SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: kontakt@szpm.org.mk www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...

str. 4

Na po~etokot na 2010 godina,poto~no na 12 januari mini-sterot za trud i socijalna po-

litika Xeqaq Bajrami so svoitesorabotnici go poseti Sojuzot na zd-ru`enijata na penzionerite na Ma-kedonija i razgovara{e so pretseda-telot na ovaa najbrojna i najaktivnapenzionerska asocijacija Du{ko[urbanovski i so negovite sora-botnici.

Ova e nivna prva sredba vo prosto-riite na SZPM, koja, pokraj protoko-larniot ima{e i raboten del i me|usebno infor-mirawe za sostojbite vo oblasta na penzisko-in-validskoto osiguruvawe i za pra{awa od oblastana zaemnoto dejstvuvaweto.

Za vreme na razgovorite bea postaveni pra{awado ministerot, a koi imaat mnogu golemo zna~eweza penzionerite, kako {to se zgolemuvawe napenziite, rekonstrukcija i izgradba na novi pen-zionerski i domovi za stari lica, podobruvawena zdravstvenata za{tita na starata populacijagra|ani i drugo.

Penzionerskoto rakovodstvo se interesira{eza merkite {to treba da se prezemat za podobru-vawe na odnosot na prose~nite penzii spremaprose~nite plati koj sega iznesuva 50,2%. Be{epobarano pretstavnici na Sojuzot da u~estvuvaatvo rabotata na Upravniot odbor na Fondot naPIOM vo svojstvo na ~lenovi, onaka kako {to toase praktikuvalo pred i neposredno na po~etokotna tranzicioniot period, kako i za sozdavawenormativni osnovi za penzionersko u~estvo voodlu~uvaweto na Socijalno-ekonomskiot sovet.Se istakna i potrebata od donesuvawe Zakon zasocijalna dr`avna penzija za lica koi ne kori-stat penzija po niedna osnova, a se postari od 65godini i se bez sredstva za `ivot. Sojuzot ja pod-dr`a odlukata na Vladata za bawska rekreacijana penzionerite i se zalo`i za sanacija i dog-radba na postojnite penzionerski odmorali{taod koi dve se na lokaliteti so mineralno-ter-malni vodi, vo Bansko kaj Strumica i vo Katla-novo, {to }e ovozmo`i u{te pogolem broj penzio-neri da koristat bawsko-klimatski odmori. Mi-nisterot be{e informiran deka SZPM poddr`an

od Odborot na Solidarniot fond na Registrira-nata organizacija od penzionerskite sojuzi voMakedonija, usvoi predlog na Spogodba za sora-botka so FPIOM. Penzionerite se interesiraa

za toa kako }e se realiziraat pred-viduvawata so “Strategijata za so-rabotka na Vladata so nevladiniotsektor” i pritoa uka`aa deka part-nerstvoto po ovaa osnova ne trebada se ostvaruva so neformalni pre-tstavnici na penzionerite koi seanonimni i nemaat legitimitet dagi pretstavuvaat penzionerite. Be-{e postaveno pra{aweto za postap-kata na Upravniot inspektorat naMinisterstvoto za pravda koj vo mi-natata godina vr{e{e inspekcija vozdru`enijata na penzionerite-~le-

nki na SZPM koi nemaat javni ovlastuvawa. Pen-zionerite pobaraa dopolnuvawe na Zakonot zazdru`enija na gra|ani i fondacii so koj }e seuredi na~inot na organizirawe na penzioneriteili pak da se donese poseben Zakon, bidej}i vona{ata zemja ima nad 274.000 penzioneri.

Po del od ovie pra{awa ministerot iznese svoimislewa, stavovi i zalo`bi i deka za niv }e jainformira Vladata.

Po sredbata sleduva{e pres-konferencija nakoja svoi izjavi dadoa ministerot Bajrami i pre-tsedatelot [urbanovski.

Ministerot Bajrami informira{e deka bea vo-deni navistina korisni razgovori, a dijalogot iponatamu }e prodol`i. Ministerstvoto za trud isocijalna politika za pove}e pra{awa koi gi sp-roveduva Vladata na Makedonija, a gi zasegaatstarite lica, kako {to se:

- Vo vrska so akcijata na Vladata za ispra}awena 10 000 penzioneri na bawsko-rekreativen od-mor vo bawite vo Makedonija, Vladata }e nasto-juva da bidat obezbedeni standardni uslovi poednakvi ceni vo bawite vo Strumica, Negorci,Katlanovo i Debar, a penzionerite }e se upatu-vaat vo najbliskata bawa vo regionot vo koj{to`iveat.

- Postapkata za izgotvuvawe Nacionalna stra-tegija za za{tita na stari lica, se o~ekuva da bi-de gotova do krajot na mart, poso~uvaj}i dekapred nejzinoto usvojuvawe }e bide dostavena do

Sojuzot i dokolku imaat nekoja zabele{ka }e bi-de sogledana mo`nosta da bide vnesena.

- Spored planot, ovaa godina }e se otvorat no-vi ~etiri dnevni centri za stari lica, za {toima sredstva vo buxetot na Vladata.

- ]e bide izneseno pred Vladata baraweto odpenzionerite, da se vklu~at nivni pretstavnicivo Upravniot odbor na Fondot za penzisko i in-validsko osiguruvawe i vo Socijalno-ekonoms-kiot sovet, koj treba da se konstituira sporednovite kriteriumi za reprezentativnost na so-cijalnite partneri.

- Vo vrska so interesiraweto na penzioneriteza renovirawe i pro{iruvawe na kapacitetitena penzionerskite odmorali{ta, nadle`nosta zaovaa aktivnost e na FPIOM kade {to ima obez-bedno sredstva i toa }e se odviva vo tekot naovaa godina.

Pretsedatelot na Sojuzot na zdru`enijata napenzionerite na Makedonija, Du{ko [urbanovs-ki, iska`a zadovolstvo od ostvarenata sredba soministerot obrnuvaj}i mu se so “na{iot” mini-ster, pritoa mislej}i na site penzioneri, a pora-di misijata na ministerstvoto na ~ie ~elo e toj.[urbanovski se nadeva deka vakvite sredbi “na

vrvot” }e postanat tradicija i }e prodol`at voidnina preku po~esta komunikacija so Vladata iMinisterstvoto so {to pra{awata i problemitekoi gi interesiraat penzionerite podobro i “iz-vorno” }e bidat razbrani i re{avani, kako {tovpro~em e deklarirano i od Vladata za sorabot-kata so nevladiniot sektor. Na po~etokot pret-sedatelot [urbanovski se iska`a deka Sojuzot japoddr`uva merkata na Vladata za pra}awe na10.000 penzioneri na bawsko-klimatska rekrea-cija. Toj istakna deka okolu osum otsto od penzi-onerite se so najniski primawa i imaat potrebada koristat bawa, no materijalnite mo`nosti neim dozvoluvaat, pa ovaa merka dobro }e im dojde.Toj izjavi deka e zna~ajno da se renoviraat i pro-{irat trite penzionerski odmorali{ta, a ja ob-razlo`i i inicijativata na SZPM za donesuvaweZakon za socijalna dr`avna penzija koja bi ja do-bile onie so preku 65 godini koi po nitu edna os-nova ne obezbeduvaat sredstva. Taka bez da semenuva Zakonot za penzisko i invalidsko osigu-ruvawe }e se dobie nov kvalitet vo socijalnataza{tita.

Ilija Gligorov

VO PRESRET NA OSMI MART

str. 7

str. 2

ZABAVAstr. 15

Intervju so \uro Peri},v.d. pretsedatel na Sojuzot na penzionerite na Srbija

NAPOVIDOKUBAVA IPLODNASORABOTKA

str. 6

str. 5

DOKUMENTI

TRIBINA

VLADINATA AKCIJAE VO TEK

19 fevruari 2010 godinaGodina III, broj 19

str. 9

HRONIKA

JUBILEJNI "BLAKCATA NA BABA”

OSTEOPOROZATA - ^EST SOPATNIK VO TRETOTO DOBA

str. 13

IZBORstr. 12

str. 10

Sredba so QubenkaTofiloska

NEMIREN DUH

pplluussPENZIONER

str. 16

Sredba na ministerot za trud i socijalna politika Xeqal Bajrami vo SZPM

Korisni razgovori za poplodna sorabotka

INTERVJU PENZIONERplus fevruari 20102

• Celta na mojata poseta kajVas, vo Belgrad, e da gi zapoz-naeme ~itatelite, sega{nite iidnite penzioneri, na ves-nikot "Penzioner plus”, so`ivotot i organiziraweto napenzionerite vo Srbija. Napo~etokot ka`ete koi uslovitreba da bidat ispolneti zada se stekne pravo na penzija,kolku penzioneri ima voSrbija i kako se organizira-ni?

Vo Srbija ima 1 600 313 pen-zioneri i toa: 890 289 starosnipenzioneri, 358 468 invalids-ki i 351 556 semejni. Brojot od1 600 313 penzioneri ne gi so-dr`i i 51 000 voeni penzione-ri. Se razbira deka ovie brojkisekojdnevno se menuvaat. Uslo-vite za steknuvawe pravo napenzija vo ovoj moment se predizmena. Mo`nosta da se dobiepenzija so minimalen sta` od15 godini so 60 godini starostza `eni i 65 godini starost zama`i va`i i ponatamu, kako imo`nosta za odewe vo penzijaso 45 godini raboten sta` bezogled na starosta. Vo rabotna-ta verzija na Zakonot koj go iz-gotvila rabotnata grupa za re-forma na penziskiot sistem voSrbija ima izmeni na usloviteza steknuvawe pravo na penzija.Zna~i uslovite od idnata godi-na vo Srbija }e se poinakvi i }ese odi se podocna vo penzija,odnosno se dodeka vo 2023 god-ina ne se stasa do 58 godinistarost i 38 godini rabotensta` za `eni, i 58 godini sta-rost i 40 godini sta` za ma`i.Se predviduvaat i izmeni nauslovite kaj semejnite penzii.Sega vo penzija }e se odi so64,5 starost i 40 god. sta` zama`i i 58,5 starost i 35 god.raboten sta` za `eni.

[to se odnesuva pak do na~i-not na organizirawe, penzione-rite vo Srbija organizirani sevo Sojuz na penzioneri naSrbija, koj se sostoi od 173 op-{tinski penzionerski organi-zacii. Nekoi od niv, vo nekolkupogolemi gradovi, zdru`eni sevo 25 gradski organizacii, a imai pokrainska organizacija voVojvodina. Vo Srbija postojat i30 penzionerski organizacii,podeleni spored dejnosta koja jaobavuvale koga bile penzioner-ite vo raboten odnos. PokrajSojuzot na penzionerite naSrbija, postoi i partija "Ujedi-weni penzioneri”, kako i "Neza-visan sindikat penzionera” .

• Kakvo e u~estvoto na pen-zionerite vo site nivoa vodr`avata? U~estvuvaat li pe-nzionerite vo odlu~uvawetoza onie pra{awa koi se predse od niven interes i daliste zadovolni od tretmanot?

Mo`e da se re~e deka smedelumno zadovolni. Sojuzot napenzionerite na Srbija seko-ga{ se zalagal i }e se zalaga da

ne bide na marginite na slu~u-vawata, tuku aktivno da u~es-tvuva vo site slu~uvawa vodr`avata. Vo taa nasoka posto-jano davame predlozi, oceni imislewa, osobeno za se ona {tose odnesuva za materijalnata isocijalnata za{tita na ovaapopulacija, a so cel da se obez-bedi pokvaliteten i podos-toinstven `ivot na penzioner-ite, odnosno na starite lu|e voSrbija. Kako rezultat na tienapori i dejstvuvawe, Partija-ta na penzionerite na Srbijaima 5 pratenici vo Parlamen-tot, potpretsedatel na Vlada-ta koj go pokriva resorot nasocijalata, imame zameniciministri, a se razbira masovnou~estvuvame vo op{tinskiteupravi na lokalno nivo. Soju-zot na penzionerite na Srbijaima svoi ~lenovi i vo uprav-nite odbori na Fondot za Pen-zisko-invalidsko osiguruvawei vo Upravniot odbor na Repu-bli~kiot zavod za zdravstvenoosiguruvawe na Srbija.

Vo Srbija postoi i t.n. “tri-partiten organ” koj go so~inu-vaat:

- 7 ~lena od Sojuzot na pen-zioneri

- 7 ~lena od Unijata na sin-dikati

- 7 ~lena od rabotodava~ite No, se razbira deka sekoga{

mo`e da bide u{te podobro itreba da se nastojuva na tojplan!

• Kako se finansiraat orga-nizaciite na penzionerite inivnite aktivnosti na sitenivoa na organizirawe voSojuzot na penzionerite naSrbija?

Finansiski sredstva nemamnogu. Postoi fond na Sojuzotna penzionerite na Srbija vo kojse slevaat sredstva ne{to odFondot za penzisko i invalid-sko osiguruvawe, ne{to od sop-stven anga`man na samite orga-nizacii, kako i od izdavaweobjekti koi gi poseduva Sojuzot.Sredstvata gi planira i ras-poreduva koordinativno telo.

• Taka e so organizaciite napenzionerite, a kakva e visi-nata na penziite? Kakov epenzionerskiot standard?

Ne mo`e da se ka`e dekapenzionerite vo Srbija `iveat

dobro. Penziite ne se golemi, aza da se ispla}aat redovnodr`avata participira okolu45% od buxetot. Prose~natapenzija vo Srbija iznesuva 21724 dinari (okolu 230 evra,kursot postojano se menuva) i eokolu 63% od prose~nata pla-ta. Najvisoka penzija e 102 760dinari (okolu 1050 evra) no,takva penzija imaat samo 55penzioneri! Najniskata penzijae 8 384 dinari (85 evra), a tol-kava zemaat i zemjodelskitepenzioneri koi vo Srbija giima okolu 225 000. No, kako{to e poznato, brojkite se bro-jki, bitno e {to so tie paripenzionerite mo`at da si obe-zbedat. Od analizite i ispitu-vawata vo 2008 god. utvrdeno edeka golem broj na penzioneri istari lica nemaat sredstva dasi nabavat lekovi i da gi pla-}aat uslugite za le~ewe. Imaj-}i go toa predvid, pretstavni-cite na Sojuzot na penzioner-ite na Srbija vo Upravniotodbor na Republi~kiot zavodza zdravstveno osiguruvawe, sosvoeto argumentirano dejstvu-vawe se izborija za ukinuvawena participacijata na lica po-stari od 65 godini i pen-zioneri ~ii primawa se ponis-ki od 11 088 dinari ili okolu120 evra po ~len. Isto takapenzionerite koi uplatile naime na participacija pove}e odpolovina penzija vo posled-niot mesec od godinata mo`atda baraat vra}awe na toj iznos.

[to se odnesuva do drugiteelementi koi go so~inuvaatstandardot na penzionerite vokoi spa|a i smestuvaweto, voSrbija ima 14 domovi za smes-tuvawe na stari lica, a sops-tvenik e dr`avata ili lokal-nata uprava. Isto taka postojat35 gerontolo{ki centri na koisopstvenik e dr`avata. No, voposlednite godini postoi go-lem broj na registrirani ineregistrirani privatni do-movi za stari lica koi se, serazbira, poskapi. Malku segradi i seto ova ne e dovolno.Ubava novina e {to vo domo-vite se vovedoa pove}e vidovismestuvawe: postoi smestu-vawe na lica koi mo`at vo go-lema mera sami da si obavuvaatse, potoa gerontolo{ki del idel za dneven prestoj i dru-`ewe. Isto taka se otvoraat sepove}e dnevni centri. Takviklubovi za dneven prestoj po-ve}e od desetina ima samo voBelgrad, a gi ima i vo mnogudrugi op{tini. Vo Srbija ima igerontolo{ki slu`bi vo koi sevraboteni golem broj glavnomedicinski i drugi obu~eni zataa cel lu|e, koi se plateni oddr`avata i lokalnata uprava ikoi mnogu im pomagaat na osa-menite i bespomo{ni starilu|e vo nivnite domovi, vo am-bient kade {to tie najubavo se~uvstvuvaat.

• SZPM povede inicijativaza t.n. “dr`avna socijalnapenzija” koja treba da ja dobi-jat site stari lu|e nad 65godini koi ne se korisnicina penzija i nemaat prihodipo niedna osnova. Postoi litakva vo Srbija?

Ne postoi, no inicijativata eubava i humana. Vo Srbija tielu|e dobivaat nekoja minimalnasocijalna pomo{, kako i sitedrugi koi spa|aat vo kategori-jata na lica socijalno zagroze-ni.

• Koi pogodnosti gi imaatpenzionerite vo Srbija?

Pokraj ona {to go ka`av zabenificiite vo zdravstvenataza{tita, penzionerite vo Sr-bija imaat i drugi. Taka na pri-mer vo mnogu gradovi vo Srbijasite penzioneri postari od 65godini imaat besplaten grads-ki prevoz.

Odredeni kategorii dobi-vaat participacija vo pla}awena komunalii i drugi dava~ki.Odreden broj penzioneri imaatpopust za teatarski pretstavii drugi kulturni manifestaciii drugo.

• Vo Makedonija penzione-rite preku svoite zdru`enijaimaat bogat kulturno-zabaven`ivot i sportsko-rekreativ-ni aktivnosti. Koi formi nadru`ewe na kulturno-zaba-ven i na sportsko-rekreati-ven plan imaat penzioneritevo Srbija?

Postojat pove}e sodr`inikoi im go razubavuvaat `ivototna penzionerite, na lu|eto odtretata doba: folklorni grupi,horovi, orkestri, izlo`bi narakotvorbi i drugo. Na pove}ekulturni manifestacii voodredeni gradovi organizatorii nositeli na seto toa se pen-zioneri. Takov be{e slu~ajotso "@etvenite sve~enosti”.Osobeno so vakvi kulturno-folklorni i tradicionalnislu~uvawa se istaknuvaat or-ganizaciite vo Vojvodina. VoSoko Bawa se odr`uva “Olim-pijada na starite” na koja mi-natata godina zemaa u~estvookolu 500-600 penzioneri odmnogu penzionerski organi-zacii vo zemjata.

• Kakvo e informirawetona penzionerite vo Srbija?

[to se odnesuva do infor-miraweto, Sojuzot na penzio-nerite na Srbija nema svoj ves-nik, no postoi vesnik "Glasosigurenika” na FPIO na Srbi-ja, koe izleguva dvapati mese~-no i e besplatno. Vo nego se po-mesteni mnogu aktuelni napisiza penzionerite, od zakoni dopra{awa koi se od niven in-teres, soveti za zdrava hrana,medicinski napisi, zabavninapisi i drugo. Vesnikot izle-guva i vo elektronska forma i

penzionerite od Makedonijamo`at da go ~itaat nawww.pio.rs/glas osigurenika

No, postoi i TV-emisija "Do-dati `ivot godinama” i ra-dioemisija na dr`avnata RTS"Do`iveti stotu”. Se razbiradeka postojat i drugi emisii iblokovi vo pove}e lokalnimediumi, no spored mene toa nee dovolno. Ovaa populacijatreba da bide poprisutna nasite vidovi mediumi i da bidepodobro informirana i treti-rana, bidej}i taa toa i gozaslu`uva so svojot minat isega{en pridones vo site seg-menti na op{testvoto.

• SZPM vo svoite dosega{nii idni programi i planoviima zacrtano sorabotka sopenzionerski asocijacii vodr`avite od opkru`uvawetoi po{iroko. Kakva e sorabot-kata na Sojuzot na penzioner-ite na Srbija na toj plan?

Moram da priznaam dekaposlednive godini zaradi poz-natite slu~uvawa vo site tran-ziciski zemji, a posebno vo na-{ive balkanski, i nie vo Sr-bija malku podzaboravivme nadru`ewe i sorabotka, iakoimavme kontakti so nekoi pen-zionerski sojuzi i asocijaciiglavno od porane{nite jugoslo-venski republiki. Dru`eweto,sorabotkata i razmenata na is-kustva e potrebna, dobra i neo-phodna. Sorabotkata so Sojuzotna zdru`enijata na penzioner-ite na Makedonija e od zaemeninteres i od korist na dvatasojuza. Se nadevam deka toa }ebide opredmeteno na site po-liwa na dejstvuvawe i na obos-trana radost na penzionerite itamu i ovde, me|u koi ima imnogu prijateli i drugari. Voimeto na Sojuzot na penzioner-ite na Srbija gi pozdravuvamsite penzioneri i stari lu|e voMakedonija i im po`eluvamdobro zdravje i spokojni iubavi denovi.

• Na krajot gospodine Peri}edno li~no pra{awe: Vie stevr{itel na dol`nost pretse-datel na Sojuzot na penzio-nerite na Srbija, potpretse-datel na Partijata na pen-zionerite na Srbija i potpre-tsedatel na Upravniot odborna Republi~kiot zavod zazdravstveno osiguruvawe. Ka-ko uspevate i od kade crpiteenergija za da se spravite soseto toa?

Mojata energija e rezultat namojata motivacija i vkupnaaktivnost, `ivotot na pen-zionerite i site stari lu|e voSrbija da bide kvaliteten isodr`aen, dostoinstven vosekoj pogled. Ako mojot pri-dones e op{testveno priznat,toa me raduva i mi e pottik zau{te pogolem anga`man vogranicata na moite ~ove~ki istru~ni mo`nosti, se razbira iso pomo{ na site drugi moisorabotnici koi se anga`iranina ovoj plan.

Razgovorot go vode{e:Kalina Slivovska - Andonova

Intervju so \uro Peri}, vr{itel na dol`nost pretsedatel na Sojuzot na penzionerite na Srbija

Na povidok ubava i plodna sorabotka

REKLAMIPENZIONERplus fevruari 2010 3

DOKUMENTI PENZIONERplus fevruari 20104Vrz osnova na ~l. 3 od Spogodbata za utvrduvawe na registrirana or-

ganizacija na Sojuzite na zdru`enija na penzionerite na Makedonija a vovrska so ~l.130-b od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za penziskotoi invalidskoto osiguruvawe (“Sl. Vesnik na RM” br. 152/2008) “Odborotna registriranata organizacija za solidarni sredstva i ~lenarina” nasednicata odr`ana na 28 januari 20010 godina donese

P R A V I L N I Kza rabotata na Odborot na Solidarniot fond

posmrtna pomo{ i sredstvata za ~lenarinana zdru`enijata na penzionerite na Makedonija

^l. 1So ovoj Pravilnik se utvrduva na~inot na izbor na ~lenovite na Od-

borot, vremetraeweto na nivniot mandat,na~inot na odlu~uvawe, de-lokrug na rabota, odnosite so Fondot na penziskoto i ivalidskoto osi-guruvawe na Makedonija, pretstavuvawe i zastapuvawe na Fondot za po-smrtna pomo{ na Registriranata organizacija.

^l. 2Izborot na ~lenovite na Odborot go vr{i nadle`niot organ na Soju-

zot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija; Sojuzot na invali-dite na trudot na Makedonija; Sojuzot na zdru`enija na invalidi natrudot i korisnici na invalidska penzija i Sojuzot na invalidski pen-zioneri na Makedonija soglasno ~l.2 od “Spogodbata za utvrduvawe naregistrirana organizacija na sojuzite na zdru`enijata na penzioneritena Makedonija” za vreme od ~etiri godini.

^l. 3Odborot odlu~uva so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi so

javno glasawe.

^l. 4Odborot gi vr{i slednite raboti:1. Ja utvrduva visinata na zadr{kata za posmrtna pomo{ i za ~lena-

rina na zdru`enijata na penzionerite - ~lenki na Sojuzite;2. Ja utvrduva visinata na isplatata na posmrtnata pomo{;3. Vr{i raspredelba na ~lenarinata na sojuzite srazmerno na brojot

na ~lenovite na zdru`enijata - ~lenki na oddelen Sojuz, na koi im sevr{i zadr{ka od penzijata;

4. Sklu~uva Spogodba so nadle`niot organ na FPIOM so koja se pro-pi{uva postapkata za isplata na posmrtnata pomo{ na semejstvata napo~inat korisnik na penzija(evidencija na isplatenite sredstva soli~ni podatoci na penzioner i na prima~ot na pomo{ta, izvestuvawetona mati~noto zdru`enie na penzionerite za site isplati edna{ mese~-no, zbirni izve{tai za site isplati vo Makedonija mese~no, polugodi-{en i godi{en bilans na zadr`ani i isplateni sredstva za posmrtnapomo{ i ~lenarina na zdru`enijata na penzionerite);

5. Ja protpi{uva postapkata za davawe soglasnost od strana na kori-snicite na penzija da im se vr{i zadr{ka od penzijata za ~lenarina i zasolidarnite sredstva na posmrtna pomo{ za slu~aj na smrt na penzio-ner, odnosno prestanok na zadr{kata;

6. Odlu~uva za na~inot na koristewe na ostatokot na sredstvata zaposmrtna pomo{ na krajot na godinata i

7. Vr{i i drugi raboti propi{ani so Zakonot za PIOM i “Spogodbataza utvrduvawe na registriranata organizacija na Sojuzite na zdru`eni-jata na penzionerite na Makedonija” koi se odnesuvaat na zadr{kata odpenzijata za solidarnite sredstva za ~lenarinata na zdru`enijata napenzionerite.

^l. 5Odborot na registriranata organizacija izbira pretsedatel od redot

na negovite ~lenovi za 2 godini. Izborot se vr{i so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi na

Odborot.

^l. 6Odborot go pretstavuva i zastapuva, pretsedatelot na Odborot, a vo

slu~aj na negova spre~enost ili otsatnost, ~lenot na Odborot oprede-len od pretsedatelot.

^l. 7Odborot donesuva Delovnik za organizacija i na~inot na rabota-svi-

kuvawe i tekot na sednicite.

^l. 8Za u~estvuvawe na sednicite na Odborot na ~lenovite im sleduva na-

domestok za patni i dnevni tro{oci vo visina spored pozitivnite pro-pisite na tovar na Sojuzot kogo go prestavuva vo Odborot.

^l. 9Pravoto na isplata za pogrebni tro{oci na po~inat penzioner zasta-

ruva za 5 godini.

^l. 10Odborot na registriranata organizacija nema svojstvo (status) na pra-

vno lice.Vo pravniot promet go pretstavuva i zastapuva pretsedatelotna registriranata organizacija, - SZPM.

^l. 11Odborot so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi odlu~uva za

priem na novi sojuzi vo Registriranata organizacija.

^l. 12Na Sojuz na penzionerite na Makedonija mu prestanuva ~lenstvo vo

Odborot na Registriranata organizacija:a)ako bide izbri{an od Centralniot registar po bilo koj osnov ib)ako zdru`enijata negovi ~lenki pobaraat od Fondot za PIOM da ne

im se vr{i zadr{ka pri isplatata na penzijata za Solidarniot fond-posmrtna pomo{ i za ~lenarina na zdru`enijata na penzionerite.

^l. 13Ovoj Pravilnik vleguva vo sila so negovo donesuvawe, a }e se prime-

nuva otkako }e se objavi vo vesnikot “Penzioner plus” i }e im se dosta-vi i na Sojuzite od ~l.2 na ovoj Pravilnik.

Pretsedatel na OdborotDu{ko [urbanovski

Izvr{niot odbor na Sobranieto na Sojuzot na zd-ru`enijata na penzionerite na Makedonija soglasno~l. 71 stav 2 od Ustavot na RM

Z A K L U ^ I

Da im predlo`i na ovlastenite predlaga~i zadonesuvawe na Zakon:

pratenicite na Sobranieto na RM i Vladata naR.Makedonija

Na Sobranieto na R.Makedonija da mu predlo`at dadonese Zakon so koj }e propi{e pravo na socijalnadr`avna penzija za gra|anite koi ne se korisnici napenzija i se postari od 65 godini, a nemaat sredstvaza `ivot.

Izvr{niot odbor za vakvata Inicijativa se opre-deli, pokraj drugoto i poradi toa {to vo kategori-jata gra|ani postari od 65 godini se i rabotnicikoi poradi razni pri~ini ne ostvarile penziskista` podolg od 15 godini, poradi koe nemo`at da sesteknat so pravo na starosna penzija.

Izvr{niot odbor na SZPM za vakvata Inicijati-va se rakovode{e od ustavnite na~ela od ~lenovi-te 1 i 8 od Ustavot na R.M spored koi RepublikaMakedonija e i “socijalna dr`ava”, a edna od te-melnite vrednosti na ustavniot poredok od ~l.8 e“humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta” ,i spored ~lenot 34 na Ustavot “Gra|anite imaatpravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguru-vawe...”

So Zakonot treba da se propi{e imotniot cenzus nabaratelot na “socijalna dr`avna penzija”.

Visinata na socijalnata dr`avna penzija treba daobezbeduva minimalna egzistencija za `ivot.

Korisnicite na ova pravo }e se steknat i so pravo-to na zdtravstveno osiguruvawe, pravo da `ivejat vopenzionerski dom, da gi koristat penzionerskiteodmarali{ta, da prestojuvaat vo klubovite na pen-zionerite, da u~estvuvaat na penzionerskite sport-ski natprevari i reviite na pesna, muzika i igri, so{to }e im se zbogati kvalitetot na `iveewe.

Izvr{niot odbor na SZPM opredeluvaj}i se za ovojpredlog se rakovode{e i od Vladinata Programa us-voena od Sobranieto na RM na Vonrednite parla-mentarni izbori vo 2008 godina vo oddelot “Dosto-instven `ivot na penzionerite”.

Na sednicata na Odborot na Registiranata orga-nizacija na Sojuzite na penzionerite na Make-donija na sednicata odr`ana na 28 januari 2010

godina ednoglasno usvoi predlog Spogodba koja edostavena do Fondot na PIOM za potpi{uvawe.

Odborot na Solidarniot fond-posmrtna pomo{ isredstvata za ~lenarina na zdru`enijata na sojuzitena penzioneri na Makedonija soglasno ~l. 130-b naZakonot za dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto iinvalidsskoto osiguruvawe (“Slu`ben vesnik na RM”br. 152/2008) i ~l. 3 od Spogodbata za utvrduvawe naRegistrirana organizacija na sojuzite na penzione-rite na Makedonija i Fondot na penzisko i invalid-sko osiguruvawe na Makedonija sklu~ija:

S P O G O D B AZa na~inot i postapkata za vr{ewe zadr{ka pri

isplatata na penzijata za solidarniot fond- posmrtna pomo{ i ~lenarina i isplatata na

posmrtnata pomo{na semejstvata na po~inatite penzioneri

1. Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruva-we na Makedonija soglasen e pri isplatata na penzi-jata da vr{i zadr{ka za Solidarniot fond - posmr-tna pomo{ i za ~lenarina na penzionerite i od za-dr`anite sredstva za solidareniot fond da vr{iisplata na semejstvata na po~inati penzioneri prekupodra~nite edinici vo visina {to }e ja opredeliOdborot na solidarniot fond - posmrtna pomo{.

2. Zadr`anite sredstva za ~lenarina na zdru`eni-jata na penzionerite vo rok od 8 dena po isplatatana penzijata da gi uplatuva na smetkata na registri-ranata organizacija za taa namena.

3. Isplatata na posmrtnata pomo{ PE da ja vr{inajdocna vo rok od 3 dena po podnesuvaweto na bara-weto na semejstvoto na po~inatiot penzioner.

4. Tekstot na obrazecot na baraweto spogodbeno goutvrduvaat FPIOM i Odborot na Solidarniot fond-posmrtnata pomo{.

5. Podnositelot na baraweto prilo`uva: ~ek odposlednata penzija, izvod od mati~nata kniga na um-renite na po~inatiot penzioner, li~ni podatoci iadresa, kartonot od transakciskata smetka na bara-telot i negova adresa i smetka od pogrebalnoto pre-tprijatie, odnosno izjava na primatelot na sredstva-ta za izvr{eniot zakop.

6. FPIOM preku svoite podra~ni edeinici, se sog-lasuva na lokalnite zdru`enija na penzionerite daim dostavuva mese~en pregled na po~inati i novodoj-deni penzioneri vo elektronska ili pe~atena formaso koloni: reden broj, penziski broj, prezime i ime, iadresa na `iveewe.

7. FPIOM na Odborot na Registriranata organiza-cija mu dostavuva polugodi{en i godi{en pregled nabrojot na po~inati penzioneri, za site zdru`enija napenzionerite, vkupen iznos na isplatenite sredstvai ostatok za naredniot mesec.

8. FPIOM e soglasen da mu dostavuva na SZPM spi-soci vo elektronska forma za site penzioneri na koiim se vr{i zadr{ka pri isplatata na penzijata za

Solidaren fond - posmrtna pomo{ i za ~lenarina,dva pati vo godinata, vo januari i juli. Spisocite }ese dostavuvaat na e-mail adresata na SZPM, a na Zd-ru`enijata preku CD ili USB memorija.

9. FPIOM e soglasen na podnositelite na baraweza ostvaruvawe na pravo na penzija da im vra~i obra-zec na izjava vo dva primeroci za soglasnost da im sevr{i zadr{ka od penzijata za Solidaren fond i za~lenarina i edniot primerok da mu go dostavuva naZdru`enieto na penzionerite za koe se opredelilbaratelot na penzijata.

10. FPIOM se obvrzuva blagovremeno da gi ispitu-va navodite vo poplakite upateni do nego na rabota-ta na vrabotenite vo podra~nite edninici vo odlu-~uvaweto za nivnite prava koi se odnesuvaat na isp-latata i vremetraeweto na postapkata za isplata.

Fondot za utvrdenite sostojbi }e go informirapodnositelot na poplakata najdocna vo rok od 10 de-na.

FPIOM kopija od izvestuvaweto od predhodniotstav }e mu dostavi na odborot na Registriranata or-ganizacija na solidarniot fond pri SZPM.

FPIOM }e go izvestuva organot od stav 3 na ovaato~ka od Spogodbata i za poplakite na penzionerite{to se odnesuvaat na postapkata na izjasnuvawe nabaratelite na pravo na penzija dali sakaat da im sevr{i zadr{ka od penzijata za solidarniot fomd i za~lenarina.

11. FPIOM se obvrzuva na Odborot na Registrira-nata organizacija na Sojuzite na zdru`enijata napenzionerite vo Makedonija da gi dostavuva vo fotokopija poplakite - prigovorite (`albite) upateni doPE na FPIOM, odnosno do Centralata na Fondot koise odnesuvaat na rabotata na PE vo vrska so isplata-ta na pomo{ta za po~inat penzioner, kako i koga bezsoglasnost na penzionerot Fondot prekinal da muvr{i zadr{ka za solidarniot fond i ~lenarina ilikoga pri podnesuvawe barawe za ostvaruvawe pravona penzija ne go informiral baratelot deka treba dago potpie{e obrazecot na baraweto vo dva primero-ci so kogo se soglasuva da mu se vr{i zadr{ka pri is-platata na penzijata za solidarniot fond i za ~le-narina.

12. PE na PIOM po prigovor na penzionerot ili na~len na semejstvototo na po~inat penzioner }e nap-ravi zapisnik i }e pobara od poplakuva~ot da se pot-pie{e na zapisnikot i dokolku ne mo`e da postapi poprigovorot, zapisnikot vedna{ da go dostavi do nad-le`nata slu`ba vo Centralata na Fondot. Primerokod zapisnikot }e dostavi i do Odborot na Registri-ranata organizacija na solidaren fond.

Odborot na solidarniot fond na Registriranataorganizacija redovno }e go informira FPIOM za od-lukite koi se odnesuvaat na visinata na zadr{kataza solidarniot fond i za ~lenarinata na zdru`eni-jata kako i za visinata na isplatata na otpremninataza zakop na po~inat penzioner.

Odbor na solidarniot fond Fond na PIOMposmrtna pomo{

prtsedatel

Spogodba za solidaren fond

Predlog za dr`avna socijalna penzija

TRIBINAPENZIONERplus fevruari 2010 5

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina III - broj 19 fevruari 2010 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:Du{ko [urbanovski (pretsedatel)Andon Markovski\or|i SerafimovNurie Kadriu\or|i Trp~eskiGido Boj~evski^edo Georgievski iDragi ArgirovskiE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:^edo GeorgievskiGlaven i odgovoren urednik;Dragi Argirovskizamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Kalina Slivovska Andonova, urednik;Ivan~o Kuzmanovski,Kostadinka Kajmakovska,Cvetanka Ilieva,Hisen [akiriLektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM ”12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeTelefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390Web: www.szpm.org.mkE-mail: kontakt@szpm.org.mk

Proekt Razvoj Makedonija

tel. 02 3213 227E-mail: prm@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:PRM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot se pla}adanok spored posebna namalenadano~na stapka.

PENZIONERplus

Za odgovorot na ova pra{awe seinteresiraat golem broj osi-gurenici - idnite penzioneri.

Spored zakonska odredba i osta-natite odredbi od ZPIO, visinatana penzijata zavisi od dva bitniosnovni elementa:

• visinata na platata ostvarenavo rabotniot vek

• dol`inata na rabotniot sta`Soglasno odredbite na ~len 19

od Zakonot za penziskoto i inva-lidskoto osiguruvawe, starosnatapenzija, odnosno penziskata osnovaod koja se opredeluva penzijata seutvrduva od mese~niot prosek naplatite {to osigurenikot gi ostva-ril za vreme na vkupnoto traewe naosiguruvaweto, a najrano od 1 janu-ari 1970 godina. Kako godina naosiguruvawe od koja se zema plata-ta za utvrduvawe na penziskata os-nova se zema kalendarskata godi-na vo koja osigurenikot ostvarilplata, odnosno nadomestok naplata za najmalku {est mesecista` na osiguruvawe. Pritoa,platata od najmalku {est meseci vogodinata ne mora da bide ostvare-na vo neprekinato traewe, no os-novno e vo edna kalendarska godi-na osigurenikot da navr{il vkupno{est meseci sta` na osiguruvawe iza toj period da e ostvarena plata.

So stavot 3 na istata zakonskaodredba e regulirano deka platataodnosno nadomestokot na plata os-

tvaren vo godinata vo koja se ost-varuva pravoto na penzija ne se ze-ma za utvrduvawe na penziskataosnova, odnosno penzijata.

[to se odnesuva do navedeniotstav 3 na ~lenot 19 od ZPIO, kakvovlijanie ima platata vo posledna-ta godina koga se ostvaruva pravo-to na penzija i koga e najpovolno dase odi vo penzija, se istaknuva de-ka zakonodavecot nedvosmislenoutvrdil deka, platata odnosno na-domestokot koga se ostvaruvapravoto na penzija ne se zema zaopredeluvawe na visinata napenzijata {to ima za cel vo ed-nakva polo`ba da gi stavi siteosigurenici bez ogled na faktotvo koj period vo godinata }e za-minat vo penzija. Vakvoto re{e-nie e vo tesna vrska i so ~lenot 32stav 2 od ZPIO, koj ureduva dekavalorizacijata na platite od po-rane{nite godini spored koi seutvrduva penzijata se vr{i spo-red prosekot na platite vo pos-lednata kalendarska godina kojai prethodi na godinata vo kojaosigurenikot ostvaruva pravo napenzija. Spored toa, vo koj biloperiod na godinata da se ostvaripravoto na penzija, se dobiva ko-ne~no re{enie za penzija (osvenako nema drugi elementi za done-suvawe na privremeno re{enie) ipenzijata zapo~nuva so procentotna usoglasuvawe so koj se zgole-

meni penziite ostvareni vo go-dinata koga e ostvareno pravoto.

Primer: osigurenikot ostvaruvapravo od 01. 12. 2009 godina, pri{to kako posledna godina od kojase zemaat platite e 2008 godina.Ovaa penzija vo po~etokot }e seusoglasi so procentot so koj seusoglaseni penziite ostvareni vo2009 godina, a ponatamu za nared-nite godini }e se usoglasuva kako iostanatite penzii.

Me|utoa, koga stanuva zbor zaposlednata godina koga se ostva-ruva pravoto od golemo zna~ewemo`e da bide sta`ot navr{en votaa godina kako za procent so koj seopredeluva visinata na penzijataod penziskata osnova.

Taka na opredeluvaweto na naj-nizok iznos na penzija, dol`ina-ta na sta`ot }e odlu~i dali }e seisplatuva, prva vtora ili tretagrupa na najnizok iznos na penzi-ja.

I invalidskata penzija se opre-deluva na ist na~in kako i staro-snata penzija od aspekt na penziskaosnova i posledna plata vo odnosna visinata na penzijata kako iusoglasuvaweto na istata, so taarazlika {to periodot od koj se ze-maat platite mo`e da bide i po-mal, bidej}i invalidskata penzijase ostvaruva i so pomal penziskista`.

Stanka Trajkova

Kako vlijae platata od poslednata godinavrz visinata na penzijata

Penziskata reforma {to ve-}e e implementirana kajnas, po mnogu ne{to gi poka-

`a svoite pozitivni i afirma-tivni rezultati. Daleku bi ne od-velo nivnoto nabrojuvawe, zatoaovoj pat }e uka`eme na u{te edensegment koj ve}e se realizira, a}e zavr{i vo slednata 2011 god.

Imeno, od 2009 god. po~na da seprimenuva Zakonot za pridonesiza zadol`itelno socijalno osigu-ruvawe so koj e uredena visinatana stapkata na pridonesot za pen-zisko i invalidsko osiguruvawe.No, treba da se istakne deka sepredviduva postepeno da se na-maluva vo periodot od 2009 do2011 god. od 21,2% na 15%, soslednata dinamika: vo 2009 god.stapkata se namali na 19%, vo2010 god. na 16,5% i vo 2011 god.treba da iznesuva 15%.

So ovoj Zakon e regulirana ivisinata na najniskata osnovicana koja se pla}aat pridonesite voiznos od 50% od prose~nata pla-ta, {to pretstavuva namaluvawena prethodnata osnovica koja iz-nesuva{e 65% od prose~nata pla-ta. Vakvite prifateni elementiimaat neposredno vlijanie vorazvojot na penziskiot sistem voRepublika Makedonija, no istotaka imaat i odredeni reperkusiivo naplatata na pridonesite i vo

ostvaruvaweto na prihodi naFondot na PIOM.

Za implementacija na spomena-tiot Zakon, mora da se istakne go-lemiot pridones na vrabotenitevo Fondot na PIOM i nivnoto is-kustvo. Imaj}i predvid deka vo2006 godina se implementiraareformite vo penziskiot sistempri {to be{e ovozmo`eno poelektronski pat da se dostavuva-at podatoci i da se naplatuvapridonesot poedine~no po osigu-renik, noviot pak kompjuterskina~in ovozmo`i u{te pogolemipozitivni efekti vo naplatatana pridonesot. Taka, vo 2006 i2007 god. Fondot ima{e zgoleme-ni prihodi za po 10%, a vo 2008godina 20% vo odnos na prethod-nite godini. So reformite istotaka, se ovozmo`i i avtomatskotogenerirawe na podatocite zasta` i plata, odnosno M4 podato-cite.

Implementacijata na Zakonotza pridonesi za zadol`itelnosocijalno osiguruvawe, poka`uvadeka porastot na prihodite ne ekako {to be{e vo 2008 god., odno-sno efikasnosta ne e vo tolkavprocent vo odnos na periodot ko-ga Fondot na PIOM sam ja vr{e{enaplatata na pridonesite, bidej-}i od 2009 god. naplatata ja vr{iUpravata za javni prihodi.

So ovoj Zakon, na Fondot na PI-OM mu e ostaveno pravoto da javr{i kontrolata na neplatenitepridonesi i naplatata na zaosta-natite pridonesi do dekemvri2008 god. Za realizacija na ovaFondot ima poseben modul zakontrola, spored koj se iska`anipodatocite za neplatenite pri-donesi do krajot na 2008 god. voiznos od okolu 4 milijardi dena-ri. Vo ovoj period se naplatenipridonesi vo iznos od 2.200 mi-lioni denari (po osnova na kont-rola i po osnova na Zakonot zapretvorawe na pobaruvawata votraen vlog na obvrznicite vo”Ohis” - Skopje, ”Erokompozit” -Prilep, ”Tutunski kombinat” -Prilep i ”Emo” - Ohrid) kako i300 milioni denari po osnova naZakonot za otpi{uvawe na kamatina dostasani obvrski po osnova nadanoci i pridonesite za zadol-`itelno socijalno osiguruvawe.

Vo odnos na isplatata na pen-ziite, mo`e da se ka`e deka pre-dviduvaweto na padot na stapka-ta na pridones so sekoja godina za10%, presmetkite {to Fondot naPIOM gi napravi go poka`uvaatslednoto: prihodite ne se ostva-ruvaat, potoa za smetka na izvor-nite prihodi se zgolemuvaat tra-nsfernite sredstva od Buxetotna RM, odnosno ako vo 2009 god.

izvornite prihodi se namaleniod 67% na 62%, vo 2010 god., do-kolku stapkata na pridones zaPIO se namali na 16,5%, izvor-nite prihodi }e padnat na 57%.So ova }e se zgolemi deficitot,odnosno u~estvoto na transfer-nite sredstva od Buxetot na RM.

Poradi navedenoto bi bilodobro stapkata na pridones zaPIO i vo idnina da se zadr`i na19%, odnosno maksimalno da senamali za 1%. Za ova se prezeme-ni ~ekori vo Fondot na PIOM ise izvesteni Ministerstvoto zafinansii i Ministerstvoto zatrud i socijalna politika, pri{to e uka`ano deka ako prodol`itrendot na namaluvawe na stap-kata na pridones, }e se zagrozidejnosta na Fondot na PIOM ipenziskiot sistem voop{to, pora-di {to ne }e mo`e da se obezbe-duvaat potrebnite sredstva zaredovna isplata na penzii.

Me|utoa, treba da se ka`e dekai pokraj toa {to Fondot na PIOMgi izvesti dvete ministerstva, voBuxetot na RM za 2010 god., sepake utvrdeno stapkata na pridone-sot za PIO za ovaa godina da iz-nesuva, odnosno se namaluva od19% na 18%, zna~i za samo edenprocent.

M-r Sne`ana Kutuzovska

Od rabotata na Fondot na PIOM

Realizacijata na pridonesite- Planirano e namaluvaweto na stapkata na pridonesi {to po~na vo 2009 da zavr{i vo 2011 god. Se bara pretpazlivo sledewe na zakonskiot propis i konkretnata sostojba

Vo penzija }e odam vo septemvri2010 (toga{ polnam 62 god) dali epopovolno za mene vo odnos na vi-sina na penzijata da odam na 31. 12.2010 god., ili ista }e mi bide pen-zijata kako koga bi odela vo sep-temvri?

Marija, idna penzionerkaod Skopje

Dokolku spored postojnata za-konska regulativa pravoto napenzija go ostvarite vo tekot nagodinata (od 1 januari do 31.de-kemvri) toga{ va`at valorizaci-oni koeficienti za valorizacijana platite od porane{nite godi-ni na nivo na prethodnta godinapred ostvaruvawe pravoto napenzija, {to vo slu~ajot e 2008 go-dina. Ovie valorizacioni koe-ficienti posle 1 mart vo tekov-na godina se poznati i mo`e dapobarate vo Filijata na Fondotda Vi napravat presmetka na pen-zijata. Ako rabotniot odnos Viprestane na 31dekemvri, pravotona penzija }e go ostvarite smeta-no od 1 januari 2011 godina so ko-eficienti na nivo na 2009 godi-na. Vo periodot {to pretstoi mo-`e da pobarate da Vi bidat sre-deni podatocite za sta`ot i pla-tata.

Vo penzija treba da zaminam na15 april, toga{ polnam 64 god dalimi e podobro da odam toga{, na 30juni ili na 31 dekemvri? Ve molamza iten odgovor.

Jovan Milo{evski od Kumanovo

Vie pravoto na penzija go stek-nuvate so navr{uvawe na 64 godi-ni i najmalku 15 godini penziskista`, koj sigurno go poseduvate.Uslovite za penzija se isti do-kolku penzijata se ostvari od 1januari do 31 dekemvri vo tekov-nata godina. Zna~i, bez vlijanie edali penzijata se ostvaruva do 30juni odnosno 30 dekemvri, vo pr-voto ili vtoroto polugodie odgodinata. Me|utoa, ako rabotniotodnos Vi prestane na 31 dekemv-ri, pravoto na penzija }e go ost-varite od 1 januari i toga{ }e seprimenat novi valorizacionikoeficienti, koi se idna i ne-poznata okolnost, odnosno }e bi-dat poznati po nivno objavuvawevo Sluzben vesnik na RM.

Kako vlijae i dali vleguva vovisina na penzijata poslednata go-dina, cela, pola ili samo za onol-ku meseci kolku sum rabotel? Senadevam deka }e mi odgovorite ive pozdravuvam.

Pero To{evski od Kratovo

Soglasno ~len 19 stav 3 od Za-konot za penziskoto i invalids-koto osiguruvawe, platata odno-sno nadomestokot na platata ost-varen vo godinata vo koja se ost-varuva pravoto ne se zema za ut-vrduvawe na penziskata osnovaodnosno penzijata. Me|utoa, vovkupniot penziski sta` se zasme-tuva i vremeto od poslednata go-dina pominato na rabota do de-not na ostvaruvawe na pravoto napenzija dokolku e platen prido-nesot za penziskoto i invalids-koto osiguruvawe. S. T.

Pra{awa i odgovori

Spogodbi za sorabotkaZa realizacija na Memorandu-

mite vo zdru`enijata na pen-zionerite-~lenki na SZPM pro-dol`uva potpi{uvaweto na Spo-godbi za sorabotka so lokalnatasamouprava i Op{tinskite orga-nizacii na Crveniot krst. Spo-godba za sorabotka so Op{tinaKarpo{-Skopje potpi{aa grado-na~alnikot Stev~e Jakimovski ipretsedatelot na Izvr{niot od-bor na Zdru`enieto Trajko Save-ski. Pri toa posebna naglaska edadena na zbogatuvawe na sora-botkata, otvorawe novi kluboviza dneven prestoj na penzioneri-te, za nivno poseopfatno infor-mirawe, za organizirawe razniakcii i sli~no. Pretsedatelot naIzvr{niot odbor na Zdru`enietona penzionerite vo Karpo{ spo-godba za sorabotka potpi{a i soOp{tinskata organizacija na Cr-veniot krst pretstavuvana odsekretarkata Mare Ko~oska.

Spogodba za sorabotka so Cr-ven krst be{e potpi{ana i vo Vi-nica od strana na pretsedatelotna Zdru`enieto Mladen Petrov isekretarot na op{tinskata orga-nizacija na Crveniiot krst BlagojPetrov, so naglaska na ostvaru-vawe na humanitarni akcii, zgo-lemena gri`a za stari lica idrugo.

A.B.

KULTURA PENZIONERplus fevruari 20106

Po povod 20ti dekemvri denot na penzioneritena Ko~ani, vo salata na multikulturniot cen-tar se odr`a tradicionalniot prednovogodi-

{en koncert, na koj u~estvuvaa i Z.P. od Berovo iKavadarci. Vo sve~en ambient vo prepolnetata sa-la, na po~etokot nastapija gostite penzioneri odBerovo so spletot pesni od Makedonija.

Me{anata pea~ka grupa pri Zdru`enieto napenzionerite od Kavadarci se pretstavi so pes-ni od svojot repertoar: "Lenka pi{e bela kniga”,"Moma }e si dojde doma”, “Tri no}i ne sum zaspa-lo”, "Tikve{ roden kraju moj”, i drugi.

Na krajot pred brojnata publika se pretstavidoma}inot, penzionerite od Z.P - Ko~ani soprograma od nekolku pesni, so "Nevestinsko oro”,so “Me{anoto oro - Na tri pati” i “Orkestar sogajda”.

Pretsedatelot na Z.P. od Berovo, Jovan Dup-karski za vesnikot "Penzioner plus” izjavi:

- Prijatno sum iznenaden od ona {to go vidovvo Ko~ani. So ova doka`avme deka seu{te vre-dime i vo na{ata treta mladost. Ja ~uvame boga-

tata riznica na pesni od kraevite od koi doa|amei ja prenesuvame na generaciite {to doa|aat.

Vo imeto na penzionerite od Kavadarci, Traj~eStojanov re~e:

- Prezadovolen sum od koncertot. Ve}e treta go-dina sme zaedno so na{ite vrsnici od Ko~ani, nesamo na kulturen i sportski plan, tuku na{ata so-

rabotka zapo~na da se razviva ivo stopansko-ekonomska nasoka,{to e za pozdravuvawe i pretsta-vuva primer i za ostanatite zdru-`enija niz Makedonija.

Vo uloga na doma}in i organiza-tor na manifestacijata, pretse-datelot na Z.P. Ko~ani \or|i Se-rafimov, najprvo im se zablago-dari na gostite za uspe{na i plo-dna sorabotka istaknuvajki dekae prezadovolen {to sekoja nared-na godina novogodi{niot koncertvo Ko~ani se nadopolnuva so noviu~esnici i sodr`ini.

Il~o Lazarovski

Rozi za qubovPrekrasen son~ev denbleska nasekade.Rozi vo vazata,rozi na mojata pernica.

Prekrasna gletka,gletka koja se povtoruvana zna~ajnite datumi vo godinata.

Razmisluvam i glasno pra{uvam“Kako, sekoga{so rozite bleska i sonceto”!?

Sakaniot mi veli:- Mu pora~av na kalajxijatada go kalaisa sonceto,da bleska sekoga{ za tebe.

Rozite sekoga{ da cutatda naberam rakatka od niv,za tebe i tvojata qubovkoja zra~i od tebe.

Borjana Rali}, penzionerka od Kumanovo

Ima li pesna{to srce ne rastreperila,ima li pesna{to du{a ne razgalila,ima li pesna{to vo damarite luzni neostavila.Ne,takva pesna ne postoi.Pesna e mojot, tvojot, na{iot `ivotpenzionerski...Sekoj od nasnosi po edna pesnatagovna ili radosna.Toa e na{ata pesnaSudbinska-penzionerska.

Milevka Zdravkovska, penzionerka od Probi{tip

Humanitaren koncert vo Prilep

Vo Centarot za kultura “Marko Cepenkov” vo organi-zacija na lokalnata samouprava vo Prilep se odr-

`a humanitaren koncert na koj u~estvuvaa Kulturno-

umetni~kite dru{tva “Penzioner” i “Penka Koteska” naZdru`enieto na penzionerite. Tie nastapija so izvor-ni i starogradski makedonski narodni pesni koi beatoplo pozdraveni od mnogubrojnata publika.Sobranitesredstva bea nameneti kako humanitarna pomo{ na ne-kolku prilepski semejstva za namaluvawe na posledi-cite od po`ari vo nivnite stanovi.

Dvette kulturno-umetni~ki dru{tva koncert odr`aai vo Domot za stari lica “Kiril Krsteski-Platnik” ina site 150 stanari im vra~ija prigodni podaroci.

Voedno Sekcijata na `eni-penzionerki go posetiu~ili{teto za deca so posebni potrebi “Kliment Oh-ridski” pri {to na site u~enici im podarija novogo-di{ni paket~iwa.

D.S.

Se nabli`uva 8-mi mart. Mis-leweto deka toga{ `enatastanala ramnopravna so ma-

`ot ne e to~na, zatoa {to toa eformalno priznanie i fiktivnoizedna~uvawe. Mo`ebi bilo pop-ravilno obratno: da ima den naizedna~uvawe na ma`ite so `eni-te, bidej}i taa poseduva prirodnanadmo}, potisnata i onevozmo`u-vana, dodeka bila zafatena somnogu drugi pobitni `ivotni funk-ci. No, za `al, duri i denes `enitese pomalku plateni, ne zazemaatva`ni funkcii, pa ako sakate voprosek imaat i pomali penzii, du-ri i vo zemjata kade {to penzione-rite imaat najvisok standard i naj-dobro `iveat.

No, nepobitna vistina e deka odkoga postoi vekov `enata bila taa{to bila stolb na ku}ata. @enata etaa koja gi podiga i vospituva deca-ta, idnite generacii. Kakvi lu|e }estanat decata najve}e zavisi odmajkata, bilo da e taa biolo{ka ilimajka koja go podignala i odgledaladeteto. Ume{nosta i snaodlivostana `enata, a pogotovo na majkata,poznata i priznata e i vo ~ove~kioti vo ̀ ivotinskiot svet, iako posto-jat i primeri koga drugiot pol sose-ma ja zamenuva ili nadopolnuva.

@ena - toa ne e sinonim za pos-labiot pol. Fakt e deka taa vo pro-sek podolgo `ivee, izdr`uva povi-soko nivo na bolka... Nejzinata qu-bov kon decata, ma`ot, semejstvoto,tatkovinata, pa ako sakate... i koncve}eto, muzikata, knigata... e og-

romna i nemerliva! Taa e sinonimza majka, sestra, }erka... Toa e si-nonim i za nau~nik, pisatel, umet-nik... Najblagorodnite profesiilekar, neguvatelka, u~itel se `eni.I najfinite zanaeti, najpreciznioperacii i procesi koi baraat vi-soko nivo na trpelivost, vnimaniei suptilnost niz celiot svet gi ra-botat `eni.

@enata i nejzinata iskonskauloga e opi{ana vo mnogu knigi,opeana vo mnogu pesni, ovekove~enavo mnogu slikarski i muzi~ki dela.Setete se na Pikaso, Martinovski,Jesenin... I na seto toa ne e pred-met samo nejzinata fizi~ka ubavi-na, tuku i ubavinata na nejziniotduh i intelekt.

Nejzinata ne`nost i blagost, nej-zinata milost i dobrina kako za{-titnik, kako onoj koj brani i bodri enasekade ista vo site civilizaciii zemji. Zatoa po~ituvajte ja pred sekako ~ovek, kako majka, kako ne{tosveto, neophodno, najdrago. Taa toago zaslu`uva i {to e u{te pobitnomnogukratno go vozvra}a. Po~itu-vajte ja i sakajte ja so site nejzinidoblesti i mani, za{to bez @ENA-TA nema SRE]A, no za `al i nesre-}a!

Sakajte gi svoite babi, majki,sestri, }erki, sakajte ja svojatasopruga i sopatni~ka, bidej}i tiemu davaat ubavina na `ivotot, gooblagoroduvaat! Podaruvajte imne`nost i vnimanie sekoga{, a nesamo na 8-mi mart!

K.S.A.

Vo presret na 8-mi mart Tradicijata prodol`uva

Ubavo e da se sonuva so otvore-ni o~i. Vo sonot da se setizdivot na minatoto, sega{no-

sta, idninata... Na jave da se imagolemo srce koe }e ja sobere setaqubov. Da se vkusi sre}ata, kako{to ja vkusila i Savka Andonova-poetesa od Veles i ja opi{ala vosvojata istoimena zbirka pesni.Prvoizdadenata pak, nosi naslov“Da imav pogolemo srce”.

Neodamna Savka stana penzio-nerka i u{te edna{ ja vkusi sre}a-ta. Od tamu i prvoto pra{awe zanea.

Kolkava sre}a Vi donese penzi-oniraweto Savka?

- Golema. Mo`am da ka`am dekame ogrea sre}ata koja }e me pridru-`uva vo godinite vo tretata doba.Sre}ata ja po~ustvuva i mojot sop-rug Vladimir koj minatata godinanapolni 64 godini i vo istata godi-na i toj stana penzioner. Penzioni-raweto go proslavivme zaedno sosemejna veselba vo restoran. Nana{ata radost i sre}a im nema kraj.Zadovolni sme od `ivotot, se ~uvs-tvuvame ispolneti, a za toa prido-nesuvaat i na{ite dve }erki, aka-demski gra|ani na ovaa na{a zemja,zetovcite i ~etirite vnuci.

Dali pi{uvaweto go svativtekako mo`nost za pogolemo druga-ruvawe so ubavo pi{aniot zbor?

- Da. Na ~ovekot mu trebaat i um-stveni i prakti~ni ne{ta za da goizodi patot na `ivotot. Jas pro-dol`iv da odam so kniga v raka, somoliv i hartija. Prodol`iv da soz-davam, da peam za minatoto i u{tepove}e za idninata. Na toj na~inuspevam sonot da si go napravamblag i sebe si i na moite vnuci, namojata familija, a se nadevam i nasite ostanati {to gi ~itaat moitepesni.

No}ta mi e blaga, no i denot. Nadenot mu ja podariv pesnata “Denkako den”. Im ja podaruvam i na ~i-tatelite na “Penzioner-plus”.

"Zo{to ti e denotako ne ti nosi radostzo{to ti e du{ata ako ne ~uvstvuva{ qubov...zo{to ti e srcetoako ne umee{ da saka{?”Va{ite pesni se patokaz za de-

cata, no i za vozrasnite. Tie sepolni so poraki, polni so qu-bov...

- Mojata du{a ne miluva gor~ini.Blagosta ja davam so merka i ubavi-ni. Site mislovni blaga mi se na-

so~eni kon qubovta me|u lu|eto,qubovta kon ubavinite na na{avazemja. Prenesuvaweto na mladitepokolenija na ovie vrednosti mis-lam deka e najvrednoto vo mojatapoezija. Se nadevam deka moitepesni }e gi podotvorat portite naidninata osvetlena so mnogu qu-bov. Qubovta od sekojpat i sega mi enepresu{en izvor na inspiracija.

I penzionerskite denovi na Va-{iot soprug se ispolneti so mno-gu rabota. Kakva?

- Mojot soprug, kako {to napome-

nav, od neodamna e isto taka penzi-oner. Toj sega ima pove}e vreme zasvoite dve hobia {to gi neguvaodamna, za p~elarstvoto i za odg-leduvaweto ptici. Ima godini kogaso proda`bata na medot go zgolemu-vame semejniot buxet. [to se odne-suva do pticite, celiot balkon ni eispolnet so kafezi. Odgleduvarazni vidovi na doma{ni ptici, anajmnogu kanarinci. Hobi so ne po-malo zna~ewe mu e i ribareweto.

Spored va{iot izgled, mo`amda zabele`am deka vie ste `enakoja i vo podocne`nite godini,polaga vnimanie na sopstveniotizgled.

- To~no. Jas sum od onie `eni {tose doteruvaat i koga }e izlezat doprodavnica da kupat ne{to. Vo mo-jot plakar nemam stari ali{ta. [tozna~i i doma i nadvor sekoj pat sumubavo oble~ena. I sekojpat barem sokarmin na ustata i sredena frizu-ra.

Mnogumina penzioniraweto godo`ivuvaat depresivno. Vie soradost i semejna veselba.

- Vo mojot `ivot kako {to mo-`evte da razberete, nema mesto zacrni misli.

Penzioniraweto go svativ kakopo~etok na nov `ivot, ispolnet soqubov i gri`a za semejstvoto i vnu-cite vo prv red, potoa za mojata go-lema qubov- ubavo pi{aniot zbor.Ednostavno, penzioniraweto mi

donese nov kvalitet vo `ivotot votretata doba. Verojatno }e mi do-nese i vklu~uvawe vo zdru`enietona penzioneri vo Veles. Planiramda stanam del i od nekoi nivni ak-tivnosti.

Savka }e Ve zamolam u{te malkuda mu se vratime na Va{eto tvo-re{tvo. Da se zadr`ime u{te nanekoi `ivotni vrednosti.

[to e za Vas najvredno kaj ~ove-kot i za ~ovekot?

"Prijatelstvoto e ~elik,vernosta e zlato,doverbata e bezcenet kamen,rodninstvoto e krv.Seto toa zbrano na edno mestoe “Titan “.

Pesnata “Titan“ mislam deka gosodr`i odgovorot na ova Va{e pra-{awe.

Pokraj semejstvoto, {to u{te enajva`no vo `ivotot?

- @enata, knigata, cvetot... Iqubovta kako {to rekov. Na krajotso zadovolstvo }e ve po~estam sou{te edna moja pesna kako ilustra-cija na pogore ka`anoto.

"Kade spijat yvezdite?Vo na{ite pregratki,Kade spie mese~inata?Vo na{ite bakne`i,Kade spie sonceto?Ne, sonceto ne spie,Sonceto ja podgreva na{ata qu-

bov”.Cvetanka Ilieva

SREDBA SO POVOD

"Zo{to ti e denot, ako ne ti nosi radost...”

Ima li pesna ( Sudbinska)POETSKO KAT^E

INFOPENZIONERplus fevruari 2010 7

\

Deka pu{eweto e bolest na zavisno-st e potvrdeno i od Me|unarodnizdravstveni organizacii. Svets-

kata zdravstvena organizacija predup-reduva od opasnosta {to ja nosi u`iva-weto na nikotin i tutun vo aktivna i pa-sivna forma, Postojat pove}e na~ini koiim se predlagaat na zavisnicite da seotka`at od pu{ewe so cel da go so~uva-at svoeto zdravje, zdravjeto na onie oko-lu niv, no i zdravjeto na idnite pokole-nija!

Spored Daglas Bet~er, pretsedatel nainicijativata za osloboduvawe od tutu-not koja dejstvuva vo ramkite na Svets-kata zdravstvena organizacija, polovi-nata od ovie zavisnici zavr{uvaat sosmrten ishod. Na konferencijata oddr-`ana vo Bankok vo vrska so ovoj problem,donesen e zaklu~ok deka borbata trebada bide na globalno nivo, bidej}i zast-ra{uva podatokot deka sekoja godinaumiraat 5,4 milioni lu|e od bolesti po-vrzani so pu{eweto. Brojot na pu{a~iteraste osobeno vo siroma{nite i zemjitevo razvoj i toa kaj pomladata populacija.Do 2050 godina brojot na smrtni slu~aiod aktivnoto i pasivno pu{ewe dvojno }ese zgolemi. Protiv ovaa "epidemija” tre-ba da se borat dr`avite so zakonskizabrani, no i so edukacija na naselenie-to na site nivoi.

Danokot od pu{eweto prvi go pla}aatbelite drobovi koi i onaka se napadna-ti od zagadenosta so razni negativnisupstenci {to gi ima vo vozduhot, osobe-no vo golemite gradovi i ndustriskiteoblasti. Hroni~nata opstruktivna be-lodrobna bolest e ~etvrta po red pri~i-na za smrtnost vo svetot. Od ovaa bolestnaj~esto zaboluvaat ma`i i toa po ~eti-riesetata godina, no denes raste brojotkaj mnogu pomladite i kaj `enskiot pol.Prvi~nite simptomi se navidum naivni inepredupreduva~ki vo vid na ka{licakoja e progresivna. Drug simptom e nedo-stig na vozduh i gu{ewe zaradi naru{u-vawe na normalnoto dvi`ewe na vozdu-hot niz belite drobovi. Krajniot i dosta~est ishod od pu{eweto e poznat na site,a toa e karcinom na belite drobovi kojgalopiraj}i gi zema svoite `rtvi. [tose slu~uva vo tekot na pu{eweto? Niko-tinot se rasprostranuva vo krvta i mno-

gu brzo za 5-6 sekundi doa|a do mozokotkade deluva na negovata funkcija. Naru-{uvaweto e isto kako i vo slu~aj na ze-mawe droga. Mozo~niot udar kako i sr-cevite i kardiovaskularni zaboluvawase mnogu pove}e pati prisutni kaj pu{a-~ite otkolku kaj nepu{a~ite. Navidumprvi~noto ~uvstvo na podobruvawe naraspolo`enieto se pretvora vo neraspo-lo`enie na dolgi pateki. Ova se temelina prou~uvawe na 4 000 ma{ki i 5 000`enski bliznaci od Finska vo period od15 godini. Procentot e ne{to povisok kajma{kite pu{a~i.

Nikotinot ja vlo{uva zdravstvenatasostojba zaradi namalena koli~ina nakislorod, kako i koli~inata na nekoivitalni vitamini i minerali. Deka ak-tivnoto i pasivno pu{ewe e {tetno zabremenite `eni i malite deca postojatbezbroj statii. Spored edna takva sta-tija, decata izlo`eni na pasivno pu{e-we, a pred se decata na roditeli pu{a~iizlo`eni se na pogolem rizik od razvojna alergii. Dali nekoj e zavisnik i dalizavisnosta e prisutna, pokazatel e akopu{ite pove}e od 10 cigari, ako paliteprva cigara posle polovina ~as od bude-weto i ako ste so neprijatno ~uvstvo inervozni ako ne mo`ete da zapalite ci-gara. Zavisnosta od nikotin e ista sodrugite zavisnosti, pa zatoa apstinen-cijata i odviknuvaweto e te{ko i mako-trpno. Postojat pove}e na~ini koi im sepredlagaat na zavisnicite da se otka-`at od pu{ewe. Eden od tie na~ini e somedikamenti. Zavisnicite dobivaat an-tidepresivi vo vid na tableti, flaste-ri, nikotinski gumi za xvakawe, niko-tinski sprejovi i drugo, a se so cel od-viknuvaweto da bide uspe{no i pomalkutraumatsko. Postojat i drugi na~ini zaodvikuvawe, kako {to se hipnoza, aku-punktura, aromaterapija, meditacija idrugo. Najdobrata metoda nema da bideuspe{na ako pacientot ne e dobro pod-gotven ili nema `elba za sorabotka.

]e bidete pozdravi i posre}ni i vie itie okolu vas, a i delot od buxetot na-menet za cigari }e go iskoristite za po-ubavi ne{ta. Ova va`i za site vozrastii za dvata pola.

M. Serafimovski

Pu{eweto }e ubie milioni lu|e do krajot na vekov

\Se ~eka i po pet- {est godi-ni. Listata na aplikantiod den na den e se pogole-

ma. Stotici babi i dedovci nizzemjava trpelivo ~ekaat da doj-de nivniot red. Za penzioneritenajprivle~ni se dr`avnite pen-zionerski domovi kade i ceniteza smestuvawe se najniski. No davleze{ tamu e kako da dobie{xek-pot. Vo Skopje ima nad70.000 penzioneri, a mesta vodomovite, koi patem ve}e se po-polneti, ima samo za 300. Na ni-vo na celata dr`ava sostojbata eu{te polo{a. Vo 13-te dr`avnidoma vo Makedonija, so koi sto-panisuva Fondot na PIOM, pre-stojuvaat vkupno 468 penzioneri.

Izrazeno vo procenti ispa|adeka zgri`eni vo dr`avnite do-movi se samo 0,1 % od vkupno274.000 penzioneri kolku {to giima vo zemjata. Prosekot ne gopodobruvaat nitu desetinataprivatni stare~ki doma, koi seso pomal kapacitet, no so mnogupovisoki ceni. Izgradbata nanovi domovi za stari lica e pre-dvidena i vo programata na vla-deja~kata partija.

- Vo domot vo ^air kapacite-tot e celosno ispolnet. Vo dose-ga{nata praktika ne sme imaleslu~aj nekoj da se premesti ilida go napu{ti domot. Do soba mo-`e da se dojde edinstveno nekojda po~ine, pa toga{ da se oslo-bodi stanot. Na na{ata lista na~ekawe za smestuvawe ima 4-5slu~ai, no kolku vreme }e ~eka-at e neizvesno i neodredeno, -ni izjavi Pero Tagasoski, pret-sedatel na zdru`enieto na pen-zioneri od ^air i Butel.

- Za penzionerite gradewetodomovi e najpotrebno vo momen-tov bidej}i golem del od niv ne-male mo`nost da dojdat do svojpokriv nad glavata. Vo domot vo^air se smesteni penzioneri soniski primawa od 4.000 do 6.000denari.Zaradi toa ne sakame daja poka~uvame nitu kirijata za

stanovite i taa e navistina mi-nimalni. Taka za pogolemitestanovi kirijata e 900 denari,dodeka za garsonierite 550 de-nari. Domot e prili~no amorti-ziran i ima ~esti intervenciina vodovodnata mre`a, elekt-ri~nata instalacija, kanaliza-cijata i sli~no - veli Tagasoski.

I vo najgolemiot penzionerskidom vo zemjava, "Jane Sandanski”vo naselbata Aerodrom, so godi-ni se ~eka red za mesto.

- ^ekaweto e najmalku 5-6 go-dini. Momentalno ima 40 lu|e{to ~ekaat u{te od 2004 godina.Sekojdnevno se javuvaat po 3-4novi penzioneri {to sakaat daapliciraat - ni izjavi VeqanStojkovski, upravnik na domot.

Toj naglasuva deka vo posled-nite tri godini preku Fondot zapenzisko i invalidsko osiguru-vawe se investirani 550 iljadievra za renovirawe na domot.Sekoj stan ima nov strujomer ivodomer, nov laminat na podot,prozorci so zvu~na i toplinskaizolacija, novi bawi, itn - veliStojkovski.

Vo domot sega ima 142 stana so180 stanari.

- Kirijata {to ja pla}aat sta-narite e minimalna i iznesuva23 denari za m2. Taka za najma-lite sobi se pla}a od 380-400denari. Vo prizemjeto koe se iz-dava pod zakup ima market, am-bulanta so op{t lekar, prodav-nica za burek i beli pe~iva,frizernica i drugi objekti {topenzionerite gi koristat za svoipotrebi.

Od Fondot za penzisko i inva-lidsko osiguruvawe ni izjavijadeka minatata godina, poradiglobalnata ekonomska kriza imerkite za {tedewe na Vladata,bile namaleni sredstvata zainvestirawe, izgradba i reno-virawe na domovite.

- Iako sredstva za 2009-tabea pomali i iznesuvaa 5 - 6 mi-lioni denari, sepak izvr{eni se

grade`ni zafati vo penzioners-kite domovi vo Aerodrom, Avto-komanda i \or~e Petrov. Za ovaagodina se podgotvuva programaza rabota koja treba da se usvoido fevruari, koga }e se znaat ipotrebnite finansiski sredstva- veli Trajko Prem~evski, po-mo{nik direktor na Fondot.

Vo 348 stana `iveat468 penzioneri

Fondot za penzisko i inva-lidsko osiguruvawe na Makedo-nija stopanisuva 13 penzioners-ki doma, i toa vo Aerodrom, \or-~e Petrov, Avtokomanda, KiselaVoda, Prilep, Gevgelija, Vinica,Probi{tip, Del~evo, Ko~ani,Kriva Palanka, Bitola, SvetiNikole i dva doma vo Gostivar.Vo ovie penzionerski domoviima 348 stana so korisna povr-{ina od 9.674 kvadratni metri,vo koi prestojuvaat 468 stanari,velat od Fondot za PIOM.

Dragi Argirovski, sekretarna Sojuzot na zdru`enija na pen-zioneri na Makedonija, ja nagla-suva potrebata od izgradba napenzionerski i domovi za starilica, klubovi i centri, sozdava-we evidencija na penzioneri{to imaat potreba od medicins-ka, materijalna i druga pomo{.

- Seto toa treba da pridoneseza ponatamo{no podobruvawe nakvalitetot na `ivot na penzio-nerite. Vo Makedonija od tran-zicijata najmnogu se pogodenitokmu penzionerite ~ij standarde zna~itelno opadnat. Soodno-sot na prose~na penzija so pro-se~na plata vo 1992 godina iz-nesuva{e 77 otsto, vo 2008 be{e55 otsto za vo 2009 da opadne na50,2 otsto - veli Argirovski.

Vo Makedonija ima 274.000penzioneri organizirani vo ~e-tiri sojuzi.

Aleksandar S. Dimkovski

("Nova Makedonija#)

Nedostasuvaat penzionerskii domovi za stari lica

Golemi dobivki ostvari vtoriot penzi-ski fond i vo vreme na najgolemata kri-za. Dru{tvata koi upravuvaat so fondo-

vite zadol`itelni za site novovraboteni od2003 godina, tvrdat deka lani investiralevo sigurni izvori i ostvarile solidni pro-fiti. Sepak, od KB Prvo penzisko dru{tvone ja opravduvaat odlukata na Vladata so ko-ja taa im go namali nadomestokot {to go nap-la}aat od uplatenite pridonesi, a koj trebada im obezbedi normalno funkcionirawe.Od NLB Nov penziski fond, pak, velat dekaim se namalile tro{ocite, taka {to nema dago po~uvstvuvaat namaluvaweto na nadome-stokot. - Nie ostvarivme ogromni profiti vovreme koga investiravme vo krizna godina.Strancite gi prodavaa evroobvrznicite pobagatelna cena, a nie gi kupuvavme. Na krajotod godinata evroobvrznicite se vratija nanivoto od 2007 godina. Taka od 6,5 indeksnipoeni stignaa do fantasti~ni devet od koinie profitiravme - veli Janko Trenkovski,od KB, Prvo penzisko dru{tvo.

Dr`avata re{i da go namali nadomestot{to go naplatuvaat privatnite penziskidru{tva od 6,9 procenti na 5, 5 procenti, aprovizijata {to ja naplatuvaat Agencijata zasupervizija na kapitalnoto finansiranopenzisko osiguruvawe (MAPAS) i Fondot napenzisko i invalidsko osiguruvawe padna od1,5 procenti na 1 procent.

- Iznosot na namaluvaweto ne e najsre}no-to re{enie, soglasno na{ite biznis-planoviza 2010 godina. Nad 75 procenti od prihodi-te na Dru{tvoto, zavisat od iznosot na ovojnadomestok - objasnuva Trenkoski. Sporednego odlukata za namaluvawe na pridonesi-te se objavila {est dena pred da po~ne da sepo~ituva.

- Za `al, Ministerstvoto za trud i soci-

jalna politika i MAPAS, vo tajnost vo pet dodvanaeset, bez kakvi bilo prethodni konsul-tacii so penziskite dru{tva ja soop{tija od-lukata na Vladata za namaluvawe na prido-nesite objavena vo Slu`ben vesnik na24.12.09 so va`nost od 1.1.2010. Vo periodotod nekolku meseci pred ovaa odluka, bez us-peh, insistiravme da dobieme kakva bilo in-formacija povrzana so odlukata za ovoj esen-cijalen del od na{iot biznis - potencira toj.

Od NLB Nov penziski fond pak presmetu-vaat deka godinava nema da ima namaluvawena prihodite.

- Od edna strana ni se namalija tro{oci-te, a od druga strana, ni se namalija i priho-dite. Edniot efekt }e go pokrie drugiot za2010, a za vo idnina ne znaeme kako }e bide -veli Davor Vukadinovi}, pretsedatel na Up-raven odbor vo Nov penziski fond.

So zgolemuvaweto na bruto-platata i na-maluvawe na nadomestokot koj go napla}avtoriot penziski fond penziite vo idninatreba da rastat.

Taka na primer ako od 1.897 denari od me-se~nata plataa na rabotnikot koi odat vovtoriot penziski fond, dosega im se napla-}a{e provizija od 123 denari, sega }e im senapla}a 104 denari, {to zna~i deka na smet-kata }e mu ostanat pove}e pari za penzija.

Izve{tajot na Svetska banka, poka`uvadeka svetskata kriza vlijae{e vrz penziski-te fondovi, re~isi vo site dr`avi kade za-fati krizata. Mnogu vladi bea prinudeni dagi menuvaat svoite politiki so cel da odgo-vorat na raste~kite deficiti vo penziskitefondovi, se veli vo izve{tajot nasloven“Penziite vo kriza”.

Natalija Skalova("Vreme#)

Vo vreme na najgolemata kriza

Vtoriot penziski fond so golemi dobivki

Vo Katlanovska bawa, vo Debarska bawa- Capa, vo Bawa Bansko "Car Samuil”kaj Strumica i vo Negorski bawi kaj

Gevgelija od 6 do 13 fevruari 2010 prestoju-va{e prvata grupa na 500 penzioneri voramki na Vladinata akcija za besplatnasedumdnevna klimatsko-bawska rekreacija.

Kako {to e izvesno vo tekot na 2010 godina,poto~no do 30 noemvri, vo ovie bawsko-kli-matski lekuvali{ta se planira da pretsto-juvaat nad 10.000 starosni, semejni i inva-lidski penzioneri od site kraevi na na{atazemja. Vo rokot za aplikacija se prijavileokolu 25.000 penzioneri, a od niv specijal-nata vladina komisija napravi izbor na de-sette iljadi za koristewe na beneficijaspored utvrdenite kriteriumi od 100 mo`nibodovi, do 60 boda se dobivaa vo zvisnost odvisinata na penzijata, odnosno pove}e bodo-vi za pomala penzija, do 30 boda od vremet-raeweto na koristewe na penzijata i dol`i-nata na penziskiot sta` do ostvaruvawepravoto na penzija i 10 boda za licata koi{-to koristat pomo{ i nega od drugo lice.Bes-platnata usluga na bawsko-klimatska rek-reacija e za sedum dneven pretstoj so {estno}evawa i tri obroka dnevno, bawska tera-pija, eden zadol`itelen zdravstven pregledi tro{oci za prevoz vo visina na povratnaavtobuska karta.

Za vreme na bawsko-klimatskata rekrea-cija licata korisnici na penzija koi kori-stat pari~en nadomest za pomo{ i nega oddrugo lice imaat pravo na pridru`nik.

Za uspe{no realizirawe na ovaa vladinaakcija, prva od vakov vid vo na{ata dr`ava,se predvideni 90 milioni denari od buxetot.

Vo Sojuzite na penzionerite na Makedonija

akcijata e pozdravena i deka so po~ituvawe-to na kriterimite }e se pridonese bawskatarekracija da ja iskoristat onie koi se najzag-rozeni i na koi im e najneophodna. Voedno seo~ekuva vo bawite gri`ata za nivnoto zd-ravje i rekreacija da bide na potrebnoto ni-vo, penzionerite da se relaksiraat i dru-`at. Od zdravstvena gledna to~ka vakviotodmor treba da zna~i na godinite da se dade`ivot, bidej}i ~istiot vozduh, bawskiottretman, rekreacijata i drugaruvaweto pri-donesuvaat za revitalizacija na organizmot.

Treba da se istakne i toa deka na onie pen-zioneri koi nema da bidat opfateni so ovaaVladina akcija, pove}e zdru`enija na penzi-oneri planiraat i godinava za koristewe napenzionerskite odmarali{ta da im partici-piraat do 50 otsto od tro{ocite, zavisno odvisinata na penziite.

Seto toa treba da pridonese i za razvoj nabawskiot turizam, koj vo na{ata zemja e nanisko nivo, a zgolemeniot broj na gosti seo~ekuva zna~itelno da gi o`iveat postojnitekapaciteti.

I vesta deka skopskite penzionerki so nad62 godini starost i penzioneri so nad 65 go-dini, po~nuvaj}i od 1 fevruari sekoj petokmo`at besplatno da se vozat so avtobusitena Javnoto soobra}ajno pretprijatie, poka-`uvaj}i samo li~na karta. Odlukata ja soop-{ti gradona~alnikot Koce Trajanovski, a zanejzina realizacija gradot Skopje godi{no }eizdvojuva 25 milioni denari. Skopskitepenzioneri ovaa odluka so zadovolstvo japrifatija, so uka`uvawe deka vo Belgrad,Zagreb i drugi gradovi na Balkanot site pen-zioneri sekoj den koristat besplaten grads-ki avtobuski prevoz. D.Argirovski

Godinava 10.000 penzioneri na bawsko-klimatska rekreacija

Vladinata akcija e vo tek

\

REKLAMI PENZIONERplus fevruari 20108

HRONIKAPENZIONERplus fevruari 2010 9

Zdru`enieto na penzionerite odKumanovo, vo ramkite na svoiteaktivnosti za sorabotkata so

dr`avnite i lokalnite organi odvlasta, na 11 dekemvri 2009 godina,so Sekretarijatot za vnatre{ni ra-boti-Odelenie za prevencija-Kuma-novo organiziraa predavawe na tema

"Preventivni merki za za{tita napenzionerite od izmama, kra`bi,te{ki kra`bi i razbojni{tvo”, a vosoglasnost so proektot “Bezbednostza site”.

Na predavaweto prisustvuvaa nad80 penzioneri i desetina policajciod Oddelenieto za prevencija priSekretarijatot. Penzionerite za ce-lite na predavaweto gi zapozna Qu-

bica Kuzmanovska, potpretsedatel naZdru`enieto pri {to istakna: “Vakvisrdbi }e imame vo pove}e mesni ogra-noci na penzionerite, so {to pove}epenzioneri }e mo`at da se informi-raat za ovie negativni pojavi od koimo`e da ima pote{ki posledici pozdravjeto i `ivotot”.

Voveden izlaga~ na preda-vaweto be{e Violeta Bogda-novska, na~alnik na Oddele-nieto za prevencija pri SVRKumanovo koja napomna dekapenzionerite se po~esto secel na izmami, kra`bi-xeb-ni, te{ki kra`bi i razboj-ni{tvo.

Vo diskusijata penzione-rite pobaraa da se prezematenergi~ni merki protiv iz-vr{itelite na vakvite dela,da ima pove}e policajci na

pazarite, da se vospostavi po`arni-kari - policajci vo mesnite zaedni-ci i naselbite za da se obezbedi po-golema komunikacija i blizina pome-|u policijata, gra|anite i sli~no.

Po zavr{uvaweto na predavaweto,se odr`a prijatelski natprevar vo{ah pome|u penzionerite i policijata,pri {to penzionerite pobedija so 4:1.

D-r Mirko Makre{anski

Kumanovo

Proekt "Bezbednost za site”

Pred pove}e od dve godinipenzionerite izlegoa od svo-jot klub za dneven prestoj poz-

nat pod imeto “Bibgo” {to se nao|avo centarot na gradot, so nade` de-ka naskoro }e mu se vratat otkako }ebide zavr{eno negovoto renovira-we. No, ~ekaweto be{e predolgo.

Izvr{niot odbor na Zdru`enietovo 2007 godina donese odluka sosvoi sredstva da izvr{i renovira-we na klubot so koj {to skoro 30 go-dini vladee, sovesno i namenski gokoristi, a se gri`i i za negovototekovno odr`uvawe. Renovirawetobe{e neophodno, bidej}i elektri~-nata instalacija, kanalizacionatai vodovodnata mre`a stara i dotra-ena ~ie odr`uvawe e ve}e nevoz-mo`no, a postoe{e opasnost da doj-de i do nekoi defekti od pogolemirazmeri so koi bi bile zagrozeni istanarite koi `iveat nad klubot. Ine samo toa, lo{i bea i higienskiteuslovi za prestoj na penzionerite,

se ~uvstvuva{e miris na vlaga i reaod nefunkcionalnata kanalizacijana toaletite. Odlukata na Izvr{-niot odbor be{e dobronamerna bla-govremeno da se renovira klubot, zada ne dojde do nekoi nesakani pos-ledici od negri`a za negovoto odr-`uvawe.

[totuku se po~na so izveduvawe-to, se pojavija i problemite. Rabot-nite dejstvija bea popre~eni od

Podra~nata edinica na Fondot naPIOM Strumica, so pismena zabra-na deka prostorijata na klubot e naFondot i Zdru`enieto nema pravoda vr{i renovirawe na istata. ^ud-no i nesfatlivo odnesuvawe naPodra~nata edinica, kako mo`e{eposle 30 godini vladeewe i kori-stewe na prostorijata, namenskidadena za klub na penzionerite odnikogo dosega Zdru`enieto nepop-

re~eno, sega se pok-renuvaat imotno-pravni odnosi ~ija eprostorijata. Dalitoa pra{awe samoi-nicijativno na svojaraka go pokrenuvaPodra~nata edinicana Fondot ili po na-log na Fondot naPIOM. Zabranata zarenovirawe na klu-bot i brkaweto na

penzionerite od nego e kontradik-torna so proklamiranata politikana Ministrestvoto za trud i soci-jalna politika i Fondot na PIOMso nivnata zalo`ba deka vodat gri-`a za starite lica i penzionerite,pokraj postojnite starinski domovii klubovi za dneven prestoj na pen-zioneri, }e se gradat u{te novi voRepublikata. Pa, prema toa, akoPodra~nata edinica na Fondot voStrumica samovolno gi brka penzi-onerite od klubot, negovite pretpo-staveni treba da gi spre~at vo toa ida se ostavat penzionerite na mi-ra.. No, kako i da e, po dvegodi{notalkawe renoviraweto na klubot ezavr{eno i penzionerite vlegoa vonego. Otvorenoto pra{awe za klu-bot so koe be{e soo~eno Zdru`eni-eto, ja dobi svojata razre{nica soizborot na novata pretsedatelka naIzvr{niot odbor. So podr{kata{to ja dobi od Izvr{niot odbor i

doverbata vo sorabotnici koi mo-`ea da dadat svoj pridones vo rabo-tata, taa be{e ohrabrena i trgnasmelo da se zavr{at zapo~natiteraboti so renoviraweto na klubot.Kako rezultat na zaedni~kite za-lo`bi na site vo razre{uvaweto naovoj problem, rabotata e uspe{nozavr{ena i klubot prodol`uva daraboti. Pritoa zna~itelno se po-dobrija higieno-tehni~kite usloviza prijaten prestoj, za dru`ewe izabavuvawe na penzionerite. Imatelevizor i dneven pe~at. Posebnozadovolstvo za penzionerite pret-stavuva toa {to ima postaveno ka-femat za poslu`uvawe so topli na-pivki i bezalkoholni pijaloci pomnogu povolni ceni. Vo Zdru`enie-to ima 10 kluba koi rabotat, a vo2010 godina e predvideno da se ot-vorat u{te dva kluba vo selata ka-de {to ima prostorni uslovi i pogo-lem broj penzioneri.

Aleksandar Kostovpenzioner od Strumica

Klub za dneven prestoj vo Strumica

\

Posledniot mesec od mina-tata i prviot od tekovnatagodina se meseci koga se

pravat analizi na planiranotoi realiziranoto, se izrabotuva-at novi programi, se planiraatnovi aktivnosti. Vo taa nasokase odviva{e i poslednata sed-nica na Sobranieto na ZP Pro-bi{tip, koja se odr`a pri krajotna dekemvri 2009 godina. Vosvoeto vovedno izlagawe pret-sedatelot na Zdru`enieto To{oAksentiev istakna deka i pokrajgolemite problemi so finansi-ite mo`eme da bideme zadovol-ni od postignatoto, za{to zadnas ostavame u{te edna plodna iuspe{na godina.

Vo diskusiite be{e istaknatodeka obele`je na Zdru`enieto iovoj pat e KUD "Veseli penzio-neri” koe vo 2010 godia }e japroslavi 35-tata godi{nina odsvoeto postoewe. Vo 2009 godinaod trite festivalski nastapise vratija so pet osvoeni nagra-di, a toa se potvrduva so godininanazad. Na penzionerskata Re-vija na pesna, muzika i igra, nakoja doma}in be{e Zdru`enietood Probi{tip, ovie sedokosiigraorci, pesnopojci i instru-

mentalisti doka`aa deka sedostojni na imeto {to go nosat ideka dr`at do opredelbata dago neguvaat tradicionalniotfolklor Vo ni{to ne zaostanu-vaat i sportskite aktivnosti.Vo 2009 godina se odr`ani ~eti-ri me|uop{tinski sredbi, ednaregionalna i eden nastap na Re-publi~kite sportski igri vo St-ruga od kade se vratija so osvo-ena zlatna medala vo tegneweja`e za ma`i.

Gri`ata za stari, bolni i iz-nemo{teni lica e, isto taka,prioritet na Zdru`enieto. ^es-to pati se intervenira so ed-nokratna pomo{, a za onie so na-ru{eno zdravje i niski primawabea obezbedeni bawski lekuva-wa za 41 penzioner, kade Zdru-`enieto celosno gi pokriva{epatnite tro{oci, a vo tretmani-te u~estvuva{e od 10% do 30%vo zavisnost od visinata napenzijata. Vo prosek za sekojpenzioner se donirani po 2.000,- denari. Vo presret na Novogo-di{nite i Bo`i}nite praznicipak, na 30 penzioneri ~ija pen-zija e do 6.000, - denari, im sevra~ija prehrambeni paket~iwavo vrednost od po 500 denari

ili vkupno 15.000 denari. Vo2009 godina be{e potpi{an do-govor so op{tinskata organiza-cija na Crveniot krst, i se sp-rovede prvata zaedni~ka akcijaod oblasta na zdravstvoto, pro-verka na {e}er vo krvta i mere-we na krvniot pritisok. So Zd-ravstveniot dom "Nada Mihajlo-va” i PZO D-r "Mijal~e Andonov”postoi dolgogodi{na i kontinu-irana sorabotka za edukacija napenzionerite za odredeni zd-ravstveni problemi, kako {to sebolest na prostatata, svinskiotgrip, vremenskite promeni inivnoto vlijanie vrz zdravjetona gra|anite od treta `ivotnadoba. ^esto se vr{at besplatnipregledi, a tuka se i posetite nabolnite od ruralnite sredini.

Dru`eweto na zeleno, ekskur-ziite se najmasovni i za nivpostoi najgolem interes, od pri-~ina {to istite se relaksira~-ki. Poseteni se pove}e kulturnii istoriski mesta vo Makedoni-ja, a tradicionalno sekoja godi-na se posetuvaat i na{ite ezer-ski biseri Dojran i Ohrid. Or-ganizirani se deset ekskurzii, aposlednata ja organizira{e ZPProbi{tip vo kompleksot naLesnovskiot manastir na kojaprisustvuvaa nad 10.000 gosti odsite kraevi na Makedonija.

M. Zdravkovska

Sednica na Sobranie na ZP Probi{tip

U{te edna uspe{na godina

Zdru`enieto na penzioneri naOp{tina \or~e Petrov ja odr`a{estata sednica na Sobranie-

to, so koja rakovode{e pretsedate-lot Jovan Tasevski. Na sednicataprisustvuva{e i gradona~alnikot naOp{tinata \or~e Petrov, Sokol

Mitrevski, koj vo svoeto obra}aweja istakna dobrata sorabotka pome|uZdru`enieto i Op{tinata, i izrazizadovolstvo od rabotata i postig-

natite rezultati na Zdru`enieto.Toj se zalo`i sorabotkata da pro-dol`i i vo idnina, so u{te pogolemanga`man na penzionerite vo aktiv-nostite i nastanite {to gi organi-zira lokalnata samouprava. Istotaka, ja ponudi pomo{ta na Op{ti-

nata vo sozdavaweto podobri usloviza rabota na Zdru`enieto i izrazinade` deka godinava kone~no }edojde do obedinuvawe na site zdru-

`enija na penzioneri koi deluvaatna podra~jeto na Op{tinata vo ednoedinstveno zdru`enie. Ova sporedMitrevski, treba da bide najhomoge-niot del od gra|anite vo op{tinatai treba da bide primer za ostanati-te.

Vo rabotniot del od sednicata nadneven red be{e Predlog Statutotna ZP \or~e Petrov, za {to obrazlo-`enie dade pretsedatelot na Iz-vr{niot odbor, Metodija Novkovs-ki. Toj objasni deka vo site ogranocina Zdru`enieto e odr`ana javnarasprava po Predlog Statutot. Vrzosnova na dostavenite zabele{ki ipredlozi, Komisijata za Statut ipravni pra{awa izgradila svoemislewe i go dostavila do Izvr{-niot odbor. Misleweto na Komisija-ta bilo prezentirano pred rabotna-ta grupa. Izvr{niot odbor pri iz-gotvuvaweto na Predlog Statutot giimal vo predvid mislewata na Ko-misijata i zabele{kite i usoglasu-vawata od rabotnata grupa. Najgole-miot del od zabele{kite iska`anivo javnata rasprava se vgradeni vopredlog Statutot.

Vo raspravata po ovaa to~ka, sopredlagawe amandmani u~estvuvaaFaruk Asanovski, Qubinko Ris-

tovski i drugi.Na sednicata se rasprava{e i za

ostvarenite prihodi i rashodi voperiodot januari - septemvri 2009godina, za {to izve{taj podnesepotpretsedatelot na IO, CvetkoMihajlovski, koj istakna deka pla-niranite prihodi od ~lenarinata nese ostvaruvaat, bidej}i SZPM i po-natamu del od ~lenarinata dava naparalelnoto Zdru`enie koe ne e~len na Sojuzot. Vo raspravata poovaa to~ka u~estvuvaa Milan Pe-povski i Olga Dimevska.

Zaradi prestanok na mandatot na~lenot na Sobranieto na SZPM, No-

vica Veqanovski (zaradi povtornovrabotuvawe), na sednicata za nov~len na Sobranieto be{e izbranMetodija To{evski.

Inaku, Zdru`enieto na penzione-ri \or~e Petrov, po povod Novogo-di{nite i bo`i}nite praznici, na40 penzioneri so najniski primawaim dodeli paketi so prehranbeniproizvodi i sredstva za higiena.Paketite bea napraveni so sredstvana Zdru`enieto, od kade se nadeva-at deka ovaa aktivnost, koja godina-va se realizira{e za prvpat, }eprerasne vo tradicija.

Vaska Mickoska

Zdru`enie na penzioneri \or~e Petrov

Penzionerite - najhomogen del od gra|anite

PISMO DO REDAKCIJA

Aktivot na `enite na Zdru`enieto na penzi-onerite na lokalnata samouprava vo \or~e

Petrov organizira pove}e aktivnosti osobeno za edukacija na ~lenst-voto za zdravstvena za{tita. Za ovaa problematika predavawa odr-`uvaat razni specijalisti i za niv vladee posebno interesirawe nesamo kaj penzionerkite, tu-ku i kaj penzionerite. Takabe{e i za predavaweto zaosteoporozata na d-r VaskaPopovska. Be{e istaknatodeka osteoporozata trebada se dijagnosticira navreme so {to se pomaga vospre~uvaweto na komplika-ciite od bolesta. Zatoa,kako {to be{e naglaseno,mnogu e va`no taa rano dase prepoznae i lekuva.

FOTO VEST

PANORAMA PENZIONERplus fevruari 201010

Ova e vistinita i to~na misla.Primeri za to~nosta imalo i }eima sekoga{ i sekade, bilo da e

`enata potpora, `rtva ili inspiraci-ja. Eden primer za ova tvrdewe e No-belovecot Albert An{tajn i negovatasopruga Mileva Mari}-An{tajn.

Mileva Mari}, prvata sopruga nagermanskiot nobelovec Albert Ajn{-tajn, e `enata koja dala ogromen pri-dones vo tvore~kata rabota na Ajn{-tajn, a neretko mnogumina si go posta-vuvaat duri i pra{a{eto dali nego-vite najzna~ajni otkritija se navisti-na negovi ili zad niv stoi taa.

Koja e Mileva Mari}? Toa e `enatakoja go pominala `ivotot vo senkatana svojot poznat i slaven ma`. Za neasigorno ne{to ste doznale, no od na-pisite za nego.

Mileva Mari} e rodena na 19 de-kemvri 1875 godina vo Titel, vo boga-

to semejstvo. U{te kako dete, osvenodli~niot uspeh vo u~ili{te, Milevapoka`uvala osoben talent za crtawe-to, muzikata, matematikata i fizika-ta. Zatoa i ne ~udi faktot deka se od-lu~ila za studii po politehnika i bi-la edna od prvite ~etiri devojki koibile primeni na politehi~kata {kolavo Cirih. Tamu taa go zapoznala Al-bert Ajn{tajn, na dvaeset i edna go-di{na vozrast. Toga{ toj imal 17 go-dini. Mileva bila edinstvenata de-vojka vo otsekot vo koj studiral Ajn{-tajn. Bilo jasno deka taa mlada devoj-ka mo`e da dade zna~aen pridones vonaukata, a toa go znael i mladiot Al-bert.

Crnokosata, crnookata, so grubi cr-ti na liceto, namurten izgled, so fi-zi~ki hendikep i slo`en karakter,Mileva nikako ne se vklopuvala voopisot na onie atraktivni i ne mnoguumni devojki koi go privlekuvale vni-manieto na Ajn{tajn, no za nego taaimala ne{to posebno, ne{to {to ja iz-dvojuvalo od ostanatite devojki. Tojbil svesen deka taa poseduvala ener-gija da go sledi negoviot genijalen um,{to bilo mnogu bitno za nego. Imalabrilijantni idei od koi Ajn{tajn bilodu{even i za koi smetal deka se ge-nijalni i deka mo`e da gi iskoristi zasopstvena afirmacija, bidej}i toj ni-koga{ ne negiral deka negov son e dabide vrven nau~nik so svetska slava.

Bez somnenie Mileva i Albert gispoila pred se, zaedni~kata qubovkon fizikata i matematikata, a drugo-to bilo barem za An{tajn vo vtor plan.Iako otprvin dolgo ne go zabele`uva-la, svesna i ubedena deka ne mo`e da

bide predmet na negoviot interes, au{te pomalku na negovata qubov, po~asovite koi ~esto gi pominuvale za-edno vo bibliotekata, taa morala dasi priznae deka se vqubila vo zanese-noto i neodgovorno mom~e, so nestabi-len karakter i neodgovorno odnesuva-we. Nabrzo vo istata biblioteka Mi-leva po~nala da ostanuva sama, re{a-vaj}i gi negovite zada~i, obrabotuvaj-}i gi matemeti~ki negovite idei, do-deka pak toj vremeto se po~esto go po-minuval vo dru{tvo na prijateli iubavi atraktivni devojki. Iako bilasvesna za toa, ne sakala da si priznaedeka poradi svojata qubov stanala`rtva na koristoqubiviot Ajn{tajn,koj sekoga{ odnovo uspeval da ja razu-bedi vo o~iglednoto i da ja razbudinejzinata strast. Taka nivnata vrskaopstojuvala kako ne{to me|u qubovta inaukata i vistinskata qubov. So vre-me Mileva stanala zarobenik na svoi-te ~uvstva i duri ja `rtvuva svojatakariera povlekuvaj}i go sopstveniotdoktorat kaj profesor Veber, zatoa{to toj ne sakal da go primi Ajn{tajnza asistent. Kako {to e poznato Ajn{-tajn doktoriral vo 1901 godina, serazbira so nejzina pomo{. Toa bil po-~etokot na eden te`ok i tragi~en `i-voten pat, na umnata i nadarena Mile-va Mari}. Vo 1903 Mileva gi napu{tastudiite i zaminuva za Vojvodina kadego ra|a nivnoto prvo vonbra~no dete,devoj~eto Lizarel, koe se rodilo sle-po. Spored ne potvrdeni podatoci, taadevoj~eto go ostavila kaj svoi rodni-ni, a podocna devoj~eto go posvoilaedna nejzina prijatelka pod drugo imei od toga{ mu se gubi sekakov trag. Zaseto ova egocentri~niot Ajn{tajn neznael, pa zatoa koga mu soop{tila de-ka }e zamine ja pra{al koj }e gi rabo-ti negovite zada~i dodeka e otsutna.

Koga se vratila Mileva po porodu-vaweto, mu ja otkrila tajnata za svoe-to otsustvo, a vestta vo nego razbudi-la pani~en strav od odgovornost, nakoja ne bil podgotven. Sepak, dve go-dini podocna Albert i Mileva se ven-~ale, iako toa voop{to ne bilo edno-stavno, bidej}i na brakot se protivelamajkata na Ajn{tajn, koja sakala snaatada bide Evrejka kako nego, a ne Srbin-ka od druga vera. Na nivniot brak mno-gumina gledale so negoduvawe, a isk-lu~ok ne bile nitu roditelite na Mi-leva.

Vo brakot se rodile Hans Albert iEduard, no i prvite idei za teorijatana relativitetot kako i teorijata nafotoelektri~kiot efekt, koi Milevagi razrabotuvala vo pauzite pome|udoma{nite obvrski i pla~ot na deca-ta. Ajn{tajn vo potraga po rabota sepo~esto gi menuval gradovite i pre-stojuvali{tata. Imale se pomalkuvreme za zaedni~ka rabota i dru`ewe,a dopolnitelna te{kotija bila i bo-lesta na Eduard, vtoroto dete, na koemu bila dijagnosticirana {izofreni-ja i koj od dvaesetata godina, `ivototgo pominal po bolnici, no negoviotslaven tatko nikoga{ ne go posetil!

Kako minuvale godinite Ajn{tajn sepove}e go zapostavuva semejstvotoEdna godina po ra|aweto na vtoriotsin, Ajn{tajn zaminuva za Praga kadedobiva mesto na profesor na tamo{-niot univerzitet. Tokmu toga{ po~nu-vaat i nivnite bra~ni problemi. KogaAlbert Ajn{tajn odlu~il da ja prifa-ti ponudenata rabota vo Berlin, Mi-leva ne zaminala so nego. Pri~ina bi-lo toa {to toj celosno ja zapostavuvali nea i semejstvoto. U{te pove}e, konnea po~nal da se odnesuva grubo, men-talno ja teroriziral, a spored nekoitvrdewa postoelo i fizi~ko nasilst-vo. Napu{taweto na Mileva i razdel-bata so decata go pogodila, bidej}ibilo navredeno negovoto ego. Duri ite{ko se razbolel. Go neguvala ednanegova dale~na rodnina, koja podocnamu stanala vtora sopruga, a nejzinite}erki mu gi zamenile sopstvenite de-ca.

So razvodot vo `ivotot na Mileva,zapo~nuva period na taga i depresija,no i materijalnata nema{tija. I zd-ravjeto se pove}e i se vlo{uvalo, paduri i bila vrzana za krevet. Po opo-ravuvaweto taa `ivee vo golema beda.Bez rabota, decata morala da gi preh-ranuva vo narodni kujni. Isto takaMileva te{ko se nosela i so bolestana svojot sin Eduard. Mo`ebi kaj Ajn{-tajn sepak prorabotela gri`a na sove-sta, pa i gi dal site pari od Nobelo-

vata nagrada, iako pri razvodot bilodogovoreno da i gi dade samo polovi-na. Toa bilo sosema malo oddol`uva-we kon nea i decata.

Gri`ata i naporite okolu lekuva-weto na te{ko bolniot sin celosno jaiscrpele, pa nesre}ata koja sledi bi-la neminovna: vra}aj}i se od bolnicapadnala i skr`ila noga, po {to so go-dini se oporavuvala. Potoa do`ivea-la i nekolku mozo~ni udari. Po~inalavo Cirih, vo 73-ta godina od `ivototna 4 avgust 1948 godina, a pogrebanabila na tro{ok na dr`avata. Vo `ivo-tot na ovaa `ena izostanale i dvetesre}i - li~nata i tvore~kata, Vo qu-bovta kon Ajn{tajn, Mileva se zagubi-la sebesi i stanala `rtva na svoite~uvstva i emocii.

Denes na nejziniot grob nema nekak-vi posebni obele`ja. Odvreme na vre-me, ka`uvaat, se pojavuva sve`o cve}eod onie koi znaat za nea, za nejzinatagenijalnost i nejzinata golema qubov!Od onie koi ja znaat i golemata i to~-na vistina deka zad sekoj uspe{enma`, stoi @ENA!

K.S.Andonova

Zad sekoj uspe{en ma`, stoi `ena

Za vreme na zimskite meseci naCetiwe ima{e mnogu sneg. Iakobe{e mnogu studeno, decata se

raduvaa na snegot. Si igraa, se tepaaso sne`nite topki, se sankaa i praveaSne{kovci. Oqa si igra{e vo dvorotso decata od Banskite stanovi, no~esto go nabquduva{e i snegot nizstakloto na prozorecot. Niz prevezotod snegulki gi nabquduva{e belitezimski pejza`i, a koga snegot }e pre-stane{e da pa|a gi zema{e blokot, bo-ite i priborot za slikawe i slika{e.Taa miluva{e da gi nabquduva plani-nite, naj~esto visokata planina Lov-}en i da gi slika. Na Cetiwe ima{esneg ponekoga{ i pove}e od eden me-tar, zaradi {to ulicite bea te{koproodni. U~enicite bea na prodol`e-nite, zimski u~ili{ni raspusti po po-ve}e od mesec dena, bidej}i vo u~i-li{tata ne se odr`uva{e nastava.Nema{e dovolno buldo`eri za ras~i-stuvawe na snegot, zaradi {to gra|a-

nite moraasamite da go~istat snegotpred zgradite,od pokrivite,d v o r o v i t e ,trotoarite iulicite.

Za vreme nazimskite u~i-li{ni raspu-sti Oqa gi ~ita{e knigite, koi i beapotrebni za lektira i delata od poz-natite svetski klasici. Edno utro,po~na da se podgotvuva da odi vo kni-`arnicata.

- Mamo, odam vo kni`arnicata dakupam edna kniga. Daj mi pari. - i re-~e na majka i, koja go podgotvuva{e ru-~ekot vo kujnata. Majka i Lidija i do-nese pari.

- Eve ti petstotini denari. ]e tibide li dovolno toa?

- ]e vidam. ]e ti vratam kusur.

- Dobro. Stavi ja kapata na glavata.Nadvor e studeno.

Oqa go oble~e pleteniot xemper votemno sina boja, pantalonite i palto-to, gi obu ~izmite so gumen |on, ja sta-vi sinata kapa na glavata, se zavitkaso {alot i gi navle~e rakavicite soistata boja, koi majka i i gi be{e isp-lela.

- Treba li da kupam leb i mleko?- Ne treba. Utre, jas }e pojdam vo

prodavnicata da kupam leb, mleko idrugite potrebni prehrambeni proiz-vodi. Doviduvawe, Oqa! Vnimavaj dane se lizne{.

Snegot koj pa|a{e edna cela sedmi-ca bez prekin, be{e prestanal da pa-|a. Be{e vedro vreme, no mnogu stude-no. Golomrazica. Preminite niz dvo-rot od Banskite stanovi do Wego{evaulica bea ras~isteni, no od ednata idrugata strana se nao|aa zamrznatiteridovi od sneg. Oqa se iznenadi kogana Wego{eva ulica go zdogleda za-mrznatiot tunel od sneg, dolg deseti-na metri, koj gra|anite go bea napravi-le. Taa pomina niz tunelot, a potoaprodol`i do centarot na gradot, kade

se nao|a{e kni`arnicata. Taa ~eko-re{e po zamrznatite ridovi od sneg,koi se branuvaa i na nekoi mesta dos-tignuvaa visina od nekolku metri, bi-dej}i gra|anite koga gi ~istele pokri-vite od zgradite go frlale snegot naulicata.

Vo tekot na zimata, Cetiwe be{epod sne`nata blokada, no nema{esilni vetrovi bidej}i se nao|a vo kot-lina, opkru`ena so planini. Tempera-turite bea niski, od po -20 stepeni.Zaradi golemite sne`ni nanosi pa-ti{tata bea neproodni. Ima{e pove-}ednevni zastoi vo soobra}ajot, zara-di {to prodavnicite ne bea dovolnosnabdeni so prehrambeni proizvodi igra|anite moraa da gi tro{at svoiterezervi na hrana. Vo toj period, nekoiprodavnici bea zatvoreni do vospo-stavuvawe na normalniot soobra}aj iredovnoto snabduvawe so hrana.

Oqa, po Wego{eva ulica do kni-`arnicata, ~ekore{e poleka i pret-pazlivo, vnimavaj}i da ne se lizne. Ginabquduva{e belite zimski pejza`i.Na Wego{eva ulica nema{e mnogu gra-|ani osven onie, koi gi nosea torbite

so prehrambeni proizvodi i decata sosankite. Vo dvorovite na nekoi zgradigi vide decata, koi si igraa, se tepaaso sne`ni topki, se sankaa i praveaSne{kovci, izvikuvaj}i i smeej}i se iku~iwata koi glasno laea. Iako seko-ja godina za vreme na zimskite mesecina Cetiwe ima{e mnogu sneg, i se ~i-ne{e deka godinava go ima pove}e. ^e-korej}i po zamrznatite ridovi od snegkoi se branuvaa, taa se pra{uva{e da-li kni`arnicata }e bide otvorena zada mo`e da ja kupi knigata koja saka{eda ja pro~ita vo tekot na zimskiotu~ili{en raspust. Taa se izraduva ko-ga vide deka kni`arnicata e otvore-na. Ja kupi knigata i poleka i pret-pazlivo, vnimavaj}i da ne se lizne sevrati po istiot pat, nabquduvaj}i gibelite zimski pejza`i. Taa be{e hra-bro devoj~e.

Olivera Grozdanovska,penzionrka od ZP “Centar”

Skopjegimnazija zavr{ila vo Cetiwe,

a Fiozofski fakultet vo Skopje.Avtor e na knigi na makedonski i

srpski jazik

Zimata vo Cetiwe

Sredbata so Qubenka Tofiloskane be{e voobi~aena i strogoplanirana: na zaka`anoto mesto,

so fotoaparat i diktafon v race, sopra{awa povrzani so rubrikata... Ne-ma{e potreba za toa bidej}i Qupka(taka site ja vikaat), re~isi, sekojd-nevno ja sre}avame i so nea razgovara-me. Sepak, oficijalniotdel od sredbata ne mo-`evme da go izbegneme. Tu-ku{to ja najavivme tematai go naso~ivme razgovorot,vedna{ se fativme zapenzioniraweto kako ka-men na sopnuvawe za mnogupenzionirani lica koite{ko se spravuvaat sonovonastanatata sostojba.Prikaznata za Qupka emalku poinakva, no nejzi-noto mislewe za po~eto-cite na penzioniraweto,navistina e interesno:

“Penzioniraweto e golema pre-svrtnica vo `ivotot. Naj~esto kogazavr{uva rabotniot vek, nekoi novo-stasani penzioneri zastanuvaat ka-ko na krstopat i ne znaat koj pat dago fatat. Kako tuka da zavr{uva `i-votot. Zatoa, treba da im se pomogne,da im se poso~i vistinskiot pravec.I, ako trgnat po nego, od po~etok nov`ivot po~nuva. Taka, pre~kite pole-sno se sovladuvaat, nema da ima pra-zni odovi, a i problemite se nadmi-nuvaat...#

Na sli~en krstopat na{ata sogovor-ni~ka se na{la pred nepolni tri go-dini, no toga{ taa nema{e problempri izborot na nasokata. Ednostavno,prodol`i (samo volonterski) da go ra-boti ona {to go rabote{e porano ipostepeno se prisposobuva{e na novo-nastanatata sostojba. Toj period i na-likuval na onoj od po~etokot na ra-botniot vek, koga ja izbirala svojataprofesija. @ivotot ja nau~il da se sp-ravuva so mnogu predizvici i uspe{noda gi sovladuva problemite. Pominu-vaj}i niz sre}ni vremiwa, no i niz is-ku{enija i nevolji, taa stanuvala poc-vrsta i popodgotvena za novi prediz-vici. Zatoa na minatoto ne saka mnoguda se navra}a, no za nekoi delovi ne-odminlivo saka da si pripomne:

“Po srednoto obrazovanie (vorodniot Veles) i jas kako majka mi,nekako ne sakaj}i se opredeliv da japrodol`am semejnata tradicija - soigla i konec da go obele`am moeto`ivotno patuvawe. Toa me dovede vohalite na Vele{kata ko`ara, kade{to go po~uvstvuvav mirisot na krz-noto i ko`ata i rabotata so niv mistana opsesija. Povremeno stru~nose nadgraduvav i go pe~ev zanaetot, anajmnogu nau~iv koga dojdov vo Sko-pskata ko`ara i koga rabotev vo mo-delarskoto oddelenie vo "Godel#.

Potoa, Qupka ni raska`uva{e zakreativnosta i profesionalniot od-nos kon rabotata. So zadovolstvo sepotsetuva{e na uspesite i priznanija-ta {to gi dobivala, no tranziciskite

promeni go prekinaa entuzijazmot i jazasenija radosta. Kako `rtva na novo-to vreme ostanala bez rabota, no nitutoga{ taa ne potkleknala. Stoi~ki gopodnela udarot i se fatila vo kostecso noviot predizvik. "Navistina mibe{e mnogu te{ko no, ne se preda-dov. Re{iv da otvoram sopstvena

firma za rabota so ko`a i krzno itoa go napraviv, ama so pomo{ namoi prijateli koi finansiski mepomognaa. Nikoga{ toa nema da im gozaboravam, za{to bez niv “^igra”(taka mi se vika firmata), nema{eda nastane, nitu pak da opstane# -veli na{ata sogovorni~ka.

Sega “^igra# e edna od popoznatitefirmi duri i nadvor od Skopje, a pen-zionerite se najbrojnite posetiteli.Qupka za niv, kako i za site drugi,kroi, prekrojuva, preprava obleki i odstari - pravi novi. Taka, za mali pa-ri se dobivaat golemi raboti i na kra-jot site se zadovolni. Onie {to ja poz-navaat tetka Qupka (mladite naj~estotaka ja vikaat) velat deka e vistins-ki virtuoz za svojata rabota i site sevoodu{evuvaat nad nejzinite kreaciii kroja~ki izvedbi. Koga odat kaj neaso mala skepsa vleguvaat, a na zaminu-vawe, zadovolni si odat. I imeto nafirmata najmnogu nejze i soodvetstvu-va, za{to taa ne samo {to potsetuva na~igra (vrtimu{ka), tuku poseduva imnogu drugi kvaliteti i doblesti.

Sepak, skromnosta i e najgolematadoblest i zatoa sekoga{ ka`uva dekasama ni{to ne bi mo`ela da napravi.Se {to postignala vo “^igra#, kako {toveli, zasluga e na nejzinite najbliskisorabotnici Slavica i Dragi, i na nej-ziniot soprug Tofil, od kogo ja ima{enajpotrebnata i najneposrednata pod-dr{ka.

Naskoro Qupka planira da se zbogu-va so “^igra# i da ja prepu{ti na nejzi-nite naslednici. Ostatokot od `ivo-tot saka vo mir da go pomine i pove}eda mu se posveti na za~uvuvaweto nazdravjeto. Bezdrugo, na red }e dojde inejzinata neostvarena `elba - da sevklu~i vo nekoe zdru`enie na penzio-neri i da u~estvuva vo aktivnostite{to se organiziraat po razni povodi.Saka da go pro{iri svoeto poznanstvoi prijatelstvo so novi li~nosti. Bezsomnenie i toa }e go ostvari, no i nej-ziniot nemiren duh, nemiren }e osta-ne!

Mendo Dimovski

Qubenka Tofiloska, modna kreatorka vo penzija

Nemiren duh

REKLAMIPENZIONERplus fevruari 2010 11

IZBOR PENZIONERplus fevruari 201012

Me|u onie zemji {to se soo-~eni so penziskata kriza ikoi poradi toa moraat

ne{to itno da promenat, e i Ro-manija. Mo`ebi Romancite se u{-te bi prodol`ile po staro, prod-labo~uvaj}i go jazot me|u ona {tose sleva vo penziskite fondovi iona {to od niv se odliva, ako itamu ne se zakanil MMF koj pro-pi{uva kolku za {to dr`avatamo`e da potro{i, za nejzino dob-ro i za idninata na MMF.

Romanija na po~etokot na svet-skata finansiska kriza, od Me|u-narodniot monetaren fond dobi-la golem finansiski paket 19,95milijardi evra. No, kako i nadrugo mesto, taka i vo Romanijatie sredstva ne stignuvaat oded-na{, tuku se ispla}aat na rati,pri {to se proveruva ne samo ka-ko se tro{at, tuku i kolku prima-~ot e discipliniran - vo vovedu-vaweto na sopstvenata buxetskadisciplina. Poradi toa, ispla-tata na vtorata rata od 1,85 mi-lijardi evra e uslovena od uram-note`uvaweto na buxetskiot de-ficit, {to, me|u drugoto, podraz-bira i prisposobuvawe na penzi-skiot sistem na novite realno-sti.

Spored predlogot na noviotpenziski zakon koj vo parlamen-tot vleguva po itna procedura({to podrazbira da nema prate-ni~ki amandmani), starosnatagranica za zaminuvawe vo penzija

za ma`ite od sega{nite 63 godinise pomestuva na 65 godini, dodeka`enite, namesto do 58 godini i 8meseci, sega }e mora da rabotatdodeka ne napolnat 60 godini(inaku vo praktikata, Romancite,i ma`ite i `enite, vo prosek vopenzija odele so 54 godini).

Poka~uvaweto na starosnatagranica bi se sprovelo do 2014godina, dodeka podolgoro~no epredvideno deka i `enite, po2030 godina, }e moraat da rabotatdo 65 godini.

Sepak, spored noviot sistem,ve}e nema da ima nitu specijalnipenzii za privilegiranite pen-zioneri - vojnicite, policajcite,sudiite, pa i pratenicite i dip-lomatite, do sega vo penzija ode-le duri so 55 godini, a vo idninagranicata za niv }e bide 60 godi-ni (sepak, donekade, ostanuvaatprivilegirani).

Pri~ina za ovaa privilegijabile i takanare~enite specijalniuslovi na nivnata rabota i toa dosega se odnesuvalo na okolu300.000 lica koi primale plataod dr`avniot buxet. Ovaa katego-rija imala i poniska stapka napridonesi, {to, isto taka, }e bi-de promeneto: po reformata, siteod bruto-primawata za penzija }eodvojuvaat po 31,3 otsto. Indek-siraweto na penziite spored no-viot sistem }e se izvr{uva taka{to vo predvid }e se zema godi{-nata stapka na inflacija i samo

50 otsto od realniot porast naplatite na aktivnite rabotnici.

Vladata pred MMF se obvrzaladeka ovie, kako i drugi, promeni}e bidat ozakoneti do krajot nagodinata, {to e prili~no te{kadoma{na zada~a, so ogled na de-likatnite politi~ko-ekonomskipriliki vo Romanija.

Noviot reformski zafat vo ro-manskiot penziski sistem pod-razbira i pomala dare`livost napenziskite fondovi sprema oniekoi se penzioniraat predvreme,kako invalidi ili poradi nekojadruga pri~ina. Isto taka, }e bidevoveden i nov, pocvrst, privatenstolb na penziskiot sistem, ovojpat, na barawe na Me|unarodniotmonetaren fond, kako zadol`i-telen.

Od ovie i sli~ni merki, se o~e-kuva za{teda od okolu 40 otstood proektiraniot deficit. Ro-manskata dr`ava, inaku, ima sre-dstva za redovna isplata na pen-ziite do po~etokot na 2011 godi-na, a potoa, {to }e bide...

Koga se veli deka dr`avata imapari, toa vo Romanija zna~i dekavo buxetot se u{te e nesporen iz-nosot od okolu 1,5 milijardi ev-ra, so kolku {to se popolnuvadupkata na stavkata za isplata napenziite i ostanatite socijalnidava~ki. [to }e se slu~i po 2011godina, toa ne se ni spomenuva.

M-r Sne`ana Kutuzovska

...isplatata na penzijata e kraj-niot epilog pri ostvaruvawepravo na penzija i nejzinata kra-jna cel se ostvaruva dokolku taaredovno se isplatuva i na toj na-~in se obezbeduva sigurna mate-rijalna sigurnost na penzione-rot. Onie penzioneri koi rabote-le vo stranstvo i ostvarile pen-zija,... bilateralnite dogovori{to gi sklu~uvaat dr`avite goreguliraat toa pra{awe do prie-mot na RMakedonija vo EU...

Motivot da go napi{am ovoj tek-st e reakcija na eden gra|anin is-taknuvaj}i ja okolnosta kako emo`no na edno lice da mu se isp-latuva, doma{na i penzija od st-ranstvo. Odgovorot bi go zapo~na-la na toj na~in {to pra{aweto naisplata na doma{nata i stranska-ta penzija }e dobiva se pove}e vosvoeto zna~ewe, bidej}i slobodno-to dvi`ewe na licata i vrabotu-vaweto vo stranstvo }e bide pri-~ina na edno lice po ispolnuvawena odredeni uslovi da mo`e da muse isplatuva penzija od dve, a po-nekoga{ i od tri dr`avi. Taka, voidnina interesna }e bide i isp-latata na penziskite davawa sokapitalna komponenta.

Vo uslovi koga se u{te na{atadr`ava ne e ~lenka na EU, penzi-skoto i invalidskoto osiguruvawena makedonskite dr`avjani vrabo-teni vo stranstvo se obezbeduvaatso primena na me|unarodnite dogo-vori za socijalno osiguruvawe.

Dr`avjanite na Republika Make-donija vraboteni vo stranstvo vorazni me|unarodni organizacii seopfateni so bilateralnite dogo-vori za socijalno osiguruvawe, do-kolku ne podle`at na poseben sis-tem na socijalno osiguruvawe.

Vo me|unarodnite dogovori zasocijalno osiguruvawe zna~ajnomesto ima penziskoto i invalids-koto osiguruvawe i vrz osnova narabotata vo stranstvo mo`e da seobezbedi starosna ili invalidskai semejna penzija.

Potrebno e da pojasnime dekapri primenata na ovie dogovori seprimenuvaat domicilnite propisiza sta`ot navr{en vo odredenadr`ava. Vo najgolem del dogovoridadena e mo`nost za ostvaruvawena samostojna penzija (ispolnetiuslovi za penzija spored doma{ni-te propsi), a dokolku ne se ispol-neti uslovite za samostojna penzi-ja toga{ se utvrduva dali licetoso doma{niot i stranskiot sta` giispolnuva uslovite za srazmerendel na penzija.

Kako {to e poznato vo RMakedo-nija uslovite za penzija se simp-lificirani, odnosno starosnapenzija se ostvaruva so 64 (ma`)odnosno so 62 godini (`ena) i naj-malku 15 godini penziski sta`. Voposledno vreme osigurenicite naj-~esto ostvaruvaat samostojna pen-zija, so sta` sobran vo dr`aviteod porane{na Jugoslavija.

Postapkata za ostvaruvawe napravo na penzija spored bilatera-len dogovor za socijalno osiguru-vawe se poveduva vo dr`avataspored mestoto na `iveewe, a poslu`bena dol`nost barawe zapenzija na propi{ani, odnosno do-govoreni obrasci, se podnesuva ido drugiot nositel na socijalnoosiguruvawe, dokolku se ispolnetiuslovite za penzija. Ako usloviteza samostojna penzija ne se ispol-neti toga{ od stranskiot nositelna socijalnoto osiguruvawe se ba-ra potvrduvawe na stranskiotsta`, odnosno se pobaruva so st-ranskiot sta` da bide ispolnetuslovot vo odnos na minimumot napenziskiot sta`, koj iznesuva naj-

malku od 15 godini.Vo dosega{nata praktika e zabe-

le`ano deka postapkata za penzijatrae mnogu podolgo zaradi ~ekawena potvrduvawe na stranskiotsta` (ako ne se raboti za samostoj-na penzija) i dolgotrajnite admi-nistrativni komunikacii me|u no-sitelite na socijalno osiguruva-we. Se slu~uva da ne se dostavatsite potrebni dokazi ili dosta-venite da ne se uredni, pa od tiepri~ini bi gi sovetuvala siteidni penzioneri, osobeno oniekoi nemaat navr{en penziskista` vo RMakedonija od najmalku15 godini, pred da ispolnat us-lovi za penzija da si podnesatbarawe za donesuvawe na Izve-stuvawe za navr{en stranskista`. Vo taa postapka makedons-kiot fond }e ima dovolno vremeda pobara potvrduvawe na stran-skiot sta` i negovo utvrduvawevo datotekata na baratelot na tojsta`. Na ovoj na~in }e mo`e id-niot penzioner pobrzo da ja ost-vari svojata penzija, otkolku da~eka toj sta` da se potvrduva ot-kako }e podnese barawe za penzi-ja.

[to se odnesuva do isplata napenzijata vo stranstvo zna~ajni se~lenovite 149 i 150 od Zakonot zapenziskoto i invalidskoto osigu-ruvawe, a bez isklu~ok, site bila-teralni dogovori za socijalnoosiguruvawe go reguliraat i pra-{aweto na me|usebniot transferna penziite od ednata vo drugatadr`ava.

Ona {to e posebno zna~ajno zasite me|unarodni dogovori vo vrs-ka so transferot e deka toj e za-dol`itelen (bez nikakvi uslovi)sekoga{ koga korisnikot na penzi-ja postojano `ivee vo zemjata ~ij edr`avjanin. Me|utoa, ako korisnikna penzija -dr`avjanin na Repub-lika Makedonija (~len 150 odZPIO) se iseli vo stranstvo, pen-zijata mu se isplatuva vo stranst-vo, ako takva obvrska e predvide-na so me|unarodniot dogovor za so-cijalno osiguruvawe. Ako takvaobvrska ne e predvidena, Fondotmo`e da odobri isplata ocenuvaj-}i ja materijalnata polo`ba i op-ravdanosta na isplatuvaweto napenzijata vo stranstvo.

Se o~ekuva vo natamo{niot ev-rointegracionen proces na na{atadr`ava i ponatamu da se unapredu-vaat odredbite koi se odnesuvaatna isplatata na penzijata, a se vofunkcija na slobodno dvi`ewe nalicata. Celta e osigurenicite daizberat da rabotat i nadvor od na-{ata dr`ava, no zatoa vo idninatreba da im se obezbedat mirnipenzionerski denovi.

Koga korisnikot se iselil vostanstvo se obezbeduva isplata vostranstvo na zakonskiot del napenzijata (penzijata opredelenaspored sopstveniot sta` i plata),no ne i najniskiot iznos na penzija,ako poinaku ne e predvideno some|unaroden dogovor (~len 151stav 2 od ZPIO).

I za kraj, po~ituvani idni i se-ga{ni penzioneri, da ne Ve za~u-duva faktot ako do Vas pristigneinformacija deka na odreden pen-zioner mu se isplatuva doma{na istranska penzija, za sta`ot {to goostvaril vo druga dr`ava, a mo`eda se ostvari i isplatuva stranskasemejna penzija iako toj penzionerne rabotel vo taa dr`ava.

Kako i da e, najdobro e na penzi-onerot koj rabotel vo stranstvoisplatata na stranskata penzijada se vr{i vo RMakedonija, {to evo interes i na poedinecot i nadr`avata.

Stanka Trajkova

Isplata na penzija od "doma” i od "stranstvo”

\

\

\

I Romanija pred reforma na penziskiot sistem

Na red se mnogu problemiPritisnata od Me|unarodniot monetaren fond, romanskata vlada najavi itnipromeni vo penziskiot sistem

Mnogu vrvni stru~ni lica ipsiholozi, vrz osnova nasvoeto znaewe i iskustvo,

davaat svoe mislewe i soveti zanasilstvoto vrz lu|eto od tretatadoba, so cel da im se pomogne kakoda se za{titat. Sepak, vo sekojd-nevniot `ivot, delata {to se iz-vr{uvaat vo posledno vreme nidavaat za `al neprijatni soznani-ja. Nasilstvoto vrz licata od tre-tata doba vo pove}eto slu~ai os-tanuva skrieno od javnosta, a in-formaciite se mnogu siroma{ni.Pove}eto od nasilstvata vrz sta-rite lica ne se prijavuvaat za tieda se za{titat od posledicite{to sleduvaat potoa ili da ne senaru{i li~niot i semejniot ugled,no pove}e od strav lo{ata situa-cija da ne stane polo{a, svesni zasvojata nemo} i zavisnost od pom-ladite. ^estopati pak neprijavu-vaweto na nasilstvoto e rezultatna faktot {to starite lu|e neznaat kade i kako da prijavat. Ovazna~i deka mo`e da se ka`e otiima pove}e nasilstvo od ona {tose znae i {to £ e poznato na javno-sta.

[to se slu~uva koga }e se izvr-{i nasilstvo ili napad? Naj~esto,nasilstvoto starite lica go prija-

vuvat vo policija, kade {to izvr-{itelot na deloto se povikuva narazgovor ili se opomenuva, a vopote{kite slu~ai protiv nego sepodnesuva krivi~na prijava i po-natamu sudot odlu~uva dali }e po-vede sudska postapka ili liceto}e bide isprateno na lekuvawe.No, od slu~aite za koi naj~estodoznavame od javnite glasila i odsekojdnevnite primeri, nasilst-voto vrz starite lica se odrazuvana nivnoto zdravje, toa e prosle-deno so golemi traumi i naru{eni`ivotni funkcii, {to za `al, odposlednite primeri {to se slu-~ija kaj nas, neretko zavr{uva i soubistvo. Pri~inite za toa treba dase barat vo slabata ekonomskamo}, nevrabotenosta, socijalnatabeda, alkoholizmot, drogata. Siteovie negativni pojavi, mo`at dase okarakterizirat kako izmeste-ni moralni vrednosti, no i lo{o-to doma{no i u~ili{no vospitu-vawe. Vo nekoi sli~ni, gri`ata namladite pokolenija kon staritelica se namaluva i vo niv se gledaneprijatel. Taka, neretko ~edokreva raka na svoite stari rodi-teli, koi do v~era bile negovi od-gleduva~i, a pri~ina vo pove}etoslu~ai e banalna semejna raspra-

vija, nere{eni ekonomski proble-mi, alkohol, droga ili psihi~korastrojstvo.

Vo posledno vreme, praktikatapoka`uva, deka osamenite stari iiznemo{teni lica, koi ostanalebez svojot partner, se izlo`eni nanasilstvo i nad niv vo sekoj mo-ment bdeat opasnosti od nepozna-ti lica, na koi glavna cel im separi, nakit, siluvawe ili seksu-alno iz`ivuvawe, kako i drugi vi-dovi nasilstvo, a seto toa pottik-nato od najrazli~ni pobudi, me|ukoe i bolni ambicii na psihi~kolabilni li~nosti.

Se doa|a do zaklu~ok, deka st-ru~ni lica treba da se pozanima-vaat postudiozno i poprakti~noprotiv ovaa devijantna pojava, ko-ja kaj nas zazema sekojdnevno sepogolem zamav. No ne smee da sezaboravi deka se potrebni i pove-}e edukativni kampawi, so koi }ese podigne svesta na {irokatajavnost. Mediumite, isto taka, sebiten element i sredstvo so koemo`e da se postigne namaluvawena brojot na nasilstvata vrz sta-rite lica, a se so cel ostatokot od`ivotot na lu|eto od tretata dobada im bide miren i spokoen.

Vasil Pa~emski

Nasilstvoto vrz licata od treta doba

Penzionerite i trudovite in-validi }e mo`e da otpla}a-at na rati okolu 600.000

kubni metri drva, soop{tija od"Makedonski {umi”. Tie na ovaakategorija gra|ani im davaat popu-st od dva procenti, no gra|anitemora da se prijavat osum mesecipred po~etokot na grejnata sezona,a dostavata e besplatna. Najgoleminteres ima za dabot i za bukata, a

nivnata prose~na cena se dvi`iokolu 2.300 denari za eden kubenmetar.

- Novina vo 2010/2011 godina etoa {to fizi~ki lica }e mo`e dasklu~at dogovor za otplata na ra-ti. Tie treba da se prijavat vo ed-na od 30 na{i podru`nici. Sepla}a na 8-9 rati po~nuvaj}i odprvi i vtori januari - izjavi Mar-jan Stojanovski od JP "Makedonski

{umi”Od zdru`enijata na penzioneri

se obiduvaat da posreduvaat prinabavkata na drva za da im ole-snat na penzionerite, no tie fun-kcioniraat volonterski i ne sme-at da sobiraat pari. Penzioneritese zadovolni od ovoj na~in na nap-lata za{to so malite penzii te{-ko im doa|a otkupot na drva.

- Treba da se pla}a na rati.Penziite se mali i so niv ne mo-`eme da izlezeme na kraj, pa tre-ba da ni se izleze vo presret - iz-javija pove}e penzioneri.

"Makedonski {umi”

Za penzionerite drva na rati

\

ZDRAVSTVOPENZIONERplus fevruari 2010 13

[to e osteoporozaOsteoporozata e metaboli~ka bo-

lest na koskeniot sistem, ~ija os-novna karakteristika e namaluvawena koskenata masa poradi naru{ena-ta ramnote`a me|u procesot na razg-raduvawe i procesot na gradewe nakoskata, pri {to razgraduvaweto gonadminuva sozdavaweto na novakoska, pa taka zaradi namalenatagustina koskite stanuvaat porozni ikr{livi. Posledica na ova se okolu 2milioni skr{enici na koski godi{no itoa najmnogu na pr{lenite, kolkot ira~niot zglob, a vo pomal procent nadrugi koski. Re~isi 80% od site skr-{enici na kolkot se rezultat na oste-oporoza. Karakteristi~no za skr{eni-cite nastanati kako posledica na os-teoporoza e:

a) zgolemuvawe na za~estenosta sostarosta;

b) pogolema za~estenost kaj `eni-te;

v) nastanuvaat pri minimalni pov-redi, a vo seriozni slu~ai i priobi~ni dvi`ewa (na pr. kivawe), pa du-ri i spontano.

Osteoporoti~nite skr{enici pret-stavuvaat zna~itelna pri~ina za pro-centot na zabolenost i umirawa vosvetot, pa zatoa nejzinoto rano otkri-vawe, a osobeno nejzinata prevencijase od prioritetno zna~ewe.

Pri~ini za nastanuvawe na osteo-poroza

Koskenata masa se zgolemuva so ras-tot, a nejzinata najvisoka vrednostdostignuva me|u 25 i 35 godi{na voz-rast, dodeka posle 35-tata godinaprocesot na razgradba poleka po~nuvada preovladuva. Posle 40-tata godinapostepeno se gubi do 1% koskena masagodi{no, {to se razbira, e individua-len proces, koj zavisi od mnogu fakto-ri. Postojat dve osnovni formi na os-teoporozata. Prvata forma, postme-nopauzalna osteoporoza, se javuva kaj`eni vo menopauza okolu 50-tata go-dina, naj~esta e i e posledica na na-maluvawe na nivoto na `enskiot po-lov hormon estrogen. Vtorata forma esenilnata osteoporoza, koja se pojavu-va na okolu 70 godi{na vozrast kajdvata pola, kako posledica na posla-biot metabolizam na kalciumot. No, napojavata na osteoporoza vlijaat i mno-gu drugi faktori, kako:

Hroni~ni zaboluvawa: a) hormo-nalni: zgolemeno la~ewe na hormoni-te na paratireoidnata `lezda i {ti-tnata `lezda, namaleno la~ewe napolnite hormoni (i kaj ma`i i kaj `e-ni), {e}erna bolest; b) imobilizacijaili namalena fizi~ka aktivnost; v)poremetuvawa na sistemot za varewe (delumno otstranet `eludnik, anorek-sija, bulimija, sindrom na lo{a apsor-pcija, opstruktivna `oltica, bilijar-na ciroza, hroni~ni zaboluvawa nacrniot drob); g) zgolemena bubr`naeliminacija na kalcium so mo~kata; d)bilo koe hroni~no vospalitelno zabo-luvawe; |) lupus i reumatoiden artri-tis; `) nekoi maligni zaboluvawa;

z) nekoi bolesti, kako astma i mul-tipna skleroza sami po sebe ne go zgo-lemuvaat rizikot za osteporoza, notoa go pravat lekovite {to se upotre-buvaat (kortikosteroidite) i drugi.

Lekovi: kortikosteroidi, lekoviprotiv gr~evi, tireoidni hormoni, le-kovi za razreduvawe na krvta, lekoviprotiv kancer, golemi koli~ini na vi-tamin A;

Drugi faktori na rizik za pojavana osteoporoza:

• Po~esta e kaj `enite (spoter nekoistatistiki edna od dve `eni i eden od~etvorica ma`i nad 50 godini zabolu-vaat od osteoporoza)

• Po~esta e vo postarata vozrast;• Rasna pripadnost; • Semejna istorija za osteoporoza

ili skr{enici;• Mal rast, ne`en kosken sistem,

niska telesna te`ina;• Nisko nivo na polovi hormoni: kaj

`eni nisko nivo na estrogen, docnewena menstrualni periodi, rana menopa-

uza; kaj ma`i nisko nivo na testoste-ron i estrogen;

• Fizi~ki neaktiven, sede~ki na~inna `ivot;

• Nepravilna ishrana so prekumernovnesuvawe na sol, belkovini, fosfa-ti i nedovolno vnesuvawe na kalciumi vitamin D;

• Konsumirawe na pogolemi koli~i-ni na kofein i alkohol;

• Pu{ewe cigari;Simptomi i dijagnosticiraweOsteoporozata nema simptomi i vo-

obi~aeno se dijagnosticira otkako }edojde do skr{enica na koska. Zatoasite, no osobeno licata koi imaatfaktori na rizik za pojava na osteo-poroza, treba da obrnat vnimanie naprevencijata i ranoto otkrivawe naosteoporozata. Za postavuvawe na di-jagnoza se zema kompletna medicinskaistorija, se pravi detalen klini~kipregled, ehografija i rentgengrafijana koski, no koskenata denzitometri-ja e najverodostojniot test za odredu-vawe na gustinata na koskite.

Prevencija i lekuvaweNajbitna e prevencijata vo periodot

na rast i razvitok na koskite (sozre-vawe na koskite kaj devoj~iwata do 17godina, a kaj mom~iwata do 20 godina)i posle 30-35 godi{na vozrast. No, se-kako, najdobra prevencija e zdraviotna~in na `iveewe vo tekot na celiot`ivot, {to zna~i:

*Fizi~ka aktivnost-ve`bawe:odr`uvaweto na zdravi i sna`ni mus-kuli pomaga vo odr`uvaweto na zdra-vi i sna`ni koski; pe{a~ewe-{to emo`no pove}e, ka~uvawe po skali, tr-~awe, ve`bi za snaga na muskulite soedna ili dve ve`bi za sekoja pogolemamuskulna grupa i t.n

* Ishrana: belkovini: glaven gra-de`en materijal za site tkiva; bezbe-den vnes e 1,0-1,25 gr/kgr/den; posnomeso, riba, jajca, nemrsno mleko i mle-~ni proizvodi, me{unki, soja, kompir i`itariki; kalcium: najzastapen mi-neral vo organizmot, koj vo 99% se na-

o|a vo koskite i zabite i koj, zdru`enso fosforot go obezbeduva nivnotozdravje; kaj licata nad 50 godini pot-reben e vnes od 1000 do 1500 mg/den;najdobri prirodni izvori se: mlekotoi mle~nite proizvodi, sardinite, so-jata, lososot, orevite, semkite od son-~ogled, zeleniot zelen~uk; za da bideapsorbiran vo koskite, potrebno e daima vo organizmot dovolno vitamin D;vitamin D: 30 minutno izlo`uvawe nasonce na liceto, nozete ili grbot naj-malku dva pati nedelno, no mo`e da sevnesuva i so hrana: riba, pe~urki, ri-bino maslo, mleko ili jogurt obogate-ni so vitamin D, `ol~ka od jajce, sire-we;

Bidej}i postoi opasnost od predo-zirawe so upotreba na farmakolo{kipreparati, hranlivite materii, vita-mini i minerali ne se prepora~uva dase zemaat bez konsultacija na doktor.Zatoa, licata {to pripa|aat na rizi~-na grupa za osteoporoza, potrebno e dase javat na doktor i da napravat pro-verka na gustinata na koskite. Zavisnood naodot, doktorot }e go prepora~anatamo{niot tretman na sostojbata,vklu~itelno i druga terapija.

Prim Dr Rumenka KalajxiskaKrpa~

Osteoporozata ~est sopatnikna tretoto doba

Tretata doba e neodminlivproces koj go sledi `ivotni-ot tek. Starosta, kako popu-

larno se narekuva tretata doba, nee nu`no propratena so bolesti.Osobeno porazuva mo`nosta ovadoba da se pomine vo konfuzija,zaboravnost, zbunetost, strav iizoliranost od sekojdnevniot `i-vot, od rodninite, od prijatelite,kako {to e slu~aj kaj licata zabo-leni od Alzhajmerovata bolest. Socel da im se pomogne na lu|eto sovakvi i sli~ni problemi, odnosnona bolnite od Alzhajmerovata bo-lest, Gra|anskoto dru{tvo za Alz-haimer na Makedonija, ~ij pretse-datel e d-r Dragan Ilievski, voprogramata na svoite aktivnostiza 2010 godina, go vklu~i proektotza otvorawe na sovetuvali{te,koe }e raboti na volonterska os-nova. Ova sovetuvali{te e otvo-reno za site zainteresirani licavo Makedonija i e prvo i zasegaedinstveno od vakov vid na na{i-te prostori. Vo nego mo`e da sedobivaat podetalni informaciiza Alzhajmerovata bolest, kako i

prakti~ni soveti za eventualnoprevenirawe, zabavuvawe i tre-tirawe na istata.

Rabotata na sovetuvali{tetozapo~na od mesec januari ovaa go-dina, a e ovozmo`ena blagodare-nie na humanosta i razbiraweto naupravata na poliklinikata "In-termed” od Skopje. Posebna blago-darnost mu pripa|a na direktorotna PZO "Intermed”, AleksandarTrpevski, koj vo negovite prosto-rii obezbedi izdvoena ordinacija,isklu~itelno nameneta za ovieaktivnosti.

Programata na sovetuvali{tetovklu~uva mo`nost istoto da se po-seti tri pati vo nedelata: vo vto-rnik, sreda i ~etvrtok, vo perio-dot od 16-19 ~asot. Potrebno epregledite prethodno da se zaka-`uvaat na telefonskite broevi:02/306 9693; ili na faks: 02/3069692. Pregledite se besplatni, ase inicirani od Gra|anskoto dru-{tvo za Alzhaimer na Makedonija,koe raboti isklu~itelno na dob-rovolna, neprofitna baza.

Pregledite na pacientite i raz-

govorite gi vr{at: d-r DraganIlievski - nevrolog, d-r RozeKrsteska - psihijatar i d-r Kos-tadinka Bojkova - nevropsihija-tar. Zainteresiranite mo`at dadobijat kompletni nevrolo{ki ipsihijatriski pregledi, kako i so-odvetni testirawa, pred se na me-morijata. Isto taka, mo`at da sedobijat i soveti za natamo{nipotrebni isleduvawa i tretira-wa, za koristewe specifi~ni sup-lementi vo ishranata, soveti zazdrava ishrana, kako i drugi pos-pecifi~ni preporaki povrzani soAlzhammerovata bolest.

Dragi ~itateli na "Penzionerplus” Ve poddr`uvame vo nameratada gi nadminete predrasuditeokolu ova zaboluvawe, osobenoako se zasegnati Va{ite najbliski.Nim najmnogu im e potrebna na{a-ta i Va{ata pomo{ i poddr{ka.Zatoa Ve povikuvame da ni se pri-dru`ite vo naporite za ubla`uva-we na pote{kotiite koi ja sledatovaa grupa na na{i i Va{i sogra-|ani. Pokraj `elbata da im pomog-nete, vo sovetuvali{teto mo`etei sami da ja "proverite” Va{atazdravstvena sostojba.

D-r Kostadinka Bojkova- nevropsihijatar

Besplatno sovetuvali{teza Alzhajmerova bolest

Drevnata mudrost, filozofijata na jogata i nejzinite tehniki, deneskase rasprostraneti niz celiot svet i ve}e nikoj ne se somneva vo dlabokitepridobivki {to tie gi nosat dokolku se praktikuvaat. Poznat i doka`an efaktot deka lu|eto koi ve`baat joga se mnogu pove}e zdravi, vitalni isre}ni do svojata dlaboka starost, nasporti onie koi ne ve`baat.

Medicinata i farmacijata se korisni i potrebni, no i nie samite smeodgovorni za svoeto telo i duh i dobro e sopstvenata blagosostojba da japrezmeme vo svoi race i napravime ne{to za sebe. ^asovite po joga i med-itacija se prilagodeni na vozrasta i idnividualnite sostojbi i potrebi nasekoj praktikant. Rabotata vo mali grupi, (5-10 lica), ovozmo`uva sekoj/ada dobie posebno vnimanie za svoite pra{awa i potrebi.

^asovite se odr`uvaat: Ponedelnik i sreda: 10:30 - 11:30 Cenata za eden ~as e 150 denari, a mese~en paket za penzioneri e so

35% popust i iznesuva 800 denari; Kontakt telefon: (02) 3064-916; 070/77 33 35

Specijalna ponuda za penzioneri/ki

Da se bide human i toa da sepoka`e na delo, ova e moto-to na penzionerite od Ko~a-

ni, koi sekoja godina im pomagaatna svoite zdravstveno i socijalnonajzagrozeni ~lenovi. Vo tie ram-ki be{e realizirana humanitar-nata akcija so koja se opfateni20-tina semejstva-stari i izne-mo{teni lica, na koi pomo{ta voprehrambeni artikli im e najpot-rebna. Spored, ~lenot na komisi-jata za zdravstvo i standard IvanDimitrov, raspredelbata na po-mo{ta e sosema realna, zatoa {toe napravena na predlog na lokal-nite ogranoci na Zdru`enieto ikomisijata, koi gi odbraa vo mo-mentov socijalno i zdravstvenonajzagrozenite semejstva. Pokrajvo gradot Ko~ani, pomo{ta se delina lica i od ostanatite okolninaseleni mesta, kako i vo op{ti-nite Zrnovci i ^e{inovo-Oble-{evo. Iako se nao|aat vo nezavid-

na socio-ekonomska polo`ba pen-zionerite se zadovolni {to nekojse setil i na niv, a pomo{ta im e

dobredojdena za Novogodi{nite iBo`i}nite praznici. Me|u niv,Slavka Stojanova i Zora Eftimo-va, koi penzijata ja nasledile odsvoite bra~ni drugari, istaknaadeka paketite so zejtin, {e}er,oriz i grav, navidum mali i skrom-ni, sepak ja budat nivnata nade`deka ne se zaboraveni i prepu{-teni samite na sebe. Skromnatapenzija, kako {to velat ne e do-volna samo za pokrivawe na re`i-skite i komunalnite dava~ki, pazatoa pomo{ta vo hrana za niv etolku mnogu zna~ajna. Od Z.P. - Ko-~ani smetaat deka ednokratnatadonacija odi vo vistinskite race.Osven qubeznite prednovogodi{-ni `elbi i ~estitki za dolg, sre-}en i zdrav `ivot, ostanuva otvo-reno pra{aweto dali samo penzi-onerite treba da se gri`at za niv-nite zdravstveno i socijalno zag-rozeni ~lenovi? [to e so aktiv-nosta na brojnite humanitarni or-ganizacii?!

I. Lazarovski

Humani penzioneri od Ko~ani

Aktivot na `eni penzionerkiod Zdru`enieto na penzio-neri vo [tip ja proslavi

Stara Nova Godina - Vasilica sopoga~a {to ja napravi starata ku-ma, a se izbra i nova.

Ovaa godina Zdru`enieto napenzioneri poseben akcent davaza pomo{ na bolnite, iznemo{tenisocijalni slu~ai za {to bea pode-leni okolu 70 humanitarni paketiso po 10 kilogrami prehrambeniprodukti.

Za lekuvawe na edna mlada {ti-

pjanka be{e izdvoenaednokratna pomo{ zaoperacija vo stranst-

vo, bidej}i i taa zaslu`uva da javidi videlinata nadenot i da se dru`iso svoite vrsnici

Izvr{niot odborna Zdru{enieto napenzionerite “GaziBaba”, vo akcijataza humanitarna po-mo{ dodeli po10.000,00 denari zadovr{uvawe na ma-nastirot na To{eProeski vo Kru{e-

vo Preobra`enie Hristovo i zasanacija na manastirot Sv.JovanBigorski.

C.S.

Humanitarna pomo{

REKLAMI PENZIONERplus fevruari 201014

Vo docnite ve~erni ~asovi ma`ot se vra}a od slu`ben pat.Vleguva voznemiren vo spalnata i i veli na `enata:

- Brzo oblekuvaj se, ku}ata gori!Od ormarot se slu{a glas: - Spasete go i name{tajot. Iznesete go i name{tajot!

Celiot zadi{an , eden dedo doa|a vo detska gradinka.- Dajte mi go deteto i veli na vospita~kata.- Koe dete dedo?- Bilo koe, ionaka utre }e go donesam pak!

- Tatko ako ne mi dozvoli{ da se oma`am za Traj~e }e rip-nam vo Vardar.

- Slobodno!- Ne ti e `al ako se udavam?- Ne. Sekoja guska znae da pliva.

Vozrasna `ena na 65 godini, o~uvana, simpat~na, intele-gentna, so dobar karakter, bara ma{ka osoba so sli~ni osobi-ni da i gi vnese drvata za ogrev od pred vlez vo podrum.

[ifra: ]e se greeme zaedno

Razgovaraat dvaica postari penzioneri:- Ah, koga }e se setam kolku mnogu sakav edna devojka koga

bev mlad. - I {to se slu~i? Se oma`i li za drug? - Ma ne. Za `al se oma`i za mene!

Vo policiska stanica zvoni telefonot. Se javuva vozbuden`enski glas:

- Vo stanot mi upadna lopov.- Kako izgleda?- Visok, zgoden, so sini o~i.- Vedna{ doa|ame da go uapsime.- Ne mora vedna{, mo`e i utre, ma`ot mi e na pat, }e se

vrati utreve~er.

Go pra{uva baba dedoto koj gleda televizija:- [to ima na televizorot?- Pra{ina, babo, pra{ina - veli dedoto.

ZABAVAPENZIONERplus fevruari 2010 15

Edna moma storila niet da mu prati na milenikot ru-~ek. Mesila poga~a, svarila jajca gi zamotala, gi stavi-la vo torba i mu gi dala na edno dete da mu gi odnese.Momata ne sakala site da znaat deka mu pra}a ru~ek, pazatoa mu rekla na deteto:

- ]e mu re~e{ deka mu pra}am mese~ina i yvezdi i ne-moj da odvitkuva{!

Odej}e po patot deteto ja otvorilo torbata i koga vi-delo {to nosi malku po malku izelo pola poga~a ama ipolovina od jajcata. Taka mu gi dalo na mom~eto.

Koga se vratilo momata go pra{ala:- [to ti re~e koga mu ja dade torbata?- Mi re~e deka mese~inata bila mlada, a na neboto

imalo samo dve-tri yvezdi. Koga go ~ula ova umnata moma zela edna lastegarka i

po~nala da go mava deteto zaradi lakom{tinata!

Umnata moma i porakata

M.T.

KRSTOZBORGodinite ne se va`ni: `enata mo`e da bide prekrasnavo dvaesetata, {armantna vo ~etiriesetata i neodoliva voostanatiot del od `ivotot.

Sakanata `ena nikoga{ ne staree. Na veli~inata na maj~inskite ~uvstva i bogovite se

poklonuvaat.I koga kolne, majkata vsu{nost blagoslovuva.Koga o~ite na `enata se zamagleni so solzi, toga{ ma-

`ot ne gleda jasno.Izgledot na ma`ot, zavisi od negovata `ena.Gospod ne mo`el da stasa nasekade, zatoa gi sozdal

majkite.Koga bi se pra{uvale majkite, ne bi postoele vojni.Sekoja qubov ~ovekot mora da ja zaslu`i, mora za nea

da se bori, samo qubovta na majkata se dobiva bez borba izaslugi.

Rakata koja ja lula lulkata, upravuva so svetot.@enata ostanuva tolku vreme mlada, kolku {to trae

qubovta i po~ituvaweto kon nea.Najprijatni otrovi se `enata i vinoto.Najdobra e onaa `ena koja slu{aj}i go ma`ot gospodari

so nego.Najve}e se saka i najmnogu se popu{ta na prvoto dete i

na vtorata `ena. Samo majkata e taa koja na `enata i dava bo`enstveno

zna~ewe.Najsre}en e onoj ma` koj ima umna i krotka `ena. Ima

~uvstvo deka ne postoi, a sekoga{ mu pomaga.Koga site ma`i bi gi mamele svoite `eni, vo toj slu~aj

mora da u~estvuvaat vo toa i site `eni.@enata prostuva, no ne zaborava, ma`ot zaborava i ko-

ga ne prostuva.Duhovitata `ena e bogatstvo. Duhovitata ubavica e mo}.

AFORIZMI

Humor

\

PPPPEEEEJJJJAAAA^̂̂̂KKKKAAAATTTTAAAANNNNAAAA

FFFFOOOOTTTTOOOOSSSSOOOOTTTT

ANIANI@IRARDO@IRARDO SKANDISKANDI ENERGIJAENERGIJA SELO VOSELO VO

SKOPSKOSKOPSKOEMILIJAEMILIJA

ANDREEVAANDREEVA RADIUSRADIUS SKANDISKANDI DRVENIDRVENISADOVISADOVI

ME\UNAR.ME\UNAR.AMATER.AMATER.

BOKS.BOKS.SOJUZSOJUZ

MESTO NAMESTO NADUNAV VODUNAV VO

^E[KA^E[KA

J.J.

ALALKORALIKORALI

UDARUDAR(ANG.)(ANG.)

REKA VOREKA VOJU@NAJU@NA

AMERIKAAMERIKA

STEPENISTEPENIABEBEABEBE

BEKILABEKILA

GRAD VOGRAD VOMAKEDO-MAKEDO-

NIJANIJANARODNINARODNI

TANCITANCI

SELSKISELSKISTARE[INASTARE[INA@ITEL NA@ITEL NA

KAMPU^IJAKAMPU^IJA

OP[IEBOP[IEBKRAJ NAKRAJ NAOBLEKAOBLEKA

“KILOAM“KILOAM--PER“PER“

AMER.AMER.TENISERTENISERROSKOROSKO

LI^NALI^NAZAMENKAZAMENKA

KUP SENOKUP SENO

INIC. NAINIC. NAARTISKATAARTISKATAIVKOVSKAIVKOVSKA

VITEZVITEZ

VIDVIDTESTENTESTEN

PROIZVODPROIZVODPOBUNAPOBUNA

LIK ODLIK ODCRTANCRTANFILMFILM

A.A.A.A.INIC. NAINIC. NA

ARTISKATAARTISKATABOUBOU

INIC. NAINIC. NAATLETI-ATLETI-^AROT^AROTLUISLUISALTALT

^ESTI^KA^ESTI^KAZA IDNOZA IDNO

VREMEVREMEKISLORODKISLOROD

^AS ^AS SPOKOJNASPOKOJNA

GERM.GERM.NOVINSKANOVINSKAAGENCIJAAGENCIJAFILMSKIFILMSKI

PLATNAPLATNA

AMADEOAMADEOAVOGADROAVOGADRO

ALBERTALBERTAJN[TAJNAJN[TAJN

@.V.@.V.^EPKALKA^EPKALKA

ZA U[IZA U[I

@RTVENIK@RTVENIK(LAT.)(LAT.)

SULFURSULFUREGIPETSKIEGIPETSKIZALIV VOZALIV VO

SREDOZEM.SREDOZEM.MOREMORE

AL KORALIAL KORALIGRAD VOGRAD VOJORDANJORDAN

GRAD VOGRAD VONIGERIJANIGERIJASOLENOSOLENO

EZERO VOEZERO VOTURCIJATURCIJA

A.A.A.A.A.@.A.@.

LITARLITARBARIUMBARIUM

A.E.A.E.ALEK-ALEK-

SANDARSANDARIVAN-IVAN-OVSKIOVSKI

OP[IENOP[IENKRAJ NAKRAJ NAOBLEKAOBLEKA

@AK ARTIN@AK ARTIN

EDNOCIFEDNOCIF--REN BROJREN BROJ

JUGOSLOV.JUGOSLOV.AVTO-AVTO-

MOBILMOBIL

ALBERTALBERTAJN[TAJNAJN[TAJN“U^ENIK““U^ENIK“

NAREDBANAREDBA(TUR.)(TUR.)ANITAANITAEKBERGEKBERG

OBEM OBEM AMADEOAMADEO

AVOGADROAVOGADRO

GR^KI BOGGR^KI BOGNA ISTO^.NA ISTO^.VETROVIVETROVIDEL ODDEL ODMEBELMEBEL

CIGA-CIGA-RALAKLRALAKL

(MN.)(MN.)INDI.INDI.PLEMEPLEME

INIC. NAINIC. NASLIKAROTSLIKAROT

@ERIKO@ERIKOAJOVAAJOVA

VIDVIDMORSKIMORSKI

RAKRAK

AVARAVARKELVINKELVIN

GRUBOGRUBOSELSKOSELSKOPLATNOPLATNOOREGONOREGON

OP[. KRAJOP[. KRAJNA OBLEKANA OBLEKAPLA^KA ZAPLA^KA ZA

IGRAWEIGRAWETABLATABLA

SKANDISKANDI SPOKOJNASPOKOJNA

^OVEK^OVEK[TO[TO

MNOGUMNOGURABOTIRABOTI

SKANDISKANDI GAUSGAUS

GERMANSKIGERMANSKIPISATELPISATELVILHEMVILHEM

REKA VOREKA VORUSIJARUSIJA

“MAGISTER““MAGISTER“

NENE ^ERINENE ^ERI

AMPERAMPER

DOBARDOBAR

NA[ PEJA^NA[ PEJA^

SKANDI

IMETO NAIMETO NAPEJA^KATAPEJA^KATA

SAMERSAMERRENERENE

DEKARDDEKARD

ZAPURINAZAPURINA

BOG NA PODZEMJETOBOG NA PODZEMJETO

INIC. NAINIC. NAPISATELOTPISATELOTARSOVSKIARSOVSKI

VIDICI PENZIONERplus fevruari 201016

Na 7 fevruari vo motelot naVele{ko be{e odr`ana po 15pat manifestacijata “Blak-

cata na baba“. To~no pred 15 godinitoga{noto rakovostvo na `enitepenzionerki Liljana Andre-eva i @ivka Ilievska javostanovija ovaa manife-stacija se so cel da se obno-vat starinskite blaga i dabidat se poprisutni na se-mejnite trpezi, a isto taka isvojata penzionerska huma-nist da ja poka`at kon lica-ta na koi im e potrebna ma-terijalna pomo{. Od toga{pa se do denes sekoja godinase odr`uvaat ovie sredbi.Ovoj pat ZP Veles be{e do-ma}in na 500 penzionerki od Make-donija. Na prepolnata trpeza nastarinski blaga od site kraevi naMakedonija mo`e{e da se vidatblakcata koi se amanet od na{itepretci i so godini se prenesuvaatod generacija na generacija.

Gostite najnapred gi pozdravipretsedatelot na Zdru`enieto napenzioneri Mom~ilo Markovski,

a pretsedatelkata na Aktivot na`eni penzionerki Marija \eorgie-va im posaka toplo dobredojde na18 penzionerski organizacii., is-taknuvaj}i deka sobranite sredst-

va }e bidat dodeleni na {estgo-di{niot Igor Panov za operacijana pankreas vo Belgrad.

Na otvoraweto na sredbata govo-re{e i pretsedatelot na SZPMDu{ko [urbanovski koj ja istaknavrodenata humanost na `enata kojaosobeno se manifestira vo podoc-ne`nite godini koga nesebi~no segri`i i za vnucite, no i za licata

od po{irokata zaednica kako {to eprimerot so ovaa manifestacija.

Od imeto na gradot doma}in pri-sutnite gi pozdravi i Gradona~al-nikot na Veles Goran Petrov pri

{to ja iska`a voshi-tenosta od `enitepenzionerki na Ma-kedonija koi site za-edno }e pomognat naedno malo dete odVeles, za {to odimeto na lokalnatasamouprava donira-{e 10.000 denari.^estitaj}i go jubile-jot na prisutnite imposaka dobro zdravjei u{te mnogu godini

aktivnost, a veti deka }e go fi-nansira pe~ateweto na knigata vokoi penzionerkite }e gi zabele`atsite starinski blaga koi kakoamanet gi ostavile prethodnitegeneracii.

Sredbata prodol`i so dru`ewe,pesna i igri.

Bo`ana ]ulavkova

\

Jubilejni "Blakcata na baba“

Zdru`enieto na penzioneriteod op{tinata Berovo go za-vr{i renoviraweto na resto-

ranskiot del koj raboti vo sosta-vot na Domot na penzionerite voBerovo.

Renoviraweto na restoranot i napomo{nite prostorii be{e nalo-`eno od potrebata za po~ituva-weto na HACCP standardot koj odpo~etokot na godinava se primenu-va vo Republika Makedonija.

- Za renoviraweto na restoranotbea vlo`eni 1 452 000 denari -veli pretsetdaelot na ZP, JovanDupkarski. Sredstva se obezbe-deni od Zdru`enieto na penzione-rite od op{tinata Berovo. So toa

se ispolneti normativitekoi se predvideni sporedHACCP standardot za ra-botewe na restoranot vodomot - napomena Dupkar-ski.

Inaku, na sve~enoto ot-vorawe, pokraj drugite go-sti, prisustvuvaa i prate-nikot od izbornata edinica broj 3,Mile Pa~emski i gradona~alnikotna op{tinata Berovo, DraganNaxinski.

- Ja ostvarivme zaedni~kata cel,na ZP i na Lokalnata samoupravapreku urbanisti~ki re{enija, da serenovira restoranot - re~egradona~alnikot na op{tinata

Berovo, Dragan Naxinski priotvoraweto na restoranot vo pen-zionerskiot dom. ]e se zablago-daram i na vas i na va{iot pretse-datel, koj so svojata upornost ientuzijazam pridonese za zado-voluvaweto na potrebite i na pen-zioneirite no i na gra|anite odBerovo - re~e Naxinski.

tekst i foto: Dragi Rolevski

ZP - Berovo

Vo ~ekor so standardite

Ipokraj nepovolnite us-lovi koi poslednive

godini go sledat lozarop-roizvodstvoto vo Makedo-nija, kavadare~kite lozariim ostanuvaat dosledni nasvoite tradicii povrzaniso ovaa dejnost. Pokrajsve~enostite {to se orga-niziraa vo op{tina Kava-darci kon proslavata naSveti Trifun se priklu~i-ja i penzionerite. Aktivotna penzionerki pri Zdru-`enieto na penzioneri Ka-vadarci i ovoj pat ja orga-nizira sredbata na penzi-oneri od na{ata zemja nakoja prisustvuvaa okolu400 penzioneri.

Prisutnite na srdbata gipozdravija i srde~no dob-redojde im posakaa pretse-datelkata na Aktivot Cve-

ta Malinkova i pretseda-telot na Izvr{niot odborna ZP Ilija Pemov, koj vo-edno gi pozdravi i prisut-nite pretstavnici od SZ-PM. Vo prigodnata progra-ma de~iwata od KDU “RadaKocova” klon “Detelinka”so vospituva~kata VericaBakeva, go izvedoa recita-lot “zakrojuvawe na vinovaloza”. Potoa, penzionerot ipoznat lozoproizvoditelDimitar Pletvarski - La-{o na sve~en na~in zakroivinova loza prosledeno soblagoslov za beri}etna iuspe{na godina.

Na sredbata bea soop{-teni najuspe{nite poetskitvorbi od konkursot “Pesnana vinoto” koi avtorite gipro~itaa.

F.K.

U{te edna godina po obi~aj, vqubenicite na drevnata igra na {ee-set i ~etiri poliwa na Hrvatskata zaednica vo Republika Make-donija kako doma}ini i {ahistite od Zdru`enieto na penzioneri

“^air i Butel” odr`aa {ahovski natprevar kade pronajdoa mesto i mo`-nost da doka`at {to ostanalo od {ahovskoto iskustvo i da ja potvrdatprivrzanosta kon ovaa vol{ebna igra, a so toa i da se stekne prijatel-stvo. Figurite se vkrstuvaa, pa|aa `rtvi i na krajot site bea zadovolnizo{to pobedi dru`eweto. Sredbata e tradicionalna i se oddr`uva se-koja godina. Ovaa godina taa se odr`a vo prostoriite na Zaednicata naHrvati.

Natprevarot se odigra spored dvokru`en sistem, a sekoja ekipa bro-e{e po ~etiri natpevaruva~i. Boite na ZHRM gi branea Zvonko Vido-vi}, Klaudio Hodej, Bo`idar Vidovi} i Xino Mato{evi}, a gostinskataekipa ja zastapuvaa Dimitrie Nikolovi}, Stojan Nikolov, Ace Kostovs-ki i Ilija Janevski. Sredbata pomina vo odli~na atmosfera, a me~otzavr{i bez pobednik. Na krajot, pozavr{uvaweto na sportskiot delslede{e mal koktel, dru`ewe nau~esnicite kako i razmena na malipodaroci.

Seto toa e znak deka site sport-ski igri me|u koi i {ahot, na licataod tretoto doba im zna~at mnogu, a{ahot kako edna od najubavite igriim pripa|a na site generacii i zas-lu`uva pogolemo vnimanie i po~it.

V.P.

Novogodi{na {ahovska sredba

Na novogodi{nata sve~enostorganizirana od Op{tinata“Butel”, bea pokaneti i prets-

tavnici na penzionerite od ZP “^a-ir i Butel” pri {to gradona~alni-

kot na Op{tinata Petre Latinovs-ki za posebno anga`irawe, dobratasorabotka na ZP so lokalnata sa-mouprava, dobrata afirmacija naZdru`enieto, a i kako najvozrasenpenzioner vo Zdru`enieto, PeroTagasoski, pretsedatel na ZP "^a-ir i Butel”, mu dodeli spomen bla-godarnica i ra~en ~asovnik so vti-snat soodveten tekst.

Pri vra~uvaweto neizbe`ni beagolemite emocii na Tagasoski, kakoreakcija na iska`anite ubavi zbo-rovi za negoviot `ivot i aktivno-sti, blagodarnost za negovata dol-gogodi{na kvalitetna prosvetnadejnost i potsetuvawe na faktot

deka Tagasoski e eden od prviteu~iteli vo Makedonija i Pirinski-ot del na Makedonija.

- Ovoj prigoden ~in i ovaa spomenblagodarnica se rezultat na nese-

bi~nata anga`iranosti na lu|eto okolu me-ne, za na{iot prido-nes vo za{tita na in-teresite na sekoj pen-zioner i za sozdavawepodobri uslovi za`ivotot i dru`ewetovo treto doba. Takaslo`ni, postigame po-dobri rezultati. Pod-dr{kata i razbira-weto na koi naiduva-me vo lokalnata sa-mouprava i kaj grado-

na~alnikot e eden od najva`niteuslovi koj ni vdahnuva verba i `el-ba za bezprekorna rabota na sitepenzioneri od na{eto zdru`enie, atoa treba da bide kako primer zadrugite vo na{ata dr`ava. Blago-darnost do gradona~alnikot koj da-de visoka ocena za za rabotata ZPi za na{ata zaedni~ka sorabotka.Dosega celosno ne pomaga{e i senadevam deka }e prodol`ime so is-toto tempo i vo idnina.- istaknaTagasoski.

Potoa, ova mala sve~enost pro-dol`i vo sve~ena, vesela i zabav-na atmosfera.

V. Pa~emski

Na pragot na novata 2010 godinaZdru`enieto na penzionerite

vo Kumanovo ja organizira{e tra-dicionalnata zabavno-sportskave~er na koja so prigodni govori seobratija Du{ko [urbanovski, pre-tsedatel na SZPM, Traj~a Jankov-ski i Qubica Kuzmanovska, pret-sedatel i potpretsedatel na ku-manovskoto zdru`enie.

Za sportist na godinata be{eproglasena pobedni~kata vo dvobojza `eni na 14 Republi~ki penzio-nerski sportski natprevari Sla-vica Lamba{a, za {to dobi vazna od

zdru`enieto, a buket sve`o cve}e odSojuzot i vra~i potpretsedatelot

^edo Georgievski.Za najdobar penzioner sportist be-

{e proglasen Bla`o Stanojkov, adiplomi dobija site osvojuva~i na

medali Branko Po~u~a,Goce Angelov, ElenaApostolovska, Tomi-slav Pe{evski i Borja-na Rali}.

Blagodarnici se do-deleni na SZPM, Lo-kalnata samouprava,Op{tinskiot odbor nasportovite, na Komisi-jata za sport na zdru`e-nieto, na trenerite idrugi.

Zabavata prodol`i soubavo dru`ewe, so pesni i igra.

A.D.

Novogodi{na zabavno-sportska ve~er vo Kumanovo

Priznanija za najdobrite

Blagodarnicata - pottik i`elba za rabota

\

Sobranieto na ZP na op{tiniteOhrid i Debrca, ja odr`a sed-mata sednica vo pro{iren sos-

tav so pretsedateli na mesnite og-ranoci i gosti. Pri toa pretsedate-lot na Izvr{niot odbor na ZP \or|iTrp~eski, podnese infromacija zaaktivnostite na zdru`enieto vo2009 godina i za rabotata na Klubotna penzionerite, istaknuvaj}i dekai pokraj slo`enite ekonomski uslo-vi, programskite opredelbi se rea-lizirani vo site segmenti od komi-siite, odborite i Sobranieto. Dejs-tvuvavme vo mnogu te{ki uslovi, nosepak, od ona {to go postignavme sodomkinsko rabotewe, mo`eme da bi-deme celosno.Vo godinata {to izmi-na usvoen e noviot Statut, potpi{u-vana e trilateralnata spogodba soop{tinite Ohrid i Debrca, soglasnoMemorandumot za sorabotka soZELS, i spogodbata za sorabotka soOp{tinskiot Crven Krst, podobrenae snabduvaweto so lekarstva, gri-`ata za podobra zdravstvena za{ti-

ta, za ednodnevnite izleti na 1.200penzioneri na koi glavna destina-cija im be{e posetata na Kru{evo igrobot na muzi~ata legenda To{eProeski, olstvarena e doma{nataposeta na starite lica, u~estvoto nafolklornite revii, sportskite nat-prevari, snabduvaweto so prehran-beni artikli,ogrevno drvo i obezbe-duvawe na besplatni vakcini za 20zdravstveno najzagrozeni penzione-ri od ruralnite sredini. Vo disku-sijata: Zore Mickoski, Mihajlo Nau-moski, Kitan Veljanoski, Ilija Ni-koloski, Kostadin Jakov~eski, Vas-ko Kaleski, Dobre [alamanoski,Naum Eftimoski, Dragan Petreski,Vlado ^ingoski i drugi gi podr`aapodnesenite izve{tai. Vo diskusi-jata u~estvuva{e i pretsedatelot naSZPM Du{ko [urbanoski, koj po-sebno se zadr`a na predlogot za dr-`avna socijalna penzija i za potpi-{uvaweto na Spogodba so Fondot zaPIOM, so koja }e se reguliraat siteobostrani pravni normi. K.S.

Sednica na Sobranie na ZP Ohrid i Debrca

Realizirani programskite opredelbi

Penzionerska sredba po povod Sv. Trifun Nektar li be{e goltkata,

Bla`eno,zlatno crvenasvetna neboto go otvoriroj od zvezdi isturi.

Ogan raspali kapkatausta vo usta podadenaplameni jazici ispu{ti,mladosta ja razbudi.

Vino li be{e `elbatapeharot da se napolnigoltka grlo da pogalirakata, raka da prepleti.

Le`ano vino Tikve{konebesni zvona zani{a{iroko porti otvorikadrici crni pogali

Pote~e reka vino crvenopisna gajda do nebo visokoblesna milina iskonska

izrasna loza Tikve{ko.

Nektar li be{e goltkatapurpurno, lesno pivlivavino li be{e le`ano,crvenota navek go zarobi srcevo.

Lidija Ikonomoska- Prilep

prvonagradena

Pesna za vinoto