev v turizmu je sogovornik iz Pirana podal zelo nazorno

primerjavo odnosa slovenskih turisti�nih akterjev do nadaljnjega razvoja

Parenzane. Hrvaški hotelirji so bolj odprti za novosti in zato kažejo veliko interesa

za razvoj novih oblik turizma, med katere zagotovo sodi kolesarski turizem. Zato

dojemajo Parenzano kot turisti�ni produkt, iz katerega ho�ejo iztržiti �im ve�. Po

drugi strani pa opaža, da so slovenski obalni hotelirji usmerjeni predvsem na razvoj

hotelskih uslug (konferen�ne dvorane, wellness centri, hotelski programi prireditev

in zabav, igralništvo..), na tak na�in pa zadržijo goste znotraj svojih kompleksov. O

razli�nem dojemanju Parenzane ter na�inih revitalizacije na slovenskem oz.

hrvaškem delu, je imela pripombe tudi piranska sogovornica. Po njenem mnenju je

percepcija o nadaljnjem razvoju poti druga�na, saj so na hrvaški strani usmerjeni

predvsem v turizem in zaslužek, medtem ko jo na slovenski strani še vedno smatrajo

le kot rekreativno športno stezo. Eden od razlogov, zakaj se hrvaški partnerji bolj

osredoto�ajo na razvoj kolesarskega turizma je morda tudi ta, da je njihov del kar

dvakrat daljši od slovenskega in posledi�no nudi ve�je možnosti.

Zgoraj omenjena dejstva predstavljajo pomembno izto�nico za nadaljnjo diskusijo

oziroma razmišljanje o razvoju današnjega obalnega turizma. Opazen je torej vse

bolj pogost trend samozadostnosti hotelske ponudbe, ki privede do tega, da gost ne

izkazuje interesa do dodatnih aktivnosti izven hotelov. V primeru, da se to zanimanje

pojavi, pa jim ti nudijo le klasi�ne oblike turisti�nih ogledov nekaj najbolj tipi�nih

obalnih znamenitosti ( npr. kulturne prvine Pirana, nakupovanje v trgovskih centrih v

Kopru, kulinari�no obarvan obisk agroturizma v zaledju). Tako se hitro zgodi, da se

zaradi pomanjkanja novih/inovativnih alternativ programov turisti�nih organizacij in

hotelov, ponudba prosto�asnih aktivnosti zelo skr�i in privede do tega, da je

naslednja to�ka na seznamu predlogov aktivnosti za hotelske goste tujina (Trst,

Benetke) oziroma tipi�ne slovenske turisti�ne to�ke (Lipica, Postojna, Ljubljana,

Bled). Za ohranitev hotelskih in ostalih gostov na obali je torej nujna priprava

oziroma obogatitev dodatne turisti�ne ponudbe, ki vklju�uje predvsem lokalne

naravne in kulturne dragocenosti. Pobliže bo orisan ta problem v poglavju

prepoznavnosti Parenzane in vrednot ob njej.

��

Primer izobraževanja v okviru projekta Parenzana II za usposabljanje Bike

rangerji: Mesto Buje je junija 2010 organiziralo in financiralo te�aj za kolesarske

vodi�e, na obmo�ju Parenzane, z namenom izobraževanja štirih specializiranih in

licenciranih kolesarskih vodi�ev, od katerih sta dva državljana Republike Slovenije

in dva državljana Republike Hrvaške. Hrvaška kolesarska zveza je udeležencem

te�aja po kon�anem usposabljanju izdala uradno licenco za kolesarskega vodi�a po

Parenzani. Na hrvaškem delu proge že sodelujeta oba kandidata, državljana

Republike Hrvaške v okviru pilotnega projekta "Bike-rangerji", kot kolesarska

vodi�a sta zadolžena za vodenje kolesarjev po Parenzani, nudenje pomo�i

kolesarjem v primeru težav, spremljanje stanja kolesarske steze ter po potrebi

izvedbo manjših posegov na njej.

Tokrat je vodilni partner projekta hrvaška Istrska županija, zato je tudi ve�ji del

investicij, ki so bile predvidene v projektu, izveden na hrvaškem delu (asfaltiranje le

dolo�enih odsekov poti, z namenom ohranjanja �im bolj naravne podobe poti;

prenova muzeja Parenzana v Livadah, postavitev ozna�evalnih tabel, razsvetljave na

urbanih predelih ter zaš�itnih ograj na mostovih in nevarnih odsekih poti). Vodilno

partnersko vlogo pa ima, po besedah obeh sogovornikov, tudi bistven vpliv na zelo

uspešno izvajanje projekta. Predstavnik Istrske županije – Martin �otar, je namre�

vnet kolesar in ima veliko izkušenj na podro�ju kolesarstva ter kolesarskega turizma.

V tem kontekstu je bilo v nadaljevanju postavljeno vprašanje o sodelovanju s

hrvaškimi partnerji. Tudi pri tem, sta oba sogovornika bila enotnega mnenja, da je

sodelovanje zelo dobro, pohvalno, hrvaški partnerji izkazujejo veliko odzivnost,

pomo�, vse to pa je privedlo tudi do pozitivnih rezultatov. Tudi jezikovno

sporazumevanje ne predstavlja ve�jih težav, saj vodilni partner razume in

komunicira tudi v slovenš�ini.

V zvezi s sodelovanjem z italijansko stranjo sta bila sogovornika mnenja, da so še

v fazi za�etnega dogovarjanja, kjer je še veliko negotovosti, saj iz njihove strani ni

zaznati ob�utnega interesa na podro�ju revitalizacije italijanskega dela proge.

�@��

Prav tako sta oba sogovornika našla skupno to�ko pri vprašanju o sodelovanje med

slovenskimi partnerji, kjer sta se strinjala, da je sodelovanje med Ob�ino Piran in

Mestno ob�ino Koper zelo uspešno, po drugi strani pa Ob�ina Izola kaže manj

zanimanja za aktivno sodelovanje pri projektu. Predstavnik Ob�ine Piran je tako

pripomnil, da je sodelovanje partnerjev pri izvajanju projektov klju�nega pomena, a

da žal prihaja do nesporazumov z izolsko ob�ino.10

Na koncu je potekal pogovor o nadaljnjih projektih, preu�itvi možnosti o Parenzani

III, vizijah za prihodnje razvojne možnosti poti in njene neposredne okolice.

Sogovornika sta bila vsekakor optimisti�na in sta predstavila že nove na�rte, ki bi

prišli prav pri prijavah na nove razpise – eden takih primerov je nov odsek trase v

Ob�ini Piran okrog polotoka Se�a po divji plaži ob sedanji novonastali pešpoti.

Sogovornik iz Pirana je opomnil na nujnost vklju�itve Parenzane v turisti�ne

programe vodenja po obalnih mestih in zaledju ter na ve�ji poudarek na kolesarskem

turizmu. Predstavil je idejo Parenzane kot dodatne ponudbe, nadgradnje oziroma

oblikovanje nove tržne vrednosti v obalnem turizmu. Sogovornica iz Kopra je

omenila, da bi lahko prav pot Parenzana v bodo�e pove�ala ozaveš�anje lokalnih

prebivalcev, doma�ih in tujih gostov o kulturi kolesarstva ter zanimanje za lokalne

naravne danosti.

4.2. Stanje Parenzane danes

�

Po teritorialni razdelitvi celotne poti Parenzane - ta v celoti meri 123 km -

pripada slovenskemu delu trase, ki poteka od mejnega prehoda Škofije do mejnega

prehoda Se�ovlje, 32 km; Italiji 13 km, Hrvaški pa 78 km.

Pregled stanja na terenu je privedel do naslednjih ugotovitev oziroma spoznanj: Pot

je skoraj v celoti speljana po relaciji nekdanje trase ozkotirne železnice, z izjemo

obmo�ja Izole, kjer je izveden obvoz po novi relaciji zaradi poselitve in gradnje

objektov na delu, kjer je neko� vozil vlak. Nekaj preusmeritev današnjega poteka

poti je bilo zaradi urbanizacije prostora izvedenih tudi na obmo�ju Portoroža oziroma

naselja Lucija. �� +-�Nesodelovanje iz izolske strani je bilo tudi pri pridobivanju odgovorov za pri�ujo� vprašalnik.�

�,��

Slika 11: Vhod v tunel Šalet nad Izolo


Ve�ji del poti (95 %) je asfaltiran, preostanek (cca. 4 km) poteka po makadamski

cesti, na zadnjem odseku poti pred hrvaško mejo, ki je speljan okrog Krajinskega

parka Se�oveljske soline, od vhoda v park na Se�i do nekdanjega premogovnika

rjavega premoga pri letališ�u Portorož. Omenjen del poti je tudi najbolje urejen, saj

se ponaša z urejenimi po�ivališ�i z lesenimi klopmi, z eko-otoki namenjenimi

lo�enemu zbiranju odpadkov ter številnimi informacijskimi in pojasnjevalnimi

tablami. Opazovanje na terenu privede tudi do sklepa, da je ta del poti tudi eden med

najbolj obiskanimi. Med obiskovalci je najve� doma�inov, ki se v jutranjih in

ve�ernih urah, še najve� pa ob koncu tedna, ukvarjajo z rekreacijo – sprehodi,

nordijska hoja, tek in kolesarjenje. Mirno in �isto okolje, ki je v neposredni bližini

zavarovanega obmo�ja krajinskega parka, je tudi eden od dejavnikov, ki vpliva na

vse ve�jo pogostost tudi tujih obiskovalcev.

�.��

Slika 12: Del poti, ki je speljan po Strunjanski dolini


Podobna slika se kaže tudi na relaciji, ki je speljana na obmo�ju Kopra od Dekanov

do Škocjanskega zatoka ter po Strunjanski dolini, vklju�no s Krajinskim parkom

Strunjan. Tu je namre� pot oddaljena od glavnih prometnic in je zaradi tega tudi bolj

varna, poleg tega pa je prisotnega manj hrupa ter onesnaženosti zraka.

Dobršen del poti (cca. 8 km), ki je speljan ob morju, ob cesti, ki povezuje Koper z

Izolo, je prav tako zelo dobro obiskan. Zaradi asfaltne podlage je na tem delu

omogo�eno, poleg teka in kolesarjenja, tudi rolanje, po drugi strani pa je opazen

vedno ve�ji porast motoristov. Eden glavnih razlogov za veliko frekvenco obiska pa

ni samo možnost rekreacije, temve� tudi vsakodnevna medkrajevna migracija v šolo

oziroma na delovno mesto.

�A��

Slika 13: Priobalna trasa med Koprom in Izolo


Zaradi širjenja mest oziroma naselij je pot, z nekaj deviacijami, speljana ve� ali manj

po urbaniziranih predelih, zato je tudi temu primerno urejena: mestna osvetljava,

vertikalna (npr. prometne table D-8) in horizontalna signalizacija (npr. rumen napis

"Pot zdravja in prijateljstva"), turisti�ne informacijske table, krajevni smerokazi.

Slika 14: Kolesarska pot Parenzana s predpisano prometno signalizacijo


�6��

Posebnost med pojasnjevalnimi tablami so vsekakor zna�ilne rumene table, ki so bile

izdelane v sklopu projekta "Pot zdravja in prijateljstva" in predstavljajo v sliki in

besedi zgodovinska dejstva o ozkotirni železnici.

Te so postavljene ob zna�ilnih to�kah, ki nakazujejo nekdanjo prisotnost železnice na

tem obmo�ju: ob tunelih Šalet v Izoli in Valeta v Strunjanu, ob nadvozih v

Portorožu, mostu nad Rižano, železniški postaji v Kopru, mandra�u v Semedeli, ob

nekdanjih železniških postajah v Dekanih, Kopru, Izoli in Luciji. Ker pa pot ne

povezuje samo krajev in mest, temve�, kot že zgoraj omenjeno, tudi ve� zavarovanih

obmo�ij ter naravnih znamenitosti, so ob njih postavljene pojasnjevalne table, ki so

jih v ta namen postavile institucije za varovanje narave. Slednje bodo podrobneje

predstavljene v nadaljevanju naloge.

Slika 15: Pojasnjevalna tabla iz projekta "Poti zdravja in prijateljstva"

� ��Foto: K. Georgijevi� �

�-��

5. NARAVNE VREDNOTE

»Naravne lepote, naravne znamenitosti, naravne redkosti, naravna dediš�ina;

izrazi so se spreminjali, deli narave, ki so bili kot taki prepoznani, pa so ostajali isti

in so od leta 1999 po Zakonu o ohranjanju narave, prepoznani, strokovno definirani

in evidentirani kot naravne vrednote (Berginc, 2006, 35).

Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediš�ino, ki sestavljajo živo in neživo

naravo, redki, dragoceni in znameniti naravni pojav, biotska bogastva ter druge

vrednote, zlasti lepote in privla�na okolja za utrjevanje zdravja, naravno obmo�je ali

deli naravnega obmo�ja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava, ki so pomembni

za znanstvene in raziskovalne namene in jih je zato potrebno varovati za dobro

sedanjih generacij in zanamcev.

Tako med naravne vrednote prištevamo: geološke pojave, minerale in fosile ter

njihova nahajališ�a, površinske in podzemske kraške pojave, podzemske jame,

soteske in druge geomorfološke pojave, ledenike in ostale oblike ledeniškega

delovanja, izvire, slapove, brzice, jezera, barja, potoke in reke z obrežji, morske

obale, rastlinske in živalske vrste - njihove izjemne osebke ter njihove življenjske

prostore, ekosisteme, krajine ter oblikovana narava (Lah, 2002).

Po Pravilniku o dolo�itvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, 111/04 in

70/06) se vrednemu delu narave podeli status naravne vrednote, državnega ali

lokalnega pomena. Tako razglašene naravne vrednote se potem delijo na naravne

vrednote državnega pomena ter naravne vrednote lokalnega pomena. Državnega

pomena so tiste naravne vrednote, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen in za

katere je pristojna država. V to skupino sodijo prav tako vse naravne vrednote znotraj

zavarovanih obmo�jih, ki jih je ustanovila država ter podzemne jame. Preostale so

lokalnega pomena in jih varuje lokalna skupnost.

�+��

Po zadnjih podatkih registra naravnih vrednot, s katerim upravlja Agencija RS za

okolje iz leta 2010, ima status naravne vrednote 14.970 vreden del narave, od tega

5887 naravnih vrednot ter 9083 podzemnih jam. Vse podzemne jame so državnega

pomena, med ostalimi naravnimi vrednotami pa jih je 2106 (35,77 %) državnega

pomena in 3781 (64,23 %) lokalnega pomena.

�

Naravne vrednote so poimenovane z lastnim imenom ali pa je njihovo ime

oblikovano tako, da se izbere najbližje krajevno ime, kateremu se z vezajem doda

informativno pojasnilo o naravni vrednoti (zvrst, geografska lega ali vrednostna

lastnost) (Berginc, 2006, 39).

V 4. �lenu Pravilnika o dolo�itvi in varstvu naravnih vrednot je definirano, da se

geografska lega naravnih vrednot natan�no opredeli z Y in X Gauss-Krugerjevima

koordinatama ter kartografsko. Na�eloma so ti podatki dostopni javnosti, z izjemo

primerov, ko se za ob�utljive naravne vrednote, z namenom prepre�itve ogrožanja,

koordinate zaokrožijo na 5 km, oznaka pa se posploši. To se stori v primeru, ko bi

lahko prisotnost ljudi ogrozila naravno vrednoto (majhna rastiš�a, nahajališ�a

fosilov, mineralov) ali pa, ko je doti�na naravna vrednota zanimiva za zbiratelje,

preprodajalce, trgovce (npr. leš�urji v travniku pozejdonk v Žusterni).

5.1. Vrste naravnih vrednot, ozna�evanje in varstvo

Zvrsti naravnih vrednot so dolo�ene zaradi ve�je preglednosti. Tako nam

podatek o njeni zvrsti dodatno pojasnjuje v katero okvirno podro�je delovanja

osnovnih naravoslovnih ved sodi naravna vrednota (Skoberne, 1988, 13).

O zvrsteh naravnih vrednot govori posebna uredba, ki jo je izdala Vlada RS: Uredba

o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02 in 67/03 - Ministrstvo za okolje,

Ljubljana). V 3. �len te uredbe so natan�no definirane zvrsti naravnih vrednot, ki

se dolo�ajo na podlagi lastnosti naravnih vrednot, pri �emer se upoštevajo zlasti

zna�ilnosti naravnih pojavov in naravnih oblik:

��

a) Površinska geomorfološka naravna vrednota

Površinska geomorfološka naravna vrednota je del narave, ki je iz vidika

zemeljskega površja izjemen, tipi�en, kompleksno povezan, ohranjen, redek,

znanstveno-raziskovalno ali pri�evalno pomemben in se v naravi pojavlja zlasti kot

kraška površinska oblika (žlebi�, škraplja, vrta�a, uvala, kotli�, udornica, draga,

kraško polje, kraški ravnik, kraška planota), ledeniška reliefna oblika (ledeniška

morena, krnica, balvan, ledeniška dolina, grbina, prag), re�no-denudacijska oblika

(korito, soteska, re�na terasa, poplavna ravnica, vršaj), poligenetska reliefna oblika

(vrh, gorski greben, sleme, otok, skalne oblike, kot so naravni most/okno, stena,

skalni osamelec) ali obalna reliefna oblika (klif, abrazijski spodmol).

b) Podzemeljska geomorfološka naravna vrednota

Podzemeljska geomorfološka naravna vrednota je del narave, ki je iz vidika

podzemnih jam izjemen, tipi�en, kompleksno povezan, ohranjen, redek, znanstveno-

raziskovalno ali pri�evalno pomemben in se v naravi pojavlja kot podzemna jama, ki

je zlasti votlina, razpoka brezno in podzemni rov.

c) Geološka naravna vrednota

Geološka naravna vrednota je del narave, ki je glede sestave in oblike zemeljske

skorje ter procesov v njeni notranjosti in na površju ter glede zgodovine Zemlje in

evolucije življenja na njej, izjemen, tipi�en, kompleksno povezan, ohranjen, redek,

znanstvenoraziskovalno ali pri�evalno pomemben. V naravi se pojavlja kot

nahajališ�e minerala ali fosila, kot tektonska naravna oblika (prelom, tektonska

bre�a, guba), mineraloška naravna oblika (nahajališ�e minerala), paleontološka

naravna oblika (nahajališ�e fosila), stratigrafska naravna oblika (stratigrafsko

zaporedje ali meja), glaciološka naravna oblika (ledeniško jezero, morena, balvan),

hidrogeološka naravna oblika (mineralni izvir) ali sedimentološka naravna oblika

(sedimentne teksture, evaporiti). Poleg nahajališ� mineralov in fosilov so lahko

naravne vrednote tudi sami minerali++ in fosili+�.

�� 11 Mineral je kot element ali spojina del narave, ki sestavlja kamnino in je redek, izjemen, tipi�en, ohranjen, znanstveno-raziskovalno ali pri�evalno pomemben. +�� Fosil je kot okamnel ostanek živali ali rastline ali njihove sledi del narave in je stvaren dokaz življenja iz geološke preteklosti ter je redek, izjemen, tipi�en, ohranjen, znanstveno-raziskovalno ali pri�evalno poseben. �

��

d) Hidrološka naravna vrednota

Hidrološka naravna vrednota je del narave, ki se pojavlja zlasti kot reka, potok,

jezero, morje, del reke, potoka, jezera ali morja, ledenik, izvir, slapiš�e ali slap.

e) Botani�na naravna vrednota

Botani�na naravna vrednota je del narave, ki je ekosistemsko in

znanstvenoraziskovalno ali pri�evalno pomemben z vidika življenjskega prostora

rastlin prostožive�ih vrst in se v naravi pojavlja zlasti kot rastiš�e ogroženih, redkih,

endemi�nih ali reliktnih vrst ter klasi�nih nahajališ�.

f) Zoološka naravna vrednota

Zoološka naravna vrednota je del narave, ki je ekosistemsko in

znanstvenoraziskovalno ali pri�evalno pomemben z vidika življenjskega prostora

živali prostožive�ih vrst in se v naravi pojavlja zlasti kot habitat ali del habitata

ogroženih, redkih, endemi�nih ali reliktnih vrst živali ali tipsko nahajališ�e.

g) Ekosistemska naravna vrednota

Ekosistemska naravna vrednota je del narave, ki je ekosistemsko in

znanstvenoraziskovalno ali pri�evalno pomemben z vidika ekosistemov in se v

naravi pojavlja zlasti kot ohranjen, redek, vrstno izjemno raznolik del habitatnega

tipa, habitatni tip ali ve�ji del ekosistema.

h) Drevesna naravna vrednota

Drevesna naravna vrednota je drevo ali skupina dreves, ki so izjemnih dimenzij,

starosti, ekosistemsko, znanstvenoraziskovalno ali pri�evalno pomembna, ter

vklju�uje tudi rastiš�e takšnih dreves in se v naravi pojavlja zlasti kot posamezno

drevo zunaj gozdnega prostora in skupina dreves ali posamezno drevo v gozdu, ki

zaradi izjemnih lastnosti odstopajo od dreves v okolici.

��

i) Oblikovana naravna vrednota

Oblikovana naravna vrednota je del narave, ki ga je �lovek oblikoval zaradi vzgoje,

izobraževanja, oblikovanja krajinskih elementov ali s katerim drugim namenom in je

ekosistemsko in znanstvenoraziskovalno ali pri�evalno pomemben. V naravi se

pojavlja zlasti kot drevored, skupina dreves, park, botani�ni vrt, alpinetum ali

arboretum.

j) Krajinska vrednota

Krajinska vrednota je del narave, ki ima zaradi zna�ilnosti žive in nežive narave ter

�lovekovega delovanja izjemno, tipi�no ali redko obliko, razporeditev ali raznolikost

krajinskih elementov in se v naravi pojavlja zlasti kot gorski vrh, sleme, greben,

obmo�je z množico ali posebno razporeditvijo razli�nih krajinskih elementov ali

obmo�je z zna�ilnim krajinskim vzorcem.

� ��Slika 16: Primera ozna�itve naravne vrednote

�

�Naravne vrednote se, skladno s predpisi s podro�ja ohranjanja narave, ozna�ujejo z

ozna�evalnimi, usmerjevalnimi, informacijskimi ter opozorilnimi znaki. Po

Pravilniku o ozna�evanju zavarovanih obmo�ij naravnih vrednot so to�no dolo�ene

vrste, osnovni elementi, pisava, grafi�ni prikazi, materiali, konstrukcije, mere, na�in

izdelave ter na�in postavljanja znakov za ozna�evanje. Ti morajo biti postavljeni na

tak na�in in na mestih, ki ne ogrožajo kvalitet naravne vrednote.

�@��

V skladu na�rta postavitve znakov, upravljavec zavarovanega obmo�ja ali Zavod RS

za varstvo narave, opremi znak s simbolom varstva narave in državnim simbolom –

napisom Republika Slovenija.

Naravne vrednote, ki jih je ustanovila lokalna skupnost imajo v ozna�bah tudi javne

simbole ali grbe lokalne skupnosti; obmo�ja z mednarodnih pomenom so lahko

ozna�ena s simboli mednarodnih organizacij, v primeru da ima upravljavec ali

zavarovano obmo�je svoj logotip, se ta lahko uporabi na znaku (Berginc, 2006, 82).

Za naravne vrednote velja splošno pravilo, da je treba zagotoviti njihovo dostopnost

za obiskovanje in ogledovanje13, to pa je dovoljeno vsem pod enakimi pogoji. Pri

tem je potrebno upoštevati dejstvo, da se ti posegi in dejavnosti izvajajo na tak na�in,

da se naravna vrednota ne uni�i in da se ne spreminjajo tiste lastnosti, zaradi katerih

je bil del narave spoznan za naravno vrednoto. Tako se ohranja obstoje�a raba,

možna pa je tudi takšna sonaravna raba, ki ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne

ovira njenega varstva. Naravno vrednoto in neposredno okolico se, po predpisanem

postopku in z ustreznim dovoljenjem, lahko uredi za ogledovanje in obiskovanje z

izdelavo poti, razglediš�, po�ivališ�, postavitvijo ograj, tabel z informacijami,

opozorili in podobno (Berginc 2006, 81).

�Slika 17: Znak varstva narave

Spletni vir 15

�� +��Naravne vrednote se obiskuje in ogleduje po vzoru angleškega pravila obnašanja v zavarovanih obmo�ij: »Vzemi samo fotografijo, pusti samo stopinje!« (Skoberne, 1988).��

�,��

Rast industrije, širjenje naselij in prometnic ter vedno ve�ji obseg kmetijskih

zemljiš�, prispeva k vedno manjšemu deležu prvobitne narave. Tako so se že ob

koncu 19. stoletja, pojavile prve težnje, po varovanju izjemnih in zna�ilnih predelov

narave ter obvarovanju le teh za naslednje rodove (Sterže, 2010, 104). Danes je

sodobna družba, z gospodarsko rastjo, nesmotrno rabo naravnih bogastev ter z

drasti�nim upadanjem biotske raznovrstnosti, postala sama sebi nevarnost.

Ohranjanje neokrnjene narave je tako postalo »paradigma civilizacijskih potreb in

ena od poti oblikovanja trajnostnega razvoja družbe« (Bizjak, 2002, 8).

»Glavni namen varstva narave je usmerjati, omejevati in prepre�evati posege in

ravnanja, ki bi lahko porušila naravno ravnovesje, poškodovala, uni�ila ali okrnila14

naravne vrednote« (Berginc, 2006, 33).

Varstvo narave je dvojni sistem, pri katerem imamo poleg ukrepov ohranjanja

biotske raznovrstnosti tudi sistem varstva naravnih vrednot. Cilj varstva naravnih

vrednot je ohranitev lastnosti, zaradi katerih je del narave postal naravna vrednota,

hkrati pa tudi vzpostavljanje razmer za obnovitev degradiranih naravnih vrednot

(Sterže, 2010, 104).

Pomemben razlog za zavarovanje naravnih vrednot, kot eden od na�inov varovanja

narave, pa je tudi njihova dejanska ali potencialna ogroženost. »V okviru varstva

naravnih vrednot so predpisane podrobnejše varstvene usmeritve za vsako zvrst

posebej. Te usmeritve se upoštevajo pri izdaji naravovarstvenih soglasij oz.

naravovarstvenih pogojev« (Vogrin�i�, 2006, 15). Ukrepi – predpisana pravila

ravnanja na naravnih vrednotah so slede�i: zavarovanje, za�asno zavarovanje,

pogodbeno varstvo, skrbništvo in obnovitev. Pri izvajanju teh ukrepov je, po besedah

Berginca (2006, 33), zelo pomembno predhodno ali so�asno oblikovanje

sprejemljivega odnosa ljudi do ukrepov.

Avtor v ospredje postavlja predvsem ozaveš�enost družbe o delovanju narave; ta se

po njegovem mnenju najbolje doseže s promocijo narave skozi neposredno

komunikacijo z ljudmi kar posledi�no privede do spoštovanja in sprejemanja

ukrepov.

�� +��Okrnitev narave:�stanje narave, ko so zaradi �lovekove dejavnosti spremenjeni naravni procesi, porušeno naravno ravnovesje, uni�ene naravne vrednote�

�.��

Varstvo naravnih vrednot temelji na varovanju predvsem tistih delov narave, ki jih

družba nekega �asa in prostora spozna za vrednoto zaradi izjemnih, redkih, tipi�nih

naravnih pojavov, zaradi njihove pogostosti, medsebojne povezanosti, ekosistemske

ali krajinske pomembnosti, ohranjenosti ter razporejenosti v prostoru. Pri tem pa je

potrebno upoštevati tudi dejstvo, da ve�ina naravnih vrednot ostaja zunaj

zavarovanih obmo�ij in ker je cilj varstva narave ohraniti naravo v svoji abiotski in

biotski raznolikosti ter uravnoteženi povezavi vseh njenih sestavin je varovanje

naravnih vrednot ni� manj pomembno kot varovanje zavarovanih obmo�ij15 (Vidic,

1996, 197).

Klju�nega pomena je zavedanje države, da mora zavarovana obmo�ja finan�no

podpreti in zanje sprejeti take varstvene ukrepe, ki bodo spodbujali varstvo vrst ne

glede na to, ali bodo zavarovana obmo�ja v državno blagajno, preko svojih

turisti�nih dejavnosti, vra�ala sredstva ali ne (Fišer Pe�nikar, 2010, 17).

�� +@�Zavarovano obmo�je narave: obmo�je na katerem je zaradi varstva naravnih vrednot, ohranjanja biotske raznovrstnosti, pokrajinske pestrosti in naravnih pojavov dolo�en poseben na�in zaš�ite. Sprejme ga država na podlagi zakona o ohranjanju narave; vlada ali lokalni organi pa s posebnimi akti, s katerimi zavarujejo ustrezna obmo�ja in dolo�ijo režim zaš�ite ter hkrati razvojne usmeritve. Ožja zavarovana obmo�ja so naravni spomenik, strogi naravni rezervat in naravni rezervat, širša zavarovana obmo�ja pa narodni, regijski in krajinski parki. (Lah 2002, 202) Zavarovana obmo�ja narave obsegajo okoli 12,5 % površine našega ozemlja in tvorijo obsežna obmo�ja kot so ekološko pomembna obmo�ja, obmo�ja Nature 2000 ter množico naravnih vrednot. (Bizjak, 2002,8)�

�A��

6. PARENZANA JUTRI – Pot povezovanja naravnih vrednot

� Eden glavnih namenov diplomskega dela je prikazati možne na�ine, kako

pove�ati prepoznavnost poti z vklju�evanjem naravnih vrednot ob njej. Tako si

današnjo kolesarsko pot "Pot zdravja in prijateljstva" predstavljam kot rde�o nit, ki bi

povezovala naravne vrednote ob njej v zaklju�eno celoto.

V ta namen je, po predhodni opredelitvi definicij, vrst, upravljanja ter varovanja

naravnih vrednot, v nadaljevanju najprej predstavljena evidenca naravnih vrednot

ZRSVN obmo�ne enote Piran, ki se nahajajo vzdolž trase Parenzane od Škofij do

Se�ovelj. Nato sledi navajanje nekaj osnovnih smernic, ki so bile za�rtane z

namenom razvoja t.i. znamke destinacije pod imenom "Pot povezovanja naravnih

vrednot". Uveljavljanje znamke destinacije bi namre� pripomoglo k ve�ji

prepoznavnosti poti, naravnih vrednot ob njej in ne nazadnje samega obmo�ja, ki se

ponaša z izjemnimi in dragocenimi naravnimi dragulji, ki bi bili na tak na�in tudi

temu primerno ovrednoteni.

Izto�nica evidence naravnih vrednot ZRSVN obmo�ne enote Piran je bila spletna

aplikacija "naravovarstveni atlas"16, ki vodi register naravnih vrednot Zavoda

Republike Slovenije za varstvo narave. Seznam naravnih vrednot, ki je nastal na

podlagi tako pridobljenih podatkov, zajema predstavitev posamezne vrednote: ime

naravne vrednote, njen pomen (lokalni ali državni), kratko oznako ter zvrst naravne

vrednote.

�� 16 Naravovarstveni atlas - je interaktivni geografski informacijski sistem varstva narave, ki javnosti prikazuje podatke o naravovarstveno pomembnih obmo�jih v Sloveniji. Zasnoval ga je Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju z Agencijo RS za okolje v okviru projekta »Natura 2000 v Sloveniji - upravljavski modeli in informacijski sistem«. Spletna aplikacija je razdeljena na 4 sklope: obmo�ja Nature 2000, ekološko pomembna obmo�ja, zavarovana obmo�ja ter naravne vrednote.

�6��

Pri vsaki naravni vrednoti je, pod zadnjo to�ko opredeljeno, po lastni presoji glede na

zna�ilnosti posamezne naravne vrednote, tudi merilo vrednotenja na podlagi

katerega je bila naravna vrednota priznana kot taka v naravi.

Merila vrednotenja17 so vrednostne lastnosti, s katerimi se ponašajo ti deli narave

oziroma kriteriji, ki so se upoštevali pri prepoznavanju naravnih vrednot v naravi

(Berginc 2006, 36):

• izjemnost - del narave, ki ima izjemne merske, oblikovne/slikovite/enkratne

ali druge izjemne lastnosti zaradi katerih izstopa,

• tipi�nost - del narave ima nazorno prepoznavne lastnosti, tipi�ni oz. zna�ilni

deli narave pa so kot taki opisani v literaturi,

• kompleksna povezanost - deli narave z razli�nimi naravnimi pojavi18 in

naravnimi oblikami19 so povezani v celoto, kot posledica medsebojnega

povezanega nastajanja naravnih oblik ali soodvisnosti naravnih pojavov ali se

nahajajo na geografsko zaklju�enem obmo�ju kot posledica zna�ilnosti

geografskega obmo�ja, ki pogojuje prisotnost ter zna�ilnost naravnih pojavov

in naravnih oblik,

• ohranjenost - na delu narave je bil vpliv �loveka tako neznaten oziroma je

njegov vpliv tako oddaljen, da ni bistveno spremenil lastnosti naravnih

pojavov/oblik,

• redkost - del narave vsebuje redke20 naravne oblike/pojave,

• ekosistemska pomembnost - del narave je pomemben iz vidika ohranjanja

biotske raznovrstnosti – ima lastnosti ekološko pomembnega obmo�ja21

oziroma ima lastnosti genske banke22 rastlinskih in živalskih vrst v naravi,

�� 17 Izjema pri merilih vrednotenja naravnih vrednot, je stanje ogroženosti narave oz. naravne vrednote, ki je sicer eden od prednostnih razlogov za izvedbo varstvenega ukrepa, vendar ni merilo za vrednotenje. Zato tudi del narave, ki je ogrožen ne postane naravna vrednota zgolj zato, ker je ogrožen (Berginc, 2006, 38). 18 Naravni pojav: dinami�ni dogodek v naravi, niz le teh pa privede do naravnega procesa. 19 Naravna oblika: prepoznavni materialni del narave (Berginc, 2006, 36). 20 Redkost pojavljanja: v primeru da jih je na dolo�enem obmo�ju evidentiranih do 5 redkih delov narave gre za absolutno redkost pojavljanja, v kolikor pa se ti deli pojavljajo posamezno zunaj obmo�ja gre za relativno redkost pojavljanja (Berginc, 2006, 37).�

�-��

• znanstveno-raziskovalna pomembnost - del narave je pomemben kot

znanstveni dokaz; tako je bila naravna oblika/pojav/proces znanstveno

poimenovan, ali je na podlagi tega nastala znanstvena teorija, lahko je bil ta

del narave priznan kot klasi�no tipsko nahajališ�e vrst, mineralov ali fosilov

ali pa je zaradi neraziskanosti pomemben za znanstveno-raziskovalno delo v

prihodnje,

• pri�evalna pomembnost - del narave izkazuje povezanost s kulturnimi

dogodki iz preteklosti, ima simbolni pomen za slovenski narod ter je zna�ilen

ali prepoznaven za Slovenijo oz. dolo�eno obmo�je.

1. Ime naravne vrednote: Debeli rti�

Pomen: državni

Kratka oznaka naravne vrednote:

Flišni klif (rob, stene) z abrazijskim spodmolom, ozko obalno teraso ob vznožju in

slikovitimi kamnitimi skladi podvodnega grebena, ki so poraš�eni z zna�ilnimi

algami, na pesku pa se pojavlja morska trava cimodoceja; kopni del obmo�ja se

ponaša z erozijski procesi in pojavi ter s predstavniki toploljubnih rastlin (žuka, trte)

Zvrst naravne vrednote: geomorfološka, geološka, hidrološka, zoološka, botani�na

Merilo vrednotenja: tipi�nost, kompleksna povezanost

2. Ime naravne vrednote: Valdoltra – mediteranski park

Pomen: lokalni

Kratka oznaka naravne vrednote: Park s sredozemskimi vrstami pri ortopedski

bolnici Valdoltra

Zvrst naravne vrednote: oblikovana naravna vrednota

Merilo vrednotenja: tipi�nost

�� 21 Ekološko pomembno obmo�je: vsebuje reprezentativne, redke, obsežno razširjene ali dobro ohranjene habitatne tipe ter ohranjene, zaradi velikosti populacije ali druga�e pomembne habitate ogroženih, endemi�nih in mednarodno varovanih vrst (Berginc, 2006, 37). �� Genska banka: biotsko raznovrstna narava kot naravna zakladnica genskega materiala (Lah, 2002).�

�+��

3. Ime naravne vrednote: Ankaran: obrežno mo�virje pri sv. Nikolaju

Pomen: državni

Kratka oznaka naravne vrednote: Obrežno mo�virje med Sv. Katarino in sv.

Nikolajem predstavlja edini sredozemski slani travnik v Sloveniji, ki sestoji iz

obmorskega lo�ja, rastiš�a obmorskega lanu in klasaste tavžentrože. Obrežno

mo�virje se nadaljuje v aluvialna ravnico t.i. bonifiko s sestoji trsti�evja in zaklju�i s

školj�no sipino.23

Zvrst naravne vrednote: botani�na, ekosistemska

Merilo vrednotenja: izjemnost, redkost, ekosistemska pomembnost

4. Ime naravne vrednote: Rižana - reka

Pomen: državni

Kratka oznaka naravne vrednote: Vodotok s kraškim izvirom

Zvrst naravne vrednote: hidrološka, geomorfološka

Merilo vrednotenja: tipi�nost, ohranjenost

5. Ime naravne vrednote: Škocjanski zatok

Pomen: državni

Kratka oznaka naravne vrednote: Obalna laguna z braki�no vodo, pomembna

ornitološka lokaliteta pri Kopru.

Zvrst naravne vrednote: geomorfološka, hidrološka, botani�na, zoološka,

ekosistemska

Merilo vrednotenja: izjemnost, tipi�nost, kompleksna povezanost, redkost,

ekosistemska povezanost, znanstveno-raziskovalna pomembnost

�� 23 Školj�na sipina: nahaja se v zalivu Polje, severno od ustja reke Rižane v neposredni bližini Luke Koper med Koprom in Ankaranom. Sipina je nastala s poglabljanjem dna ob drugem luškem pomolu ter pre�rpavanjem mulja iz morskega dna na bližnjo lokacijo poleg izliva Rižane v Jadransko morje. Postopoma je dež iz kupov mulja spral blato, na površini pa so tako ostale le apnen�aste lupine mehkužcev. (Spletni vir 18) �

��

6. Ime naravne vrednote: Žusterna: rastiš�e pozejdonke

Pomen: državni

Kratka oznaka naravne vrednote: Rastiš�e ogrožene morske cvetnice pozejdonke

pri Žusterni in habitat ogrožene vrste leš�urja.

Zvrst naravne vrednote: botani�na, ekosistemska

Merilo vrednotenja: izjemnost, tipi�nost, redkost, ekosistemska povezanost,

znanstveno-raziskovalna pomembnost

7. Ime naravne vrednote: Flišni klif

Pomen: državni

Kratka oznaka naravne vrednote: Obala flišnega klifa z zna�ilnimi erozijskimi

pojavi ter abrazijskimi spodmoli na relaciji Piran - Fiesa - Pacug - Strunjanske soline,

nadaljevanje na rtu Ronek pri Strunjanu do Izole. Flišni klif ob regionalni cesti med

Izolo in Koprom se ponaša z erozijskimi grapami in mo�no poraš�enostjo s

pionirskimi rastlinskimi vrstami.

Zvrst naravne vrednote: geomorfološka, geološka, hidrološka, botani�na, zoološka,

ekosistemska

Merilo vrednotenja: izjemnost, tipi�nost, ohranjenost, kompleksna povezanost,


8. Ime naravne vrednote: Izola: naravna apnen�asta obala – nahajališ�e foraminifer

Pomen: državni

Kratka oznaka naravne vrednote: Fosilni sledovi aktivnosti organizmov.

Zvrst naravne vrednote: geološka, geomorfološka

Merilo vrednotenja: izjemnost, redkost, ohranjenost, kompleksna povezanost,

znanstveno-raziskovalna pomembnost

9. Ime naravne vrednote: Izolansko brezno

Pomen: državni

Kratka oznaka naravne vrednote: Podmorski izviri - vruje z braki�no vodo v Izoli.

Zvrst naravne vrednote: geomorfološka, hidrološka, geološka

��

Merilo vrednotenja: izjemnost, tipi�nost, redkost, ohranjenost, znanstveno-

raziskovalna pomembnost

10. Ime naravne vrednote: Drevored pinij na regionalnih cestah obalnih mest

Pomen: državni + lokalni

Kratka oznaka naravne vrednote: Dvostranski strnjen pinijev drevored na

regionalni cesti od Strunjana do Portoroža, v centru Izole ter enostranski drevored ob

regionalni cesti med Izolo in Koprom.

Zvrst naravne vrednote: drevesna, oblikovana naravna vrednota

Merilo vrednotenja: izjemnost, tipi�nost

11. Ime naravne vrednote: Strunjanske soline z laguno Stjužo

Pomen: državni

Kratka oznaka naravne vrednote: Soline s solnimi polji z braki�nim biotopom -

plitvo laguno z muljastim dnom, rastiš�e slanoljubne vegetacije.

Zvrst naravne vrednote: geomorfološka, hidrološka, geološka, ekosistemska

Merilo vrednotenja: izjemnost, tipi�nost, kompleksna povezanost, ekosistemska

povezanost, znanstveno-raziskovalna pomembnost

12. Ime naravne vrednote: Strunjanski polotok z rtom Ronek

Pomen: državni

Kratka oznaka naravne vrednote: Polotok z eocenskim flišnim klifom s flišnimi

fosili ter rt Ronek s slikovito nagubanimi in prelomljenimi plastmi fliša. Rastiš�e

navadne jagodi�nice in navadne mirte24 ter toploljubnih rastlin (mali jesen, �rni

gaber, ruj); na podvodnem grebenu so morske združbe (podvodni travnik in združbe

rjave alge cistozire).

Zvrst naravne vrednote: geomorfološka, geološka, botani�na, ekosistemska



�� 24 Samoniklo pojavljanje jagodi�nice in mirte na Strunjanskem polotoku je zanimivo predvsem zato, ker dosega najbolj severno to�ko razširjenosti sredozemskega areala (Skoberne, 1988, 202).

��

13. Ime naravne vrednote: Zaliv svetega Križa – Mese�ev zaliv

Pomen: državni

Kratka oznaka naravne vrednote: Zaliv s flišnim klifom in podvodnim travnikom

kolen�aste cimodoceje v Zalivu Svetega Križa.

Zvrst naravne vrednote: hidrološka, geološka, geomorfološka, botani�na,

ekosistemska

Merilo vrednotenja: izjemnost, tipi�nost, kompleksna povezanost, ohranjenost,


14. Ime naravne vrednote: Fiesa : južno in severno jezero

Pomen: državni

Kratka oznaka naravne vrednote: Jezeri sta nastali z zalitjem glinokopne jame

pomemben habitat ka�jih pastirjev in mo�virske sklednice.

Zvrst naravne vrednote: hidrološka, ekosistemska, zoološka, botani�na

Merilo vrednotenja: izjemnost, tipi�nost, ohranjenost, kompleksna povezanost,

redkost, ekosistemska povezanost, znanstveno-raziskovalna pomembnost

15. Ime naravne vrednote: Rt Madona pri Piranu

Pomen: državni

Kratka oznaka naravne vrednote: Najgloblja to�ka slovenskega morja z izredno

biotsko raznovrstnostjo – pomembni habitati rastlinskih in živalskih vrst.

Zvrst naravne vrednote: geomorfološka, geološka, hidrološka, botani�na, zoološka,

ekosistemska

Merilo vrednotenja: izjemnost, tipi�nost, kompleksna povezanost, ohranjenost,

redkost, ekosistemska povezanost, znanstveno-raziskovalna pomembnost

16. Ime naravne vrednote: Portorož : �rni�evje + park Rastelli

Pomen: državni + lokalni

Kratka oznaka naravne vrednote: Zimzeleni hrast t.i. �rni�evje + park Rastelli pri

poslovni stavbi Droge v Portorožu z velikim drevjem (cedre, rde�a bukev, �rni�evje)

Zvrst naravne vrednote: drevesna + oblikovana naravna vrednota

Merilo vrednotenja: izjemnost, tipi�nost, redkost

�@��

17. Ime naravne vrednote: Dragonja: reka

Pomen: državni

Kratka oznaka naravne vrednote: Vodotok v flišu, fosili – sledovi lazenja, izjemne

geomorfološke oblike, redke živalske in rastlinske vrste.

Zvrst naravne vrednote: hidrološka geološka, geomorfološka, botani�na, zoološka,

ekosistemska



18. Ime naravne vrednote: Se�oveljske soline

Pomen: državni

Zvrst in kratka oznaka naravne vrednote:

površinska geomorfološka: re�no-denudacijska oblika doline reke Dragonje, ki

ustvari poplavno ravnico

geološka: nahajališ�e minerala halita (soli)

hidrološka: reka Dragonja z izlivom v morje + del morja Piranski zaliv

zoološka: habitat ali del habitata redkih oz. ogroženih vrst (�aplje, etruš�anska

rovka, riba solinarka, solinarski rakec..)

botani�na: rastiš�e redkih in ogroženih vrst – halofiti slanoljubne rastline

Merilo vrednotenja: izjemnost, tipi�nost, kompleksna povezanost, redkost,


�,��

Ve�ina zgoraj predstavljenih naravnih vrednot predstavlja sestavni del zavarovanih

predelov Slovenske Istre. To so obmo�ja, ki so zaradi izjemnih naravnih oblik,

pojavov in procesov zavarovana kot: Krajinski park25 Se�oveljske soline, naravni

spomenik26 Rt Madona, naravni spomenik jezeri v Fiesi, Krajinski park Strunjan,

naravni spomenik travnik pozejdonke, naravni rezervat27 Škocjanski zatok, naravni

spomenik Sv. Nikolaj, naravni spomenik Debeli rti�. Zavarovana obmo�ja, ki na

stiku morja in kopnega obsegajo skoraj petino slovenske obale, predstavljajo izredno

obogatitev, hkrati pa zaradi edinstvene naravne raznovrstnosti, ustvarjajo izjemno

ravnotežje, gospodarsko sicer zelo aktivni pokrajini (Bricelj, 2006, 12).

Lahko jih ena�imo tudi z »zelenimi otoki«, saj blažijo vplive prometa, hrupa,

razli�nih emisij, zadržujejo padavine in vlago, poleti znižujejo temperaturo, s tem pa

ustvarjajo prijaznejšo mikroklimo. Prav slednje pa bistveno pripomore tudi k

privla�nosti turisti�nih in urbanih kompleksov v neposredni bližini. Zaradi zgoraj

omenjenih blažilnih vplivov je ekonomski pomen zaš�itenih obmo�ij opazen, znatno

pa se ga lahko pove�a s »trženjem narave« kot dodatne turisti�ne ponudbe (Bricelj,

2006).

Z namenom boljše preglednosti o položaju naravnih vrednot ob Parenzani, je bil

na podlagi lastne idejne zasnove, izdelan tudi zemljevid, katerega avtorica je Manca

Volk. V programu ArcGIS na izseku iz Državne pregledne karte v merilu 1 : 1 000

00028 je vrisala potek Parenzane in prikazala 26 to�k, ki predstavljajo posamezno

naravno vrednoto. Podatki o lokacijah posameznih naravnih vrednot (v obliki to�k in

poligonov) na tem obmo�ju so bili pridobljeni na spletnih straneh Agencije

Republike Slovenije za okolje, kjer so podatkovni sloji tudi javno dostopni.29

�� 25 Krajinski park: obmo�je s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom �loveka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. �,�Naravni spomenik: obmo�je, ki vsebuje eno ali ve� naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino, lego ali so redek primer naravne vrednote.�27 Naravni rezervat: obmo�je geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih, zna�ilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali obmo�je, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se tudi vzdržuje z uravnoteženim delovanjem �loveka v naravi.

�A�Spletni vir 20: �Dostop do podatkov – državnih preglednih kart na GURS-u�29 Spletni vir 21: Podatkovni sloj za to�ke in poligone prikazane na zemljevidu �

�.��

Slika 18: Zemljevid poti Parenzane z ozna�enimi to�kami naravnih vrednot

��Idejna zasnova: Kristina Georgijevi� / Avtorica kartografije: Manca Volk

�A��

�

6.1. Razvoj koncepta "Parenzane – poti povezovanja naravnih vrednot" kot

znamke destinacije

� K snovanju nove identitete Parenzane in njenega ožjega obmo�ja, ki vklju�uje

naravne vrednote, sem pristopila celovito in kreativno:

1. opredelila sem vizijo koncepta "Parenzane - poti povezovanja naravnih vrednot"

2. izdelala osnutek logotipa "Parenzana – Nature"

3. oblikovanje slogana "Parenzana - pot povezovanja naravnih vrednot"

Oblikovanje slogana in izdelava razpoznavnega znaka oz. logotipa sta povezana z

zgodbo, ki obravnava naravne vrednote kot specifike, ki prispevajo k edinstvenosti

obalnega prostora ter pot Parenzano, ki jih kot rde�a nit povezuje v celoto.

Na tak na�in zasnovana identiteta Parenzane in njenega ožjega obmo�ja, bi lahko

pripomogla k ve�ji prepoznavnosti ter bi posledi�no vplivala na razvoj tega obmo�ja

tako na podro�ju turizma, izobraževanja in ne nazadnje tudi znanstvenega

raziskovanja.

V nadaljevanju sta prikazani prvi dve sestavini koncepta, vizija in logotip; v

naslednjem poglavju pa je predstavljeno oblikovanje zgodbe s pomo�jo izhodiš�

interpretacije narave, kjer bo prikazano tudi kako lahko interpretativni na�in

podajanja zgodbe pripomore k ozaveš�anju obiskovalcev ter opozarjanju na pomen

naravnega okolja.

Na podlagi tipi�nih vizualnih elementov, ki so sestavni del obravnavanega koncepta,

je nastala idejna zasnova logotipa "Parenzana - Nature". Sprva je bil le lastni

osnutek, zarisan na papir s svin�nikom, kasneje pa je bil izoblikovan v

ra�unalniškem programu Corel-DRAW v sodelovanju z grafi�nim podjetjem

Vdesing. Kon�no podobo logotipa lahko interpretiramo kot preplet vizualnih

pokrajinskih elementov, ki nakazujejo kronološki razvoj poti Parenzane skozi �as:

"Parenzana – v�eraj" predstavlja manjši krog z upodobitvijo tirnice nekdanje

ozkotirne železnice, po kateri vozi vlak z napisom "Parenzana" na parni pogon.

�6��

"Parenzana – danes" je prestavljena z ve�jim krogom, kot prispodobo ceste po

katerem potuje kolo z napisom "Nature" ter z D–8 oznako kolesarske poti v sredini

logotipa. Podoba "Parenzana – jutri" povezuje najbolj prepoznavne predstavnike

naravnih vrednot obravnavanega obmo�ja, v smiselno celoto. Skozi pravo umetniško

kompozicijo so tako v urinem kazalcu postavljeni v štiri segmente naslednji vizualni

elementi naravnih vrednot: prvi segment orisuje ekosistem solin kot skupek ve�

razli�nih vrst vrednot, med ostalimi tudi zoološke s podobo �aplje v ospredju; drugi

segment vsebuje element reke, pomembne hidrološke vrednote, ki je oblikovala tako

gri�evnato zaledje, kakor tudi obalne ravnice obravnavanega obmo�ja, kjer trsti�evje

predstavlja eno najbolj tipi�nih rastlin; tretji segment prikazuje pinijev dvostranski

drevored – vpliv �loveka v naravi, ki je priznan kot oblikovana naravna vrednota;

�etrti segment je prikaz najbolj tipi�ne obalne geološko/geomorfološke oblike, flišna

klifna stena z morjem.

Slika 19: Idejna zasnova logotipa »Parenzana Nature«30

� Avtor zasnove: K. Georgijevi�; Grafi�no oblikovanje - Vdesign : Aleš Volavšek s.p.

�� 30 Logotip »Parenzana Nature« je avtorsko delo. Uporaba logotipa v kakršnikoli obliki je dovoljena samo z dovoljenjem avtorja.

@-��

Slogan, logotip in zgodba pa predstavljajo zasnovo za uveljavitev t.i. "znamke

destinacije". Ta se lahko definira kot ena od možnosti nadgradnje pojma blagovne

znamke. Kone�nik (2009, 52) strokovno opredeli blagovno znamko kot kompleksno

entiteto, ki ustvarja vez med njenimi ustvarjalci in porabniki. Po avtori�inih besedah

gre za »povezovanje tistih zna�ilnosti in koristi znamke, ki sestavljajo zgodbo

blagovne znamke, to pa je po navadi predstavljeno s pomo�jo vizualnih elementov

znamke. Zgodba in vizualni elementi so z ustreznimi signali posredovani

potencialnim uporabnikom, ki posledi�no znamko dojemajo in z njo ustvarjajo

�ustveno povezavo.«

Potrebno je opozoriti, da diplomsko delo zgolj uvaja pojem "znamke destinacije" kot

enega od predlogov za prihodnje razvojne na�rte upravljanja obalnega prostora in

tako puš�a odprte možnosti za nadaljnjo raziskovanje te tematike.

Znamka destinacije je namre� »zelo kompleksna entiteta, sestavljena iz množice

razli�nih izdelkov, storitev kot tudi doživetij; vodena je s strani ve�jega števila

razli�nih skupin (turisti�ni sektor, javni sektor, razli�ne organizacije in lokalne

skupnosti) ter opazovana z razli�nih zornih kotov (turista, lokalnega prebivalca,

managementa destinacije)« (Petek & Kone�nik, 2008, 50).

Kompleksnost znamke destinacije se pri�ne že pri samem definiranju pojma, ki ga

številni avtorji razlagajo na razli�ne na�ine. Eni ga ena�ijo z izrazom obmo�ja

(Vukoni�), drugi regije (Smith), tretji ga povezujejo s turizmom in ga zato istovetijo

s turisti�nim krajem (Kaspar).

Buhalis v nasprotju z naštetimi avtorji, ki opredeljujejo destinacijo le z geografskim

obmo�jem, »vklju�i poleg geografskega vidika, tudi t.i. trženjski vidik, ki ga

povezuje z edinstvenostjo, kar pomeni, da se destinacija razlikuje od drugih zaradi

svojih enkratnih zna�ilnosti« (Petek & Kone�nik, 2008, 50). Zadnja opredelitev pa se

še najbolj približa tudi zamisli predlagane znamke destinacije Parenzane.

Avtorici v nadaljevanju navajata dejstvo, da je potrebno veliko let za vzpostavitev

znamke destinacije, njene podobe, pove�anje njene prepoznavnosti ter zavedanja o

sami destinaciji.

@+��

Poleg tega dodajata, da je pri razvijanju podobe, nujno oblikovanje globljega

konteksta, ki se razlikuje od drugih in na trgu ponuja nekaj svežega, novega in

zanimivega, zato tudi predstavlja upravljanje z znamkami destinacij velik izziv

(Petek & Kone�nik, 2008, 51). Ena od možnih rešitev za premagovanje tega izziva

se, po mnenju avtoric, kaže v inovativni komunikaciji, ki privabi veliko pozornosti;

npr. edinstvena in kreativna internetna stran.

Predlogi za nove domiselne vrste komunikacije, ki vsekakor vklju�ujejo dobro

premišljeno in dovršeno promocijo predlaganega koncepta Parenzane, so bili tudi ena

glavnih to�k vprašalnika, ki je interpretiran v nadaljevanju.

�

6.2. Mnenja in stališ�a turisti�nih uslužbencev v turisti�nih informacijskih

centrih in turisti�no informacijskih to�kah

�

Za širši vpogled v prepoznavnost Parenzane in naravnih vrednot ob njej, je bil

tako pripravljen vprašalnik, ki je bil posredovan turisti�nim informatorjem v

turisti�no informacijskih centrih (TIC) v Piranu, Portorožu in Izoli.

Za�etek vprašalnika je zajel splošne podatke o povpraševanju med doma�imi in

tujimi turisti. Doma�i gosti najpogosteje sprašujejo po nastanitvenih možnostih,

»wellness« centrih, možnostih izletov v Slovenski Istri, športnih aktivnostih, kjer je

izpostavljeno kolesarstvo, kulturnih ter naravnih znamenitostih. Tuji gosti se

zanimajo predvsem za zabavo (igralništvo, plaže), gastronomsko ponudbo obmo�ja��

ponudbe�javnega prevoza oziroma dostopnost do drugih krajev po Sloveniji in bližnji

okolici ter za kulturne in naravne znamenitosti.

Mnenja o tem, kakšno je povpraševanje po ogledu naravnih vrednot, so si

razli�na, saj se dve informatorki strinjata, da je tako med doma�imi kot tujimi gosti

povpraševanje veliko, predvsem med tujci, ki najve� sprašujejo po naravnih parkih in

rekreaciji v naravi; to jim predstavlja spoznavanje naravne dediš�ine naše države ter

obenem sprostitev in rekreacijo z družino/ prijatelji na prostem. Tretji informator pa

izpostavi, da turisti kažejo dosti ve� zanimanja za ostalo ponudbo.

@��

Vsi trije pa se strinjajo, da pri povpraševanju za ogled/obisk naravnih znamenitosti

prednja�ijo tujci pred doma�imi gosti, med katerimi ena od informatork izpostavi

Nemce, Švede, Nizozemce, �ehe, Slovake.

Pri podajanju mnenj o izboljšanju promocije in same ponudbe za ogled/obiskovanje

lokalnih naravnih znamenitosti sta dve informatorki podali veliko možnih rešitev:

ena izmed njih so turisti�ni sejmi, ki jih organizira Slovenska turisti�na organizacija

(STO) v Sloveniji in tujini, namenjeni turisti�nih delavcem kot posrednikom, ki

predstavljajo slovenske naravne in kulturne znamenitosti. Tu je sicer že veliko

podatkov o naravnih znamenitosti ustno podanih, promocijskega materiala pa je še

zelo malo. Ta material pa ni nujno, da bi bil samo v obliki brošur in plakatov, temve�

tudi, kot svetuje druga informatorka, v obliki spletne strani, s fotografijami in

posnetki naravnih vrednot. Koristna bi bila tudi postavitev kažipotov in

informacijskih tabel.

Ena od konkretnih rešitev za izboljšanje promocije se kaže tudi v pripravi ve�

individualnih in skupinskih izletniških paketov, v katere bi bile vklju�ene razli�ne

kombinacije, ki bi, poleg ogledov naravnih znamenitosti, nudile tudi lokalno

gastronomsko ponudbo, rekreacijo, »wellness« ponudbo. Povezanost med razli�nimi

sektorji oziroma ponudniki bi tako bistveno prispevala k razvoju novih oblik

turisti�nih ponudb ter pove�ala zanimanje zanje. Tretji informator pa je opozoril na

pomembno dejstvo, da bi se sicer to dalo izboljšati z ve�jim oglaševanjem, vendar

naj to ne bi bilo pretirano, saj bi lahko posledi�no pove�an obisk uni�il naravno

znamenitost. Ponovno pa je izpostavil dejstvo, da, bolj kot za naravne, se turisti

ve�inoma zanimajo za kulturne znamenitosti.

Kar se ti�e poznavanja Parenzane kot kolesarsko rekreativne poti, so si bili

informatorji kar enotnega mnenja in sicer, da jo bolje poznajo doma�i gosti oziroma

naši najbližji sosedi (Italijani, Avstrijci). Je pa res, da so tujci, ko izvedo zanjo, dosti

bolj navdušeni od doma�ih gostov, predvsem zaradi dejstva, ker je ve�ji del trase

odmaknjen od glavnih prometnic, manj avtov pa pomeni manj hrupa, nevarnosti in

onesnaženosti zraka.

@��

O tem kako je predstavljena Parenzana so bili informatorji ponovno istega mnenja,

da je promocije definitivno premalo, kar je škoda, saj je pot edinstvena, zanimiva.

Ponujenega je zelo malo informativnega materiala za turiste, tako na sejmih, v

informacijskih to�kah in centrih, kakor tudi na spletu. Za enkrat je izdana le ena

brošura o Parenzani, pa še ta v mali nakladi, kar se slabo izkaže predvsem v višku

sezone, ko teh izvodov hitro zmanjka, poleg tega pa sta njeni šibki to�ki tudi skopost

z informacijami ter nenatan�no zarisan potek poti. Informatorka je mnenja, da bi,

glede na vse ve�je zanimanje, absolutno morali storiti ve� na tem podro�ju, sploh pa

zato, ker pot predstavlja posebnost obale.

O predvidenih bodo�ih na�rtih promocije za Parenzano informatorji niso obveš�eni,

saj bi v nasprotnem primeru bili tudi sami vklju�eni v nove projekte/akcije promocije

poti. Za�asno rešitev za ve�jo prepoznavnost vidi, eden od informatorjev, v

nadaljevanju informiranja turistov o poti, ko povprašujejo v informacijskih centrih o

možnostih rekreacije in sprostitve v naravi.

Prav tako bi se lahko izboljšali na�ini ozna�evanja poti ter informiranja o tem, kaj

si lahko obiskovalci ogledajo/doživijo na in ob poti. Pot je, po njihovem mnenju,

namre� slabo ozna�ena, zato bi bilo potrebno postaviti še kakšno dodatno ozna�bo,

predvsem v mestih, kjer ni razvidno, kako sploh priti do nje. Na sami poti je sicer

postavljenih ve� tabel, vendar se obiskovalci še vedno izgubljajo, predvsem po

mestih, kjer so izvedeni obvozi oziroma pri tunelih. Vsi informatorji tako opozorijo

na dejstvo, da ve�ino informacij (žal) obiskovalci dobijo le v informacijskih centrih,

pri lokalnih vodi�ih ali doma�inih in ne ob sami poti. Prav tako je premalo

opisanega in razloženega o tem, kaj si lahko obiskovalci ogledajo ob sami poti; zato

bi prišel prav tehten premislek tudi o ve�jem številu po�ivališ� ob poti, kjer bi bile na

razpolago tudi informacije.

Ve�jo prepoznavnost Parenzane in naravnih vrednot ob njej bi se lahko osvojilo že s

premišljeno strategijo promocije. Slednja bi po mnenju informatorjev zajemala, kot

je bilo že predhodno omenjeno, pripravo programov/paketov, ki bi vklju�evali

povezanost ve� razli�nih ponudb. Nujna je tudi posodobitev obstoje�e brošure ter

izdelava novih, z ažuriranimi zemljevidi.

@��

Velik doprinos bi predstavljala tudi vklju�itev podatkov o Parenzani in njeni okolici,

v ostale lokalne in državne vodnike ter posredovanje informacij v turisti�ne

informacijske centre v regiji in po Sloveniji.

Informatorji so bili seznanjeni tudi z idejo izoblikovanja znamke destinacije

oziroma »brandu« Parenzane in njenih naravnih vrednot, kar bi bila po njihovem

mnenju odli�na priložnost za promocijo, predvsem na turisti�nih sejmih doma in v

tujini. Ti namre� mo�no vplivajo na prepoznavnost, saj so namenjeni zelo širokemu

in raznolikemu krogu turistov in bodo�ih obiskovalcev nekega obmo�ja. Ena od

možnosti razvijanja promocije bi lahko bila, po mnenju informatorke, tudi

predstavitev destinacije Parenzane in naravnih dragocenosti ob njej, v obliki

animacije ali filma, ki bi se v �asu sejma predvajal v okviru t.i. »stojnice

slovenskega turizma«.

Z interpretacijo podanih odgovorov je možno zapisati za�etne predpostavke in

predvidevanja, namre�, da ima pot še veliko neizkoriš�enega potenciala, ki bi se ga

dalo znatno izboljšati z udejanjanjem inovativnih idej, s konstruktivnim

sodelovanjem ve� razli�nih sektorjev (turizem, šolstvo, promet, gospodarstvo,

lokalna skupnost) ter z druga�no razvojno naravnanostjo obalnega turizma. Splošno

razširjeno mnenje med informatorji je bilo, da je obalno turisti�no gospodarstvo ozko

omejeno le na dolo�ene fragmente turisti�ne ponudbe. Informatorji so tako podali

veliko možnih rešitev za oblikovanje boljše promocije in na�inov informiranja o poti

in naravnih vrednotah ob njej. Ker je promocije premalo, so spremembe nujne

predvsem na podro�ju oblikovanja novih sredstev informiranja (oblikovanje nove

spletne strani, ažuriranje obstoje�e brošure o Parenzani s preglednejšim

zemljevidom, postavitev novih usmerjevalnih/informacijskih tabel ob sami poti,

razvijanje novih turisti�nih paketov/programov s privla�no vsebino, predstavljanje

poti in njene okolice kot celote na turisti�nih sejmih…). Vsaka dobra strategija

promocije se lahko udejanji oziroma realizira, le z oblikovanjem ekipe somišljenikov

ter s sodelovanjem interesentov, ki bi izvedbo promocije u�inkovito podprli, ne samo

v besedah, temve� tudi dejanjih, predvsem s finan�ne plati.

@@��

Prepoznavnost naravnih vrednot na lokalnih ravni je možno dose�i z vklju�itvijo le

teh v mrežo turisti�no informacijskih to�k (v nadaljevanju TIT). Informacijske to�ke,

ki bi bile postavljene ob ve�jih naravnih vrednotah, bi tako prispevale tudi k ve�ji

povezanosti ter vzpostavljanju kohezije med njimi. O vsebini, ciljih in namenih

informacijskih to�k, upravljanju z njimi ter o bodo�ih na�rtih pa ve� v interpretaciji

odgovorov na vprašanja, ki so bila postavljena g. Petru Žudi�u - predstavniku

turisti�ne organizacije Koper.

Vzpostavitev t.i. mreže turisti�no informacijskih to�k v zaledju Slovenske Istre je

bil osrednji namen projekta "TIT Slovenske Istre". Za skrbnike turisti�no

informacijskih to�k se je dva krat organiziralo izobraževanje, na katerih je bila, za

pridobitev naziva, ohranitev turisti�no informacijske to�ke in posledi�no

zagotavljanja podajanja kakovostnih informacij obiskovalcem TIT-ov, udeležba

obvezna. V letu 2009 se je vzpostavilo 10 TIT, v letu 2010 pa še dodatnih 10, v letu

2011 imamo tako vzpostavljenih 20 TIT na obmo�ju Slovenske Istre. Za zdaj

ostajajo pri številu 20, kar je, z vidika pokritosti in geografske razpršenosti, ustrezna

številka, saj so TIT-i enakomerno razporejeni/razpršeni po celotni Slovenski Istri.

Cilji projekta so bili slede�i:

- ve�ja prepoznavnost turisti�nih produktov in storitev v Slovenski Istri,

- ve�ja informiranost turistov v zaledju Slovenske Istre,

- pospeševanje rasti kakovosti turisti�ne in spremljevalne ponudbe,

- ozaveš�anje in spodbujanje lokalnega prebivalstva za pozitiven odnos do turistov,

turizma in ostalih brezpla�nih storitev na turisti�nem obmo�ju,

- ugotavljanje mnenj obiskovalcev o kakovosti turisti�ne ponudbe,

- spodbujanje razvoja in trženje turisti�nih proizvodov turisti�nega obmo�ja,

- boljša prodaja storitev, povezanih s turizmom, ter boljša izkoriš�enost potencialov.

TIT je namenjena tako doma�im kot tujim turistom in lahko deluje v okviru lokalnih

društev, gostinskih in namestitvenih ponudnikov ter v okviru kulturne ali naravne

dediš�ine.

@,��

Zamisel se je porodila iz dejstva, da je zaledje obale izjemno bogato, zanimivo in vse

bolj obiskano, zato so želeli s projektom vzpostavitve turisti�nih informacijskih to�k

še dodatno pospešiti razvoj turizma v Slovenski Istri.

Da bi zagotavljale kakovostne storitve, morajo TIT-u ustrezati minimalnim pogojem:

- prijavitelj mora zagotavljati usposobljeno osebo - informatorja za posredovanje

turisti�nih in drugih splošnih informacij turistom, tudi v angleškem in

italijanskem jeziku,

- TIT mora obratovati najmanj 15 ur na teden, obvezno ob petkih, sobotah in

nedeljah,

- informator mora turistom nuditi turisti�ne in druge splošne informacije o

turisti�ni ponudbi v Slovenski Istri in Sloveniji,

- prijavitelj razpolaga z ustreznim prostorom/koti�kom za distribucijo

promocijskega materiala. Zaželeno je, da prijavitelj zagotavlja obiskovalcem

dostop do interneta.

Upravljavec z informacijskimi to�kami in koordinator projekta je Mestna ob�ina

Koper-Turisti�na organizacija Koper, ki tudi spremlja delovanje TIT ter jih redno

oskrbuje z vsem potrebnim promocijskim materialom. Poleg tega še nadzira njihovo

delovanje ter skrbi, da so vsi sodelujo�i partnerji oskrbljeni z vsemi potrebnimi

informacijami glede turisti�ne ponudbe v Slovenski Istri.

K pridobitvi naziva TIT so se lahko prijavila vsa lokalna društva, gostinski in

namestitveni ponudniki in posamezni upravljavci kulturne ter naravne dediš�ine, ki

so izven obmo�ja mesta Koper, Izola, Ankaran, Portorož, Piran in Hrastovlje, saj na

teh obmo�jih že delujejo Turisti�no informacijski centri.

Iz seznama turisti�no informacijskih to�k Slovenske Istre,31 je razvidno, da so

naravne vrednote za enkrat zastopane le z enim predstavnikom – Se�oveljskimi

solinami. Ostale turisti�no informacijske to�ke so še: letališ�e Portorož, namestitveni

objekti (sobe, apartmaji, turisti�ne kmetije, doma�ije, hostel) in gostinski objekti

(gostilne, restavracije) ter 3 to�ke kulturne dediš�ine - Tonina hiša v Sv. Petru, Hiša

Vrešje – Živi muzej Krkav�e, Hiša od Bardinca v Loparju. �� 31 Seznam TIT v Slovenski Istri je dostopen na spletni strani turisti�ne organizacije Koper: Spletni vir 7

@.��

7. INTERPRETACIJA NARAVE

Eden od možnih na�inov podajanja in razvijanja znamke destinacije "Parenzana

– pot povezovanja naravnih vrednot" ter izoblikovanja dodatne turisti�ne ponudbe, je

uporaba izhodiš� interpretacije narave. Z uporabo teh izhodiš� bi se lahko

obiskovalcem poti Parenzana posredovalo, na enostaven in razumljiv na�in, pojme

strokovne izraze in vsebine, ki so sestavni del naravnih vrednot. Interpretacija narave

bi tako prispevala k ve�jemu poznavanju in spoštovanju narave in njenih zakonitosti,

hkrati bi ozaveš�ala mlade generacije ter pripomogla k ohranjanju dobrega stanja le-

te tudi za naše zanamce. O naravi in našem odnosu do nje, je naravovarstvenik dr.

Aleš Bebler32 neko� povedal slede�e: »In kaj bi nam še vse lahko dala narava, �esar

še ne znamo vzeti od nje brez vsake škode.«

Ministrstvo za okolje je postavilo spletno stran »Interpretacija narave«33 za vse, ki se

poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo z interpretacijo narave in tako pomembno

prispevajo k njenemu varovanju. Namen spletne strani je, z informacijami in

priporo�ili, olajšati delo ter spodbujati in krepiti strokovnost vodi�ev, postavljavcev

razstav o naravi/varstvu narave oziroma naravoslovnih zbirk, uslužbencev v

zavarovanih obmo�jih, snovalcev u�nih poti. S pomo�jo vsega naštetega lahko

namre� širši krog ljudi naravo lažje doživlja, razume, ceni v njej uživa in jo

posledi�no tudi ohranja.

�� 32 dr. Aleš Bebler je bil izjemna osebnost, silovit borec za �isto okolje in ljubitelj narave. Kot predsednik jugoslovanskega sveta za varstvo in razvoj �lovekovega okolja se je boril za temeljne pravice �loveka in okolju, v katerem živimo. Danes je v njegov spomin v okolici Ankarana, speljana pohodniško rekreativna pot, v sklopu katere lahko obiskovalci, poleg ostalih naravnih in kulturnih zanimivosti, obiš�ejo tudi botani�no naravno vrednoto – obrežno mo�virje oz. slani travnik pri Sv. Nikolaju. �33 Ministrstvo za okolje in prostor: Interpretacija narave. Spletni vir 10

@A��

Izraz interpretacija narave ima veliko definicij, vsak avtor ima namre� svoj

subjektivni pogled nanjo.

Interpretacija je najstarejša oblika komunikacije �loveškega rodu, ki zajema

prenašanje in posredovanje razumevanja, smisla, vrednot, konceptov in odnosov, kar

je temelj �loveške kulture. Zato je interpretacija kot komunikacijski proces, tudi ena

klju�nih orodij tako za ohranjanje narave kot tudi ustvarjanje kakovostnih sodobnih

turisti�nih doživetij ter dodatne vrednosti turisti�nih produktov. Poglavitni cilj

interpretacije je razkrivati, na prvi pogled skrita dejstva, koncepte in vsebine,

vzbujati �ustvene odzive ter utrjevanje identitete. Tudi najbolj zapletena znanstvena

spoznanja je mogo�e povedati na enostaven in vsem razumljiv na�in z upoštevanjem

pravila, da se interpretacijska sporo�ila izogibajo strokovni »latovš�ini« -

nerazumljivi govorici (Mahne, 2010).

Mag. Breda Ogorelec34, ki se poklicno že ve� let ukvarja z interpretacijo narave,

pravi, da je to »besedilo strokovnjakov, ki ga prevedemo v jezik laikov oz. obi�ajnih

ljudi«. Stati�ne informacije o naravnih virih prenesemo v privla�no doživetje in tako

vzpostavimo tesnejšo vez med naravo in njenimi ljubitelji oziroma obiskovalci.

Namen interpretacije ni samo informiranje ali u�enje naravoslovja, temve�

pripovedovanje razburljivih zgodb, ki pritegnejo obiskovalca z razkrivanjem še

neznanega in mu odstrejo nov pogled na naravo. Interpretacija veliko pripomore tako

pri upravljanju, zlasti pri usmerjanju obiskovalcev na manj ob�utljive poti in predele

zavarovanih obmo�ij, kot tudi pri prepre�evanju vedenja obiskovalcev, ki bi naravi

škodovalo. (Ogorelec, 2004).

Kunaver opredeli interpretacijo narave kot »ustrezno prenašanje znanstvenih dognanj

v sfero javne uporabe« v smislu informiranja in izobraževanja razli�nih

zainteresiranih skupin prebivalstva ali obiskovalcev obmo�ja. Podro�je interpretacije

ozna�i kot pojav poljudne znanosti oziroma popularizacije znanosti z namenom

ozaveš�anja, vzgoje in izobraževanja (Kunaver, 2007).

�� 34 Breda Ogorelec: Ministrstvo za okolje in prostor, urednica spletne strani Interpretacija narave

@6��

John Veverka, ki v ZDA35 že ve� kot tri desetletja posve�a svojo poklicno pot

interpretaciji narave, poudarja, da je možno z upoštevanjem osnovnih na�el

interpretacije, privabljati obiskovalce v zavarovana obmo�ja in hkrati spodbujati k

sodelovanju okoliške prebivalce s tem pa zagotoviti trajnostni razvoj36 turizma.

Vse se pri�ne z vprašanjem, kakšno zgodbo se želi povedati ljudem (tu je potrebno

poskrbeti, da je zgodba privla�na) hkrati je potrebno razmisliti, koga bi zanimalo

njeno sporo�ilo, kakšen cilj bi dosegli z njim ter kako naj bi se to sporo�ilo

posredovalo. Ker pri interpretaciji narave vse izhaja iz na�ela zbujanja pozornosti in

dopovedovanja, se upoštevajo strategije marketinga in oglaševanja. Torej kako

ozavestiti/dopovedati lokalnim prebivalcem, da je nek pojav zanimiv, �eprav na prvi

pogled ni ni� posebnega. To ozaveš�anje pa naj bi potekalo po�asi, da ne bi nenadne

trume obiskovalcev uni�ile te »na novo odkrite« lokalne posebnosti. Zato Veverka

zagovarja tezo, da se s temi dragocenimi deli narave ukvarja, »vendar naj se ne trži

kot turisti�no znamenitost, temve� kot kraj za tiste, ki gojijo veliko spoštovanje do

neokrnjene narave«. Zaklju�i, da je vloga interpretatorja pou�iti ljudi o vrednosti

spomenika ali dela narave, ki se morebiti zdi samoumeven. �e mu slednje uspe,

imajo od tega korist vsi – okolje, ki ga ne uni�ujejo, ogrožene vrste, ki se zaš�itijo,

lokalna skupnost z ve�jo možnostjo zaposlitve ter turisti�na infrastruktura z ve�jim

zaslužkom. (Ho�evar, 2004)

�

Med sredstva interpretacije prištevamo interpretacijske centre, interpretacijske

to�ke - table, muzeje na prostem, živo zgodovino s pripovedovanjem zgodb,

demonstracije, interpretativno vodenje, u�ne/naravoslovne poti, razstave,

interpretacijske delavnice in predavanja, publikacije, elektronske medije –

interaktivne spletne strani, kulinari�na doživetja, spominke in razglednice, zloženke,

tematske interpretacijske brošure, priro�niki za samovodene poti37, dnevniki poti,

tematske monografije, avdio-vizualna sredstva (Mahne, 2010).

�� @�V ZDA je poklic interpretatorja narave priznan že od leta 1954��,�Komisija Združenih narodov za okolje in razvoj je leta 1987 definirala trajnostni razvoj je razvoj, ki omogo�a zadovoljevanje potreb sedanjih generacij, ne da bi pri tem ogrozili možnosti prihodnjih generacij za zadovoljevanje njihovih potreb. �37 Samovodene poti so ena najprivla�nejših in najpomembnejših oblik interpretacije, saj so posamezni elementi in lokacije, ki jih želimo interpretirati na poti navadno ozna�eni samo s

,-��

Uporabljajo jih v naravnih parkih in rezervatih, naravnih spomenikih, muzejih,

živalskih in botani�nih vrtovih, akvarijih, gozdovih, jamah in rudnikih, urejenih za

turisti�ni obisk.

7.1. Sredstva interpretacije

� V preu�itev primerov informiranja o posameznih naravnih vrednotah ob poti

Parenzana, je bila izvedena raziskava, ki je vklju�evala ogled stanja na terenu,

pregled informacijskega materiala po informacijskih to�kah in centrih ter ogled

spletnih strani povezanih s tematiko naravnih vrednot. Ugotovitve so privedle do

slede�ih rezultatov pri kategorizaciji informacij za potrebe obiskovalcev:

Najve� jih je v obliki informacijskih to�k, ki so postavljene ob naravnih vrednotah v

obliki posameznih informacijskih, pojasnjevalnih, ozna�evalnih in usmerjevalnih

tabel. Mreža takih informacijskih to�k, ki nudijo obiskovalcem nekaj splošnih

informacij o dolo�enem naravnem pojavu ali obliki, je postavljena znotraj

Krajinskega parka Strunjan in na obmo�ju Debelega rti�a.

Posamezne pojasnjevalne ali ozna�evalne table, ki niso vsebinsko povezane znotraj

nekega obmo�ja, so praviloma postavljene ob manjših naravnih vrednotah, ki se

nahajajo izven ve�jih zavarovanih obmo�ij. To so recimo pojasnjevalna tabla o

travniku pozejdonke v Žusterni, ena informacijska in dve pojasnjevalni tabli v parku

Rastelli v Portorožu, štiri interpretativno zasnovane table okrog dveh jezer v Fiesi.

Zelo pogosto se na informacijskih to�kah pojavljajo tudi opozorilni znaki s

piktogrami (znaki prepovedi) z namenom opozarjanja in preventive pred

nepravilnim vedenjem ali ravnanjem obiskovalcev, ki bi lahko ogrozilo ali škodilo

naravni vrednoti. Tak primer je v Se�oveljskih solinah, kjer je ustrezno zapisano

opozorilo, da je športni ribolov dovoljen le ob upoštevanju dolo�enih pogojev, ena

takih je ta, da se tovrstni ribolov lahko izvaja samo izven �asa ribolova cipljev.

�� številkami, glavna interpretacija pa je na voljo v priloženem priro�niku. Take poti lahko služijo interpretaciji razli�nih specialnih tem, ki so združene v istem priro�niku – v tem primeru so številkam dodani še slikovni simboli (Mahne, 2010, 13).

,+��

Slika 20: Znaki vandalizma38 na pojasnjevalni tabli


Informacijska središ�a za obiskovalce se nahajajo znotraj tistih zavarovanih

obmo�ij, ki imajo tudi središ�e upravljanja; npr. multimedijski center v Krajinskem

parku Se�oveljske soline (v nadaljevanju KPSS) stoji ob objektu uprave parka. V

KPSS imajo na voljo tudi vodene oglede v spremstvu vodi�a/parkovnega nadzornika,

sprehajalno pot in zgibanke/informacijske brošure, ki to pot dopolnjujejo.

Vodene oglede po naravnih vrednotah znotraj zavarovanega obmo�ja nudijo v

Krajinskem parku Strunjan in v Škocjanskem zatoku. Slednji se ponaša tudi z u�no

potjo po naravnem rezervatu in možnostjo izvedbe pedagoških delavnic.

Zgoraj našteta zavarovana obmo�ja izdajajo zgibanke, brošure in publikacije, ki so

javno dostopne, tako znotraj obmo�ij kakor tudi na informacijskih to�kah, centrih.

Svoje vsebine in dodatne informacije pa posredujejo tudi preko elektronskih medijev

v obliki spletnih strani.

Ostale naravne vrednote, ki se ne nahajajo znotraj zavarovanih obmo�ij, so

predstavljene v elektronskih medijih preko drugih spletnih strani, npr. obmo�nih

turisti�nih organizacij/centrov, na straneh Zavoda za varstvo narave, Ministrstva za

okolje in prostor, Agencije RS za okolje ter naravovarstvenih društev (Pangea).

�� A�Odnos �loveka do narave - Druga plat medalje pozitivnih vizij pa ostaja še vedno �lovek in njegove nepremišljen odziv na svet, ki ga obdaja. �

,��

Ena takšnih spletnih strani, ki jo je postavilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost

in tehnologijo, je tudi DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne

dediš�ine na Slovenskem. Znotraj te aplikacije je trenutno vpisanih 434 objektov

naravne in kulturne dediš�ine, od tega 185 primerov naravne dediš�ine na obmo�ju

Slovenije. Med njimi je tudi podrobneje opisanih 6 naravnih vrednot z obmo�ja

Slovenske Istre: Dragonja, izvir Rižane, Se�oveljske soline, Strunjanski klif,

Sredozemski slani travnik pri Sv. Nikolaju in Škocjanski zatok.

Cilj projekta DEDI je bil ustvariti temelje ve� medijske digitalne predstavitve

slovenske naravne in kulturne dediš�ine širši javnosti. Projekt je bil izpeljan v

sodelovanju strokovnjakov z ve� razli�nih podro�ji, ki so posamezno enoto

naravne/kulturne dediš�ine vsebinsko prikazali v sklopu digitalne enciklopedije,

prostorsko pa v interaktivnem spletnem atlasu Geopedija ter v tri-razsežnostnem

geografskem informacijskem sistemu Gaea+. Posamezna enota je bila opremljena s

slede�imi podatki: uradna oznaka oz. naziv, lokacijski podatki z zemljevidi

(Geopedija, Gaea+), status (varstveni status, pristojni zavod), taksonomija (vrsta

naravne dediš�ine), klju�ne besede za lažje iskanje, daljši opis enote, slike, spletne

povezave, viri in avtor.

Tako postavljen koncept predstavljanja naravnih/kulturnih vrednot v digitalni obliki,

bi lahko prišel v poštev pri ustvarjanju nove spletne povezave. Spletna stran

"Parenzana – pot povezovanja naravnih vrednot" bi predstavljala enega glavnih virov

informacij in podatkov o mreži naravnih vrednot v Slovenski Istri. Razvila bi se baza

podatkov, ki bi nudila na enem mestu vsestranske možnosti seznanjanja o poti in

naravnih vrednotah ob njej.

Vsebinski del o naravnih vrednotah bi bil pripravljen v sodelovanju s strokovno

usposobljenimi in izkušenimi interpretatorji narave. Promocija, ažuriranje in

razvijanje dodatne turisti�ne ponudbe, turisti�ne infrastrukture, programi, izleti,

namestitve, pa bi bili v domeni ve� razli�nih akterjev, tako na nacionalni, kakor tudi

na lokalni ravni: Slovenska turisti�na organizacija (STO), Turisti�na zveza Slovenije,

turisti�no informacijski centri in to�ke, lokalne turisti�ne agencije, zavodi in

institucije, varstva narave (ZRSVN OE Piran, MOP, ARSO), upravljavci

,��

zavarovanih obmo�ij, ki bi bili vklju�eni v mrežo naravnih vrednot, lokalne

skupnosti, naravovarstvene neprofitne organizacije, društva, ponudniki namestitvenih

in gostinskih dejavnosti, lokalni vodi�i in interpretatorji narave. Dejavnosti

sodelujo�ih partnerjev bi bile predstavljene skozi dodatne spletne povezave - "linke",

kar bi pove�alo vpetost naravnih vrednot v turisti�no ponudbo.

Druga�ne, a ne zato manj pomembne oblike informiranja, so tudi ozaveš�evalne

akcije. Ena takih je ravno letos potekala znotraj Krajinskega parka Strunjan s

�iš�enjem "belih skal" – obmorskega dela Strunjanskega polotoka. Vsakoletne

�istilne akcije potekajo tudi znotraj Krajinskega parka Se�oveljske soline, v pore�ju

Dragonje, na obalnih obmo�jih Debelega rti�a.

7.2. Vloga interpretatorjev narave

O interpretaciji narave je stekel pogovor z dvema informatorkama, ki svojo

poklicno pot posve�ata naravi oziroma skušata le to približati širši javnosti.

Interpretatorji narave imajo pomembno poslanstvo, saj pomagajo obiskovalcem na

edinstven na�in spoznati in razumeti naravo iz drugega zornega kota ter jih prepri�ati

o njeni vrednosti, s tem pa spodbujati k njenem ohranjanju.

Prva je bila Kristina Gorišek, interpretatorka narave, ki je dolga leta delala kot

naravovarstvenica v Krajinskem parku Se�oveljske soline (v nadaljevanju KPSS).

Sprva me je zanimalo kako se je seznanila s pojmom interpretacije narave, je bilo to

pogojeno s službo ali ljubiteljsko? Kot pravi sama, je odgovor na to vprašanje sama

definicija interpretacije – komunikacija z ljudmi s pripovedovanjem zgodb. Delo take

vrste jo zelo veseli, zato se je leta 2004 tudi udeležila tridnevnega strokovnega

izobraževanja, ki sta ga organizirala ARSO in MOP, vodil pa ga je John Veverka iz

ZDA, znan strokovnjak na podro�ju interpretacije. Po zaklju�enih izobraževalnih

delavnicah, so vsi udeleženci dobili tudi formalni naziv interpretatorja narave.

Kasneje se je udeležila tudi interpretatorskih delavnic v Bohinju.

,��

V �asu njenega službovanja pa je KPSS sodeloval z javnim zavodom Krajinski park

Gori�ko ter ostalimi partnerji iz Slovenije, Avstrije in Nem�ije v projektu "Promocija

narave z izobraževanjem interpretatorjev narave" (Promoting nature by training

nature interpreters), ki je bil podprt v programu Vseživljenjsko u�enje – prenos

inovacij (Lifelong Learning Programme 2007-2013 Leonardo da Vinci).

Informatorka pojasni, da so na sodelovanje v projekt bili izbrani tisti, ki so se s tem

že ukvarjali oziroma so na tem podro�ju imeli ve� kot petletne izkušnje.

Osrednji "produkt" projekta39 je bil program usposabljanja interpretatorjev narave in

promotorjev zdravega na�ina življenja z oblikovanjem prve skupine predavateljev, ki

bodo lahko program usposabljanja izvajali v prihodnje. Namen projekta je bil

prenesti primere dobre prakse izobraževanja vodnikov – interpretatorjev narave, kot

ga poznajo v Evropi.

Ti bi dolgoro�no prispevali k izboljšanju kakovosti vodenja v naravi, razvoju novih

turisti�nih produktov, spodbujanju zdravega na�ina življenja, oblikovanju zavesti

lokalnega prebivalstva o varovanju narave in trajnostnem razvoju ter pove�anju

števila obiskovalcev zavarovanih obmo�ij in informacijskih središ�.

Sam koncept projekta izobraževanja opiše informatorka s svojimi besedami tako, da

je bilo sprva mišljeno, da bi že uveljavljeni interpretatorji narave izobraževali nove

interpretatorje. Pri tem doda, da se je po projektu veliko ljudi nanjo obrnilo z

vprašanjem, kdaj bo potekalo tako izobraževanje, a žal, kot je to zna�ilno za

projekte, po njenih izkušnjah, ko se projekt zaklju�i, gre fascikel na polico, kjer se le

še praši. Iz Krajinskega parka Gori�ko ji v vsem tem �asu niso odgovorili, ne kako

bo z licenco interpretatorjev narave, ki bi jo morali pridobiti od države, prav tako

ni� ne ve o predvidenem nadaljnjem organiziranju izobraževanja novih

interpretatorjev.

�� 6�Povzeto po spletnem viru 3�

,@��

O tem kaj po�ne interpretator narave pravi informatorka naslednje; s srcem in veliko

znanja (brez tega ne gre!) prenašaš skrb, spoštovanje, ozaveš�enost, razumevanje,

tudi znanje na zabaven, otipljiv na�in. Pri interpretaciji je pomembno, da prebudiš

�im ve� �util, ne le sluh, ko jim nekaj dolgoveziš, marve� otip, okus, vid, tako iz

obiska narediš doživetje, tega pa si veliko bolj zapomnijo in iz njega veliko ve�

odnesejo! Doda še, da se je morala pri uvajanju opisanih konceptov v njeno

vsakdanje delo v KPSS popolnoma sama znajti, kajti vodstvo parka, z vodjo turizma

vred, razen teorije (pa še to bolj slabo), ne razume oziroma jih niti ne zanima pomen

interpretacije.

Informatorka v interpretaciji ne vidi možnosti za razvoj nove tržne niše v turizmu,

saj bi moral turizem po njenem mnenju res postati trajnosten (a to je že druga

zgodba), vendar vsaj v zavarovanih obmo�jih (naravna) in muzejih (kulturna

dediš�ina) ne bi smel biti najvažnejši dobi�ek, torej zaslužek, ampak izobraževanje in

ozaveš�anje, torej bi morala država v prvi vrsti skrbeti za nemoteno delo. Poudarja,

da jo je ravno degradacija vrednot na turisti�ne zanimivosti privedla do njenih

najve�jih nasprotovanj v KPSS, saj je kvaliteta, ki jo zahteva interpretacija, padla

pod minimalno raven.

Zanimiv paradoks je opaziti pri vprašanju o potencialih predstavljanja naravnih

vrednot na druga�en na�in, kjer sogovornica odgovori, da so potenciali ogromni,

vendar nikakršni dokler bomo živeli v kapitalizmu.

Prav tako je kriti�na pri naslednjem odgovoru o pomanjkljivostih interpretativnega

na�ina predstavljanja naravnih vrednot, kjer opozarja, da se, razen nekaterih izjem, ki

so veliko naredile na tem podro�ju, premalo naredi za kakovostno interpretacijo.

Pri tem poudari še dejstvo, da ko je govora o interpretaciji, ne gre izklju�no za

interpretacijo narave, �eprav najve�krat tako piše, temve� za interpretacijo narave,

kulture (kulturne dediš�ine) in krajine skupaj. Interpretatorji so usposobljeni na vseh

treh podro�jih, saj je vse tudi povezano med sabo.

,,��

O tem, kako je interpretacijo prenašala v prakso, v okviru svojega dela

naravovarstvenice v KPSS, je podala primer kratke predstavitve solin:

interpretacija Se�oveljskih solin je le delno interpretacija narave, saj je bistveno

po�etje �loveka, kar pomeni interpretacija kulture in krajine. Soline so kulturna

pokrajina, to pomeni, da je v prvotno naravno okolje, ki ne obstaja ve�, posegel

�lovek in ga oblikoval za lastne potrebe. Tu je težko govoriti o naravnih pojavih,

razen, ko gre za izparevanje vode in kristalizacijo soli, ter seveda rastlinstvo in

živalstvo. Npr. v toplem delu leta je predstavila halofite-slanoljube rastline tako, da

jih je dala za poskusiti obiskovalcem. Tudi petolo je vzgojil �lovek - solinar. Tako je

pri predstavitvi orodja, ki ga solinarji uporabljajo, vzela orodje v roke, ga

poimenovala v istrskem dialektu (gavero, taperini, botaso itd.) ter prikazala njegovo

uporabo na polju oziroma v hiši.

Pogovor se je zaklju�il s tem, kakšno perspektivo ima interpretacija narave v

turizmu. Interpretacija narave, kulture in krajine bi po mnenju sogovornice lahko

bil eden od na�inov trajnostnega turizma, vendar to ne dovoljuje mase ljudi, ampak

majhne skupine ter individualno, poglobljeno delo z obiskovalci.

Za konec še doda v njenem kriti�nem duhu, da ko se sprehodi po Piranu, še posebej

pa po Portorožu, nima ob�utka, da bi naši vrli turisti�ni delavci kakorkoli bili že

zreli za to.

Druga sogovornica je bila Tina Trampuš, danes zaposlena v Zavodu za varstvo

narave obmo�ne enote Piran kot naravovarstvena svetovalka, ki se tudi poklicno

ukvarja z interpretacijo narave, tako da se udeležuje dodatnega izobraževanja

(delavnic), piše strokovne �lanke in publikacije na to temo ter sodeluje pri

izdelovanju brošur o aktualnih naravovarstvenih ukrepih.

Pogovor se je pri�el s pomenom interpretacije, kjer je informatorka povedala, da je

glavni cilj interpretacije, da interpretativna sredstva ponudijo slikovite odgovore na

vprašanja, ki se porodijo obiskovalcem. Z drugimi besedami, to ni le tisto, kar želijo

povedati strokovnjaki, temve� tisto kar želijo izvedeti ljudje.

,.��

Interpretacijo si predstavlja kot izmenjavo sporo�il v obeh smereh, torej kot

sporo�anje in prejemanje. Tu izpostavi dejstvo, da je pomemben predvsem preskok

med suhoparnim podajanjem strokovnih izrazov in doživeto interpretacijo naravnega

pojava.

Sogovornica je podala nekaj primerov interpretacije narave na obmo�ju

Parenzane. Med njimi je izpostavila Krajinski park Se�oveljske soline, kjer imajo

razvito zgodbo o pridobivanju soli ter naravni rezervat Škocjanski zatok z zgodbo o

nastanku lagune. Poleg tega so še na novo postavljene 4 interpretativne table ob

jezerih v Fiesi, ki pripovedujejo zgodbo o nastanku in današnjem pomenu jezer kot

pomembnem habitatu ka�jih pastirjev in mo�virske sklednice. Dotrajane

pojasnjevale table pri morskem travniku v Sv. Nikolaju pa bodo v kratkem zamenjane

z novimi, interpretativnimi. Predstavila je tudi podoben primer o novih

interpretativnih tablah o pu�ih - kalih v Borštu, od ideje do same realizacije

postavitve tabel ter na�rte o prenovi dotrajanih tabel na Slavniku.

Vsi ti primeri dokazujejo, da po�asi a vztrajno prihaja do sprememb pri podajanju

informacij na druga�en na�in. Za tem stoji veliko dela in predvsem sodelovanja na

ve� nivojih – torej vklju�itev/združitev mo�i in znanja ve� strokovnjakov iz razli�nih

strok. Po njenem mnenju so namre� rezultati bistveno boljši, �e pri ustvarjanju

interpretativnih sredstev (tabel, u�nih poti) sodeluje ve� profilov strokovnjakov, ki so

dovzetni in imajo široko razgledanost. Slednje je na splošno pomembno za vse

interpretatorje, ki morajo biti skozi svoje delo (naj si bo to vodenje, pripravljanje

zgibank, razstav) dovzetni za okolje, ki jih obdaja in morajo izkazati zanimanje za

ve� razli�nih podro�ij življenja. Kot pravi informatorka, bistvo interpretatorjev ni

podajanje informacij, temve� spodbujanje ljudi k spoznavanju, druga�nemu

doživljanju narave.

Vodi�i interpretatorji, ki z inovativnim vodenjem spremenijo obisk narave v

avtenti�no doživetje, lahko pripomorejo k temu, da oblikujejo znanje o naravnih

vrednotah, v dober turisti�ni produkt. Tu sogovornica doda, da je pri interpretaciji

bistvenega pomena pozitivna naravnanost podanih sporo�il.

,A��

Klasi�na vodenja in podajanja informacij o zavarovanih obmo�jih, ogroženih vrstah

in ostalih naravnih zanimivostih so bila do sedaj vedno predstavljena v negativni

lu�i. Npr. kako je �lovek degradiral že veliko naravnih obmo�ij, uni�il habitate

pomembnih živalskih vrst, kako z veliko hitrostjo izumirajo redke in ogrožene vrste

rastlin. Torej ves �as se poudarja negativen vpliv �loveka v naravi na tak na�in pa

se, po mnenju sogovornice, doseže ravno obraten u�inek pri ljudeh. Ti namre�

postanejo apati�ni, ker vidijo, da pri tem ne morejo ni� ve� storiti, saj je bila škoda

že povzro�ena. Glavna sporo�ila interpretacije pa so, v nasprotju s tem, podana

pozitivno, s �imer se umesti obiskovalca znotraj naravnega sistema in se mu subtilno

dodeli vloga nekoga, ki se lahko angažira in pripomore k spremembi na boljše.

Lep primer sodelovanja na ve� nivojih z aplikacijo pozitivne naravnanosti sporo�ila,

je interpretativna zloženka z naslovom "Morski datlji, ne hvala! ". Sogovornica je

bila avtorica idejne zasnove zloženke, ki jo je Zavod RS za varstvo narave pripravil v

sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije in ostalimi partnerji ter finan�no

pomo�jo kneževine Monako.

Po njenih besedah je bil bistven namen tega projekta, z osveš�anjem gostov in

gostincev ter povezanim delovanjem pristojnih inštitucij, zmanjšati prodajo morskih

datljev, zavarovane vrste školjke, ki živi v apnen�astih skalah morskega obrežja.

Spodbujanje spoštovanja prepovedi nabiranja in trgovanja s temi školjkami privede

k zmanjševanju negativnih vplivov, ki jih v naravi povzro�a nabiranje morskih

datljev in hkrati izboljša stanje ohranjenosti morskega živega sveta.

�Razvijanje take vrste komunikacije, ki s pozitivnimi sporo�ili skuša angažirati in

zvabiti širši krog ljudi v sodelovanje pri ohranjanju narave, je bil tudi eden od

razlogov, zakaj se je informatorka odlo�ila za dodatna izobraževanja na podro�ju

interpretacije. Sama pravi, da le pozitivna naravnanost komunikacije, konstruktivni

dialogi, povezovanje in sodelovanje privedejo do oprijemljivih rezultatov, tako pri

doživljajskem vodenju, kakor tudi pri varovanju in ohranjanju nekega obmo�ja ali

vrednote. To so bili motivi, da se je že pred ve� kot 10 leti v okviru službe odlo�ila za

usposabljanja na delavnicah in dodatnih izobraževanjih.

,6��

Prav tako kot predhodna sogovornica, je tudi ona pridobila naziv interpretatorke

narave na predavanjih z Veverko, poleg tega pa je sodelovala v projektu "Promocije

narave z izobraževanjem interpretatorjev narave" s Krajinskim parkom Gori�ko. Že

peto leto zapored aktivno sodeluje tudi na delavnicah interpretatorjev, ki so

organizirane v sklopu "Festivala alpskega cvetja" v Bohinju.

Pogovor se je razvil v smeri vloge in pomena dodatnega usposabljanja in delavnic na

temo interpretacije. Informatorka opaža, da se zanimanje za to podro�je iz leta v leto

ve�a, posledi�no je organiziranih tudi veliko takih delavnic, kjer ima vsak

strokovnjak svoj pristop pri usposabljanju. Opozarja na dejstvo, da veliko

predavateljev daje ve� pomena na teorijo, prakso pa nekako zanemarja. Bistvenega

pomena pri dobrem interpretiranju pa ni samo vsebinsko dobro pripravljena ideja,

temve� kvaliteten preskok teorije v prakso, ki se ga pridobi samo z izkušnjami na

terenu, ne na predavanju.

Za zaklju�ek sogovornica opozori še na eno na šibko to�ko, to je povezovanje

interpretacije s turizmom. Po njenem mnenju naj bi ravno interpretacija

predstavljala most med znanostjo in turizmom, vendar nekako še ne vidi možnosti za

razvoj te vezi med obema sektorjema. Tu izpostavi velik problem slovenskega

turisti�nega gospodarstva, ki ne nudi finan�nih spodbud za razvoj zelenega turizma,

saj v tem sektorju ne vidi tako velikega profita kot ga recimo vidi v gradnji velikih

turisti�nih infrastruktur in namestitvenih zmogljivostih. Poudari, da se v Sloveniji še

vedno premalo zavedamo prednosti, ki jih prinaša sodelovanje in povezovanje med

sektorji. Zanimanja za sodelovanje in oblikovanje skupnih projektov tako po njenem

mnenju, ne izkazujejo niti lokalni hotelirji, kar se jasno vidi v skopi turisti�ni

ponudbi, ko v ve�ini primerov prezrejo lokalne naravne znamenitosti. Nepoznavanje

lokalnih naravnih posebnosti pa vpliva na nezmožnost oblikovanja zanimivih

turisti�nih produktov, ki bi jih lahko hotelirji vklju�ili v svojo ponudbo in tako

zadržali goste za ve� dni na slovenski obali.

��

.-��

7.3. Predlog uporabe izhodiš� interpretacije narave v turisti�ni ponudbi

"Parenzana – pot povezovanja naravnih vrednot"

Že v predhodnem poglavju je bila nakazana zamisel o oblikovanju inovativnih

turisti�nih programov/paketov, ki bi, poleg ogledov naravnih vrednot z

interpretativnim (doživljajskim) vodenjem, zajemali tudi ostalo turisti�no ponudbo.

Tovrstne programe izvajajo tudi v Turisti�no razvojni agenciji Autentica, kjer

prilagajajo programe za posamezne ciljne skupine po njihovih željah, potrebah in

pri�akovanjih. Izvajajo jih v okviru celodnevnih tematskih izletov, kjer obogatijo

klasi�no ponudbo obiska neke naravne ali kulturne znamenitosti/kraja z dodatnim

doživetjem. V ponudbo so tako zajeti prikazi lokalnih obi�ajev, posredovanje

lokalnih ustnih izro�il in zgodb, folklorni nastopi, lokalna kulinarika, obiranje

grozdja in pokušine avtohtonih vin v vinskih kleteh, obiranje oljk, kakijev, ipd.

Koncept oblikovanja edinstvenih programov bi lahko, v kontekstu izobraževanja in

osveš�anja, dopolnili z ogledi naravnih vrednot ob Parenzani, ki bi bile predstavljene

z interpretacijo narave. S povezovanjem pa bi znatno prispevali k pestri in vsebinsko

bogati turisti�ni ponudbi obmo�ja Slovenske Istre.

Na Parenzano bi bile vezane doživljajske zgodbe, v katere bi po tematikah vklju�ili

posamezne naravne vrednote ter dodatno ponudbo, ki bi popestrila program izleta po

poti.

Zaradi velikega števila naravnih vrednot na trasi poti in pestre dodatne ponudbe, bi

lahko posamezna tema (vsebina) predstavljala samostojno doživetje. Ker vsega

obiskovalec ne bi mogel »doživeti« naenkrat, bi to bila vzpodbuda, da bi se znova

vra�al in s�asoma »doumel oz. dojel« celotno zgodbo poti. Pozornost obiskovalca bi

pritegnili s tem, da bi med posredovanjem ene zgodbe, nakazali nekaj fragmentov

druge. V terminologiji turisti�ne interpretacije poimenujejo to vzbujanje

radovednosti s ponujanjem nadaljevanja zgodbe "Šeherezadin princip" (Mahne,

2010, 9).

Zgodba lokacije pa bi tako predstavljala enega klju�nih elementov predhodno

predlagane znamke destinacije "Parenzana – pot povezovanja naravnih vrednot".

.+��

Ker velja Parenzana za zeleno pot, bi poldnevni/celodnevni/ve�dnevni izleti potekali

izklju�no s kolesi ali peš.

Temu primerno bi ob poti bile organizirane tudi nastanitvene možnosti, ki bi, poleg

preno�iš�a in oskrbe, nudile tudi dodatno ponudbo obogateno z doma�imi dobrotami

istrske kulinarike. V mrežo sodelujo�ih nastanitvenih možnosti bi bile vklju�ene

predvsem kmetije (npr. Mahni� v dolini Dragonje), družinske doma�ije (npr. Casa

del Sal v Se�ovljah, doma�ija Butul pri Kopru), zasebne sobe (npr. Sosi� v

Strunjanu), apartmaji (npr. v Portorožu, v Simonovem zalivu v Izoli), hosteli (npr.

Museums v Kopru) in drugi.

Omenjene nastanitvene možnosti bi bile tudi vklju�ene v novo nastalo mrežo

informacijskih to�k o naravnih vrednotah, ki bi se razvila po vzoru že

uveljavljenega koncepta mreže TIT v zaledju Slovenske Istre.

Postopoma bi se tako vzpostavila informacijska povezava med obstoje�o mrežo v

zaledju ter novo mrežo na obalnem predelu tega obmo�ja. Novo nastale

informacijske to�ke bi dopolnjevale že obstoje�a informacijska središ�a, s katerimi

upravlja Zavod za varstvo narave oz. lokalna skupnost, ki so postavljena ob ve�jih

naravnih vrednotah z (npr. Škocjanski zatok, Krajinski park Strunjan).

Manjše naravne vrednote, ki bi bile predstavljene kot samostojne to�ke brez

upravljavskega središ�a, torej tiste, ki niso znotraj zavarovanega obmo�ja, pa bi se v

mrežo vklju�ile preko gostinskih, namestitvenih struktur, ki se nahajajo v njihovi

bližini.

Upravljanje te združene informacijske mreže, bi tako vklju�evalo sodelovanje na ve�

ravneh. Poleg krovnega upravljavca – npr. turisti�ne organizacije Koper, bi pri tem

sodelovali še upravljavci naravnih vrednot ter lokalni skrbniki infrastruktur, kjer bi

bile te to�ke postavljene. Medsebojna povezanost lokalne skupnosti z naravnimi

vrednotami bi tako privedla k dvigu okoljske ozaveš�enosti lokalne skupnosti in

prepoznavanja narave kot vrednote, ne samo med obiskovalci temve� tudi med

doma�ini.

.��

Tematske zgodbe bi bile prilagojene za razli�ne ciljne skupine - manjše skupine

otrok, mladostnikov, odraslih, starejših, družine in razli�ne namene - šolske

ekskurzije, šole v naravi, naravoslovne idr. delavnice, izleti itd..

Lahko bi predstavljale popestritev že ustaljenih programov, kot del spremljajo�ih

prosto�asnih dejavnosti med poslovnimi dogodki (kongresi in seminarji, druženja oz.

povezovanja podjetij), kot sestavni del "relaksacijskih in duhovnih vikendov" v

naravi, ob raznih sre�anjih, festivalih, prireditvah in dogodkih.

Teme zgodb, ki bi bile sestavni del oblikovanih turisti�nih programov, bi, glede na

interese ciljnih skupin, združevale razli�en nabor naravnih vrednot ter dodatno

ponudbo pod privla�nimi naslovi. Tematika zgodb in dodatna ponudba bi bili pri

pripravi programa prilagojeni letnim �asom, vremenskim pogojem ter aktualnemu

dogajanju in prireditvam v Slovenski Istri. V nadaljevanju sledi nekaj primerov

zgodb:

- "Sol so ljubile od prvega dne" – zgodba o slanoljubnih rastlinah z obiskom

Se�oveljskih in Strunjanskih solin + dodatna ponudba: tradicionalna žetev soli

+ morske kulinari�ne dobrote pripravljene s soljo (npr. brancin v soli)

- "Pinije ne nudijo le sence in prijetne ohladitve" – zgodba o drevoredih pinij -

kolesarska tura skozi obalne drevorede + dodatna ponudba: sodelovanje na

kulinari�ni delavnici v doma�iji Butul – priprava doma�ega pesta ter ostalih jedi

iz pinjol

- "Okusi mediterana" – ekosistemska/botani�na zgodba o posameznih »otokih«

pravih sredozemskih rastlin (stena v Dragonji – Strunjan – Debeli rti�) + dodatna

ponudba: "kuharski recepti naših non" z uporabo sredozemskih zeliš� v doma�iji

Butul, kjer imajo tudi na ogled pravi sredozemski vrt

.��

- "Stojite na najvišji klifni steni Jadrana" – geomorfološka zgodba o razvoju

obalnega klifa, morski abraziji, nastanku fliša + dodatna ponudba: obiranje oljk,

grozdja, kakijev, arti�ok (odvisno od �asa zorenja) na polotoku Ronek + obisk

festivala kakija in arti�ok v Strunjanski dolini

- "Na sledi preteklosti" – geološka zgodba o fosilnih ostankih na belih skalah v

Izoli + dodatna ponudba: obisk arheološkega parka "Vila rustika iz rimskih

�asov" ter ostalih arheoloških najdiš� v Simonovem zalivu

- "Kras je tudi ob morju" – geomorfološka zgodba o kraških pojavih v Izoli na

apnen�asti obali ter pod morjem (podmorski izviri - vruje) + dodatna ponudba

za sprostitev: spoznavanje razvoja termalnega turizma v Izoli z obiskom

termalnih bazenov ali vodnimi kopelmi/sprostitvenimi tehnikami ob obali

- "V deželi Pozejdona" – ekosistemska zgodba o rastiš�u pozejdonke v Žusterni,

o življenju na slanem travniku v zalivu Sv. Nikolaja ali na rtu Madona pri Piranu

+ dodatna ponudba: izlet z ladjico "Subaquatic" z ogledom slovenskega

podmorskega sveta + pripoved zgodbe o potopljeni ladji "Rex" + gastronomski

užitek na morju s slovenskimi morskimi specialitetami + obisk piranskega

akvarija

- "Provansa na robu mesta" – ekosistemska zgodba o razvoju lagun in braki�nih

okolij, o habitatih ptic, dvoživk idr., z obisk Škocjanskega zatoka + dodatna

ponudba: fotografske delavnice + spoznavanje istrskega goveda Boškarinov in

Provansalskih žrebcev v zatoku + obisk osmice

- "Mlini v zmajevi deželi" – hidrološka zgodba o hudourniški reki Dragonji40,

eroziji, slapovih, re�nem ekosistemu + dodatna ponudba: razvoj mlinarstva v

pore�ju reke z obiskom "Fermovega mlina" ter peko doma�ega kruha s pokušino

doma�ih vin v vinski kleti na kmetiji Mahni�

�� 40 Po Geistru (2006) ime Dragonja izvira iz italijanske besede drago kar pomeni zmaj; reko so namre�zaradi njene hudourniške, divje narave in vijugavosti poistovetili z zmajem

.��

"Parenzana – pot povezovanja naravnih vrednot" bi se lahko dalje razvijala tudi z

vklju�evanjem v širši prostor »zgodb« istrskega obmo�ja. Tako bi se vzpostavila vez

z drugimi tematskimi potmi, ki so že v njeni okolici: Piranske pešpoti, Beblerjeva

pohodniška pot pri Ankaranu, rekreativno-pohodniška pot Po stezah Grani�arjev na

Debelem rti�u in istrskimi tematskimi potmi Olj�na pot, Šavrinska južina, Jaj�arice,

vinske ceste.

Vodi�i bi bili usposobljeni in izkušeni interpretatorji narave, po možnosti

doma�ini, ki bi na pristen na�in predstavili naravne vrednote kot doživetje in jih tako

približali obiskovalcem. V nasprotju s klasi�nim vodenjem, kjer so obiskovalci ve�

ali manj le pasivni poslušalci, bi v tem primeru obiskovalci aktivno, s svojimi �utili

sodelovali pri spoznavanju naravnih vrednot. Tovrstna komunikacija bi znatno

prispevala k boljšemu razumevanju in pomnjenju strokovnih izrazov in definicij

pojavov, ki bi sicer šli hitro v pozabo. Namen interpretativnega pristopa k

predstavitvi naravne vrednote širšemu krogu ljudi bi bil tako izpolnjen. Obiskovalec

bi se namre� seznanil z naravno vrednoto v njem razumljivem jeziku, s tem pa bi se

oblikoval ali spremenil tudi njegov pogled in odnos do nje, kar bi dolgoro�no

privedlo do izoblikovanja bolj spoštljivega odnos �loveka do celotne narave in ne

nazadnje tudi do sebe, kot sestavnega dela narave.

Celovito zasnovan projekt bi bistveno pripomogel tudi k ve�ji vpletenosti lokalnega

turisti�nega gospodarstva pri ustvarjanju novih turisti�nih proizvodov na podro�ju

"ekoturizma". Izraz ekoturizem pomeni potovanje v naravna obmo�ja, ki odgovorno

varujejo naravo in spodbujajo blaginjo lokalnega prebivalstva. Enotne definicije

ekoturizma ni, lahko pa se povzame splošne zna�ilnosti pojma v nekaj to�kah

(Koš�ak 2004):

- združuje vse sonaravne oblike turizma, pri katerih je glavna motivacija turistov

opazovanje in uživanje narave,

- vklju�uje vzgojno-izobraževalne in predstavitvene dejavnosti,

- lokalne turisti�ne agencije organizirajo izlete za manjše skupine turistov,

- zmanjšuje negativne vplive na naravno in socialno-kulturno okolje,

.@��

- podpira varstvo naravnega okolja z ustvarjanjem gospodarske koristi za lokalno

skupnost in upravitelje naravnih obmo�ji z dodatno možnostjo zaposlovanja in

zaslužka,

- oblikuje zavest o ohranjanju naravnih/kulturnih dobrin tako pri lokalnem

prebivalstvu kot pri turistih.

Nedvomno lahko ugotovimo podobnosti med definicijo pojma "ekoturizem" ter

konceptom opisane poti "Parenzana – pot povezovanja naravnih vrednot". Obmo�je

Slovenske Istre ima namre� veliko potenciala za razvoj novih eko-destinacij. Kot je

bilo že ve�krat omenjeno, ima poglavitno vlogo pri razvijanju tega potenciala

medsebojno sodelovanje, povezovanje, partnerstvo ekonomskega, socialnega in

okoljskega sektorja. Sonaravno upravljanje z naravo predstavlja velik izziv razli�nih

sektorjev in skupnosti na razli�nih ravneh ter pomemben prispevek k celovitemu

varstvu narave. Dejstvo pa je, da je za vzpostavitev takšnega sistema potrebna visoka

stopnja ozaveš�enosti ljudi, politi�na volja in konec koncev priznanje, da je celotna

narava vrednota (Vidic, 1996).

��

.,��

8. ZAKLJU�EK

�Pot me je tako pripeljala do zaklju�ka raziskave, ki pa ga lahko ozna�im kot nov

za�etek, odsko�no desko za naprej. �e se metafori�no izrazim, mi je diplomsko delo

odprlo "Pandorino skrinjico" na podro�ju raziskav o turisti�no razvojnih možnostih

obmo�ja Slovenske Istre. Raziskovalnih vprašanj je namre� ogromno. V duhu

pri�ujo�ega diplomskega dela bom namesto strokovnega sestavka, zaklju�ek napisala

v obliki zgodbe.

Na na�in, kot bi bile predstavljene tudi naravne vrednote v sklopu znamke destinacije

"Parenzana – pot povezovanja naravnih vrednot", katere osnovne smernice razvoja

sem poskušala opredeliti v osrednjem delu in s tem dose�i, v uvodu naveden, glavni

namen, t.j. evidentirati in geografsko ovrednotiti naravne vrednote ob poti. Na

podlagi pridobljenih podatkov in ovrednotenih objektov pa podati predloge,

izboljšave, vizije, kako pot in naravne vrednote povezati v celoto ter jim s tem

pove�ati prepoznavnost.

Za�etne predpostavke so bile, da o obravnavani vsebini ni veliko napisanega

oziroma, da se obstoje�a literatura/gradivo osredoto�a predvsem na nekaj monografij

o zgodovini ozkotirne železnice ter na nekoliko spletnih strani, ki predstavljajo

"Parenzano – pot zdravja in prijateljstva" v kontekstu turisti�ne ponudbe za

rekreacijo. Dejstvo, da je bilo o poti malo napisanega in, sode� po pogovorih s

prijatelji, tudi malo znanega, mi je predstavljalo dodatni izziv. V "poti" sem namre�

videla potencial, priložnost, da zbudim "spe�o princesko" iz dolgoletnega spanca in ji

povrnem vlogo, ki ji je bila dodeljena od samega za�etka. Vlogo povezovanja. V

za�etku 20. stoletja je v vlogi železnice povezovala podeželje in obalna mesta, bila je

vez med slovenskim, hrvaškim in italijanskim delom Istre in Tržaškega zaliva, vez

med gospodarsko in kulturno razli�nimi obmo�ji. Bilo ji je namenjeno, da postane

simbol kohezije kontaktnih prostorov. A zaradi politi�nih nesoglasij in ekonomske

nerentabilnosti oz. vedno ve�jih izgub, je postala samo še bežen spomin malega

istrskega �loveka. Toda Istrani so znani po svoji trdoživosti in vztrajnosti, zato

Parenzane niso pozabili.

..��

Bilo je veliko zanesenjakov, ki so po ukinitvi proge obujali spomin nanjo z

monografijami, umetniškimi deli, postavitvijo spletne strani o železnici, dolgoletno

zbiranje gradiva pa je omogo�ilo odprtje muzeja Parenzane. Prav ti "idejni o�etje" so

bili tudi tisti, ki so omogo�ili Parenzani, da jo je širša javnost poznala v lu�i

rekreacijske poti in ob tem spoznala njen zgodovinski pomen.

Postopoma so jo mestne oblasti v sklopu ob�inskih razvojnih na�rtov, za�ele

obnavljati, revitalizirati in ji vra�ati pomen povezovanja kot "pot zdravja in

prijateljstva", ki je ponovno povezala ne samo tri države, temve� tudi prosto�asne

dejavnosti prebivalcev in obiskovalcev. Zato je pred dobrim desetletjem postala ena

glavnih kolesarsko-rekreacijskih poti, ne samo Slovenske, temve� celotne Istre.

Dejstvo, da je bila v Evropi nagrajena in priznana kot zelena pot, je postal razlog za

prijavljanje te tematske poti na evropske projekte, ki so omogo�ili finan�na sredstva

za njen nadaljnji razvoj. Po�asi, a vztrajno je pot postala prepoznavna in vse bolj

obiskana, vendar njen potencial ve�stranskega (ve�plastnega) razvoja Slovenske Istre

in posledi�no prepoznavnosti ter vrednotenja njenih dragocenosti ostaja neizkoriš�en.

Tako lahko potrdim prvo zastavljeno hipotezo, da "Pot zdravja in prijateljstva" ne

vklju�uje (ali vsaj ne v zadostni meri) zgodovinskega pomena Parenzane ter

naravnih vrednot ob trasi nekdanje železnice. Temu je tako, ker pomen Parenzane in

naravnih vrednot ob njej, ni bil ustrezno predstavljen v obliki projekta, ki bi se

izkazal za dobi�konosno naložbo. Za enkrat velja pravilo, da še tako dobra ideja ali

rešitev, morata biti predstavljeni s konkretnimi in oprijemljivi dokazi ter zgledi, da

bosta zagotavljali dolgoro�no korist, tako za razvoj obmo�ja kot za žepe finan�nih

vlagateljev. Za primerno ovrednotenje Parenzane in njene bližnje okolice je zato

nujno oblikovanje interdisciplinarnega na�rta projekta, v katerem bodo videli korist

vsi sodelujo�i.

Iz tega se je porodila zamisel o pri�ujo�em diplomskem delu in raziskavi, ki bi "pot

Parenzano" prikazala kot rde�o nit, ki ponovno povezuje in združuje, tokrat naravne

vrednote in predstavljala preplet, celoto, razli�nih, a vseeno med sabo povezanih

naravnih in kulturnih pojavov. Ti bi bili povezani pod "znamko destinacije" s

sloganom "Parenzana - Pot povezovanja naravnih vrednot".

.A��

"Znamka destinacije" bi s svojim prepoznavnim znakom, logotipom "Parenzana –

Nature", na interpretativni na�in pripovedovala zgodbe o posameznih naravnih

vrednotah.

Uveljavitev predlagane "znamke destinacije" z uporabo alternativnih oblik

prikazovanja naravnih vrednot, bi tako predstavljala novo tržno vrednost ter

posledi�no obogatitev turisti�ne ponudbe Slovenske Istre. Na takšen na�in zasnovana

identiteta Parenzane in njenega ožjega obmo�ja, pa bi dolgoro�no predstavljala

vsestranski prispevek k:

- prepoznavnosti zgodbe o Parenzani, ki je skozi njen kronološki razvoj obdržala

vlogo povezovalno vlogo,

- spoznanju lokalne skupnosti o vrednosti naravnih znamenitosti Slovenske Istre

in oblikovanju spoštljivega odnosa do teh vrednot,

- ve�jemu ohranjanju in varovanju naravnih vrednot ter ozaveš�anju tako

današnjih kot naslednjih generacij mladih, o pomenu spoštovanja narave in

njenih zakonitosti,

- razvoju obmo�ja Slovenske Istre na podro�ju turizma, izobraževanja ter

raziskovanja.

Poglavitno vlogo pri razvijanju znamke destinacije in njenega potenciala ima

medsebojno sodelovanje in povezovanje ekonomskega, socialnega ter okoljskega

sektorja na obmo�ju Slovenske Istre.

Partnerski, interdisciplinarni pristop k uveljavljanju znamke pa je možen le s

spremembo razmišljanja glavnih akterjev posameznih sektorjev, katerega vodilo ne

bi bilo denar, profit. Sredstvo, ki bi sicer v pravih rokah lahko predstavljalo nove

možnosti sodelovanja pri skupnih projektih, se, žal, izkaže, v ve�ini primerov, za

odlo�ilni faktor, ki prevesi tehtnico na stran ve�jega zaslužka.

.6��

Na tej to�ki lahko tudi delno potrdim drugo hipotezo, da je pomanjkljivo

informiranje glavni vzrok slabi prepoznavnosti poti in vrednot njenega ožjega

prostora. Interpretacija odgovorov pridobljenih od informatorjev, ki so sodelovali v

raziskavi, je sicer nakazala, na šibko promocijo oziroma pomanjkljivo informiranje o

poti in naravnih vrednotah ob njej. Vendar velik delež pri slabi prepoznavnosti poti

in njenega ožjega obmo�ja, prispeva tudi nezanimanje iz strani lokalnega turisti�nega

gospodarstva za sodelovanje z lokalno skupnostjo in institucijami varstva narave, pri

ustvarjanju skupnih projektov, tako na podro�ju promocije, kot na podro�ju trženja

naravnih vrednot v okviru turisti�ne ponudbe.

Današnja finan�na vlaganja v razvojne na�rte se, tako na nacionalni kot na lokalni

ravni, usmerjajo raje na kvantiteto kot na kvaliteto ponudbe. Z drugimi besedami

povedano, vodilnim je pomembnejše prikazati njihov uspeh skozi kvantiteto (npr.

veliko koli�ino obiskovalcev nekega dogodka/prireditve, polni zasedenosti preno�iš�,

restavracij ter ostalih turisti�nih infrastrukturah, izgradnjo vedno ve�jih hotelskih

kompleksov) kot pa skozi kvaliteto, s podatkom, kako so bili ti gosti/obiskovalci

zadovoljni s ponujenim produktom, kaj so pogrešali ipd.. Zdi se, kakor da bi pomen

tega segmenta ponudbe nekako zanemarili. Neko tržno vrednost so zavili v lep

okrasni papir, ki pa nima kvalitetne vsebine, nima zgodbe, nima duše. Tako je

produkt, ki je na videz sicer privla�en, v svojem bistvu prazen, ker ni predstavljen na

pravi na�in.

Zavedati se moremo, da se je profil današnjega turista zelo spremenil. Ta namre� na

potovanju ne iš�e ve� samo zabave in sprostitve, temve� tudi nove izkušnje, nova in

prava doživetja ter spoznanja, ki ga izpopolnijo. To pa je možno le s pristnim,

enkratnim podajanjem vsebin novih tržnih vrednosti, s pripovedovanjem zgodb in

ustvarjanjem druga�nih doživetij.

Tako se lahko po mojih ugotovitvah nadaljuje tudi zgodba o Parenzani. Pot, ki je

sicer spreminjala svojo zunanjo obliko in vlogo, vendar nikoli ni izgubila svojega

pomena povezovanja.

A-��

9. LITERATURA

Andrej�i�, P. (2005): Zasnova državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji. Ljubljana, Direkcija Republike Slovenije za ceste.

Bat, M.,…[et al.] (2004): Narava Slovenije. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Berginc, M. (2007): Sistem varstva narave v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.

Bizjak, J. (2008): Zavarovana obmo�ja v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.

Bratož, D. (2011 -07): Projekt Parenzana - Pot zdravja in prijateljstva; kronološki pregled aktivnosti in dogodkov vezanih na projekt. Http:// http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html

Bricelj, M. (2002): Moje tvoje morje. slovensko Sredozemlje in trajnostni razvoj. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor. Htpp://http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/drugo/morje.pdf�

Fišer Pe�nikar, Ž. (2010): Varstvo narave in zavarovana obmo�ja Primorske. Ni dovolj zgolj ustanoviti zavarovano obmo�je. Primorske novice, št. 287, Koper. Str. 16 – 17.

Geister, I. (2006): Popotovanje od Pirana do Ankarana – naravoslovni esej. Koper, Zavod za favnistiko.

Ho�evar, B. (2004): Privabljanje gostov in ohranjanje okolja. Varovanje narave je lahko dober posel. Delo, leto 46, št. 281, str. 14.

Kladnik, D. [et al] (2005): Geografski terminološki slovar. Ljubljana, ZRC SAZU.

Kone�nik Ruzzier, M. [et al] (2009): Celostni pristop k oblikovanju identitete znamke »I feel Slovenija«. Akademija MM, str. 51 – 62. Http:http://www.majakonecnik.com/konecnik/dokumenti/File/konecnikruzzieretal_amm_2009.pdf

A+��

Koš�ak, M. (2004): Turisti�ne gozdne poti kot turisti�ni produkt in njihov pomen za razvoj podeželja. Prispevek na posvetu Turisti�ne gozdne poti in varstvo narave; Pocarjeva doma�ija, Radovna 22. September 2004.

Kunaver, J. (2007): Geomorfološke vsebine in njihova zastopanost v razlagi pokrajinskih zna�ilnosti Triglavskega narodnega parka v primerjalni lu�i. Razprave, Dela 28, str. 133 – 146. Http: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/Publikacije/Dela/files/Dela_28/10_kunaver.pdf

Lah, A. (2002): Okoljski pojavi in pojmi: okoljsko izrazje v slovenskem in tujih jezikih z vsebinskimi pojasnili. Ljubljana, Svet za varstvo okolja RS, Zbirka Usklajeno in sonaravno.

Mahne, L., Notranjski ekološki center Cerknica (2011-03): Identiteta je tudi interpretacija preteklosti. Http:// http://www.nec-cerknica.si/images/stories/Goran/brosura-%20kd%20korektura.pdf

Marsi�, B. (2011-07): Parenzana bo ponovno povezovala Istro. Http:// http://podpalmo.si/Novice/Gospodarstvo/Parenzana_bo_ponovno_povezovala_Istro

Maruši�, J., Ogrin, D. (1998): Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji; Krajine primorske regije. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Urad RS za prostorsko planiranje.

Ogorelec, B. (2004): Interpretacija narave – od doživljanja do doživetja. Delavnica – Tematske poti na Krasu, Dutovlje.

Petek, N. & Kone�nik Ruzzier, M. (2008): Uvajanje znamke 'I feel Slovenia' ali 'Slovenijo �utim': Odziv prebivalcev Slovenije. Akademija MM, str. 49-60. Http: http://www.majakonecnik.com/?m=2&a=2&z=12&clanek=181

Roselli, G. (2002): Cara Parenzana! Spomini, slike in dokumenti železniški progi Trst-Pore�. Trst, Bruno Fachin Editore.

Skoberne, P. (1988): Sto naravnih znamenitosti Slovenije. Ljubljana, Zbirka Prešernova družba.

Sterže, J. (2010): Varstvo okolja. Celje, Zbirka Zelena Slovenija.

Šuligoj, B. (2003): Parenzana je nagrajena evropska zelena pot : med 36 evropskimi projekti je Pore�anka �etrta. Delo, leto 45, št. 133. Ljubljana, str. 6.

A��

Trampuš, T. (2007): �esar ne poznamo, ne moremo imeti radi : sodobne metode, interpretacija narave nam pomaga se samo spoznavati, temve� tudi doživljati naravo okoli nas. Primorske novice, leto 61, št. 279. Koper, str. 20.

Urši� Zupan, M. (2010): Naj bo zeleni turizem zelen tudi v svojem bistvu! Primorske novice, leto 64, št. 114. Koper, str. 12-13.

Vernik, M. (2003): Kozjanski park: vodnik po u�ni poti Vetrnik. Podsreda, Kozjanski park.

Vidic, J. (1996): Naravne vrednote zunaj zavarovanih obmo�ij. V: Ogrin, D. [et al.]: Varstvo narave zunaj zavarovanih obmo�ij. Zbornik mednarodne konference ob evropskem letu varstva narave 1995. MOP, Urad za prostorsko planiranje; Ljubljana, 197-199.

Vogrin�i�, V. (2006): Okolje je del nas, mi smo del okolja. Ljubljana, Ministrstvo za okolje – ARSO.

A��

10. VIRI

Spletni vir 1: DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in prou�evanje ptic Slovenije (2011-06): Naravni rezervat Škocjanski zatok. http://http://www.skocjanski-zatok.org/

Spletni vir 2: Istrianet.org (2010-09): Il treno Trieste – Parenzo (La Parenzana) Http:// http://www.istrianet.org/istria/navigation/land/parenzana/images/001.htm

Spletni vir 3: Javni zavod Krajinski park Gori�ko (2011-08): Predstavitev projekta promocija narave z izobraževanjem interpretatorjev narave - Promoting nature by training nature interpreters. Http:// http://www.park-goricko.org/sl/informacija.asp? id_meta_type=52&id_jezik=0&id_language=0&id_informacija=236

Spletni vir 4: Javni zavod Krajinski park Strunjan (2011-07): Naravne vrednote v Krajinskem parku Strunjan. http:// http://www.parkstrunjan.si/

Spletni vir 5: Krajinski park Se�oveljske soline (2011-07): Predstavitev Krajinskega parka Se�oveljske soline. http:// http://www.kpss.si/si/intro

Spletni vir 6: Kralj, M. (2010-05): Parenzana – ob stoletnici otvoritve Istrske ozkotirne železnice Trst-Pore�. Http:// http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html

Spletni vir 7: Mestna ob�ina Koper (2011-07): Turisti�no informacijske to�ke Slovenske Istre. Http:// http://www.koper.si/index.php?page=documents&item=2001738

Spletni vir 8: Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj (2011-03): Regionalna zasnova prostorskega razvoja za južnoprimorsko regijo. Http:// http://www.mop.gov.si/si/publikacije/drugo/�

Spletni vir 9: Ministrstvo za okolje in prostor (2011-01): Objava v Uradnem listu RS – UREDBA o zvrsteh naravnih vrednot. Zakon o ohranjanju narave. Http://�http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200252&stevilka=2531

Spletni vir 10: Ministrstvo za okolje in prostor (2011-03): Interpretacija narave. Http:// http://www.interpretacija.si/

A��

Spletni vir 11: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (2011-07): Enciklopedija naravne in kulturne dediš�ine na Slovenskem. http:// http://www.dedi.si/

Spletni vir 12: Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Oddelek za Cilj 3, IPA, INTERREG in PHARE (2011-07): Instrument za predpristopno pomo� – Operativni program IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013. Http:// http://www.si-hr.eu/start_sl/

Spletni vir 13: Turisti�no razvojna agencija Autentica (2011 – 09): Predstavitev agencije, njenih dejavnosti in poslanstva. Http:// http://www.autentica.si/

Spletni vir 14: Turisti�no združenje Portorož (2010 – 09): Zemljevid Poti zdravja in prijateljstva. http:// http://www.portoroz.si/kolesarjenje-parenzana

Spletni vir 15: Zavod RS za varstvo narave, ARSO (2011-01): Naravovarstveni atlas - interaktivni geografski informacijski sistem – Register naravnih vrednot na obmo�ni enoti Piran ZRSVN Http:// http://www.naravovarstveni-atlas.si/ISN2KJ/profile.aspx?id=NV@ZRSVN

Spletni vir 16: Wikipedija (2010-09): Pore�anka. Http:// http://sl.wikipedia.org/wiki/Pore�anka

Spletni vir 17: Wikipedija (2010-09): Piranski tramvaj. Http://�http://sl.wikipedia.org/wiki/Piranski_tramvaj

Spletni vir 18: Wikipedija (2011-08): Školj�na sipina. Http:// http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0kolj%C4%8Dna_sipina_%28Ankaran%29

Spletni vir 19: Wikipedija (2011-08): Železniški tir – ozkotirna železnica. Http:// http://sl.wikipedia.org/wiki/Železniški_tir

*Viri uporabljeni pri izdelavi zemljevida »Pot povezovanja naravnih vrednot«

Spletni vir 20: Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava RS (2011-09): Dostop do podatkov – državna pregledna karta v merilu 1:100 000. Http: // http://e-prostor.gov.si/?id=415�

Spletni vir 21: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje (2011-09): Spletna objektna storitev za izdajanje okoljskih prostorskih podatkov – podatkovni sloj za to�ke in poligone. http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspxhttp://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx

A@��

11. USTNI VIRI

�Ba�i�, T. (2011): Tina Ba�i�, r. 1986, predstavnica Urada za družbene dejavnosti – Mestna ob�ina Koper. Ustno in pisno izro�ilo. Zapiski pri avtorju.

�ernac, R. (2011): Rok �ernac, r. 1987, turisti�ni informator – Turisti�no informacijski center Izola. Pisno izro�ilo. Zapiski pri avtorju.

Dodig, M. (2011): Mladen Dodig, r. 1978, koordinator za razvojne projekte – Ob�ina Piran. Ustno in pisno izro�ilo. Zapiski pri avtorju.

Gorišek, K. (2011): Kristina Gorišek, r. 1967, interpretatorka narave. Ustno in pisno izro�ilo. Zapiski pri avtorju.

Luki�, M. (2011): Milena Luki�, r. 1977, turisti�ni informator – Turisti�no informacijski center Piran. Pisno izro�ilo. Zapiski pri avtorju. �Perc, N. (2011): Nena Perc, r. 1984, turisti�ni informator – Turisti�no informacijski center Portorož. Pisno izro�ilo. Zapiski pri avtorju.

Trampuš, T. (2011): Tina Trampuš, r. 1972, naravovarstvena svetovalka na ZRSVN obmo�na enota Piran, Ustno izro�ilo. Zapiski pri avtorju.

Žudi�, P. (2011): Peter Žudi�, r. 1981, predstavnik Turisti�ne organizacije Koper – Mestna ob�ina Koper. Pisno izro�ilo. Zapiski pri avtorju.

A,��

12. SEZNAM SLIK IN TABEL

�Slika 1: Kilometrski kamen oz. mejnik z oznako T.P.C. ............................................. 9�

Slika 2: Pore�anka v Semedeli ................................................................................... 10�

Slika 3: Pirana -Tartinijev trg s tramvajem Razglednica ........................................... 11�

Slika 4: Karta celotne trase Parenzane iz za�etka 20.st. ............................................ 12�

Slika 5: Postaja Dekani - danes preurejena v stanovanjsko poslopje ........................ 13�

Slika 6: Parenzana - Pot zdravja in prijateljstva (slovenski del trase) ....................... 15�

Slika 7: Pot zdravja in prijateljstva – kolesarsko rekreativna pot .............................. 16�

Slika 8: Lokomotiva P. 3 postavljena na ogled v Izoli .............................................. 17�

Slika 9: Muzej Parenzana v Izoli ............................................................................... 18�

Slika 10: Kategorizacija Parenzane - daljinska kolesarska cesta z oznako D-8 ........ 19�

Slika 11: Vhod v tunel Šalet nad Izolo ...................................................................... 26�

Slika 12: Del poti, ki je speljan po Strunjanski dolini ............................................... 27�

Slika 13: Priobalna trasa med Koprom in Izolo ......................................................... 28�

Slika 14: Kolesarska pot Parenzana s predpisano prometno signalizacijo ................ 28�

Slika 15: Pojasnjevalna tabla iz projekta "Poti zdravja in prijateljstva" .................... 29�

Slika 16: Primera ozna�itve naravne vrednote .......................................................... 34�

Slika 17: Znak varstva narave .................................................................................... 35�

Slika 18: Zemljevid poti Parenzane z ozna�enimi to�kami naravnih vrednot ........... 47�

Slika 19: Idejna zasnova logotipa »Parenzana Nature« ............................................. 49�

Slika 20: Znaki vandalizma na pojasnjevalni tabli .................................................... 61�

�

��

A.��

13. PRILOGE

Priloga 1: Izpolnjena anketa v sklopu projekta Parenzana II

�

AA��

Priloga 2: Osnutek vprašalnika iz 4. poglavja PARENZANA DANES – 4.1.

Kategorizacija kolesarske poti D-8 in Parenzana II - projekt �ezmejnega

sodelovanja – predstavniki slovenskih partnerjev

�1. V grobem, �e mi lahko posredujete informacije o realiziranih delih na trasi, ki so

bili speljani znotraj projekta Parenzana I - prenovljeni odseki, novogradnje.

2. Predstavitev dosedanjih dejavnosti v okviru projekta Parenzana II (glavni cilji

projekta in konkretna realizacija ureditve poti in ostalih na�rtov).

3. Ali so bile izvedene kakšne dodatne dejavnosti, izobraževanja, delavnice, te�aji v

okviru projekta Parenana II?

4. Kakšen je odnos slovenskih turisti�nih akterjev do nadaljnjega razvoja Parenzane?

5. Kako bi opisali sodelovanje s slovenskimi partnerji ter hrvaškimi partnerji? Ali je

kakšen odziv/sodelovanje iz italijanske strani?

6. Vem da za projekt Parenzana III ni še ni� dore�eno, vendar me vseeno zanima,

kakšne so vizije za prihodnje, kako vidite Parenzano, razvoj poti in njene neposredne

okolice �ez nekaj let.

��

A6��

��Priloga 3: Osnutek vprašalnika iz 6. poglavja PARENZANA JUTRI – Pot

povezovanja naravnih vrednot – 6.2. Mnenja in vidiki turisti�nih uslužbencev v

turisti�nih informacijskih centrih

�1. Po �em je najve� povpraševanja med turisti – Slovenci + tujci (kulturne

znamenitosti, zabava, wellness centri, naravne znamenitosti, drugo)

2. Kakšno je povpraševanje po ogledu naravnih vrednot (parki, zaš�itena

obmo�ja, naravne znamenitosti)?

3. Kdo kaže ve�je zanimanje za ogled naravnih znamenitosti – Slovenci ali

tujci?

4. Kako bi po tvojem mnenju bolje promovirali, izboljšali ponudbo za

ogled/obiskovanje oziroma zanimanje za lokalne naravne znamenitosti?

5. Ali turisti poznajo kolesarsko rekreativno pot Parenzano?

6. Kako je predstavljena(slabo, dobro, se izboljšuje)

7. Ali je turistom jasno predstavljeno kako pridejo do Parenzane, kaj si lahko

ogledajo, doživijo na/ob poti?

8. Kakšni so tvoji predlogi/ mnenje, da se pove�a prepoznavnost Parenzane in

naravnih vrednot ob njej? Kakšna bi bila dobra promocija?

9. Ali so predvideni kakšni na�rti promocije za Parenzano v prihodnje?

10. Ali meniš, da bi z ve�jo prepoznavnostjo Parenzane in naravnih vrednot

obdržali turiste za ve� dni oziroma kako bi vplivala boljša promocija

Parenzane na obisk turistov v naših krajih?

11. Kako bi se obnesla ideja izoblikovanja »branda« Parenzane in njenih

naravnih vrednot s promocijo na sejmih doma in v tujini?

��

6-��

��Priloga 4: Osnutek vprašalnika iz 6. poglavja PARENZANA JUTRI – Pot

povezovanja naravnih vrednot – 6.2. Mnenja in vidiki turisti�nih uslužbencev v

turisti�nih informacijskih to�kah

�1. Groba predstavitev TIT to�k - kaj so, glavni cilji, namen TIT; s kakšnim

namenom se jih vzpostavi?

2. Kako se je porodila ideja, zamisel o TIT?

3. Kakšna je vsebina TIT - kakšne informacije turist/obiskovalec lahko tam

dobi?

4. Kdo upravlja z njimi, skrbi za preskrbljenost z informacijskimi brošurami?

5. Kakšni so na�rti o postavitvi novih to�k?

��Priloga 5: Osnutek vprašalnika iz 7. poglavja INTERPRETACIJA NARAVE –

7.2. Vloga interpretatorjev narave

�Interpretatorka narave - Kristina Gorišek:

1.Zakaj si postala interpretatorka narave? (osebni ali službeni razlogi)

2.Kako prideš do tega naziva? (te�aj, delavnice) imaš potem licenco?

3. Kaj po�ne interpretor narave?

4. Kje lahko dela?

5. Ali vidiš interpretacijo narave kot novo nišo v turizmu?

6. Kakšni so po tvojem mnenju potenciali za predstavitev naravnih vrednot in

pojavov na druga�en na�in?

7. Kakšne so prednosti in slabosti takega na�ina prestavitve ene naravne

vrednote?

8. Lahko podaš primer predstavitve enega pojava, skratka kakšen na�in si

izbrala, da si publiki predstavila nek strokoven izraz na interpretativen na�in.

9. Ali meniš, da ima interpretacija narave perspektivo na podro�ju turizma

�

6+��

��Interpretatorka narave – Tina Trampuš:�

1.Kakšna je vaša vloga/poslanstvo na zavodu za varstvo narave?

2.Zakaj ste postali interpretatorka narave? (osebni ali službeni razlogi)

3.Kako ste prišli do tega naziva? (na�in izobraževanja)

4. Kako bi lahko nekdo danes postal interpretator narave? V tujini je to poklic

5. Ali so kakšne slabosti takega na�ina prestavitve naravne vrednote?

6. Kako uporabljate na vašem delovnem podro�ju interpretacijo narave?

(brošure, zasnove/postavitev tabel, �lanki)

7.Udeležujete se tudi delavnic za interpretacijo narave, kakšen je trend na tem

podro�ju, je zanimanje za to, ali je rezervirano samo za strokovnjake na

tem podro�ju? Kakšne so vizije?

8.Kakšne so perspektive na podro�ju turizma so že kakšni premiki, vizije na

v tej smeri?

9.Ali bi bilo sploh mogo�e vzpostaviti interpretativni turizem – nova niša v

obalnem turizmu? So zadovoljeni osnovni pogoji – postavitev

interpretativnih tabel/ poti/ vloga interpretatorjev?

10. Ali poznate kakšen primer interpretacije narave (naravnih vrednot) na

podro�ju Parenzane (�lanki, publikacije, table).

��

parenzana – pot povezovanja naravnih vrednotŠtudijski program: geografija kontaktnih prostorov...

Documents