pariški maraton, lekcija iz skromnosti

12
Pariški maraton, lekcija iz skromnosti Novica Mihajlović 16.04.2015 22:30 / Finance 75/2015 Maraton v najlepšem mestu na svetu, tako svojemu maratonu pravijo Parižani. Morda Pariz ni najlepši, je pa ta maraton med največjimi na svetu. To je izvrstna možnost za ogled mesta in ultimativna lekcija iz skromnosti. A greš aprila na maraton v Pariz? S tem vprašanjem me je dva tedna po krvavem napadu na satirični časopis Charlie Hebdo presenetila slovenska predstavnica glavnega sponzorja pariškega maratona. Ker se zima še niti končala ni in ker sam pozimi tečem le bolj za žogo, si nisem upal takoj sprejeti povabila. Kljub slabi telesni pripravljenosti me je mikalo v živo preveriti, kako bo Pariz varno izpeljal množično prireditev kmalu po terorističnem napadu na novinarje. Zanimalo me je, kako bodo Francozi preprečili, da se jim zgodi Boston, kjer je podtaknjena bomba v ciljnem prostoru pred dvema letoma ubila tri in poškodovala več kot 250 ljudi.

Upload: markoroblek

Post on 21-Dec-2015

37 views

Category:

Documents


0 download

DESCRIPTION

Maraton v najlepšem mestu na svetu, tako svojemu maratonu pravijo Parižani. Morda Pariz ni najlepši, je pa ta maraton med največjimi na svetu. To je izvrstna možnost za ogled mesta in ultimativna lekcija iz skromnosti.

TRANSCRIPT

4/17/2015 Pariški maraton, lekcija iz skromnosti

http://www.finance.si/8820801/Pari%C5%A1ki­maraton­lekcija­iz­skromnosti?cookietime=1429251534 1/12

Pariški maraton, lekcija iz skromnosti

Novica Mihajlović

16.04.2015 22:30 / Finance 75/2015

Maraton v najlepšem mestu na svetu, tako svojemu maratonupravijo Parižani. Morda Pariz ni najlepši, je pa ta maraton mednajvečjimi na svetu. To je izvrstna možnost za ogled mesta inultimativna lekcija iz skromnosti.

A greš aprila na maraton v Pariz? S tem vprašanjem me je dva tedna pokrvavem napadu na satirični časopis Charlie Hebdo presenetila slovenskapredstavnica glavnega sponzorja pariškega maratona. Ker se zima še nitikončala ni in ker sam pozimi tečem le bolj za žogo, si nisem upal takojsprejeti povabila. Kljub slabi telesni pripravljenosti me je mikalo v živopreveriti, kako bo Pariz varno izpeljal množično prireditev kmalu poterorističnem napadu na novinarje. Zanimalo me je, kako bodo Francozipreprečili, da se jim zgodi Boston, kjer je podtaknjena bomba v ciljnemprostoru pred dvema letoma ubila tri in poškodovala več kot 250 ljudi.

4/17/2015 Pariški maraton, lekcija iz skromnosti

http://www.finance.si/8820801/Pari%C5%A1ki­maraton­lekcija­iz­skromnosti?cookietime=1429251534 2/12

Tekaški maraton Schneider Electric Marathon de Paris 2015,Francija

Foto: Press

Zmagala je radovednost in sem šel. Radovednost sem kakopak obžaloval,zlasti med 36. in 41. kilometrom. Prihod v bližino cilja in veličasten pogledna Slavolok zmage sta v hipu odplaknila vso bolečino in vseh sto milijonovponovitev vprašanja »Kaj mi je tega treba?« je bilo pozabljenih.

Tek je resen biznis, bolj zahodno greste, bolj je resen

Na letošnji, že 39. pariški maraton je bilo prijavljenih 54 tisoč tekačev iz 150držav. Maraton, ki sodi med deset največjih na svetu, se vsako leto povečujetako po udeležbi kot po višini startnine. »Zaradi poškodbe prodam startnoštevilko« je bil v dneh pred maratonom eden izmed številnih oglasov nafrancoski Bolhi, spletni bolšji tržnici. Startno številko je bilo tako mogočekupiti za najmanj 45 pa vse do 99 evrov, torej ste s takim nakupomprihranili med 70 in 125 evri.

4/17/2015 Pariški maraton, lekcija iz skromnosti

http://www.finance.si/8820801/Pari%C5%A1ki­maraton­lekcija­iz­skromnosti?cookietime=1429251534 3/12

Foto: Rok Pikon

Kako to počnejo veliki

Pred startom mi je prijatelj Žiga Černe, upokojeni atlet, ki redno sodelujepri organizaciji ljubljanskega maratona, naročil, naj mu zberem material, dabo videl, kako to počnejo veliki. Dragi Žiga, glavna in najočitnejša razlika jev velikosti mesta in višini startnine, ki jo tekač plača, da se lahko udeležinepozabne dogodivščine. Medtem ko se na pariški maraton za 75 evrovlahko prijavi le razmeroma ozka skupina najzgodnejših tekačev, v Ljubljaniza ta denar dobite startno številko še nekaj dni pred startom. Zadnjaskupina prijav v Parizu stane 170 evrov.

Naš znoj je njihov kruh

»Za nas so množične športne prireditve, kot sta maraton in kolesarska dirkaTour de France, kruh. Organizacije se lotevamo profesionalno, zato nasmoti, da ljudje na črnem trgu kupujejo startne številke. Ne gre le za to, datako to ne bo njihov tek, ker bo na rezultatih ostalo zapisano ime izvornegatekmovalca, ampak gre predvsem za tveganja, povezana z morebitnimizdravstvenimi zapleti na progi,« mi je povedal Thomas Delepeuch, kiskrbi za organizacijo velikih dogodkov pri družbi Amaury SportOrganisation (ASO). Delepeuch torej v Parizu igra vlogo, ki jo v Ljubljaniigra alfa in omega tukajšnjega maratona Gojko Zalokar iz Timinga

4/17/2015 Pariški maraton, lekcija iz skromnosti

http://www.finance.si/8820801/Pari%C5%A1ki­maraton­lekcija­iz­skromnosti?cookietime=1429251534 4/12

Ljubljana.

Pariški maraton

v številkah:

50.000 evrov je z zmago v Parizu zaslužil Kenijec Mark Korir(2:05:48).

25.000 evrov je za zmago dobila Etiopijka Meseret Mengistu(2:23:24).

150 držav

je bilo zastopanih na pariškem maratonu.

24.000 kilogramov banan

in

16.000 kilogramov pomaranč so tekačem razdelili prostovoljci.

4/17/2015 Pariški maraton, lekcija iz skromnosti

http://www.finance.si/8820801/Pari%C5%A1ki­maraton­lekcija­iz­skromnosti?cookietime=1429251534 5/12

482.112 plastenke vode so popili tekači.

41 let je star povprečen maratonec v Parizu.

25 % je bilo žensk.

Bolj kot rekordi so jim pomembni turisti

Delepeuch in njegovi kolegi poleg maratona v Parizu pripravljajo tudilegendarna Tour de France in reli Pariz­Dakar. Kot profesionalneprireditelje jih poznajo tudi na tekaških in kolesarskih maratonih v Španijiin Italiji. Operativnega šefa pariškega maratona sem za nekaj minut zmotildan pred startom na velikanskem tekaškem sejmu, kamor so množicetekačev drle dvignit startno številko. »Mi smo že vajeni, da je vsak novmaraton največji doslej, letos vas je tekačev tri tisoč več kot lani. Stalna rastštevila udeležencev povečuje težave, ki jih imamo z urejanjem prometa, ki ježe tako izjemno gost,« pravi Delepeuch. Ob tem ga ni skrbelo, kako ureditipromet za avtomobile, temveč kako poskrbeti za čim več varnih prehodovčez progo za množico turistov. »Na podlagi anket med tekači sklepamo, davsakega tekača iz tujine in tiste iz Francije, ki niso iz Pariza, v povprečjuspremlja še en človek in pol,« pravi Delepeuch. »Ti ljudje v mestu ostanejood dva do tri dni v povprečju, številni tudi ves teden. Ti ljudje so dragoceni,v mesto prinesejo in tu pustijo zelo veliko denarja, zato je za vse trebaposkrbeti.«

Ljubljane v Parizu letos ni bilo

Gojko Zalokar, šef ljubljanskega maratona, nam je povedal, da se letos nisopredstavili na tekaškem sejmu v Parizu, kot so to storili lani. »Poskušamokrožiti med tekaškimi sejmi po Evropi, da se ne predstavljamo vedno naenem. Lahko pa povem, da je Pariz za nas tudi noro drag, precej dražji, kotnam pritegne novih tekačev,« pojasnjuje Zalokar. Za malo stojnico napariškem sejmu od četrtka do sobote mora razstavljavec plačati tri tisočevrov. »V Parizu je maraton res pravi posel, tam organizatorji natančnovedo, za kaj delajo, in ni v ospredju neki športni cilj, temveč izključno

4/17/2015 Pariški maraton, lekcija iz skromnosti

http://www.finance.si/8820801/Pari%C5%A1ki­maraton­lekcija­iz­skromnosti?cookietime=1429251534 6/12

biznis,« pravi Zalokar.

Lahkonogi Slovenec Urban Lavrenčič je pridirkal v cilj uro in 38minut pred mano.

Kdo to plača? Mesto ne da niti centa

Stroški organizacije so za prireditelje pomembni, saj velik, dobroorganiziran in lep maraton zahteva določeno stopnjo varnosti, udobje inčim bolj ustrezno, a hkrati tudi turistično zanimivo traso, kar pomeni večjiprometni in varnostni izziv, torej veliko denarja. V Parizu so za organizacijomaratona porabili »nekaj milijonov evrov«. Kako pokrijejo stroške?»Izključno s sredstvi, zbranimi s startninami in partnerstvi, mesta ta tek nestane niti cent. Ta tek je brez dvoma najdražji v Franciji, če ga paprimerjamo z desetimi največjimi maratoni, ni najdražji, ker je tako lahkoza znosen denar dobiti spodobno prenočišče in hrano, cena prijavnine pa jeprimerljiva s cenami drugih največjih maratonov na svetu,« menisogovornik. Dobiček? »Seveda bo, vedno nam ostane dobiček, drugače setega ne bi šli,« pravi Delepeuch.

4/17/2015 Pariški maraton, lekcija iz skromnosti

http://www.finance.si/8820801/Pari%C5%A1ki­maraton­lekcija­iz­skromnosti?cookietime=1429251534 7/12

Brez veliko ljudi ob progi bi tekači pocepali kot muhe

Ožja organizacijska ekipa se spreminja skozi leto in obsega od pet do 20ljudi, odvisno od tega, koliko časa je še do dirke. Pri družbi ASO imajo ekipoljudi, ki skrbi za različna področja, od trženja do logistike, pri vseh tekaškihdogodkih, v zadnjem tednu pred startom ASO na projekt pariški maratonpošlje od sto do 200 ljudi. Na dan teka pa največji del posla opravi vojska tritisoč prostovoljcev. Francija je res država, ki ji socialistična miselnost nituja, a tudi tam neradi delajo zgolj za hvala in trepljaj po ramah, priznavaDelepeuch. »Seveda je težko dobiti ljudi, ki bodo delali brezplačno, je pa toza maraton in še nekatere druge večje športne dogodke veliko lažje kot zamanjše dogodke, ki jih tudi organiziramo,« pravi sogovornik

Gasilci so glavni frajerji

Prostovoljce prireditelji novačijo predvsem v športnih in drugih društvih tertudi v šolah, med starejšimi prostovoljci je izrazito veliko takih, ki so nekočtudi sami tekli in zdaj želijo tako skozi oči prostovoljca podoživeti občutke,ki jih ponuja tek na maratonski razdalji.

Glavni frajerji ob progi pa so uniformirani gasilci, ki pregrete tekačeškropijo in jih z glasnim navijanjem in plesom spodbujajo z velikanskihlestev, spuščenih nad tekaško traso. »Bodi moj fant,« je ob vsaki taki točkigasilcem vpila mlada ameriška tekačica, ob kateri sem pretekel velik delproge. Domnevam, da je gasilci niso razumeli, drugače bi ji težko pustilipriteči do cilja.

Britanci in Američani so spet osvojili Pariz

Več kot 40 odstotkov vseh udeležencev maratona v Parizu je bilo iz tujine,največ med njimi je bilo Britancev, na drugem mestu med tujci pa so žeAmeričani. Zato so gostitelji ob progi prijazno poleg table, ki označujejokilometre, postavili tudi table z miljami, ob katerih so se Američani rednoustavljali in slikali. Za spomin, seveda. Na maratonu je bilo tudi nekajSlovencev, a sam nisem slišal niti enega. Za Američane tipična samozavestje kar žarela že pred startom. Medtem ko sem sam preplašeno razmišljal,

4/17/2015 Pariški maraton, lekcija iz skromnosti

http://www.finance.si/8820801/Pari%C5%A1ki­maraton­lekcija­iz­skromnosti?cookietime=1429251534 8/12

kako bom razporedil moči do konca te kalvarije, je bilo povsod mogočeslišati klepet kake skupinice Američanov. A po prvih 15 kilometrih je biloglasnih pogovorov in širokih nasmehov že opazno manj.

Cilj dneva: preživeti in ujeti letalo

Od trenutka, ko sem potrdil udeležbo na maratonu, sem vedel, da bo mojtekaški cilj v Parizu skromen ­ samo priti do konca. Če že ne morem tečihitro, bom vsaj poskušal uživati v prekrasnih pogledih na pariškeznamenitosti in uživati v teku, vsaj dokler bo to mogoče, sem si rekel. Priti vcilj v manj kot petih urah se mi je zdel uresničljiv načrt. Toda, ko semugotovil, da moram v cilj priteči pred tretjo uro popoldne, da ne zamudimletala domov, nisem imel več izbire, moral sem opraviti v določenem času.To je pomenilo priti v cilj pred 15. uro.

4/17/2015 Pariški maraton, lekcija iz skromnosti

http://www.finance.si/8820801/Pari%C5%A1ki­maraton­lekcija­iz­skromnosti?cookietime=1429251534 9/12

V Parizu so zaorganizacijo maratonaporabili »nekajmilijonov evrov«.Kako pokrijejo

Thomas Delepuch, tekaski sejem, Pariz

Foto: Novica Mihajlovic

Osmi kilometer: saj bo

Da bom prišel v cilj, sem bil prvič zares prepričan šele na osmem kilometruproge. Noge so bile lahke, velikih in privlačnih stavb ter turističnihzanimivosti ob progi ni manjkalo, navijači so prispevali svoje klahkotnejšemu koraku. Toda osmi kilometer je manj kot petina celotneproge, zato je bilo treba svoje prepričanje o uspešnem prihodu v cilj še malopritajiti.

Copata razpada, dvorec jemlje sapo

Kot ne pretirano vesten tekač seveda nimampojma, koliko kilometrov sem že pretekel vzdajšnjih športnih copatah. Dozdevalo se mi je, da

4/17/2015 Pariški maraton, lekcija iz skromnosti

http://www.finance.si/8820801/Pari%C5%A1ki­maraton­lekcija­iz­skromnosti?cookietime=1429251534 10/12

stroške? Izključno ssredstvi, zbranimi sstartninami inpartnerstvi, mesta tatek ne stane niti cent.

bo letos enkrat čas za zamenjavo. Toda, ko se mije začelo nekaj lepiti za podplat, sem ugotovil, dase mi ni zalepila smet, temveč mi je razpadlapolovica pete. Tedaj mi je postalo jasno, da bo časza nakup novih copat takoj po vrnitvi domov, čese mi v Parizu ne zagabi tek. Kmalu potem, kosem odtrgal načeti del pete in sem normalno stekel naprej, sem se skupaj znepregledno kačo tekačev na 12. kilometru zaletel v osupljivo lep in velikdvorec Vincennes. Če se mi ne bi mudilo na letalo, bi se ustavil in še maloužival v dih jemajoči lepoti dvorca in parka pred njim.

Deset kilometrov za turizem

Kmalu po izhodu z območja prej omenjenega dvorca smo že prišli dopolovice proge. Razmišljanje o tem, ali bom končal tek ali ne, je bilo žezdavnaj za menoj, pred menoj pa so se ob progi druga za drugo desetkilometrov vrstile turistične znamenitosti. Katedrala Notre Dame, muzeji,Trocadero in seveda Eifflov stolp. Nekako pri glavni pariški turističniznamenitosti je bil še zadnji trenutek, da se odločim, ali nadaljujem tek vcilj ali se odvlečem do hotela. Časa do letala je bilo še dovolj, energije vnogah tudi, torej grem v cilj.

Z zidom nad tekaški zid

Navijači ob progi v Parizu so nepozabni. Kak kilometer mi je gotovo spolzeliz glave, a ritmov stotin bobnov, rockovskih skupin ter vpitja starih mam inotrok ob progi ne bom pozabil nikoli. Bolj domiselni navijači in prijatelji sose opremili s transparenti: »Beer Johnny beer!« (Pivo, Johnny, pivo!),»Toenails are for sissies!« (Nohti na nožnih prstih so za reve!) inpodobnimi napisi. Najbolj domiseln pa je bil velikanski zid iz kartona, nakaterega so nalepili fototapete v podobi opečnatega zidu, ki so ga navijačitekačem ob progi postavili na 32. kilometru pred vhodom v Bolonjski gozd.Pod zid so postavili velikanske zvočnike z bučno plesno glasbo in stanovalcesosednje ulice z lonci in pokrovkami.

Cilj opravičuje solze

4/17/2015 Pariški maraton, lekcija iz skromnosti

http://www.finance.si/8820801/Pari%C5%A1ki­maraton­lekcija­iz­skromnosti?cookietime=1429251534 11/12

Bolonjskega gozda ne bom težko pozabil. Le kake tri kilometre po umetnemzidu sem namreč trčil v svoj pravi maratonski zid. Odstop ni prišel v poštev,najmanjši klanec se je zdel, kot bi plezal čez zid. Od 38. do 41. kilometra jebilo vse skupaj kot nočna mora. Pogled na uro je sicer kazal, da bom letaloujel, četudi se sprehodim do cilja, a sem poskušal teči. Gotovo ni šlo hitrejeod lahkotnega sprehoda. »Kaj mi je tega treba?« Najpogostejša misel v temdelu maratona. Sredi Pariza sem si privoščil krike najsočnejših balkanskihkletvic, morda so me tudi nepoučeni razumeli, pa kaj. A kar nenadoma se jeza ovinkom pokazala velika tabla z napisom »42 km«. Še 195 metrov docilja in solze so kar same privrele na plan. Tako nenadzorovane solze semdoživel le ob rojstvu otrok. Ta maraton je bil velika izkušnja, preizkus zatelo in duha in predvsem lekcija iz ponižnosti. Živ sem, zdrav sem in ujelsem letalo.

Članek je izšel v tiskani izdaji 17.04.2015, št. 75/2015 .

Za polno pokojnino bo treba letosdelati še malce dlje 8

Upokojitvena starost se letos zvišuje za štiri mesece, podaljšuje setudi obdobje povprečja za izračun višine starostne pokojnine,...

Kje se da v Ljubljani še zaslužiti

Dunajčani prodajajo Ljubljansko borzo 1

Iskanje večjega butlja

Trije največji časniki, vsi v tajkunskihrokah 1