plače po novem - kclj.si · kaj menijo o nas ... tranetni strani našega zavoda pod raz-delkom...

04

AVGUST

V službi je “luštno”V službi je “luštno”

Intervju o izobraževanjuz Markom HawlinoIntervju o izobraževanjuz Markom Hawlino

Plače po novemPlače po novem

4

6

22

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana / avgust 082

Iz vsebineUvodnik, Vroče poletje .......................................................................................................................................................................... 3

Ustvarjanje novega znanja zahteva kreativnost in čas ........................................................ 4

Plače po novem za zdravstveno nego ................................................................................................................... 6

Plače po novem za zdravstvene administratorje ............................................................................... 7

Svet pacientov ........................................................................................................................................................................................................ 8

Uvajanje letnih pogovorov.............................................................................................................................................................. 9

Služba za pogodbene odnose z ZZZS in razvoj sistema SPP.................................. 10

Dr. Slavko Fras ............................................................................................................................................................................................... 12

Jožefa Hartman, dipl. m. s. ................................................................................................................................................... 13

V spomin: Prof. dr. Vladislav Pegan ..................................................................................................................... 14

Spoštovanje je srce vzgoje in izobraževanja ........................................................................................ 15

Delo, ki ga opravljaš z veseljem, je vsak dan nov izziv .................................................. 16

Utrip UKC ................................................................................................................................................................................................ 17 – 21

V službi je »luštno« ................................................................................................................................................................................. 22

Varčujmo z električno energijo ..................................................................................................................................... 23

Koroška vabi tudi vas ........................................................................................................................................................................ 24

Kaj menijo o nas .......................................................................................................................................................................................... 25

Hitro pripravljeno pecivo .......................................................................................................................................................... 26

Klopi – prenašalci povzročiteljev nalezljivih bolezni ........................................................ 27

Križanka ....................................................................................................................................................................................................................... 28

Piknik v Simonovem zalivu .................................................................................................................................................... 29

Kako premagujemo vročino v službi in doma .................................................................................. 30

Tekmovanje za nagrado Papirus ................................................................................................................................... 31

VAŠ PRISPEVEK V INTERNEM ČASOPISU? ZAKAJ PA NE!Bi želeli kaj sporočiti svojim sodelavkam, se je na vašem oddelku kaj posebnega zgodilo? Zakaj nam ne pišete,pošljete fotografije? Poskrbeli bomo, da bodo tudi vaše misli in trenutki ostali zabeleženi, pa še veseli bomovsakega utripa.Prispevki in obvestila, ki jih želite objaviti v internem glasilu, morajo prispeti v uredništvo do 10. v predhodnemmescu. Ostali zamudniki bodo prišli na vrsto v naslednji številki. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanjatekstov, žal pa vaših prispevkov ne honoriramo. Pošljite nam jih po elektronski pošti (Word for Windows) nanaslov: [email protected]. Zaželjena je pisava Ariel 12 točk, na eni strani naj bo 30 vrstic s po 60 znaki v enivrstici (1,5 presledek med vrsticami in rob na vsaki strani 2,5 cm). Fotografije pa naj bodo oddane posebej v dig-italni obliki: TIF, JPG, … ( ne v tekstu). Nekvalitetnih oziroma neostrih ali pretemnih fotografij ne bomo objavili.Obvezno navedite ime avtorja teksta in fotografije. Zdaj pa še priporočilo: zaželjeni so krajši prispevki ( do 2.500znakov) opremljeni s fotografijo (avtorja ali tematsko). Predvsem pa je bistveno, da so prispevki napisani v poljudnem jeziku, ki bo razumljiv vsem bralcem – zaposleimv Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Zdaj pa hitro miško v roke in nam pišite!

Interno glasilo Univerzitetnegakliničnega centra Ljubljanaavgust 2008, številka 4Univerzitetni klinični center LjubljanaZaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavna urednicamag. Darinka Miklavčič

Odgovorna urednicaBiserka Marolt Meden

Uredniški odborprof. dr. Bojana Beović, dr. med.Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.Ada Košir, univ. dipl. prav.Vida Linec, univ. dipl .ekon.prof. dr. Saša Markovič, dr. med., višjasvetnicaPolona M. L. Wallas, univ. dipl. soc.Miha Žemlja, univ. dipl. org.Tatjana Nendl, dipl. med. ses.

LektoriranjeBilka Mate

FotografijeJolanda KofolMarjana ČesenjBranko Frecein drugi

OblikovanjeMa3ca

TiskTiskarna Grafika Gracer

Naklada3000

Glasilo je v elektronski oblikina naslovuhttp://www2.kclj.si/

Foto

: Mile

nko

Alči

n

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana / avgust 08 3

uvodnik

Poletje je čas dopustov, počivanja, branja knjig na plaži, čofotanja v morju, potepanja po svetu invsega lepega. V našem zavodu pa se čas nikoli ne ustavi. Poletja so za marsikoga med nami de-lovna, dežurstva so opravljena in pacienti preskrbljeni.

V internem časopisu lahko preberemo o dinamičnem delovanju Sveta za izobraževanja, kateregapredsednik je prof. dr. Marko Hawlina, dr. med. Uvajamo nov plačni sistem in priprave na preved-bo že intenzivno potekajo

Ustanovljen je bil Svet pacientov, katerega cilj je izboljšati partnerski odnos s pacienti. Pozvalismo jih, naj nas opozorijo na tiste stvari, ki so nam postale že skoraj samoumevne in jih ne vidi-mo, paciente pa motijo. Ena ključnih aktivnosti graditve razvoja sistema upravljanja s človeškimiviri v procesu HRM je uvajanje letnih razgovorov z zaposlenimi. Temu v našem zavodu posveča-mo veliko pozornosti. V časopisu lahko preberete kako varčevati z električno energijo, kako pri-praviti okusno pecivo ter se ubraniti klopa, ki je prenašalec mnogih bolezni.

Lahko bi zaključili, da je poletni utrip v UKC Ljubljana dinamičen, da včasih začutimo burjo, mo-čne vetrove in razburkano morje, kar tu v Ljubljani. Naš nasvet je, da si tudi v takšni vročici vza-mete oddih, si privoščite hladno pijačo ali pa odidete v naravo, ne pozabite pa s seboj vzeti inter-no glasilo. Postajamo namreč vedno boljši, kar so opazili tudi zunanji ocenjevalci natečaja Papi-rus. Zasedli smo kar 7 mesto!

Vaše uredništvo

Vroče poletje


aktualno

Polona M. L. Wallas

Ustvarjanje novega znanja zahtev Pogovor s predsednikom Sveta za izobraževanje v

Smo univerzitetna institucija, kar de-loma pomeni, da smo tudi učna bol-nišnica. Nam lahko za začetek poja-snite, kakšna je v tujini razlika med»teaching hospital« in »medical cen-tre«?Učno bolnišnico povsod v svetu obravna-vajo kot center za vzgojo novih zdravni-kov in drugih zdravstvenih kadrov. Temuje zavezana z ustanovitvenim aktom inizjavo o poslanstvu. Pedagoško in razi-skovalno delo sta neločljivo povezana,skupaj predstavljata razvojno delo.Evropaje postala enoten prostor in naš razvoj sezdaj meri z evropskimi merili. Pri nas jevse bolj zaskrbljujoč trend, ki izriva ra-zvojno delo na račun zahtev povečanjakvantitete rutinskega kliničnega dela. Doneke mere je rutina potrebna in pomem-bna, ko pa začne dušiti razvojno delo, seje potrebno zamisliti. Ustvarjanje novegaznanja zahteva kreativnost in čas terustvarjalno atmosfero, v kateri bi moralobiti razvojno delo na vrhu piramide vre-dnot. Zato me zelo veseli, da sta v Mari-boru ustanovljena Medicinska fakultetain Univerzitetni klinični center, saj jezdrava in kolegialna tekmovalnost kori-stna za oba centra.

Kakšen je v našem zavodu pomen izo-braževanja vseh zdravstvenih kadrov?Izobraževanje je ključnega pomena zakvaliteto slovenskega zdravstva. Večinazdravnikov se je po zaključku študija naMedicinski fakulteti izobraževala v UKCLjubljana. To je temelj naše tradicije, zatosta obe instituciji tesno povezani, tudinaziv »Univerzitetni« se je vrnil na proče-lje Kliničnega centra. Učitelji Medicinskefakultete so vodilni zdravniki in svoje pe-dagoško delo izvajajo poleg rutinskegakliničnega dela, kar jih ločuje od učiteljevdrugih fakultet. Seveda pa je pomembnotudi izobraževanje ostalih profilov vzdravstvu, zato ima Svet za izobraževanjetudi člane, ki pokrivajo ostala področja.

Katerim področjem dajete prednostkot predsednik Sveta za izobraževa-nje? Vodenje Sveta za izobraževanje sem napredlog prof. dr. Saše Markovič - Predanprevzel pred enim letom. Sestavljajo gaugledni strokovnjaki UKC in predstavnikiMF, SAZU in VŠZ. Doslej je svet za izo-braževanje pripravil 5 temeljnih doku-mentov, ki opredeljujejo prednostne na-loge:1. Priporočila v zvezi z razporeditvijo re-

dnega delovnega časa, namenjenegapedagoškemu delu s študenti MF UL

2. Priporočila v zvezi z vrednotenjem inrazporeditvijo delovnega časa, name-njenega mentorstvu pri izobraževanjuzdravnikov.

3. Priporočila v zvezi z vizitacijami inmednarodnimi akreditacijami učnihcentrov.

4. Priporočila v zvezi s spodbujanjemmladih zdravnikov.

5. Priporočila v zvezi s spodbujanjempedagoškega dela klinik in institutovUKC Ljubljana.

Vsa priporočila so bila posredovana stro-kovni direktorici in so objavljena na in-

tranetni strani našega zavoda pod raz-delkom Izobraževanje.

Kaj pomeni kvaliteten kader? Je tozdravnik, ki opravi določeno številoposegov?Kvaliteten kader bi moral biti najpomem-bnejše premoženje vsake institucije. Vanjje potrebno dolga leta vlagati, predvsempa potem, ko je »narejen« z njim tudi do-bro gospodariti, zato bi res morali udeja-njiti sicer formalno izražen namen vod-stva. Pri tem ni pomemben le denar am-pak tudi spoštovanje in spodbujanje ra-zvojnega dela in stalna skrb vodstva zarazvojno usmeritev klinik in inštitutov.Pri izbiri kadrov je zelo pomembno žezgodaj identificirati nadarjene študentemedicine in jih hitro usmerjati v kvalite-tno raziskovalno delo in objave. Prešer-nove nagrade na MF so za to izjemnegapomena, kmalu bi jim morali slediti ma-gisteriji in doktorati. Znano je, da je razi-skovalnim izkušnjam laže dodajati klinič-no znanje kot obratno. Doktorati danesniso več življenjsko delo, ampak temeljnaizobrazba, ki nekoga šele kvalificira za sa-mostojnega raziskovalca. Tak kader nava-dno želi pedagoško delovati, poleg tegapa je to pogoj za napredovanje v učitelj-ski naziv. Zato tu ne bi smelo biti zavististarejših, ti bi s svojimi bogatimi klinični-mi izkušnjami lahko dosegali sinergistič-ne učinke z mlajšimi kolegi zlasti priobjavah člankov, ki so danes postali »ose-bna izkaznica« vsake institucije.

Kaj bi bilo po mnenju Sveta za izo-braževanje potrebno napraviti, da bibili ljudje bolj motivirani za peda-goško delo?V pedagoško delo bi morali vključiti čimveč zdravnikov, tako mladih kot tudi iz-kušenih starejših kolegov, ki bi jih moraliustrezno razbremeniti pri frekvenci bol-nikov. Po mnenju članov Sveta za izo-braževanje bi morali biti praktično vsi


aktualno

a kreativnost in časUKC Ljubljana prof. dr. Markom Hawlino, dr. med.

zdravniki v UKCL vpeti tudi v pedagoškodelo, za kar smo pripravili ustrezna pripo-ročila. Po našem mnenju je danes položajizobraževanja v medicini ogrožen. Čepravsem dejal, da denar ni najpomembnejši,pa je nov plačni sistem, kjer pedagoškinazivi sploh niso več omenjeni, destimu-lativen. Na zadnji seji Sveta za izo-braževanje smo izrazili začudenje nadtem, da npr. profesor z dolgoletnimi iz-kušnjami ne bi mogel biti razvrščen nadelovno mesto zdravnika svetovalca, tudiče formalno nima naziva primarij, svetnikali višji svetnik. Pedagoški nazivi naj bispadali v kolektivno pogodbo za šolstvo,kjer so plače nižje kot v zdravstvu in zatomarsikdo ne ve, da so tisti, ki so v delnemdelovnem razmerju z Medicinsko fakulte-to finančno v slabšem položaju kot »čisti«kliniki, poleg tega pa zaradi plače iz dvehvirov ob koncu leta plačujejo izjemno vi-soko dohodnino. Zaradi vsega naštetegain se pojavlja vse večja nezainteresira-nost najsposobnejših za težjo akademskopot. Ob tem bi se bilo potrebno resno inodgovorno vprašati, kako bo to vplivalona razvoj medicine v prihodnje.

Je »akademska« pot v medicini respotrebna za razvoj? To je pomembno vprašanje. Marsikdo si-cer pravi, da npr.vodilni angleški konzul-tanti ali ameriški klinični profesorji nima-jo doktoratov in akademskih nazivov,vendar pa so hitri približki nevarni. Če naPubMedu pregledate njihove objave je ja-sno, da res ni bistveno ali je nekdo, ki imatako obsežno bibliografijo v najboljših re-vijah, opravil tudi formalni doktorat. Nazahodu so individualne zahteve pri števi-lu in kvaliteti objav bistveno višje kot prinas in sploh si ni mogoče predstavljati,da bi v vodilnem centru v tujini redno za-poslitev dobil nekdo, ki ni objavil niti ene-ga članka v reviji, ki jo indeksira ScienceCitation Index (SCI), vendar pa to znajotudi stimulirati. Verjetno je pri nas še ve-

dno najpomembnejši »vir« SCI člankovformalna zahteva Medicinske fakultete,da je za vsak doktorat potreben vsaj 1članek v SCI reviji s faktorjem vpliva. Vokolju, kjer ni individualnih zahtev inskupne težnje za objavami, je za to delo vobilici rutinskega dela vse težje najti ra-zloge in motivacijo. Zato verjetno velikoizvedenih in »skoraj« gotovih raziskav niobjavljenih. Pomemben napor v objavekolegi navadno vložijo šele, ko se bližajohabilitacije v višje nazive. Torej lahkougotovimo, da je pri nas akademska potše vedno ključna za razvoj, čeprav mordabolj sloni na individualni karierni poti kotna skupni usmeritvi.

Kaj menite, da bi se še dalo urediti,katera področja še potrebujejo pozor-nost?Posebna pozornost Sveta za izobraževa-nje je namenjena mladim zdravnikom. Vmedicini so zdravniki zaradi dolžine štu-dija »mladi« vse do nekako 40. leta, ko nji-hovi vrstniki v gospodarstvu že posegajopo najvišjih položajih. Njihovo najboljkreativno in formativno obdobje traja ne-kako od 30. - 40. leta, in kar napravijo vtem času, določa njihovo prihodnjo ra-zvojno usmerjenost, od te pa bo odvisenrazvoj medicine v Sloveniji. Pomembno jespodbujati mlade, da v tem obdobju iz se-be napravijo čim več ter jim tudi omogo-čiti, da si ogledajo način dela v referenč-nih centrih v tujini. Presegati je treba sta-lišča, da je nekdo pri teh letih »še prem-lad«, da bi šel v tujino, ker se hitro zgodi,da nenadoma postane »prestar« ali pa gatakrat sklop zahtev, potrebnih za vrhunskidomet, ne motivira več ali pa ima že ome-jujoče družinske obveznosti. Seveda se stem tak vzorec lahko nadaljuje, in to zauniverzitetno institucijo ni dobro. Velikatežava so tudi majhna sredstva za izo-braževanje in ni prav, če država omejuješe možnosti donacij, ki jih za izobraževa-nje namenjajo delovne organizacije. V na-

men spodbujanja izobraževanja mladihzdravnikov pa je Svet za izobraževanjepredlagal ustanovitev posebnega finanč-nega sklada na nivoju UKC Ljubljana.

Pred časom ste organizirali delavnicoučenja učiteljev, enkrat tudi delavni-co za mlade zdravnike. Nam lahko kajveč poveste, za kakšno obliko izo-braževanja gre?Že trikrat doslej je bila organizirana de-lavnica za učenje učiteljev, ki jo s pomo-čjo primarija dr. Vasilija Cerarja vodi prof.dr. Živa Novak Antolič. Gre za delavnicenamenjene učiteljem, ki si želijo še boljeopravljati svoje delo. V juniju pa je bilaorganizirana tudi delavnica za mladezdravnike o etiki, vrednotah in komunika-ciji, pri kateri so sodelovali: akad. prof. dr.Jože Trontelj, asist. dr. Mateja Pevec Ro-zman, univ. dipl. teol., in mag. VladimirKočevar, univ. dipl. psih. S tem želimodvigati zavest o pomenu kvalitete in po-slanstva pedagoškega dela in zavest opomembnosti temeljnih vrlin kot osnov-nega pogoja za razvoj odličnosti. Z delav-nicami nameravamo nadaljevati v rednihpresledkih.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?Področje dela Sveta za izobraževanje jeskrb za vrhunsko medicino, če želite za»terciarnost« v najširšem smislu. V zvezi stem je potrebno v umirjenem dialoguopredeliti cilje, ki jih ima UKCL v priho-dnosti. V jeseni bomo o tem pripraviliokroglo mizo. Izobraževanju bi morali naklinikah nameniti večjo pozornost, ime-novati vodje izobraževanja in vodje spe-cializantov ter zagotoviti ustrezen in va-rovan čas za pedagoške aktivnosti. Po-membno bi bilo tudi jasno opredeliti ver-tikalne in horizontalne odgovornosti medpredstojniki, nacionalnimi koordinatorji,glavnimi in neposrednimi mentorji intransparentno urediti tudi nagrajevanjementorskega dela.


aktualno

Saša Kotar

Plače po novemKončno sprejeta vsa zakonodaja za uvlejavitev novega plačnega sistema

Nekoliko (že) nepotrpežljivi - zaradi dolgo-letnih pogajanj o novem plačnem sistemu -smo z velikim veseljem in odobravanjemsprejeli vse podpisane akte in smo v priča-kovanju novih, boljših plač. Vsi že nestrpnopričakujemo september, ko bomo dobili pr-vo plačo po novem. Takrat naj bi z avgu-stovsko plačo prejeli plačo po novem siste-mu plač v javnem sektorju, skupaj s porač-unom plače od 1. maja letos.

Prav zaradi številnih nejasnosti v zvezi z no-vimi plačami smo v sindikalni enoti Klinič-nega centra (SE KC) SDZNS 30. junija 2008organizirali razširjen sestanek z našimi čla-ni, (udeležba je bila pod pričakovanji, pa zanaše plače gre!), kjer so novosti plačnega si-stema predstavili: predsednica Jelka Mlakar,generalna sekretarka Flory Banovac inpravnik SDZNS Janez Turuk. Pojasnili so tu-di vse akte, ki opredeljujejo te novosti, natopa so pokazali tudi konkretne izračune zaposamezna delovna mesta (z ali brez napre-dovanj) ter odgovarjali na številnavprašanja.

DodatkiV Kolektivni pogodbi za javni sektor so na-vedeni tudi dodatki, ki so vezani na pogojedela: dodatek za delovno dobo, dodatki zadelo v manj ugodnem delovnem času (delov izmenah, nedeljsko delo, praznično, noč-no, za delo preko polnega delovnega časa,delo v dežurstvu…), nekateri dodatki za ne-varnost in posebne obremenitve, dodatekza mentorstvo…

Plačilni razrediAneks h kolektivni pogodbi za zaposlene vzdravstveni negi je podlaga za razporejanjein določitev plačilnega razreda delovnihmest in nazivov. Za diplomirane medicinskesestre je sedaj opredeljeno več plačilnih ra-

zredov, po enakem sistemu, kot je do sedajveljalo že za SMS ali VMS (glede na zahtev-nost del - od DMS v negovalni enoti doDMS v intenzivni terapiji III, s tem pa posle-dično tudi višji plačilni razred). Do sedaj jeDMS, ne glede na delovno mesto in zahtev-nost del, imela za izhodišče količnik 3,25. Zabolničarje in srednje medicinske sestre pa jesistem plačilnih razredov ohranjen podo-bno, kot je že bilo v sedanji sistemizaciji (odSMS v ambulanti do intenzivne terapije III).Po novem osnova za izhodišče ne bo količ-nik delovnega mesta posameznega delov-nega mesta, ampak bo to plačilni razred,kot to opredeljuje Zakon o sistemu plač vjavnem sektorju in omenjeni aneks.

Aneks k pogodbi o zaposlitviVsi zaposleni v zdravstveni negi (kot tudivsi ostali zaposleni v UKC Ljubljana) bomo(najverjetneje) do 10. avgusta 2008 prejeliv podpis aneks k že obstoječi pogodbi o za-poslitvi. Tega NE SAMO PODPIŠITE, AMPAKGA TUDI NATANČNO PREBERITE! Vsebovalbo vse potrebne podatke oz. obračun plačpo novem, prevedbo »dosedanje« plače vnov plačni sistem, dodatke, ki pripadajoposamezniku glede na posebne pogoje de-la. Navedeni bodo podatki, kako se bo po-stopno zviševala plača do ciljnega plačilne-ga razreda, ki ga bomo dosegli 10.03.2010,vseboval pa bo tudi pravni poduk, ki pove,koliko časa imamo za morebitno pritožbo.V osnovno plačo po novem plačnem siste-mu so za zaposlene v zdravstveni negi za-jeti naslednji dodatki: dodatek za zdrav-stveno nego, korekcijski dodatek, dodatekza povečan vpliv delovnega okolja in doda-tek za posebne odgovornosti in obremeni-tve. Pri prevedbi plače bodo upoštevanatudi posameznikova napredovanja, ki jih jezaposleni dosegel do uveljavitve novegaplačnega sistema.

Torej - aneks k pogodbi o zaposlitvi moravsak posameznik natančno prebrati! Če se zvsem navedenim strinjate, ga podpišite invrnite en podpisan izvod v kadrovskoslužbo. Če ne, pa opozarjam na pomem-bnost pravnega poduka. S tem prehod in iz-plačilo nove plače ne bo zadržano, samonaknadno se bo ugotavljala morebitna ne-pravilnost v aneksu, v primeru, da bodougotovili napako, pa bo narejen poračunplače za nazaj.

NapredovanjaPomembna novost je tudi, da bomo po no-vem lahko napredovali na delovnem mestuza 10 plačilnih razredov (do sedaj smo lah-ko napredovali samo za 5). Vsak zaposlenibo vsako leto ocenjen na podlagi ocenjeval-nega lista, nadrejeni oz. odgovorna osebabo morala s posameznikom opraviti indivi-dualni razgovor in ga oceniti. Napredovanjebo mogoče vsaka tri leta, in to v primeru, daposameznik doseže določeno število točk,kot jo določa Uredba o napredovanju javnihuslužbencev v plačne razrede.

V primeru nejasnosti, vprašanj v zvezi zaneksom k pogodbi o zaposlitvi ali plačnimsistemom... se lahko člani Sindikata delav-cev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS), SEKlinični center, za pomoč obrnete name(int. 22-28) ali pokličete Sindikat delavcev vzdravstveni negi, Metelkova 15, Ljubljana(01/ 439 40 30), kjer boste s pravno pomo-čjo razrešili nejasnosti.

Vse zakonske in podzakonske akte, ki se na-našajo na plačni sistem v javnem sektorju,lahko preberete na naši spletni stranihttp://www.sdzns.si, vključno z našim Ane-ksom h Kolektivni pogodbi za zaposlene vzdravstveni negi.

Po šestih letih smo sindikati javnega sektorja 5. junija 2008 podpisali Kolektivno pogodbo za javni sektor in11. junija 2008 še Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi. S temi akti so bili izpolnjenipogoji za vzpostavitev in uveljavitev novega plačnega sistema.


aktualno

Jelka Poljanšek

Kaj za zdravstvene administratorjepomeni uvedba novega plačnega sistema

Obe razpravi, tako tista, ki je bila 18. 04. 2008, kot tudi tista, ki jepotekala 16. 06. 2008, je vodila gospa Nevenka Babačič, vodjaadministracije travmatoloških ambulant. Na prvem posvetu(18.04. 2008), ki se ga je udeležilo preko 100 udeležencev, nam jeBojan Peršl, tajnik sindikata UKC, ki je neposredno sodeloval pripogajanjih glede uvedbe novega plačnega sistema, podrobnejepredstavil potek pogajanj in nekatere dosežke pogajalskih skupin..

Eno osnovnih načel novega plačnega sistema naj bi bila odpravaplačnih nesorazmerij na vseh področju javne uprave, s tem daje pričakovati tudi dvig plač zaposlenih v zdravstveni administra-ciji, saj naj bi zdravstvo poleg kulture in sociale iz tega naslovanajveč pridobilo. Posebej je izpostavil pomembnost januarskegadogovora med sindikati in vlado, ki zaposlenim zagotavlja po-račun od 01. maja 2008, v primeru da bo uvedba novegaplačnega sistema kasnejša.

Vsi prisotni, ki so se vključili v razpravo, so bili mnenja, da je pokliczdravstvenega administratorja (oziroma sedanjih pisarniških refe-rentov) premalo cenjen in premalo vrednoten. Zato je nujno, današ prispevek primerno ovrednotijo. Administratorji v zdravstvunamreč neposredno delamo s pacienti, zato potrebujemo dodatnaznanja, ki si jih lahko pridobimo, če želimo kvalitetno opravljatisvoje delo, z internim izobraževanjem v okviru ustanove, da o na-logah, ki jih moramo opravljati, ne izgubljamo nepotrebnih besed.Vse to in še več je razvidno iz našega opisa del in nalog po posa-meznih klinikah. Izraženo je bilo nezadovoljstvo z dosedanjimnagrajevanjem in z obstoječim sistemom plač, saj bi radi, dase končno uredi status zdravstvene administracije. S sklepi te-ga sestanka smo seznanili naše vodstvo UKC Ljubljana in tudi Mi-nistrstvo za javno upravo ter Ministrstvo za zdravje.

Posveta, ki je bil 16. 06. 2008, sta se poleg zdravstvenih admini-stratorjev UKC ( preko 80 udeležencev) udeležila g. Matija Cevc,dr. med., predsednik sindikata UKC, in g. Bojan Peršl , tajnik sin-dikata UKC. Namen tega srečanja je bil seznanitev s podpisanoKolektivno pogodbo ter doseženimi rezultati naših pogajalskihskupin pri pogajanjih z vlado.V okviru administracije so na novo v plačilne razrede uvrstili de-

lovno mesto zdravstvenega administratorja 1, 2 in 3, ki ga dose-danji plačilni razredi niso poznali ( to so nova tri delovna mesta)in se nanašajo zgolj na delo v zdravstvu. Zdravstveni admini-

stratorji bodo po novem uvrščeni od 17. do 19. plačilnegarazreda (sedaj od 13. do 16.) Naš tarifni razred pa bo glede na vsanaša dosedanja napredovanja ustrezno višji.Zahtevi po uvrstitvi zdravstvenih administratorjev v »E« tarifnoskupino ni bilo ugodeno. Zato smo še naprej uvrščeni v tarifnoskupino »J«.

Prav tako nismo uspeli z zahtevo po izenačitvi tarifnih razredov zmedicinskim kadrom s V. stopnjo šolske izobrazbe, to je, da biprav tako imeli začetno izhodiščno skupino 19. plačilni razred. Minamreč pričnemo s 17. in končamo z 19. plačilnim razredom.Bistvena novost je tudi v tem, da bo ocenjeno delovno mesto, ta-ko da bodo tudi delavke, ki sicer nimajo 5. stopnje izobrazbe, de-lajo pa na takem delovnem mestu, imele možnost napredovanja,ki ga do sedaj niso imele.

Kratkemu pregledu doseženih rezultatov pogajanj pa je sledilaugotovitev, da je bil narejen določen premik na zgoraj omenje-nem področju, za kar gre zahvala predvsem vztrajnim in zavzetimpogajalcem naše pogajalske skupine.

S podpisom Kolektivne pogodbe pa je v bistvu narejen šele prvikorak, kajti neposredno delo v delovnih okoljih nas šele čaka.Ta del usklajevanja bo še trši in bo po vsej verjetnosti sprožil do-datni val nezadovoljstva med zaposlenimi, kajti to bo nov načinovrednotenja našega dela. Da pa ne bi prihajalo do dodatnih ne-jasnosti na tem področju, naj bi poskrbel tudi naš sindikat oziro-ma naši sindikalni zaupniki, ki naj bi s svojimi posebej usposoblje-nimi poverjeniki bdeli nad samim uvrščanjem delovnih mest vplačilne razrede. Hkrati pa naj bi bili usposobljeni dajati tudiustrezna pojasnila (tako v zvezi z razvrščanjem v plačilne razredekot tudi v zvezi s samo kolektivno pogodbo). Z ustreznim uspo-sabljanjem sindikalnih poverjenikov bo sindikat UKC pričel takoj,kajti ustrezne službe bodo na podlagi novo - izdelanih tabeldelovnih mest opravile prevedbo dosedanjih tarifnih razre-dov na nov plačni sistem.

Anekse k pogodbam o zaposlitvi glede na novo kolektivno pogod-bo naj bi dobili v podpis avgusta letos, s tem da naj bi bili osebnidohodki po novem plačnem sistemu izplačani že v mesecu sep-tembru letos (z veljavnostjo od 01.05. 2008).

Nadaljevanjena strani 9

Zdravstveni administratorji, zaposleni v UKC, smo se letošnjo pomlad organizirali in sestali na dveh posvetih,ki sta bila zelo dobro obiskana tudi zaradi obravnavane tematike. Na obeh posvetih naj bi se seznanili s KO-LEKTIVNO POGODBO ZA ZAPOSLENE V JAVNEM SEKTORJU in zlasti poudarili razvrščanje zaposlenih v plač-ilne razrede za administrativni kader v zdravstvu.


Biserka Marolt Meden

Svet pacientovUniverzitetni klinični center Ljubljana je verjetno pr-va slovenska bolnišnica, ki je ustanovila posebno po-svetovalno telo, v katerem so predstavniki pacientov.

Od leve proti desni: novinarka Tadeja Lampret, Marija Kosem, Vlasta

Gjura Kaloper, Marjana Mastinšek Šuštar, Elizabeta Bobnar Najžer,

Olga Zorman in Danica Lindič.

Po besedah generalne direktorice mag. Darinka Miklavčič, univ. dipl.ekon. so se za takšen korak odločili že lani, ko so pripravljali strateškeusmeritve za srednjeročni razvoj UKC Ljubljana in so zato ustanovitevtega posvetovalnega telesa opredelili v letošnjem poslovnem načrtu.UKC Ljubljana namreč dejansko želi povečati odprtost UKC Ljubljana inizboljšati partnerski odnos s pacienti. Da bi povečali sodelovanje zdruštvi pacientov in društvi, ki delajo v dobro pacientov je maja letosUKC Ljubljana že organiziral dan odprtih vrat ( 6. maja 2008), kot prvikorak k zastavljenemu cilju.

K sodelovanju so povabili več kot 100 društev, združenj, zvez in usta-nov, ki delujejo na področju zdravstva oziroma zdravja v širši ljubljan-ski regiji. Na povabilo se jih je odzvalo več kot petdeset. Ugotovili so,da tudi organizirani pacienti in drugi pozdravljajo ustanovitev Svetapacientov in si tudi oni želijo več sodelovanja in skupnih prizadevanjza izboljšanje kakovosti oskrbe pacientov v UKC Ljubljana. Želijo si večsodelovanja tako na področju preventive, zdravljenja, izboljšanja kako-vosti bivanja v bolnišnici in drugih zavodih ter na področju drugih ak-tivnostih v dobro pacientov (zbiranje donacij za nakup opreme, orga-niziranje različnih predavanj, ipd.)

Ustanovitev Sveta pacientov kot posvetovalnega telesa vodstva UKCLjubljana je torej samo drugi korak k skupnemu cilju - izboljšanjupartnerskega sodelovanja s pacienti. Vodstvo UKC si želi, da bi Svetpacientov postal sogovornik vodstva UKC Ljubljana pri ključnih odloči-tvah UKC Ljubljana, ki so vezane na kakovost bivanja in oskrbe v UKCLjubljana. "Pričakujemo, da nas boste opozarjali na tiste stvari, ki jih miniti ne opazimo, vas pa motijo," je Svet pacientov nagovorila strokov-na direktorica prof. dr. Saša Markovič, dr. med., višja svetnica.

»Vsi v UKC Ljubljana s želimo izboljšali celotno oskrbo pacientov, da bise pri nas dobro počutili«, je dodala glavna medicinska sestra Erna KosGrabnar.

Na konstitutivni seji je vodstvo UKC Ljubljana predstavilo celovito skrbza varnost pacientov v UKC Ljubljana. Predlagali so tudi, naj bi Svet pa-cientov med drugim obravnaval tudi ustreznost ureditve obiskovanjapacientov v UKC Ljubljana, se celovito seznanil z bolniško prehrano, po-magal oblikovati ustrezne informacije (zloženke, knjižice) za paciente tersodeloval pri pripravi vprašanj v anketnih vprašalnikih za paciente. Članice Sveta pacientov pa so predlagale, da v svoj program uvrstijo vseteme, ki bodo prispevale k bolj kakovostni obravnavi bolnikov. Opozori-le so na nujnost, da je korist za paciente vedno v ospredju, ter na pone-kod predolge čakalne dobe in na pomanjkanje zdravnikov na posame-znih področjih. Izrazile so zadovoljstvo, da bodo lahko sodelovale z vod-stvom UKC Ljubljana pri reševanju za nekatere na videz majhnih, a zapaciente pomembnih vprašanjih. K sodelovanju bodo povabile vsa zain-teresirana društva, saj so prepričane, da je v društvih veliko pozitivneenergije in pripravljenosti za izboljšanje zdravstvene oskrbe pacientov.Po skupni seji vodstva in Sveta pacientov je v nadaljevanju zasedal Svetpacientov brez medijev in vodstva UKC Ljubljana in izvolili so predsed-nico Vlasto Gjuro Kaloper in sekretarko Elizabeto Bobnar Najžer.

aktualno

Svet pacientov bo v letu 2008/09 deloval v naslednji sestavi:Zveza kroničnih pacientov : Vlasta Gjura Kaloper Zveza kroničnih pacientov : ime še ni znanoDruštvo onkoloških bolnikov Slovenije : Danica LindičDruštvo za zdravje srca in ožilja Slovenije : Elizabeta Bobnar NajžerDruštvo Liga proti epilepsiji Slovenije : Marjana Mastinšek ŠuštarDruštvo ledvičnih bolnikov Ljubljana : Olga Zorman Društvo Transplant : Marija Kosem

Kaj je torej Svet pacientov?Svet pacientov sestavljajo pacienti oziroma izjemoma zastopnikipacientov ( ko gre za otroke) - predstavniki društev združenj, zvez,ustanov in zainteresirani posamezniki. Vodstvo UKC Ljubljana jepripravilo seznam delegantov, ki delegirajo svoje predstavnike napodlagi podatkov o velikosti populacije z določenimi obolenji, kigravitira v UKC Ljubljana s poudarkom na terciarni obravnavi. Za-to, da bi zajeli čim širši krog pacientov, so se odločili, da zaprosi-jo Zvezo kroničnih pacientov, da predlaga dva predstavnika. Osta-li člani pa so iz Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Društvaonkoloških bolnikov Slovenije, Društva Liga proti epilepsiji Slove-nije, Društva ledvičnih bolnikov Ljubljana in Društva Transplant.Delo Sveta pacientov je prostovoljno, neplačano in praviloma jav-no. Sestankov se udeležuje vodstvo UKC Ljubljana oziroma doda-tno vabljeni glede na obravnavano problematiko

Foto

: Jol

anda

Kof

ol


aktualno

mag. Majda Može

Uvajanje letnih pogovorov

V želji, da bi poudarili pomembnost doseda-njega dela zaposlenih v UKC, njihovih ciljevin načrtov za prihodnost, se UKC zavedapomena uveljavitve standarda t.i. »vlaganjav ljudi«. Ta standard namreč temelji na ra-zvoju posameznika in pomeni merljivo kva-liteto opravljenega dela ter predstavlja okvirza načrtovanje razvoja zaposlenih. Načrto-vanje poklicne poti zaposlenih v UKC po-meni razvojni proces, s katerim spodbuja-mo strokovni in osebnostni razvoj posame-znika, hkrati pa tudi razvoj najobetavnejšihdelavcev. Ob tem vedno bolj prepoznavamopomen ustrezne organizacijske kulture inklime, ki imata temeljno in odločujočo vlo-go ter vplivata na uspešnost poslovanja za-voda UKC. V ta namen so 12. maja 2008 or-ganizirali predstavitev projekta Uvajanje le-tnih pogovorov z zaposlenimi v UKC. Zuna-nja strokovnjakinja, specializirana za podro-čje razvoja kadrov in sistema letnih pogo-vorov, gospa Nataša Čebulj, Goltta Nova,d.o.o., Ljubljana, je predstavila izhodišča si-stema letnih pogovorov. Na osnovi izkušenjje podala praktične napotke za izvedbo po-govorov in jih podkrepila z odlomki iz fil-mov o sistemskem vodenju letnih pogovo-rov. Predstavitev je bila namenjena vodil-nim in vodstvenim delavcem v UKC, ki sopredvideni za prvo in drugo fazo uvajanjaletnih pogovorov z zaposlenimi.

Poudarjeno je bilo, da je letni pogovorz zaposlenimi eno najstarejših orodijupravljanja podjetja in postaja ključnielement uspešnega vodenja. Je namrečosnova za ocenjevanje uspešnosti pri delu,za načrtovanje nadaljevanja razvoja in izo-braževanja ter osnova za graditev poklicnepoti zaposlenih. V tem pogovoru naj bi vsaksodelavec izvedel od svojega neposrednonadrejenega, ali je ta zadovoljen z njegovimdelom, kaj od njega pričakuje in kako lahko

v prihodnosti doseže še boljše rezultate. Le-tni pogovor, eden od elementov vodenja,daje pozitivne učinek le tedaj, kadar vplivana ravnanje sodelavca v prihodnosti inhkrati pomaga vodji pri njegovem usmerja-nju, kontroliranju in motiviranju. Sodobniletni pogovori ne ponujajo le odgovorov nato, kaj od zaposlenega pričakujemo, ampakmu ponujajo tudi predloge, kako lahko touresniči. Pomembno je, da letni pogovorpostane tehnika vodenja in ne le admini-strativno orodje pri delu.

Na predstavitvi je bilo posebej poudarjeno,da so za samo izvedbo letnega pogovoraodgovorni vodje, neposredno nadrejeni so-delavcu v pogovoru, v skladu z veljavno or-ganizacijsko strukturo zavoda in nivoja po-ročanja. Pogovori potekajo zaporedno, hie-rarhično, od vrha navzdol. Na ta način jezagotovljena usklajenost dogovorjenih ci-ljev s poslovno politiko zavoda. Služba zaizobraževanje in razvoj kadrov bo organiza-

cijsko in koordinacijsko vodila izvedbo le-tnih pogovorov. Pripravila je tudi celotniprojekt. Izvajanje letnih pogovorov bo pote-kalo postopno, po hierarhičnih nivojih infazah. Vsak udeleženec v postopku pogovo-ra bo predhodno prejel vse potrebno gradi-vo, t.i. referenčne dokumente, to so: Priroč-nik za delo, Informacije in navodila za vodje,Informacije in navodila za sodelavce ter vsepotrebne obrazce (Vabilo na letni pogovor,Priprava sodelavca (vodje) na letni pogovor,Zapis o opravljenem pogovoru in Načrt zanaslednje obdobje).

Projekt Letni pogovori z zaposlenimi v UKCbo imel v začetni fazi izključno motivacijskoobliko za delo in bo razvojno naravnan.

Gradivo iz predstavitve projekta Uvajanjeletnih pogovorov z zaposlenimi (12. 5.2008) si je mogoče ogledati na spletni stra-ni http://www.intranet.kclj.si/

Ena ključnih aktivnosti graditve razvoja sistema upravljanja s človeškimi viri v procesu HRM – Humen Reso-urce managment v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je projekt Uvajanje letnih pogovorov z zaposle-nimi v UKC.

nadaljevanje s strani 7Na tem sestanku smo tudi ugotovili, da bi lahko dosegli bistveno več, če bi se pra-vočasno in bolj zavzeto organizirali in vključili v razpravo o kolektivni pogodbi. Respa je tudi, da nas povezuje niz vprašanj, ki bi jih bilo potrebno izpostaviti in dosečidoločen dogovor oziroma premik. V ta namen je bila na tem posvetu podana pobu-da za obuditev konference nemedicinskega kadra v okviru UKC oziroma o ustanovi-tvi sindikalne skupine zdravstvene administracije v UKC. Predlog o ustanovitvi sin-dikalne skupine zdravstvene administracije je bil soglasno podprt. Odbor sindikalneskupine zdravstvene administracije, ki ga sestavljajo: Nevenka Babačič, JadrankaUrač, Ida Žerovnik, Irena Bajec, Veronika Mirtič ter Jelka Poljanšek, se bo sestal v čimkrajšem času in izdelal predlog prioritetnih nalog na področju dela zdravstveneadministracije.

Kolegice, potrudimo se, da bomo s svojim vzgledom potrdile, da smo vrednezaupanja!

Kaj za zdravstvene administratorjepomeni uvedba novega plačnega sistema


predstavljamo

mag. Emil Žagar, dipl. ekon., vodja službe

Služba za pogodbene odnose

Z uvodnimi vprašanji smo le na kratkospomnili na nekaj področij, ki jih pokrivaSlužba za pogodbene odnose z ZZZS inrazvoj sistema SPP (v nadaljevanjuSlužba za pogodbene odnose z ZZZS). Iznjih je mogoče v grobem razbrati njenpomen. V nadaljevanju pa nekaj več o de-lu te službe.

Sistem financiranja v zdravstvu je zaple-ten in ima določene zakonitosti. Vsako le-to sprejmejo splošni dogovor in zatem šepodročne dogovore. Za UKC Ljubljana je

najpomembnejši Področni dogovor zabolnišnice. Na osnovi omenjenih doku-mentov vsako leto pripravijo pogodbo zZZZS. Poleg same pogodbe je potrebnopripraviti tudi vse priloge. Podpisani po-godbi običajno sledijo še aneksi, zadnjaleta pa tudi pogodbe za izvajanje enkra-tnih programov.

V širše področje pogodbenih odnosov zZZZS, ki jih pokriva Služba za pogodbene.odnose z ZZZS, pa poleg same pogodbe,prilog, aneksov ipd. sodijo tudi:

priprava navodil za administrativnoobravnavo bolnikov v UKC Ljubljana, ko-ordinacija vseh (rednih in izrednih) nad-zorov, mesečno preverjanje nepravilnorazvrščenih SPP, izračun kalkulacij zdrav-stvenih storitev v UKC Ljubljana, sprem-ljanje sprememb ordinacijskih časov inčakalnih dob, zbiranje podatkov in izdela-va letnih poročil za terciarne dejavnostiUKC Ljubljana, zbiranje in spremljanjepodatkov iz čakalnih knjig, zbiranje, pre-gledovanje in svetovanje pri predlogihširitev in novih zdravstvenih programov,

Ali ste kdaj pomislili, kaj vse zajema več kot 300 milijonov evrov težka pogodba z ZZZS, na osnovi katere fi-nancirajo UKC Ljubljana? Koliko dela je vloženega v nekaj centimetrov debelo gradivo izračunov kalkulacij zatransplantacije? Kako obsežna so nenehno spreminjajoča se navodila za zdravstveno obravnavo bolnikov in ko-liko dela je vloženega v njihovo nenehno dopolnjevanje? Koliko znanja in izkušenj je potrebnih za sodelovanjepri vseh nadzorih ZZZS, ki jih opravijo v UKC, ter za svetovanje in pripravo morebitnih ugovorov na zapisnikenadzorov? Koliko dela opravijo, ko zbirajo, preverjajo in posredujejo vsa poročila, ki jih dobijo od vseh oddel-kov UKC Ljubljana in podatke nato posredujejo ZZZS? Ali pa, ko zbirajo vse predloge širitev, pregledujejo nji-hove vsebine ter predloge za njihove dopolnitve?

Foto

: Bise

rka

Mar

olt M

eden


predstavljamo

z ZZZS in razvoj sistema SPP

priprava rednih in izrednih poročil, anketipd. za ZZZS…

S Službo za planiranje, kontroling in po-slovno informiranje sodelujemo tudi pripripravi:izdelave zahtevnejših analiz in izračunovter simulacij za pripravo predlogov UKCLjubljana za ustrezna prestrukturiranja,spremembe standardov, širitve dejavno-sti, pri pripravi delovnih programov, po-slovnih načrtov ter poslovnih poročil naprihodkovni strani.

Sodelujemo pa tudi v strokovnih delov-nih skupinah, kot so npr.: skupina za ure-ditev arhiva v UKC Ljubljana, skupina zareorganizacijo dela v operacijskem blokuali pa skupina za izračun terciarnihstroškov pri pedagoškem delu.

V zdravstvu se v zadnjih letih srečujemoz vse večjim razkorakom med vse večjimipotrebami po zdravstvenih storitvah naeni strani ter z omejenimi sredstvi, ki nezmorejo zadostiti vsem potrebam, nadrugi strani. Zato so pogajanja za novasredstva med pogodbenimi partnerji ve-dno bolj zahtevna in naporna. V zadnjemletu se je postopek prijavljanja širitev ob-stoječih in novih zdravstvenih programovprecej standardiziral. V želji po zagotovi-tvi prepotrebnih dodatnih sredstev smo spomočjo izkušenih svetovalcev generalnedirektorice pripravili ustrezen obrazecširitev, na katerem so pripravili svoje pre-dloge klinični oddelki UKC Ljubljana, ki soželeli prijaviti širitve dejavnosti. Pri na-stajanju ustrezne vsebine predlogov imaše zlasti veliko zaslug gospa KsenijaŠeverkar, univ. dipl. ekon., ki tudi sicer ve-liko prispeva k delovanju Službe za po-godbene odnose z ZZZS.

V Službi za pogodbene odnose z ZZZS vseleto zbiramo in urejamo vse predloge zanove dejavnosti in za širitve že obstoječih.

Služba tudi tesno sodeluje s svetovalkostrokovne direktorice, z gospo Jano Wahl,dr. med. , ki je zadolžena za razvoj SPP-jev.

Glede na vsa sredstva, ki so bila na voljoza širitve dejavnosti in za nove programev Sloveniji, se je izkazalo, da naš trud nibil zaman. Vendar odobrena sredstva šezdaleč ne zadoščajo za vse naše potrebe.Način, oblika in vsebina naših predlogovpa so vzbudili zanimanje tudi drugihzdravstvenih zavodov.

Ob sodelovanju vseh v UKC Ljubljana si vSlužbi za pogodbene odnose z ZZZS priza-devamo tudi za posodobitev seznamazdravstvenih storitev v specialistični am-bulantni dejavnosti (t.i. Zelene knjige). Šte-vilni normativi v Zeleni knjigi so v 25-ih le-

tih postali povsem neživljenjski in preskro-mni za korektno in zadovoljivo financira-nje specialistične ambulantne dejavnosti.Tako so v zadnjem letu nastali številni pre-dlogi sprememb časovnih normativov ob-stoječih storitev ter predlogi novih stori-tev, ki jih legendarna Zelena knjiga ne pre-more. Postopek zbiranja novih predlogovpoteka vse leto. Vse predloge, ki so prispe-li do junija, smo posredovali na ZZZS, kjerso nam dolžni odgovoriti do konca leta.Tudi ZZZS priznava, da so spremembe naambulantnem specialističnem področjunujne in da smo z našimi aktivnostmi natem področju na pravi poti.

Če torej še niste uspeli pripraviti vašihpredlogov dopolnjevanja posameznihstoritev, je še vedno čas, da to storite.

Zaposleni v Službi za pogodbene odnose z ZZZS in razvoj sistema SPP

vodja službe, poročila terciarne dejavnosti, širitve zdravstvenih dejavnostimag. Emil Žagar, dipl. ekon., 12-51

pogodba z ZZZS, delovni program, prihodki ZZZSDragica Berginc, univ. dipl. ekon. 32-60

zdravstvena navodila, nadzori nad obračunom zdravstvenih storitev, mesečnopreverjanje nepravilno razvrščenih SPP, predlogi novih zdravstvenih storitevJelena Milić, univ. dipl. org. dela 25-71

kalkulacije zdravstvenih storitev, Milena Kremenšek-Štucin, univ. dipl. ekon. 26-71

čakalne knjige, priloge pogodbe (ordinacijski časi, čakalne dobe…)Janja Zomer, univ. dipl. ekon. (na porodniškem dopustu) 38-49

V sestavi Službe za pogodbene odnose z ZZZS in razvoj sistema SPP pa je tudipreostali del centralne sprejemne pisarne, ki skrbi za prijavljanje tujcev, trezor inmatične knjige. Zaposlene v Centralni sprejemni pisarni:

Lucija Babnik 34-25, Judita Pervanje 36-22, Marjetica Vidmar-Shaker 53-61, Marija Gorjup21-61


predstavljamo

Dr. Zlatko Fras, dr. med.Strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana

Vizija Interne klinike je ostati in se razvijatikot vrhunska sodobna zdravstvena institu-cija, ki bo po ponudbi in strokovnem znanjuna področjih interne medicine enakovrednapodobnim ustanovam v razvitem svetu. Ce-lotno področje delovanja Interne klinikemora biti pregledno in v vsakem trenutkuodprto in dostopno javnosti.

Nekateri poudarki iz programske strategijepo področjih dela

Klinično delo: skrajševanje čakalnih dob, tesnejše sodelo-vanje in povezovanje internističnih oddelkovin služb med seboj ter z drugimi strokovnimienotami UKC Ljubljana, intenziviranje in ka-kovostno izboljševanje dela konzilijev in or-ganizacija rednih strokovnih (interdiscipli-narnih) srečevanj tistih specialnosti, ki sode-lujejo pri obravnavi naših bolnikov, projektformalizacije tesnejšega sodelovanja različ-nih strok v smislu horizontalnega povezova-nja znotraj UKC Ljubljana, boljše in tesnejšesodelovanje z osnovno zdravstveno dejav-nostjo - oblikovanje dogovorjenih protoko-lov napotovanja ter zagotavljanje boljšihmožnosti za konzultacije s specialisti interni-sti – konzultanti, lastni epidemiološki po-datki - vzpostavitev stalnega sodelovanja inizmenjave informacij z ustanovami, ki so vSloveniji pooblaščene za zbiranje in obdela-vo teh podatkov (Inštitut za varovanjezdravja, Katedra za javno zdravje MFL, idr.), vsrednjeročni perspektivi pa vzpostavitevstalnega centra (službe) za epidemiologijo.

Podiplomsko usposabljanje IK ima na nacionalni ravni pooblastilo zaizvajanje celotnega programa specializacij

iz interne medicine, gastroenterologije, he-matologije, nefrologije in revmatologije. Prisvojem delu bo vodstvena struktura IK v so-delovanju s strokovnim vodstvom UKC Lju-bljana v bodoče uveljavljali načela, ki jih jesprejel Svet za izobraževanje UKC Ljubljana.

Znanstveno-raziskovalno deloIK bo na področju znanstveno-raziskoval-nega dela delovala bolj povezano, tako vsmislu povezovanja navznoter, kot tudi na-vzven. Slednje je še izrazito pomembno vsmislu prizadevanj za pridobivanje zuna-njih, mednarodnih virov, npr. sredstev iz ra-zličnih skladov EU in seveda tudi kliničnihraziskav. Pri tem bomo pobudniki za inten-zivnejše sodelovanje z za to področje za-dolženimi obstoječimi službami UKC Lju-bljana, pa tudi z različnimi agencijami (vSloveniji in v tujini), ki nam lahko ponudijoustrezno pomoč.

Organizacija dela Zaposlene bomo spodbujali k predlogom zaspremembe, ki bodo temeljili na z dokazipodprtih argumentih ter pozitivnih, dobrihmodelih in izkušnjah iz drugih držav. Z do-govorom o drugačni razporeditvi dnevnegadelovnega časa bomo znatno vplivali na (iz-boljšanje) uspešnost in učinkovitost dela terzadovoljstvo zaposlenih.

KakovostIK si bo prizadevala, da bodo zaposleni stro-kovnjaki tudi v bodoče skupaj z ustreznimistrokovnimi združenji pripravljali in poso-dabljali smernice za obravnavo vseh tistihbolezni, ki sodijo v okvir njihovih strokovnihdejavnosti. Vsaka strokovna enota IK morapripraviti predlog lastnega nabora profila

kazalnikov kakovosti, sledilo bo usklajevanjele-teh na ravni celotne klinike, ter uvedbanjihovega spremljanja pri vsakdanjem delu.

Kadrovski viriZa vsa področja zdravstvene oskrbe/dejav-nosti si bomo prizadevali za zagotavljanjeustrezne kadrovske podpore. Človeški virimorajo biti zadostni po številu in kar najboljkakovostni, vodstvo pa si mora nenehnoprizadevati, da bi ustvarilo okolje, v katerembodo zaposleni zadovoljni. V obdobju rela-tivnega pomanjkanja zdravnikov na celo-tnem področju Republike Slovenije bomo vkar največji možni meri izkoristiti vse razpo-ložljive vire. Še zlasti gre tu za bolj učinko-vito organizacijo dela specializantov, oziro-ma vseh zdravnikov, ki so v UKC Ljubljanana usposabljanju.

Zagotavljali in izboljševali bomo pogoje zastalni strokovni razvoj zaposlenih.

Materialni, finančni viriMaterialni oziroma finančni viri za poslova-nje so zaradi izrazitega razhajanja med po-trebami in možnostmi nenehna tema zno-traj sistema zdravstvenega varstva, kakortudi znotraj institucij in med zdravstvenimidelavci samimi. Potrebno je najti kar naj-boljše ravnovesje med zagotavljanjem ne-odtujljivih pravic bolnikov do stalne zdrav-stvene oskrbe, dostopom do najsodobnejšihtehnologij in visoke kakovosti storitev.

Prizadevali si bomo za korektnejšo ocenosedanje realizacije (predvsem dosledno ko-diranju in vrednotenje obravnavanih SPP),zlasti pa težili k ustreznemu ovrednotenjunajtežjih, t.im. »terciarnih« primerov.

nadaljevanje na strani 14

Interna klinika predstavlja tako po obsegu dejavnosti, kot tudi po nivoju kakovosti storitev enega stebrov de-javnosti UKC Ljubljana. Gre za najbolj vrhunsko in vsebinsko celovito zaokroženo ustanovo za področje inter-ne medicine v državi, v kateri bomo na področjih klinične hospitalne in ambulantne dejavnosti tudi v priho-dnje ohranili koncept integralne obravnave internističnega bolnika, na ožjih strokovnih področjih pa se po-svečali obravnavi bolnikov z boleznimi, ki sodijo v okvir posamezne od vej interne medicine. V okviru Interneklinike poteka tudi vrhunska znanstveno raziskovalna in pedagoško izobraževalna dejavnost.


predstavljamo

Jožefa Hartman, dipl. m. s. Glavna medicinska sestra Klinike za otorinolaringologijoin cervikofacialno kirurgijo

Minilo je že 30 let, odkar sem kot študentka prvič prišla v Klinični cen-ter. Tako kot zdaj je tudi takrat primanjkovalo medicinskih sester.Zadnje leto študija sem bila štipendistka KC in razporedili so me na KOza nevrokirugijo. Kot pripravnica sem devet mesecev delala v CIT-u inspoznala, da ni enostavno pomagati ljudem v zelo kritičnih trenutkih.Primanjkovalo mi je strokovnega znanja, veliko sem razmišljala oodnosu do hudo bolnih ljudi. Življenja se še posebno oklepajo v težk-ih trenutkih in najdejo nenadejano moč za premagovanje ovir. Vsakapremagana preizkušnja v življenju prinese nova spoznanja in novevrednote. Delo na nevrokirurgiji me je veselilo in venomer sem prido-bivala nova znanja.

Ko sem se preselila v Kočevje, sem kar nekaj let krožila po oddaljenihvaseh kot patronažna medicinska sestra. Spoznavala sem, kako je, koprideš v varovančevo kuhinjo in ga motiviraš za zdrav način življenje.Ponovna selitev me je privedla v Otroški in šolski dispanzer vGrosupljem, kjer sem delovala predvsem na zdravstveno-vzgojnempodročju. Delo z novorojenčki, mladimi mamicami in šolarji mi jeprinašalo veliko zadovoljstva.

Leta 1998, ko je v Kliničnem centru ponovno zelo primanjkovalo med-icinskih sester, so se nekdanje sodelavke spomnile name in me vabile,naj se vrnem delat v bolnišnico. Zavestno sem se odločila za vrnitev vKlinični center in začela sem z delom na Kliniki za otorinolaringologi-jo in cervikofacialno kirurgijo. Po nekaj mesecih sem prevzela delooddelčne medicinske sestre na oddelku z onkološkimi pacienti.Zahtevne operacije obsežnih karcinomov na področju glave in vratuzaznamujejo paciente za vse življenje in jim spremenijo življenjskedejavnosti. Veliko sem se ukvarjala z učenjem pacientov, kako naj pooperacijskih posegih in po odpustu iz bolnišnice skrbijo zase. Če semhotela biti pri delu uspešna, sem morala sodelovati tudi s svojci bol-nikov. V tem obdobju sem se vpisala na Visoko šolo za zdravstvo, kjersem tudi diplomirala. V svoji diplomski nalogi sem z raziskavo prever-ila, če je moje zdravstveno-vzgojno delo prineslo kak napredek in vpli-valo na lažje vključevanje pacientov po operacijah v življenje doma.Vesela sem bila pozitivnega odziva pacientov in njihovih svojcev nadelo medicinskih sester. Začela sem sodelovati z Društvom laringek-tomiranih Slovenije, ki ima zelo pozitiven vpliv pri rehabilitaciji inponovni vključitvi operiranih rakavih pacientov v življenje.

Osebno življenje pa mi ni prizanašalo. Našo družino je zaznamovalatežka bolezen in sinova smrt. Zato vem, kaj v življenju pomembno,tako da mogoče lažje pomagam pacientom z rakom in se pogovarjam

z njihovimi svojci. Še vedno me zaboli, če vidim, da zdravstveni delav-ci opravljamo svoje delo brezosebno oziroma brez čustev. Imeti radsebe, spoštovati vsakogar in iskati dobro v vsakem in v vsaki stvari, jezame najbolj pomembno. Pomembno je, da medicinske sestre svojedelo opravljamo kvalitetno in profesionalno, zavedati pa se moramo,da prijazna beseda, iskren pogled in topel dotik roke včasih delajočudeže. Čeprav nas je medicinskih sester premalo, si moramo vzeti časin prisluhniti pacientu in njegovim svojcem. Vedeti moramo, da zau-panje med bolnikom, njegovimi svojci in medicinsko sestro prinašatisto več pri kakovostno opravljenemu delu.

Ko sem ob koncu leta 2005 nepričakovano in zelo na hitro začelaopravljati dela in naloge glavne medicinske sestre na Kliniki za otori-nolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, mi ni bilo lahko. Vzdravstveni negi je bilo veliko pomanjkanje medicinskih sester, šeposebej na oddelkih. Moj prvi cilj je bil povečati število zaposlenih vzdravstveni negi in z zmanjševanjem obremenitev in dvigovanjemzadovoljstva zaposlenih obdržati izoblikovane kadre na kliniki. Zdaj jesicer boljše, vendar pa vztrajno raste število pacientov, ki rabijo pomočmedicinskih sester pri življenjskih aktivnostih in potrebujejo vse boljzahtevno zdravstveno nego. Kakovostno in varno lahko delamo le zdovolj velikim številom primerno izobraženih kadrov. Izobrazbaprinaša samozavest, motiviranost in avtonomnost.

Danes na kliniki dela 24 diplomiranih medicinskih sester, 51zdravstvenih tehnikov in 8 bolničark. Med njimi jih je veliko z zelo spe-cialnimi znanji. Želim si, da bi to njihovo strokovnost tudi uradno priz-nali in prenašali na mlajše. Na kliniki je velik napredek na področjuhigiene in izobraževanja, za vse to se moram zahvaliti marljivim invztrajnim sodelavkam in sodelavcem. Veliko zaposlenih se dodatnoizobražuje ob delu, vse to pa bo dvignilo kakovost in razvoj napodročju zdravstvene nege. Z veseljem pohvalim vse zaposlene vzdravstveni negi na naši kliniki, saj pacienti v vprašalnikih zelo pozi-tivno ocenjujejo njihovo delo. Kljub zelo težkim pogojem ga opravlja-jo odgovorno in kvalitetno.

Pri strokovno-organizacijskem delu me čaka še veliko nalog, zaradifinančnega primanjkljaja v UKC Ljubljana pa tudi na poslovno-orga-nizacijskem področju. Želim si izboljšati odnose med zaposlenimi vzdravstveni negi, prav tako pa opozarjati, da so zdravstveni delavcisodelavci v zdravstvenem timu in da ima vsak svoje mesto pri pacien-tovi oskrbi.

nadaljevanje na strani 20

Želja, da bi pomagala ljudem, je v meni zorela od drugega razreda osnovne šole, ko sem tri tedne ležala naInfekcijski kliniki. Po opravljeni maturi na gimnaziji je tako bila izbira študija na Višji šoli za zdravstvo zameres enostavna.


in memoriam

prof. dr. Stane Repše

Prof. dr. Vladislav Pegan1935 - 2008

V soboto, 21. junija 2008, je mnogo prezgodajumrl prof. dr. Vladislav Pegan, upokojeni dol-goletni predstojnik Kliničnega oddelka za ab-dominalno kirurgijo.

Rodil se je 17. 06. 1935 v Ljubljani, diplomiralleta 1960 in 1969 postal specialist splošne ki-rurgije. Leta 1974 je postal vodja ambulan-tnega oddelka za splošno kirurgijo na Polikli-niki, leta 1977 pa vodja otroške abdominalnekirurgije. Leta 1977 je dosegel stopnjo dok-torja znanosti, leto kasneje je bil izvoljen zadocenta, naslednje leto pa je postal name-stnik predstojnika Kirurške gastroenterološkeklinike. Leta 1983 je postal izredni, leta 1989pa redni profesor kirurgije.

Po nenadni smrti takratnega predstojnika,prof. dr. Mitje Koviča (1987. leta), je bil izvo-ljen za predstojnika Kirurške gastroentero-loške klinike. Poln ustvarjalne energije se jekomaj 43-leten posvetil njenemu nadaljnje-mu razvoju. Zadal si je nalogo, da v takratniširši domovini že uveljavljeno kliniko uveljavitudi v mednarodnem prostoru. Pri tem so mupomagale izkušnje in znanstva, ki si jih je pri-dobil med izpopolnjevanji na tujem (Švedska,Nemčija, ZDA). Znal je motivirati sodelavce zausmeritve v posamezna področja abdominal-ne kirurgije, jih z avtoriteto predstojnika pod-piral in jim pri tem puščal ustvarjalno svobo-do. Oblikoval je transplantacijsko skupino inže 1988. leta začel s pripravami na transplan-

tacijo jeter. Njegov delež pri uvedbi trans-plantacije jeter v rutino (1998. leta) in privstopu Slovenije v Eurotransplant (leta 2000)je velik. Hitro je uvidel pomen laparoskopskekirurgije. Uvedel je laparoskopsko holecistek-tomijo in v naslednjih letih močno prispeval krazširitvi laparoskopskega načina operiranja.

Postopoma je prevzemal vse več pomembnihfunkcij. Tako je bil predsednik Sveta ZavodaKC (1987-1990), predsednik Slovenskegazdruženja za gastroenterologijo in hepatolo-gijo (1989-1996), predsednik novoustanov-ljenega Združenja za endoskopsko kirurgijoSlovenije (leta 1994). Leta 1992 je bil izbran zadirektorja Kirurških klinik KC. Z njemu lastnodiplomatsko spretnostjo in uglajenostjo jeuspešno usklajeval interese posameznih ki-rurških klinik. Na strokovno-organizacijskempodročju je bil dejaven član Kirurške sekcijeSZD, Gastroenterološke sekcije SZD in članUDKJ. V mednarodnih organizacijah je bil članNemškega kirurškega združenja, Mednaro-dnega združenja kirurgov in gastroenterolo-gov in ustanovni član Evropskega združenjaza urgentno kirurgijo. Njegovo mednarodnoudejstvovanje je doseglo vrhunec z organiza-cijo in izvedbo 1. kongresa HPB kirurgije Alpe-Adria (leta 1992) v Cankarjevem domu.

Vse obdobje je aktivno nastopal na domačihin mednarodnih strokovnih sestankih in kon-gresih, pogosto kot vabljeni predavatelj. Sam

in s sodelavci je objavil okrog 200 bibliograf-skih enot in sodeloval pri dveh učbenikih ki-rurgije. Bil je član uredniških odborov ActaChirurgica Iugoslavica, Hepatogastroentero-logy, Chirurgische Gastroenterologie, BulletinHPB in The European Journal of EmergencySurgery ter glavni urednik Endoskopske revi-je. Avstrijsko kirurško združenje ga je leta1999 imenovalo za svojega dopisnega člana.

V zadnjem delu mandata predstojnika klinič-nega oddelka se je vse bolj predajal delu vZdravniški zbornici Slovenije. Močno je vplivalna programe in vsebine novih šestletnih ki-rurških specializacij. ZZS ga je imenovala zapredstavnika Slovenije v European Board ofSurgery in za nacionalnega koordinatorjaspecializacije iz abdominalne kirurgije. Leta2000 je postal predsednik Odbora za strokov-no-medicinska vprašanja pri ZZS. Ko je bil le-ta 2004 izvoljen za predsednika Zdravniškezbornice Slovenije, se je po triinštiridesetih le-tih delovne dobe upokojil. Še vedno pa je radprihajal v UKC in na »svoj« oddelek, kjer je bilvedno dobrodošel kot prijatelj in svetovalec.

S prezgodnjo smrtjo profesorja dr. VladislavaPegana smo izgubili izjemnega človeka instrokovnjaka. Hvaležni smo za čas, ki smo galahko preživeli skupaj, še posebej pa za leta,ko je bil prof. dr. Vladislav Pegan naš pred-stojnik. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.

nadaljevanje s strani 12Na osnovi poznavanja stanja upravljanja z viri na področju ambulan-tne specialistične dejavnosti bo treba analizirati in bolje ovrednotitipredvsem ambulantne specialistične preglede, kjer trenutno financi-ranje pomembno zaostaja za dejanskimi stroški. Eden od temeljnihpogojev za uspešno finančno poslovanje Interne klinike kot celote,pa tudi njenih organizacijskih enot, so natančni, razumljivi in ažurnipodatki o tem, s kakšnimi sredstvi razpolaga. Le-to bo prispevalo kdejanskemu zagotavljanju formalne, statutarno opredeljene avtono-mije in odgovornosti izvajalcev (strokovnih enot) znotraj klinike.

Infrastruktura Strokovno vodstvo Interne klinike si bo prizadevalo za nujno poso-dobitev dotrajane opreme in uvajanje novih tehnologij, sočasno patudi za njihovo najboljšo izkoriščenost.

Vsaka od organizacijskih enot Interne klinike bo v skladu s skupnimiter strateškimi usmeritvami UKC Ljubljana kot celote in Interne kli-nike kot integralnega dela UKC Ljubljana izdelala lasten akcijski na-črt delovanja, v katerem bodo opredeljeni cilji, metode za njihovodoseganje in predvideni potrebni viri.

Foto

: Am

adej

Lah

Dr. Zlatko Fras, dr. med.


izobraževanje

mag. Vanja Kiswarday, defektologinja v Bolnišnični šoli OŠ Ledina

Spoštovanje je srcevzgoje in izobraževanja

Pirjo Tilus je predstavila mrežo finskih bolnišničnih šol ter smernicein dosežke razvojne prenove bolnišničnega šolstva na Finskem.Glavni cilji prenove so bili: izboljšati in razvijati metodiko bolnišni-čne pedagogike, poiskati najustreznejše načine vključevanja otrok,ki čakajo na hospitalno obravnavo in zaradi bolezni ali težav ne mo-rejo biti vključeni v matično šolo (to je pereč vseevropski problem!),izboljšati prehajanje med šolami ter s tem učencem omogočitiboljše možnosti vključevanja in enakopravnejšo udeležbo v šolskiskupnosti. Bolnišnično šolstvo so uspeli dvigniti na tako kvalitetnoraven, da omogoča dolgotrajno bolnim učencem največje dosega-nje učnih ciljev. Rezultat projekta je tudi spletna baza »dobrihpraks«, kjer lahko učitelji za svoje delo pridobijo koristne metodičnenapotke. V Tampereju smo obiskali Bolnišnično šolo »Koivikkopuistoschool«, ki jo vodi Riitta Launis, organizatorka kongresa. Nad šolo votroški bolnišnici smo bili očarani! Učilnice so prostorne, bogatoopremljene z učili in didaktičnimi materiali, ICT- in AV-sredstvi.Imajo kabinete za glasbo, tehniko, gospodinjstvo, šport… Imeli smopriložnost začutiti pomen misli, ki je vodilo finskega vzgojno-izo-braževalnega sistema: Spoštovanje je srce vzgoje in izobraževanja.

Dr. Tulla Tamminen, profesorica otroške psihiatrije na Univerzi vTampereju (tudi predsednica svetovnega združenja za mentalnozdravje otrok in predsednica evropske organizacije za otroško inmladostniško psihiatrijo), je poudarila terapevtsko soodvisnost inpotrebo po vzajemnem sodelovanju med psihiatri, psihologi in bol-nišničnimi učitelji ter defektologi. Psihične težave otrok naj bi se ve-dno bolj izražale kot učna neuspešnost oziroma neprilagojenost,zato bodo vedno bolj potrebni individualni in osebni pedagoški pri-stopi, oblikovani na osnovi smernic multidisciplinarnega terapevt-skega tima. Tudi dr. Tanveer Sandhu, raziskovalec in specialist

otroške in mladostniške psihiatrije, poudarja vedno večjo potrebopo medsebojnem sodelovanju in povezovanju med šolami in orga-nizacijami za mentalno zdravje otrok, kar lahko v veliki meri pripo-more k izboljšanju mentalnega zdravja otrok (v zaščitnem in stimu-lativnem smislu). To bi izboljšalo možnosti za zgodnje odkrivanjeotrok, ki potrebujejo pomoč, zagotovilo bolj celostno zastavljeno inzato učinkovitejše zdravljenje ter pripomoglo k zmanjševanju težavin preprečevanju nastajanja sekundarnih zapletov. Izpostavil je dej-stvo, da prav bolnišnični učitelji in specialni pedagogi najboljeobvladamo metode in pristope pri delu z otroki s posebnimi potre-bami, hkrati pa potrebujemo strokovno podporo in usmeritvezdravnikov, psihiatrov in psihologov, zato je pri obravnavi teh otroktemeljno dopolnjevanje in vzajemno interdisciplinarno delo. Šola jeprostor, kjer otrok preživi večino svojega aktivnega časa, zaradi če-sar je pomembno, da se v njej vzpostavi ugodne fizične, mentalnein emocionalne pogoje za razvoj.

Veliko pozornosti je pritegnil tudi nedavno zaključen Comeniusprojekt (http://www.hospitalteachers.eu/index.htm), katerega cilj jebil zbrati in oblikovati spletno zbirko gradiv, povezanih s temeljnimiznačilnostmi nekaterih težkih ali kroničnih bolezni, motenj oziromatežav, njihovih kliničnih slik in predvsem posebnih vzgojno-izo-braževalnih potreb, ki jih imajo zaradi njih dolgotrajno bolni učen-ci. Glavni namen projekta je bil učencem in učiteljem olajšati pro-ces ponovne vključitve v matično šolo. Zbrane informacije za neka-tere bolezni so na spletu na voljo v več jezikih, avtorji projekta pa soHOPE povabili k uporabi, nadgradnji in jezikovni širitvi spletne baze.Oba slovenska prispevka odsevata pomen povezovanja bolnišničnihučiteljev v širšem, evropskem kontekstu. Vanja Kiswarday je upo-rabo multimedijskega kompleta za ustvarjanje animacij predstavilaskozi prizmo celostnega učenja, ki skozi vzbujeno motivacijo spod-budi učenca k uporabi in razvoju številnih spretnosti in znanj.Tanja Bečan pa je izpoved dolgotrajno bolne deklice analizirala inpredstavila skozi strokovni profil bolnišničnega učitelja, ki glede naprofesionalne kompetence prepoznava potrebe in zmožnosti bolne-ga učenca in zanj oblikuje, izvaja in organizira individualni programučenja. Z definiranjem profesionalnega profila bolnišničnega učite-lja, opredeljenega s kvalitativno strukturiranimi kompetencami in zoperacionaliziranimi cilji, so se v preteklih letih ukvarjali nizozemskikolegi, predvsem Otto Mourik. Ta je predstavil angleško verzijo pri-ročnika »The professional profile of hospital teacher«, ki je prav go-tovo eno temeljnih del za nadaljnji razvoj bolnišničnega šolstva.

Od 4. do 7. junija 2008 je v kraju Tampere na Finskem potekal 6. kongres HOPE (Hospital Organisation ofPedagogues of Europe) »Facing Reality and dreams«, ki združuje znanje, izkušnje in vizije za razvoj bolnišnič-nega šolstva. Sodelovalo je preko 140 bolnišničnih učiteljev iz petindvajsetih držav vsega sveta.


pogovor

Polona M. L. Wallas

Delo, ki ga opravljaš z veseljem,je vsak dan nov izziv

Gospa Stravnik, v našem zavodu ste že 37 let. To je obdo-bje, ki ste ga posvetili eni ustanovi, enemu poklicu. Kakšniso bili vaši začetki?Po končani Srednji medicinski šoli v Mariboru sem iskala službo vLjubljani. V tistem obdobju so Klinični center še gradili, zato s sre-dnješolsko izobrazbo ni bilo mogoče dobiti službe. Po ogledu drsal-ne revije v Celovcu smo si dijaki 4. letnika medicinske srednje šoleogledali tudi Deželno bolnišnico, kjer so nas zelo prisrčno vabili nadelo. V tistem obdobju je mariborska srednja šola že imela pogodbez Nizozemsko in Libijo, kamor so sprejemali medicinske sestre z zna-njem angleškega jezika, ter s Švico, kjer je bilo priporočljivo znanjenemškega jezika. Sama sem znala pasivno angleščino, aktivno panemščino. Zelo sem želela zaposlitev v Libiji ali v Švici, vendar semse na željo staršev zaposlila čim bliže domačemu kraju. Tako sem seoktobra 1969 zaposlila v Celovcu, kjer sem ostala in do aprila 1971.V UKC Ljubljana ste pričeli delati na KO za plastično kirur-gijo. Kakšni so vaši spomini na tisti čas?Klinični oddelek za plastično kirurgijo in opekline je bil preseljen vKlinični center januarja leta 1971, in sicer v 8 nadstropje. Kar nekajnas je bilo zaposlenih v ogromnem gradbišču. Seveda smo se takojspoznali in povezali med seboj, saj nas je bila le peščica medicinskihsester in zdravnikov. Združevala so nas tudi skupna dežurstva, ki sose po obsegu dela povečevala z izgradnjo naslednjih nadstropij. Od-delek v 8. nadstropju KC pa ni bil niti najmanj ustrezen za zdravlje-nje težko opečenih bolnikov, saj so bile sobe za intenzivno terapijo

prirejene iz običajnih bolniških sob. V tistem času me je najbolj bo-lelo in motilo to, da so se na bolnike s težkimi opeklinami valili rojimesarskih muh. Na Poljanski cesti je bila namreč predelava mesaoziroma klavnica, okna pa smo morali odpirati zaradi neprijetnegavonja po zažgani ali razpadajoči koži. Bolnik ni smel biti nikoli sam,saj se ni mogel ubraniti muh. Če pogledate nazaj, kateri trenutki so bili za vas najboljveseli in kateri najbolj žalosti?Najbolj žalosten je bil zagotovo dan, ko sem izvedela za tragičnonesrečo dr. Marka in Vesne Godina, ki je v vseh zaposlenih na Klini-čnem oddelku pustila veliko praznino in veliko neodgovorjenihvprašanj. Seveda so se v času mojega dela v UKC Ljubljana še vrsti-li tako veseli kot žalostni trenutki, zlasti ob izgubi bližnjih – hčerke,staršev ali sorodnikov mojih najožjih sodelavcev.Ste tudi profesorica zdravstvene vzgoje. Nam lahko pove-ste kaj več o tem?Že ko sem se zaposlila, sem ugotovila, da so me v Avstriji kot zače-tnico po končanem šolanju bolj vodili in usposabljali za izvrševanjedelovnih nalog, zato sem o tem tudi razpravljala (kaj bi bilo dobroin prav). Glavna medicinska sestra me je zato takoj zadolžila za us-posabljanje na novo zaposlenih delavcev, dijakov, medicinskih se-ster iz tujih držav, ki so se prišli na Klinični oddelek za plastično ki-rurgijo in opekline. Tako smo usposabljali medicinske sestre iz več-ine držav nekdanje Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, Francije ter pred-stavili naše delo medicinskim sestram iz Amerike, Izraela… Gostili inusposabljali smo tudi tuje študente iz Avstrije, Anglije in Nizozem-ske. S pedagoškim delom sem se tako ukvarjala skoraj vso svojo de-lovno dobo, prav do uradnega imenovanja in prevzema mesta ko-ordinatorice za zdravstveno-vzgojno in pedagoško delo na Kirurškikliniki( leta 1999) za zaposlene in študente visokih zdravstvenih šol.S čim se boste ukvarjali, ko se konča formalni del zaposlitve?Ko bom končala svoje poslanstvo v UKC Ljubljana, se bom ponovnovključila v delo ustanove Mali vitez - Fundacije za pomoč mladim,ozdravljenim od raka. Mogoče se bo ponovno našel čas za obisk slo-venskih gora ali pa bom več časa preživela na morju. Seveda pa mečaka tudi kakšen izlet več s člani Kluba Korošcev v Ljubljani in kakšnodaljše potovanje. Vsekakor pa ne bom opustila vadbe joge, ki nam joje omogočilo Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih te-hnikov Ljubljana, za kar se iskreno zahvaljujem. Delo, ki ga z veseljemopravljaš, je vsak dan nov izziv, vsak dan se naučiš kaj novega in kajnovega pridobiš, to pa ti daje znova in znova novo energijo. Bolniki,študentje ali zaposleni čutijo simpatijo, naklonjenost, skrb, a tuditvojo kritičnost. Pri vsem tem naj pripomnim, da mi je čas vse pre-hitro minil, saj se mi zdi, kot da sem šele včeraj prišla v UKC.

Pogovor z gospo Miro Stravnik, koordinatorico za zdravstveno-vzgojno in pedagoško dejavnost na Ki-rurški kliniki

Kolegij glavnih medicinskih sester Kirurške klinike: Mira Stravnik jeskrajno desno v prvi vrsti


utrip UKC

Ugledni predavatelj v UKC LjubljanaSlužba za odnose z javnostmi

UKC Ljubljana je 22. maja 2008 obiskal g. Javon R. Bea , pred-sednik in izvršni direktor aktualnega prejemnika ameriške na-grade za poslovno odličnost (The Malcolm Baldrige NationalQuality Award) - Mercy Health System, ki si je ob delu v števil-nih bolnišnicah, centrih, kot so npr. Minnesota, Seattle, Wa-shington, pridobil številne izkušnje na nacionalnem zdravstve-nem področju. Predstavil nam je sistem Kulture odličnosti terpredstavil načine načrtovanje strategije za zdravstveno izvaja-nje odličnosti s ciljem ustvarjati najboljše prakse (best cases).

Očesna klinika prejela nagrado za vzpostavitevmednarodnega oftalmološkega učnega centra Služba za odnose z javnostmi

V mesecu juniju je Očesna klinika UKC Ljubljana prejela finanč-no nagrado za vzpostavitev mednarodnega oftalmološkegaučnega centra. Izobraževanje je namenjeno oftalmologom izvzhodne Evrope. Nagrado je razpisal International Council ofOphthtalmology Foundation. Sredstva za nagrado je prispeva-la družba Alcon, ki je tudi sicer že večkrat finančno podprlaizobraževanja oftalmologov tako v tujini kot pri nas. Programizobraževanja bo trajal tri leta, z možnostjo podaljšanja. Za na-

grado so se potegovali mnogi učni centri v srednji in vzhodniEvropi (Praga, Budimpešta, Bukarešta, Sofija itd). Za pridobitevtako prestižne nagrade je bilo potrebno pripraviti veliko doku-mentov, dokazil in tudi obsežen program. V okviru štipendijEBO so se na Očesni kliniki že tudi doslej izobraževali speciali-zanti in specialisti iz različnih evropskih držav. Tokrat pa boOčesna klinika prejela sredstva, iz katerih bo lahko tudi poso-dobila opremo za učenje in pedagoško delo.

Donaciji otroškemu oddelku ORL klinikeSlužba za odnose z javnostmi

SPL Ljubljana, d.d., družba za upravljanje, vzdrževanje inobnovo stanovanjsko-poslovnih stavb, je Otroškemu oddelkuKlinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo po-darila tri televizorje, namenjene hudo bolnim otrokom, ki leži-jo in se zdravijo v tej kliniki. Gospod Franc Pirc, generalni di-rektor SPL Ljubljana, d.d., je ob predaji donacije povedal: »Našadružba že vrsto let namenja finančna sredstva za različne do-brodelne akcije v zdravstvu, saj smo ravno ORL kliniki že več-krat namenili tudi medicinsko opremo. In tako smo se tudi se-daj odločili, da vam pomagamo pri vašem prizadevanju, da bise otroci v času bivanja in zdravljenja v bolnišnici počutili čimbolje.« Martini Merslavič s Pristopa pa se zahvaljujemo za donacijov obliki igrač, vrčev za čaj, otroških krožnikov in radijskihaparatov, ki bodo popestrili bivanje otrok v bolnišnici.

Prof. dr. Miha Žargi, dr. med., predstojnik Klinike ORL, prejemadonacijo iz rok Franca Pirca, generalnega direktorja SPL Lju-bljana, d.d.

Interno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / junij 0818

utrip UKC

Projektno vodenje v UKC Ljubljanamag. Majda Može

V prizadevanjih, da bi bilo poslovanje zavoda UKC čim bolj us-pešno, v želji, da bi učinkovito delali z ljudmi in v okviru Po-slovnega načrta zavoda UKC v letu 2008 je bila 24. aprila 2008v UKC Ljubljana organizirana predstavitev ključnih projektov inaktivnosti UKC. Ker se zavedamo, kako pomembna je uspešnaizvedba začrtanih projektov, smo povabili zunanjega strokov-njaka za učinkovito vodenje projektov. Gospod Gregor Hauc,univ. dipl. ekon., Socius Consulting, d.d., Ljubljana, je predsta-vil metodologijo uspešnega projektnega vodenja oziroma nač-ine in orodja za uspešno načrtovanje in vodenje projektov.Predstavitev je bila namenjena vodilnim in vodstvenim delav-cem zavoda, odgovornim nosilcem posameznih ključnih pro-jektov in odgovornim za njihovo izvajanje ter vsem, ki seukvarjamo z načrtovanjem in vodenjem projektov.

Ob povezovanju teorije in prakse so bile prikazane možnosti innačini uspešnega načrtovanja, priprave, izvedbe in vključitveprojektov v procese dela. Na osnovi izkušenj in spoznaj je bilpoudarjen pomen vodenja projekta, njegove značilnosti in ele-

UKC Ljubljana je 26. maja 2008 skupaj z delegacijo obiskalagospa Lynn Tsang, soproga hongkonškega finančnega mini-stra. Med svojim obiskom v UKC Ljubljana si je ogledala Klini-čni oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, kjer seje srečala s hospitaliziranimi malimi bolniki.

menti, ki so potrebni za uspešnost projekta. Predavatelj je po-sebej opozoril na pomembnost ključnih ciljev posameznegaprojekta, pričakovanja vodstva in delovne skupine ter na konč-ni rezultat oziroma uporabnost projekta. Razen samega izvaja-nja projekta in izbrane projektne metodologije je zelo pomem-bno, da moramo upoštevati znanja in veščine na organizacij-skem in komunikacijskem področju, veščine učinkovitegareševanja problemov, vodstvene sposobnosti in znanja zaobvladovanje vodenja timov ter prenos znanja in mentorstvo.Tako vodja kot njegova projektna skupina morajo ta znanja po-znati in jih obvladati.

Poudarili so zlasti teoretična in praktična izhodišča projektne-ga vodenja, katerega uspeh je vedno odvisen od ljudi, ki sode-lujejo pri njegovi pripravi in izvedbi. Motivacija, pooblastila innadzor so ključni dejavniki uspeha vsakega projekta.

Gradivo s predstavitve Projektno vodenje in pisno poročilo silahko ogledate na spletni strani http://www.intranet.kclj.si/

Donacija za opremoSlužba za odnose z javnostmi

Znana slovenska arhitekta ga. Špela Kuhar in g. Robert Poto-kar sta ob sodelovanju igralca g. Matjaža Pikala izročila KO zaotroško kirurgijo in intenzivno terapijo izkupiček (1.800 EUR)dobrodelne dražbe ilustracij iz njihove čudovite knjige "Gremov mesto Ljubljana", ki je potekala dne 14. maja 2008 v atrijuMestnega muzeja v Ljubljani. Donacija je namenjena za nakupmonitorske medicinske opreme za kritično bolne otroke

Obiska delegacij iz tujineSlužba za odnose z javnostmi

22. maja 2008 je UKC Ljubljana obiskala makedonska delega-cija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Makedonije iz Skopja.V okviru študijskega obiska so se člani delegacije seznanili ssistemom primerljivih primerov (SPP-jev), kodiranjem diagnozin obračunavanjem opravljenih zdravstvenih storitev.

Interno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / junij 08 19

utrip UKC

19

Uspešno zdravljenje raka s pomočjociljane radionuklidne terapije v razmahuSlužba za odnose z javnostmi

Odlikovanje za prof. dr.Heleno Meden Vrtovec, dr.med.Služba za odnose z javnostmi

V Oddelku za radiofarmacijo in klinično radiokemijo, ki je v sesta-vi Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, ne le aplicirajo vtelo radiofarmake, to je radioaktivna zdravila za diagnostiko in te-rapijo, temveč tudi sami ta zdravila izdelujejo.

Leta 2006 so začeli zdraviti paciente z nevroendokrinimi tumorji vpodročju abdomna, ki se niso odzivali na klasično zdravljenje inniso primerni za operativno zdravljenje. Strokovnjaki različnihusmeritev, od zdravnikov, farmacevtov, kemikov, biologov, raču-nalničarjev, medicinskih fizikov, elektronikov, zdravstvene nege indrugih specialističnih strok so razvili novo uspešno metodo zdrav-ljenja – ciljano radionuklidno terapijo - s sevanjem »znotraj tele-sa«. Pacient dobi odmerek radioaktivnega zdravila, ki se specifič-no veže na receptorje za somatostatin, ki so izraženi na tumorskihcelicah. Pred začetkom terapije je treba pri bolniku natančno izra-čunati dozo sevanja, ki jo bo pri tovrstnem zdravljenju prejel. Tu-

morske celice morajo prejeti čim višjo dozo sevanja, vendar pa jeomejujoč faktor prejeta doza sevanja kritičnih (zdravih) organov,da je zdravo tkivo kar najmanj prizadeto. V ta namen uporabljajopeptidno molekulo, označeno z radioaktivnim indijem-111. Indij-111 je sevalec gama, ki omogoča spremljanje porazdelitve in ko-pičenje zdravila v posameznih organih in tumorjih ter izračunprejete doze sevanja. Za zdravljenje tumorjev za radiooznačevanjebioloških molekul uporabljajo različne radioaktivne izotope: zazdravljenje zelo majhnih, tako imenovanih mikrometastaz, lahkouporabijo sevalce z nižjo energijo sevanja, na primer lutecij-177 alisevalce alfa (astat-211, bizmut-213), medtem ko so za zdravljenjevečjih tumorjev primernejši sevalci beta z višjo energijo sevanja, naprimer itrij-90 in renij-188. Zaradi dosedanjih dobrih izkušenj z mo-noklonskim protitelesom in z razvojem novih bioloških zdravil prič-akujejo, da se bodo v prihodnje še bolj razvile oblike ciljane radionu-klidne terapije.Delo v Centru je izjemno zahtevno in odgovorno, kerdelajo z odprtimi viri ionizirajočega sevanja, saj je večino teh zdravilpotrebno pripraviti za posameznega bolnika neposredno pred apli-kacijo zdravila; največkrat v obliki injekcije ali infuzije.

Oddelek za radiofarmacijo in klinično radiokemijo vodi asist. dr.Tanja Gmeiner Stopar, mag.farm. in pod njenim vodenjem or-ganizirajo v sodelovanju s Fakulteto za farmacijo v Ljubljani ev-ropsko šolo za specializacijo iz radiofarmacije. Evropsko licenco,se pravi pooblastilo evropskega združenja za nuklearno medici-no, da lahko organizirajo tovrstno izobraževanje, imajo le štirjetaki centri v Evropi.

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je z redom zazasluge odlikoval prof. dr. Heleno Meden Vrtovec, dr. med.,višjo svetnico za izjemne dosežke na področju ginekologije inzavzeto posvečanje pacientkam. Čestitamo!

Dr. Danilo Türk v pogovoru s prof. dr. Heleno Meden Vrtovec,dr. med., višjo svetnico in strokovnim direktorjem Ginekološkeklinike doc. dr. Adolfom Lukanovićem, dr. med. Fo

to: B

iserk

a M

arol

t Med

en

Interno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / junij 0820

utrip UKC

Druženje na vrtu pod gradomSlužba za odnose z javnostmi

Predstojnik Kliničnega oddelka za nefrologijo Pediatrične klini-ke prof. dr. Rajko Kenda, dr. med, se je takoj strinjal, da prevza-me vlogo glavnega kuharja, ko so zaposleni predlagali, da or-ganizirajo piknik za vse, ki prebivajo v idilični stavbi bivše Me-stne otroške bolnišnice na Ulici stare pravde 4. Najbolj nepri-jetno delo - zbiranje prispevkov zaposlenih - je prevzela vednorazpoložena Marjana, bolničarka v prevozu. Tudi vreme je bilonaklonjeno in popoldne je prehitro minilo.

Mednarodno priznanje KO za hipertenzijodr. Rok Accetto, dr. med.

Klinični oddelek za hipertenzijo Interne klinike UKC Ljubljana jena nedavnem kongresu o hipertenziji za delo na področju hi-pertenzije prejel priznanje Hypertesion Excellence Centre.

Zdravljenje in nadzor arterijske hipertenzije pomeni vsaj 50-odstotno zmanjšanje tveganja za možgansko kap, več kot 15-odstotno zmanjšanje tveganja za miokardni infarkt in bistvenozmanjšanje tveganja za ledvično odpoved. Ker je v populacijiokrog 50 odstotkov bolnikov s previsokim krvnim tlakom, jepomen takega zdravljenja zelo velik za posameznika in za vsopopulacijo.

Strokovnjaki iz KO za hipertenzijo se že vrsto let poglobljenoukvarjajo z zdravljenjem pacientov, s pridobivanjem znanja inspoznavanjem problemov, povezanih s previsokim krvnim tla-kom. Njihova prizadevanja so opažena na evropskem in tudi nasvetovnem nivoju. Aktivno sodelujejo v WHL (World Hyperten-sion League), ki je vezni člen med SZO (Svetovno zdravstvenoorganizacijo) in ISH (International Society of Hypertension -Mednarodno združenje za hipertenzijo), vključeni so v Interna-

tional Forum pri ISH, sodelujejo pri organizaciji in izvedbi ne-katerih aktivnosti ESH (European Society of Hypertension –Evropsko združenje za hipertenzijo), kot je npr. aktivno sodelo-vanje pri projektu Master Courses, ki so organizirani po raznihevropskih državah.

Zaradi strokovnih in organizacijskih aktivnosti je bil nekaterimposameznikom dodeljen naziv specialist hipertenzije (ClinicalHypertension Specialist), ki ga ESH podeljuje na osnovi vlog zdokazili.

Na letošnjem 18. kongresu Evropskega združenja za hiperten-zijo, sredi junija 2008 v Berlinu, ki mu je bil pridružen tudi 22.kongres Mednarodnega združenja za hipertenzijo, pa je KO zahipertenzijo kot del UKC Ljubljana prejel priznanje Hypertensi-on Excellence Center. Na to priznanje smo ponosni in zaveda-mo se zaveze, da bomo delali še bolje.

Vsem zaposlenim na KO za hipertenzijo gre zahvala.

Jožefa Hartman, dipl. m. s.nadaljevanje s strani 13Klinika je prostorsko zelo utesnjena in od leta 2001, ko so začeliizvajati projekt »Rekonstrukcije in prizidava Klinike za otorino-laringologijo in cervikofacialno kirurgijo«, so razmere v njej skorajnesprejemljive. Skoraj vsak dan nam prinese kako novopreizkušnjo. Zjutraj, ko je treba začeti z operativnimi posegi, tečevoda na dotrajano operacijsko mizo, ki drugič spusti olje izhidravličnega sistema… Zaradi gradnje odklopijo klicne naprave,pretrgajo telefonski kabel, pa še in še… Vsak dan prinese kakšen

nov problem, ki je zame neke vrste nov izziv. Najbolj pa si želim,da bi se gradnja hitreje nadaljevala in bi čim prej dobili opremo zadrugi prizidek, kjer so prostori za operacijsko dejavnost: 4 operaci-jske sobe, specialistično in subspecialistično ambulantnodejavnost in intenzivno nego. Če bi se lahko preselili v drugiprizidek, bi bilo delo na kliniki že lažje. Čaka pa nas še tretja fazagradnje, to je rekonstrukcija stare stavbe. Ko bomo končali z grad-njo, se bom lahko povsem posvetila strokovnemu delu s pacientiin vodenju zdravstvene nege, kar me najbolj veseli.

Foto

: Bise

rka

Mar

olt M

eden


utrip UKC

Uspešna ekipa UKC Ljubljanana športnih igrah bolnišnicSilva Železnik

Letošnje športne igre so potekale 30. in 31. maja v Murski So-boti. Glavna organizatorka iger je bila Splošna bolnišnica Mur-ska Sobota. Vremenske razmere so bile naporne: oba dneva jebilo zelo vroče - do 35 stopinj in brez kapljice dežja, a smo sekljub temu dobro odrezali. Naši tekmovalci so dosegli naslednjerezultate:

ZLATO – tenis, ženske: Dalija ZupanSREBRO – tenis, ženske: Neva GavrilovZLATO – tenis, pari: Dalija Zupan in Gregor StarčičSREBRO – košarka, trojke: Zlatko Grubešič, Damir Tuzlak in Ma-tej Kotnik.

V skupni uvrstitvi smo dosegli 5. mesto med dvajsetimi bolnišni-cami (lani 10. med šestnajstimi bolnišnicami).Sodelovali smo v naslednjih panogah: tenis, ženske; tenis,moški; tenis, pari; nogomet; košarka, trojke; odbojka na mivki,ženske; badbinton, ženske in moški; namizni tenis, moški; bali-nanje, ženske; pikado.

Ekipa UKC Ljubljana je štela 40 udeležencev.Zahvaljujemo se Društvu medicinskih sester, babic in zdravstve-nih tehnikov Ljubljana, ki je za ženske udeleženke UKC Ljubljanaprispevalo majice.

O požrtvovalnosti, vzdušju in dobrem razpoloženju pa govoritafotografiji.

Nova oprema v vrednosti nad 20.000 evrov,dobavljena od aprila do julija 2008Ginekološka klinikaje iz sredstev amortizacije kupila digitalni ultrazvočni aparat zbarvnim doplerjem (v vrednosti 41.200,00 evrov).

Kirurška klinika KO za urologijo je iz združenih sredstev UKC Ljubljana nabavilultrazvočni aparat (v vrednosti 54.800,00 evrov).

Interna klinika KO za intenzivno interno medicino je iz združenih sredstevUKC Ljubljana kupil ultrazvočni aparat (v vrednosti 125.000,00evrov).KO za hematologijo je iz združenih sredstev in sredstevamortizacije nabavil laboratorijski mikroskop za citogenteskoanalizo (v vrednosti 25.000,00 evrov).

Reševalna postaja ima novo reševalno vozilo (v vrednosti 153.000,00 evrov),kupljeno iz združenih sredstev UKC Ljubljana.

UKC Ljubljanapa je iz združenih sredstev, sredstev rezervnega sklada inamortizacije za potrebe več klinik nabavil 30 vozičkov za doku-mentacijo (v vrednosti 40.000,00 evrov), 12 defebrilatorjev (vvrednosti 137.000,00 evrov), 29 monitorjev za invazivne mer-itve (v vrednosti 430.000,00 evrov) in 31 neinvazivnih moni-torjev .


pogovor z Boženo Krušič


V službi je »luštno«

Prav lepo je slišati toliko pohval oziro-ma lepih besed, kot jih je povedalaprof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr.med., višja svetnica, o sodelavki BoženiKrušič.»Res jo morate predstaviti v internemglasilu,« je bila odločna profesorica.

Sploh me ni bilo treba prepričevati, saj sem ve-likokrat potrebovala pomoč na Ginekološki kli-niki in v zvezi z njo, kjer sem jo vedno tudi do-bila s prijaznim in učinkovitim posredovanjemgospe Božene Krušič.Imela pa sem kar nekaj težav, da sem jo prepri-čala; ko pa sva se srečali, mi je povedala nekajo sebi in svojem delu.Barvne palačinke»Sploh nisem takšna, za kakršno me imate,« seje branila. »Pravzaprav sem lenušček, in če miboste naročili kaj iz moje »obslužbene« dejav-nosti, tega zagotovo ne boste dobili! Dam, karin kadar sama hočem.«Ko sva se v ponedeljek ob sedmih res srečali naGinekološki kliniki, me je najprej presenetila spladnjem raznobarvnih palačink (glej foto), kiso jih nato z veseljem »zmazale« sodelavke vupravi. Vse pa so hotele imeti recept.»Recepta ni. Vzameš, kar imaš doma, in narediš,kadar se ti ljubi. Če mi naročijo, pa zagotovo ne,» je bil Boženin odgovor kratek in jedrnat.Božena ima že 35 let delovne dobe v UKC-ju.

Je odlična tajnica, organizatorka, dela čudovi-te cvetlične in druge okrasne aranžmaje, njenevoščilnice so prave umetnine in tudi s šivalnimstrojem poskuša biti ustvarjalna. Rada ima slo-venski jezik in nadvse spretna je pri pisanju.Odlično kuha in je prav posebna gostiteljica.Zna poslušati in svetovati. Piše takšne prošnje,da še nobena ni bila odklonjena. Pa to zagoto-vo ni vse.Seveda se z naštetim ne strinja, a kaj ko je re-snica res takšna, kot sem zapisala.Zase pravi, da je šalabajzer, improvizator, fle-gmatik in da najbolje dela, ko je pod stresom inse hudo mudi. Marsikaj naredi šele takrat, ko jivoda že čisto zalije grlo. Tako tudi zapisnikenapiše dan pred naslednjo sejo in prevzemavse kritike, ker jih ne naredi prej …

Imam občutek, da imajo v službi kar velik»rešpekt« pred njo. Še posebej mladi, ki je še nepoznajo dobro, čeprav jo marsikateri nekdanjispecializant še danes kliče kar »teta Boža«.Božena se je srečala z UKC-jem kot študentkamedicine. Ko je študij obesila na klin, se je predpetintridesetimi leti zaposlila v arhivu popisovna Ginekološki kliniki. Kmalu je postala pomo-čnica glavne tajnice gospa Marije Prohinar.Pravi, da se je naučila tipkati, ko je profesorjuLenartu pisala doktorsko disertacijo. Kmalu je postala tajnica strokovnega direktor-ja in se, ko je postala strokovna direktoricaprof. dr. Andolškova, umaknila njeni tajniciMarti Mihelčič. Postala je tajnica TOZD-a inkmalu nato spet tajnica strokovnega direktor-ja, kar je še danes. Pravi, da v službi služi, in služila je celi vrstieminentnih zdravnikov, strokovnih direktorjev.Vsakič, ko je prišel nov, je ponudila, da gre, a sojo vsi zadržali. Zjutraj sicer težko vstane in včasih tudi prekli-nja, ker je treba vstati, a v službo gre nadvserada, še rajši pa se vrača domov. Z možem pre-bivata v hiši na Podutiku, ki sta jo po prijatelje-vi smrti pomagala dograditi, zdaj pa si jo deli-jo s prijateljevo vdovo, dobro prijateljico. Kerokoli hiše ni veliko zemlje, ima samo nekaj ze-liščnic in dve kumari. In tri palčke. Za kaj več pa

nima prave volje.TabornicaVelikokrat se je selila, a toliko mladosti jepreživela v Šoštanju in Velenju, da je postala inostala njihova tabornica za vse življenje.Z možem rada potujeta in skupaj z velenjskimitaborniki so obredli že kar veliko sveta. Prvi se-dež v avtobusu je vedno rezerviran zanju.Ker ne gre več na kolena, ima malo večji šotor,to pa je vse razkošje, ki si ga privošči med ta-borniki. Ni ji težko skuhati za ves avtobus, zatoverjamem, da so njene družbe (beri kuhe) šezlasti veseli tisti, ki radi dobro jedo.Prosti časKo jo povprašam, kaj dela v prostem času, miodgovori, da je ves čas njen prosti čas. V službiji je »luštno«. Na dopust gre večkrat po malem.Ima dobre prijatelje, s katerimi skupaj dopu-stujejo in se imajo »strašno fajn«, čeprav negovorijo veliko. »Mogoče bi celo kdo mislil, da smo sprti, ker poves dan ne spregovorimo, a se razumemo brezbesed in uživamo zasluženi dopust,« praviBoža, ki gre vsako leto na Vir v očetovo hišico,že nekaj let pa tudi v Turčijo, kjer neznanskouživa.In česa ne mara?»Fotografov in zdravnikov!«Kdaj pa trpi?»Na izletih, ko sopotniki kritizirajo hrano in zdi-hujejo za govejo župo. Če hočeš vsak dan jestigovejo župo, ostani doma in jej govejo župo.Če pa hočeš kaj lepega videti, doživeti in po-skusiti originalno hrano v tujih krajih, potem sipa taprav …«

Za konec pa še njena modrost: »Tajnica je taj-na, zato ne smeš govoriti naokrog o svojemdelu (beri šefu). Velikokrat so mi rekli, naj na-pišem knjigo, da bom dobro zaslužila. Pa semjim odgovorila, da bom zaslužila, če bom hote-la, ker bom zagrozila, da bom napisala knjigo,in mi bodo več plačali, da je ne bom …!«

Ker jo poznam, ji ne verjamem vsega, kar mi jepovedala. Tudi tega ne, da ne mara zdravni-kov…

Foto

: Jel

ka S

imon

čič


koristno

Služba za odnose z javnostmi

Varčujmo z električno energijo

Takšen trend lahko omilimo z učinkovito rabo energije, ki bo hkra-ti omogočila varovanje okolja in izboljšanje kakovosti življenja zavsakega posameznika in za bodoče generacije. Pri tem pa lahkopomaga prav vsak od nas.

Z učinkovito rabo energije prihranimo energijo in denar!Morda se nam kot posameznikom zdi, da bi sami le težko prispe-vali k varčevanju z električno energijo in s tem k varovanju okolja.Vendar se moramo zavedati, da pri tem nismo sami. Z zmanjševa-njem stroškov za električno energijo lahko začnemo kar v svojemdomu in na delovnem mestu. Veliko lahko naredimo že s pravilnim odnosom do uporabe na-prav, ki električno energijo potrebujejo za svoje delovanje. Izklopi-mo luči, ki jih ne potrebujemo, peremo ponoči, ko je električni tokcenejši, poiščemo naprave, ki v stanju mirovanja (stand by) še ve-dno porabljajo energijo, in jih v celoti izklopimo. Tako prihranimodel denarja, saj se zaradi manjše porabe električne energijezmanjša tudi strošek za plačilo električne energije.

• Najvarčnejša je ugasnjena žarnica, zato luči ugašajmo povsodtam, kjer jih ne potrebujemo.

• Uporabljajmo varčne žarnice. Porabijo štirikrat manj električneenergije kot navadne z žarilno nitko in trajajo vsaj desetkrat dlje.

• Porabo električne energije uravnavamo z domišljeno razporedi-tvijo luči.

• Delovne površine naj bodo čim bližje okna. • Pravilna razporeditev svetil močno vpliva na porabo električne

energije.• Zavese na oknih naj bodo tanke in prosojne. • Prašne žarnice svetijo slabše. • Kadar pri delu potrebujemo močnejšo svetlobo, raje uporabimo

namizno svetilko, kot da po nepotrebnem močno osvetljujemoceloten prostor.

• Svetloba, ki jo daje svetilka, je odvisna tudi od oblike svetilke.Več svetlobe dobimo iz odprtih in prosojnih svetilk.

• Optimalna temperatura v hladilniku je približno 4 stopinje Cel-zija, ker se poraba električne energije pri vzdrževanju nižjetemperature močno poveča. Višja temperatura pa ni priporočlji-va, saj se hrana hitreje pokvari.

• Hladilnika in zamrzovalnika ne odpirajmo po nepotrebnem.

• Vrata naj bodo odprta le toliko časa, da iz hladilnika vzamemooziroma vanj položimo želene stvari.

• V hladilnik in zamrzovalnik spadajo le ohlajene stvari, sicer sehitreje tvori led, ki poveča porabo energije. En sam milimeter le-du v hladilniku ali zamrzovalniku pomeni nekaj odstotkov večjoporabo električne energije.

• Redno odstranjujmo ledne obloge. Te namreč močno zmanjšajoučinkovitost hlajenja in močno povečajo porabo električneenergije.

• Dotrajano tesnilo na vratih moramo takoj zamenjati, prav takovedno preverimo, če so vrata tesno zaprta.

• Hladilnih rešetk na zadnji strani ne smemo pokriti, saj s temzmanjšamo učinkovitost odvajanja toplote iz hladilnika oziromazamrzovalnika.

• Pred kurilno sezono preverimo tesnjenje oken. Na netesna oknaprilepimo samolepilni trak za tesnjenje. Boljši so gumijasti kotpenasti trakovi, saj so prožnejši in se sčasoma manj izrabijo. Te-snila moramo na okna oziroma vrata namestiti po celi stičnipovršini, sicer bomo dosegli le to, da bodo puščala na drugihmestih.

• V zimskih mesecih ponoči okna po možnosti zastirajmo s pol-knicami oziroma roletami. Zaradi nižjih nočnih temperatur sotedaj izgube toplote največje.

• V kurilni sezoni prostore zračimo v najtoplejšem času dneva. Ka-dar zračite, je bolje za krajši čas odpreti okna in vrata, dolgo-trajnejše zračenje pri priprtih oknih in vratih je manj učinkovito.

• Televizijski in radijski sprejemniki, računalniki in njihovi priklju-čki porabijo približno 11 odstotkov električne energije v gos-podinjstvih.

• Velika količina naprav za predvajanje glasbe, CD- in DVD-pre-dvajalniki, tudi po izklopu porabljajo električni tok, če niso fizi-čno izključeni z električnega omrežja ali če električno napajanjeni prekinjeno s posebnim stikalom v električnem priključku.

• Popolnoma izklapljajte televizor po končani uporabi, saj v nači-nu "stand by" še naprej porablja električno energijo.

• Prenosni računalniki porabijo manj električne energije kot na-mizni.

• Računalnik ob odhodu iz službe izklopimo.• Monitorji s ploskimi zasloni so energetsko varčnejši kot katodni.

Poraba električne energije se veča iz dneva v dan – vsako leto za okoli 2 do 3 odstotke. Da bi lahko sledili hi-tremu povečevanju porabe, je moramo več tudi pridelati. Pri sedanjem povečevanju bi bilo potrebno vsako le-to zgraditi eno novo elektrarno, ker to ni mogoče, moramo toliko več električne energije uvoziti iz drugihdržav. To pa povzroča energetsko odvisnost Slovenije od drugih držav, ki pridelajo viške električne energije.Poleg tega mnogi načini za pridobivanje električne energije z izpusti toplogrednih plinov povzročajo one-snaževanje okolja.


izlet

Jasmina Beličič, dipl. fizioterapevtka

Koroška vabi tudi vasStrokovno-kulturna ekskurzija Inštituta za medicinsko rehabilitacijo na Koroško

Koroška. V preteklosti je tu dišalo po gozdovih, po železarstvu in le-sni industriji. Danes je narava še vedno neokrnjena, gostoljubni do-mačini pa nam skušajo na zanimiv in doživet način prikazati dela te-sarjev, oglarjev, kovačev, splavarjev in »pavrov«. Del svojega načinaživljenja so iznajdljivo prepletli s turizmom. Človek se namreč težkoodloči, da bo obiskal ta del Slovenije. Ko pa je posameznik enkrattam, se komaj upira razvajanju v termah, bivanju v turističnih kme-tijah, splavarjenju po Dravi, kralju Matjažu... Na stičišču treh dolin:Mežiške, Dravske in Mislinjske, smo ta občutek okusili na lastni koži.

V sončno obetavnem sobotnem jutru smo se, zbrani in na ta dandela prosti, z avtobusom odpeljali proti termam Topolščica. Naš pri-hod je bil napovedan, a presenetilo nas je, da so si vodilne osebeterm v soboto vzele čas za naš obisk. Gostoljubno so nas sprejeli,naša kolegica, fizioterapevtka, pa nam je prijazno razkazala notra-nji terapevtski del toplic, zunanjo ponudbo zdravilišča ter očarljivostnarave, kamor so »umeščene« terme. Odgovarjala je na vsa našastrokovna vprašanja v zvezi z obravnavanimi bolniki in s terapevt-skim delom.

Na koncu ogleda so nas vodstveni delavci, ki so nas sprejeli, pogo-stili in nas povabili, naj jih ponovno obiščemo.

V spočitem vzdušju smo pot nadaljevali do turistične kmetije Klanč-nik. Ker smo pričakovali povprečno kmetijo, smo ostrmeli nad tem,kar so nam pokazali in povedali. Medtem ko smo pokušali doma pri-delane izdelke, nam je znal gospodar kmetije na humoren in prije-ten način povedati veliko o življenju na kmetiji nekoč in danes.Kmetija je obogatena z enim redkih robotov za molžo krav (brez pri-sotnosti ljudi), ki smo ga lahko videli. Zato, pravi gospodar, da lah-

ko tisti, ki živijo na kmetiji, več postorijo drugod, dela pa jim nikoline zmanjka.Površine njihovega posestva se razširjajo na skoraj neskončne hek-tarje, kjer se pasejo številni damjaki in mufloni. Po asfaltni cesti sre-di gozda smo si s turističnim vlakcem ogledali tudi to posebnostkmetije. Očarujoče! Na cilju vožnje pa: lovska koča z bogato lovskozbirko! Kar tam bi ostali, a nas je čakala pot naprej, naslednji ogled.

Obiskali smo še Muzej kovaštva in gasilstva na Muti. Gospod vodičnam je skušal na razumljiv in zanimiv način predstaviti muzejskeznamenitosti in pomen tovrstne dediščine, na katero je prebivalstvozelo ponosno.

Vsi izletniki smo bili prepričani, da je naša vodja fizioterapevtov, kije organizirala strokovno ekskurzijo, izbrala pravo kombinacijo. Do-bra kombinacija strokovnega in družabnega podviga za zaposleneje, ko sodelavci, ki sicer dobršen del dneva skupaj preživljajo na de-lovnem mestu, svoje druženje povežejo še z novimi kraji in strokov-no razširjenimi obzorji Če bi se naš izlet tukaj zaključil, bi ga oceni-li kot odličnega, saj je izpolnil svoj namen.

Vendar smo tej odličnosti dodali še »piko na i« s splavarjenjem poDravi. Naslednje besede naj ne zvenijo kot reklama za splavarje,temveč je v njih skrito navdušenje nad »flosarji«. Preprosto, treba jihje doživeti! Za vtis, kako je na splavu, ima človek dovolj že deset mi-nut splavarjenja. Ti koroški fantje in dekleta pa znajo dve uri spla-varjenja spremeniti v deset minut. Pričarajo namreč vzdušje prete-klosti, iz potnikov izvabijo salve smeha, povabijo k plesu po podnu,ki ne drsi, odigrajo igrice in turiste vključijo v nastope, podelijo na-grade... Eno od nagrad je dobila tudi skupinica iz IMR. Kaj se skrivav nagradi, še ne vemo, dobili naj bi jo po pošti. Bi pa znala biti na-grada, kakor so Korošci navihani, »sezonska karta za splavarjenje zalansko leto«. Nam pa tudi taka nagrada ne more do živega, ko imavzdušje ekskurzije tako pozitiven učinek!

Vsem priporočamo izlet na Koroško. Pa da ne bo zvenelo komerci-alno medijsko, sami izberite svoje poti. Vseeno pa priporočamo za-poslenim po vseh delovnih enotah znotraj UKC, naj vsaj enkrat naleto organizirajo strokovno-kulturno ekskurzijo kot eno od oblikpreventive pred poklicnim izgorevanjem. Se spomnite, da smo hodili na ekskurzije že o osnovni šoli, kasnejepa v srednjih in ponekod še na fakultetah? Ob spominih na njih namnasmeški lezejo na obraz. To je to!Kralj Matjaž? Prihodnjič. Ker spi, nas bo počakal...

Zaposleni fizioterapevti, delovni terapevti, zdravniki, administrativne delavke in bolničarke smo se 10. maja2008 odpravili na enodnevno strokovno ekskurzijo v prav določeno smer Slovenije.

PohvalaDne 15. 3. 2008 se je moj sin Jaka pri vožnji s skirojem precej grdopoškodoval. Po urgentni obravnavi v vaši ustanovi je bil sprejet naKlinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno nego, oddelek A.Ker je bilo njegovo stanje zelo resno, najprej smo sumili, da gre zapoškodbo glave, sem bila zanj in za njegovo zdravje zelo zaskrblje-na. Zato bi na tem mestu rada pohvalila vse, ki so kakor koli poma-gali mojemu sinu: okulista, katerega imena, žal, ne vem, dr. Macu-ro, dr. Jugoviča, dr. Dovšaka, dr. Koščevo, pri kateri nadaljujevazdravljenje na Očesni kliniki, dr. Kanskega, ki ga je operiral. Rada bipohvalila tudi vse ostale, ki so mu kakor koli nudili strokovno po-moč, pa si njihovih imen, žal, nisem zapomnila.

Še prav posebej pa bi rada pohvalila vse sestre na tem oddelku. Tegospe so lahko vzor vsem, ki imajo kakor koli opravka z ljudmi. Nesamo, da so vzorno in predano poskrbele za mojega sina, z možemsva jih imela možnost opazovati tudi ponoči, ko sva dežurala pri na-jinem sinu. Tudi takrat, ko jih starši niso videli, so za otroke skrbele znajvečjo skrbjo in strokovnostjo. Vedno so se takoj odzvale, ko jekakšen od otrok zajokal, takoj so mu pomagala in poskrbele, da sezaradi joka enega otroka ne bi zbudili drugi. Pri vsem svojem delu, kiso ga imele res obilo, pa so še vedno zmogle najti tolažilno besedozame ali za katero koli drugo mamico. Te sestre odlikuje izjemna člo-večnost, predanost, strokovnost, skrbnost, prijaznost in veliko srce.Še enkrat iskrena hvala! V. J.

Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožiljaRad bi se iskreno zahvalil mag. Alešu Breclju, dr. med., za uspešnoopravljeno težko operacijo našega očeta, dedka in pradedka V. F.Glede na njegovo starost (84 let) in zdravstveno stanje pred opera-cijo smo veseli, da so se mag. Aleš Brecelj, dr. med., in njegovi so-delavci izjemno potrudili in uspešno izvedli težko operacijo, po ka-teri sedaj dobro okreva. Prepričani smo, da bo V. F. z Vašo in našopomočjo ter s svojo močno voljo še dolga leta z nami.Želim Vam še veliko delovnih uspehov v Vaše zadovoljstvo in zado-voljstvo pacientov.

Z. F. v imenu najožjih sorodnikov

Klinični oddelek za nevrofiziologijoBila sem na pregledu ( EMG ) v Vaši ustanovi. Prihajam iz Primor-ske. Žal ne vem priimkov tistih, ki so pregled opravili, vendar moramvse osebe, s katerimi sem imela kakršen koli kontakt, zelo pohvaliti.Do sedaj sem imela v domačem okolju kar precej opravkov z medi-cinskim osebjem, vendar takšne prijaznosti kot pri vas še nisemdoživela.Vsi so bili izredno prijazni. Pohvalno je tudi to, da sem bila na vrstitakrat, ko sem bila naročena.


preberite

Kaj menijo o nasŠe enkrat hvala vsem!Vsem skupaj želim še veliko poslovnih in osebnih uspehov.

B. M.

Urgentni kirurški blokZaradi poškodbe sem se znašla na urgenci in sem bila izjemno pre-senečena, kako lepo so vsi ravnali z menoj. Vsem trem zdravnikom,imen katerih na žalost ne poznam, bi se rada zahvalila za prijaznost,strokovnost in potrpežljivost. Prav tako so bili vsi izjemno prijazni inrazumevajoči v sprejemni pisarni in operacijski sobi. Ker je na računzdravnikov precej negativnih pripomb, se mi je zdelo pošteno, daVas tudi kdaj pohvalijo. Na urgenci sem bila prvič, moj obisk pa jebil, zahvaljujoč vsem zaposlenim, nadvse prijeten.Še enkrat se vsem zahvaljujem in želim prijeten delovni teden.

Z. G.

PohvalaZelo rad bi pohvalil vse, ki so bili udeleženi pri zdravljenju tašče M.S., ki bo letos stara 92 let.Pohvalo bi začel z:reševalno ekipo, ki je iz Dravelj do Urgentnega bloka z izkušenimvoznikom v gostem prometu potrebovala slabih 5 minut;IPP, kjer so opravili temeljite preglede, vključno z rentgeniziranjemin infuzijo;Pacient službo, ki je taščo zaradi previsokega pritiska, pljučnice invode v pljučih odpeljala v bolnico dr. Petra Držaja;Klinični oddelek za hipertenzijo, kjer je poleg vodje mag. Barbare Sa-lobir, dr. med., bila njena sobna zdravnice dr. Krašna s sestro Tonč-ko in ostalim strežnim osebjem, za katerega, žal ne vem imen.Po svojih besedah je bila sprejeta in obravnavana »kot kraljica«. Tu-di na preiskavah, ki so bile, vključno z rentgeniziranjem, potrebne, jebil odnos do nje na isti prijazni ravni.Osebje je redno hodilo v sobo kontrolirat, kako je z bolnicami, jihspraševalo o počutju, jim pomagalo pri toaleti in pri razgibavanju.Zdravnici in sestrsko osebje so bili vedno pripravljeni za pogovor zženo, ko je bila pri njej na obisku. Ko se je njeno zdravstveno stanjeizboljšalo, sta jo domov pripeljala in do tretjega nadstropja prineslamlada in prav tako prijazna uslužbenca Pacienta.Vsem zaposlenim, ki obravnavajo vse paciente spoštljivo in enako,se v njenem, ženinem in v svojem imenu najlepše zahvaljujem.

B. F. Sporočilo za kuhinjoPrimorke (Izola, Portorož) iz sobe št. 1 (endokrinologija) se vam za-hvaljujemo za okusno hrano, ki smo jo z veseljem jedle v času našehospitalizacije.

Interno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / avgust 0826

koristno


Hitro pripravljeno pecivo

Mokro pecivoTokratni recept smo si sposodili in ličneknjižice DIŠEČI naVDIH, Slastni kolačirespiratornih terapevtk in enega tera-pevta, ki jo je izdal Oddelek za respira-torno terapijo, KO za anesteziologijo inintenzivno terapijo operativnih strokUKC Ljubljana, ob jubilejnem 25. podi-plomskem seminarju SRKF, ki je maja2008 potekal v Ljubljani.Knjižico sta pripravil in uredili Maja Po-točnik in Kristina Mahne. Kot je v uvoduv knjižico zapisala predsednica Sekcijeza respiratorno in kardiovaskularno fizi-oterapijo pri Društvu fizioterapevtovSlovenije, knjižica ni samo pregled do-brot, ampak je tudi potovanje v njihovedružine in domove. Takole pravi: »Razli-čni recepti, ki smo jih izbrali, so našiprazniki, domovi velikokrat dišijo po

njih, so spomin na mamo ali babico inso tesno povezani z nami. Zato so še po-sebej dragoceni.«

Helena Samec je prispevala recept za

Mokro pecivoSestavine: 4 jajca

1 -2 jogurtova lončka sladkorja

2 zavitka vanilijevega sladkorja

jogurtov lonček olja

2 jogurtova lončka mleka

2 jogurtova lončka pšeničnega zdroba in

zavitek pecilnega praška

10 dag rozin

10 dag mletih orehov

6 naribanih jabolk

Jajca in sladkor mešamo, da masa nara-ste. Med mešanjem počasi vlivamo olje,mleko, potem dodamo orehe, jabolka,rozine in zdrob s pecilnim praškom. Vsedobro premešamo. Testo je bolj tekoče.Vlijemo ga v dobro namazan pekač(uporabimo velikega iz pečice) in peče-mo 30 minut pri 180 – 200 stopinjah C.Ohlajeno pecivo prelijemo s čokoladnoglazuro. Namesto s čokolado lahko pe-civo premažete s stepeno sladko smeta-no in posujete s kakavom.

P.s.Ker sem potrebovala fotografijo, sempecivo spekla in ga namesto s čokoladopremazala s kislo smetano, v katero semvmešala kokosovo moko. Moji odjemalciso pecivo pohvalili …

Foto

: Bise

rka

Mar

olt M

eden


preberite

Služba za odnose z javnostmi

prenašalci povzročiteljevnalezljivih bolezni

Značilnosti klopnega meningoencefalitisa v SlovenijiKlopni meningoencefalitis (KME) je virusno vnetje možgan inmožganskih ovojnic, ki je v Sloveniji endemična bolezen. Bolezense pojavi 10 do 20 dni po vbodu okuženega klopa. Endemičnoobmočje omejimo s črto, ki poteka od Jesenic čez Škofjo Loko inPostojno do Kočevja, nato proti Litiji in prek Zidanega Mosta termimo Celja in Šentjurja. V Slovenji oboli letno med 70 in 330 oseb.Število obolelih iz leta v leto precej niha. Razlike v obolevanju solahko posledica spremenb v klimatskih razmerah in dogajanja vnaravi. KME se pojavlja sezonsko, kar je povezano z biološko ak-tivnostjo klopa, ki je najpomembnejši prenašalec povzročitelja te-ga obolenja. V naših razmerah se večina primerov pojavi od majado septembra. Izraziti višek je opazen v juliju in avgustu. Po besedah izr. prof. dr. Stanke Lotrič – Furlan, dr. med. Iz Klinikeza infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je bilo v le-tošnjem letu do začetka junija obravnavano približno 30 odraslihbolnikov s KME. V tem obdobju pa vsak dan sprejmejo kakšnegabolnika in se število veča. Najbolj uspešen način zavarovanja pred boleznijo je cepljenje. Zaučinkovito cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva. Običajno da-mo prva dva odmerka cepiva v razmaku 1 do 3 mesecev, tretjiodmerek pa čez 9 do 12 mesecev. Pomembno je, da dobi cepljeniprva dva odmerkai cepiva še v času, ko klopi niso aktivni, torej vzimskih mesecih. Na ta način dosežemo, da so v času, ko nastopisezona klopov, že zaščiteni proti bolezni.Stanka Lotrič – Furlan, dr. med. zelo priporoča cepljenje in meni,da bi morali več narediti pri obveščanju ljudi o koristih cepljenja.Cepljenje je smiselno tudi izven priporočenih mesecev, vendar sepotem skrajša časovni razmik med prvim in drugim odmerkom ce-piva na 14 dni. Za cepljenje proti KME še ni prepozno. Na ceplje-nje se je treba naročiti in ga plačati.V sosednji Avstriji se zavedajo vsestranskih koristi cepljenja protiKME in že leta cepijo prebivalce brezplačno in zato imajo zelo ma-lo bolnikov s KME. Cepijo se lahko otroci starejši od enega leta,zgornje starostne omejitve pa ni. Kontraindikacije za cepljenje paso akutna vročinska bolezen, alergija na jajca oziroma ugotovlje-na alergija na prvi odmerek cepiva. Cepljenje proti KME je varnoin učinkovito, precepljenost v Sloveniji je še vedno prenizka, saj secepi manj kot 10 odstotkov ljudi.

Lymska borelioza v Sloveniji Bolezen, ki jo največkrat imenujemo kar borelioza, je druga po-

membna bolezen, katere povzročitelja prenašajo klopi. Povzroča jobakterija Borrelia burgdorferi. Bakterija živi v klopu, ta pa jo ob za-jedanju prenese na človeka. Za razliko od KME, za katerega je zna-čilno, da se bolezen pojavlja le na določenih predelih Slovenije, seborelioza pojavlja po vsej Sloveniji. Pregled obolevanja pokaže, daje ogroženost prebivalcev velika, saj oboli letno med 10 in 20 osebna 10.000 prebivalcev. To uvršča boreliozo med najpomembnejšenalezljive bolezni v Sloveniji. Če bolezni v žačetku ne zdravimo, lahko poteka v treh fazah in pri-zadene različne organe. Najbolj pomembno je, da ne spregledamoprve faze bolezni, ki se začne s kožno spremembo. Ta se pojavi pri-bližno 7 do 14 dni lahko tudi nekaj mesecev po klopovem vbodu,običajno na mestu vboda. Najprej je koža na mestu vboda rdeča.Rdečina, ki je lahko za dlan velika (lahko tudi večja), začne v sre-dini bledeti, robovi pa ostanejo rdeči in se širijo. Zato imenujemoto kožno spremembo tudi potujoča rdečina. Lahko se pojavi celona drugem delu telesa, kjer klop sploh ni bil prisesan. Če opazitena koži sumljivo rdečino po vbodu klopa, morate nemudoma obi-skati osebnega zdravnika. Stanka Lotrič – Furlan, dr. med. pravi, da v teh dneh na dan pre-gledajo najmanj pet bolnikov z eritema migrans. “Ne opažamo, daje trenutno bolnikov s KME ali lymsko boreliozo več. Na področjuzdravljenja pa ni nič novega. Bolnike s KME zdravimo simptomat-sko, ker je virusna bolezen, bolnike z lymsko boreliozo pa z antibi-otiki. Zdravljenje z antibiotiki je smiselno v vseh stadijih lymskeborelioze, najbolj uspešno pa je zgodaj v poteku bolezni. Cepivaproti boreliozi v Evropi ni in ga tudi kmalu ne pričakujemo. Smr-tnih primerov zaradi borelioze v UKC Ljubljana še nismo imeli. ZaKME pa je smrtnost od 0,5 – 2 odstotkov od obolelih in tudi v UKCLjubljana na leto umre eden do dva bolnika.”

Za konec še nekaj nasvetov: - za zadrževanje v gozdu ali na travnikih imejte oblačila iz gladke-

ga materiala, kar klopom otežkoča oprijemanje,- vse odkrite dele telesa večkrat premažite s snovmi, ki odvračajo

mrčes, - po bivanju v naravi se vedno temeljito preglejte,- klopa ne odstranjujte na silo, da ga ne odtrgate in bi glavica klopa

ostala v koži. Ne drži, da če klopa namažete z oljem ali alkoholom,ga tako zadušite. Najbolje je, da klopa čimprej odstranite s pince-to, tako da ga primete tik ob koži in pazljivo izvlečete. Primernepincete za odstranjevanje klopov so na voljo v lekarnah.

Klopi-V poletnih dneh v naravi iščemo tako ohladitev kot tudi sprostitev. Veliko se jih poda na gobarjenje in mar-sikdo najde čas za priljubljeno rekreacijo v naravi. S tem pa se tudi bolj izpostavljamo nevenarnostim okužb,kajti klopi, ki prežijo na nas v naravi, so prenašalci in povzročitelji različnih bolezni. Pri nas sta najpogostejšiklopni meningoencefalitis in lymska bolrelioza.


razvedrilo

Križanka


druženje

Saša Kotar

Piknik v Simonovem zalivu

Bilo je prijetno za oko in naša čutila, dobro smo jedli, se prijetnozabavali s skupino Rok’N’band, sonce pa je sijalo v vsej svoji mo-či. Vse udeležence so pozdravili: generalna sekretarka Flory Ba-novac, predsednica SDZNS Jelka Mlakar in prof.dr. Tomislav Klo-kočovnik, dr. med., župan občine Izola, sicer zaposlen naKliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja v UKC Ljubljana. Po-vabilu na piknik sta se odzvali tudi nekdanja predsednica SDZNSJelka Černivec in Darinka Klemenc, predsednica Zbornice zdrav-stvene in babiške nege - Zveze društev medicinskih sester, ba-bic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Obiskala nas je »sestraFranja«, ki nam je predstavila svoje poglede na pogajanja z vla-dnim pogajalcem. Nastopila je ciganska plesna skupina plesne

šole Fredi iz Izole. Udeleženci so se pomerili v različnih športnihdejavnostih (odbojka na mivki, med dvema ognjema, vlečenjevrvi, pedalini, mokri poligon, suhi slalom, pikado in mini golf).Žal med tekmovalci ni bilo članov iz naše sindikalne enote.

Skratka, dan smo izkoristili za druženje, prijateljstvo, spoznava-nje novih kolegov… In tudi kakšna ljubezen je na novo vzplam-tela.

Za spomin na ta dan pa še nekaj fotografij.V pričakovanju dopustniških dni in plače po novem vas lepopozdravljam in želim mirne ter sproščene počitnice.

V SDZNS smo 21. junija 2008 organizirali tretji tradicionalni piknik v Simonovem zalivu v Izoli. Prišlo je oko-li 3500 udeležencev iz vse Slovenije, preko 450 iz SE KC Ljubljana. Organizirali smo 7 avtobusov za tiste, kiniso pripotovali s svojim prevozom.


anketa


Kako premagujemov službi in doma

Dr. Tanja Gmeiner Stopar,mag. farm., Klinika za nu-klearno medicinoPoleti je delo v Kliniki za nu-klearno medicino še posebnozahtevno. Sonce neusmiljenopripeka, sistem klimatizacijepa pregretega zraka ne uspe-va zamenjati s primernoohlajenim. Čeprav nas zaradiklime oziroma prezračevanjaali ogrevanja pozimi veliko-krat zebe, nam je poleti pe-klensko vroče. Še najbolj hu-do je v komori, kjer priprav-

ljamo preparate in moramo nositi težko zaščitno svinčeno obla-čilo (predpasnik). Delo s svinčeno zaščito je naporno že v najboljprimernih temperaturah, v vročini pa še toliko bolj. Velikokratizmerimo tudi 32 stopinj in sami se pošalimo, da pri nas ne po-trebujemo niti fitnesa niti savne, saj imamo vse to kar na delov-nem mestu, ko delamo v komori.Po delovnem času se najraje ohladim v naravi.

Borut Gubina, dr. med.,Klinični oddelek za urolo-gijoNaš Klinični oddelek imaprostore v 8. nadstropjuosrednje stavbe UKC Ljublja-na, kjer je poleti zagotovonajbolj vroče. Na srečo ima-mo v »intenzivki« klimo, inkadar je zelo vroče, se karprecej zadržujemo v njej. Po-leti je naša intenzivna negapolna do zadnjega kotička,saj v njej pacienti ležijo tudi,če bi že sodili v običajno so-

bo. Če ni drugega težkega pacienta, jim skušamo bivanje v bol-nišnici olajšati vsaj tako, da ležijo v primerno ohlajenem prosto-ru, ki je, žal, le »intenzivka«. Težko bi bilo tudi brez mrzle vode izhladilnega balona, a te je vedno dovolj.Ko pa pridem iz službe, sedem na kolo in se odpeljem v naravo,saj se tako sprostim in ohladim. K ohlajevanju v prostem časupa obvezno sodi tudi hladen »špricar«, ki mi v hudi vročini naj-bolj prija.

Irena Špela Cvetežar, dipl.m. s., Klinični oddelek zaurologijoKot pedagoška medicinskasestra in enterostomalna te-rapevtka na oddelku skrbimza izobraževanje pacientovin za vaje študentov. Poleti sidelo uredimo tako, da ga čimveč opravimo v sobi za in-tenzivno nego, ki je edinaustrezno klimatizirana. Vsisrednji prostori na oddelkuso namreč slabo zračeni inzelo vroči, zato se jim poleti

raje izognemo … Še zlasti bolniške sobe v južnem delu stavbe sotako vroče, da je v hudi vročini res težko. Pomagamo si z venti-latorji, ponoči pa naredimo prepih, da se zrak temeljito izmenja.Tudi naše uniforma niso najbolj primerne oziroma prilagojeneza hudo poletno vročino, zato bodo pri tem potrebne spremem-be. Ko pridem domov, pa grem najprej pod hladen tuš, nato pasmuknem v ohlapna in udobna oblačila. Potem pa sledi slado-led, ki me najbolj ohladi.

Aleksandra Kristan Dovč,dietna tehnica v glavnikuhinji Službe za bolniškoprehranoPoleti še toliko bolj ugotavlja-mo, da je prezračevanje ozi-roma hlajenje v naši kuhinjineustrezno. V delu kuhinje,kjer so kotli, je peklensko vro-če, saj tu izmerimo tudi 32stopinj. Tudi vlage je preveč invčasih smo kar v meglici …Ena ura in pol ob kotlu, kjertemperatura hrane ne smepasti pod 75 stopinj, je zelo

naporna. Pomagam si tako, da zmočim papirnat prtiček in si ga»pripnem« pod kapico na čelo. Pijemo vodo, da se malo ohladimood znotraj. Čeprav imamo možnost tuširanja, pa nimamo dovoljčasa, da bi med delom skočili pod tuš, saj tekoči trak zahteva stal-no prisotnost. Vedno je tudi toliko dela, da ni časa za tuširanje.Želimo si, da bi nam uredili takšno klimo, da bi bilo delo v naši ku-hinji malo bolj znosno. Tuširanje je prvo opravilo, ko pridem do-mov, potem pa sledi počitek, saj imam doma klimo.

vročinoFo

to: B

iserk

a M

arol

t Med

enFo

to: B

iserk

a M

arol

t Med

en

Foto

: Bise

rka

Mar

olt M

eden

PAPIRUS 2008Slovensko društvo za odnose z javnostmi vsako podelinagrade za najboljše interno glasilo.

Na letošnjem tekmovanju za nagrado Papirus, ki jenamenjena najboljšemu slovenskemu internemu glasilu,je največ točk in nagrado prejelo glasilo Hidria.Priznanje za najboljšo naslovnico si je zaslužila revijaPika na G velenjskega Gorenja, najboljše elektronskoglasilo E-skupaj pa še vedno pripravljajo v Telekomu.Tekmovanje za nagrado Papirus, v okviru katere poteka tek-movanje za najboljše interne medije, se je med slovenskimipodjetji in zavodi že dobro prejelo, saj se je na letošnje tek-movanje poleg nekaj že uveljavljenih internih glasil prijavilotudi lepo število novih. Sicer se je na letošnje tekmovanje skupaj prijavilo 25 podjetij,od tega jih je 24 sodelovalo v kategoriji revija/časopis, 8 se jihje hkrati potegovalo tudi za naslov najboljše naslovnice, dvepodjetji sta se prijavili še v kategoriji najboljša fotografija indve za najboljše elektronsko glasilo, kar pomeni, da je bilo vvseh razpisanih kategorijah skupno 36 prijav (lani 35).In kakšni so bili letošnji rezultati? Največ točk – 191, je zbralarevija Hidria istoimenskega podjetja, na drugo mesto se je zosvojenimi 181 točkami uvrstila revija Trimotim podjetjaTrimo in na tretje (179 točk) Pika na G iz Gorenja.

Naše interno glasilo je doseglo 7. mesto.Letošnja žirija je ocenjevala sporočilnost medija in izpolnje-vanje poslanstva, novinarsko vrednost ter povezanost z obli-kovno zasnovo. Pohvaljeni smo bili glede vsebine, sistemati-čne organizacije tem, razporeditve člankov, izpolnjevanja po-slanstva in ciljev časopisa, odlično spodbujamo pripadnostzaposlenih in hkrati težimo k povezanosti organizacijskihenot, pa tudi ciljne javnosti so dobro zastopane.

Interni časopis ustvarjamo skupaj z vami, zato čestitkevsem tistim, ki ste pomagali pri tem, da je naš časopis šeboljši in tudi v bodoče se veselimo sodelovanja z vami.

Polona. M. L. Wallas

tekmovanje

6 mesecev, več6 mesecev, večkotkot 600600 izdelkov.izdelkov.

ZAKLENJENA

ZAKLENJENA

CENAPonudba velja od 16.7.2008 do 16.1.2009.

Izdelkom, označenim z označevalcem »Zaklenjena cena«, zagotavljamo, da bodo njihove cene šest mesecev enake ali nižje, kot so bile ob uvedbi v projekt »Zaklenjena cena«. Izdelki iz projekta »Zaklenjena cena« so lahko vključeni v kratkoročne prodajne akcije, krajše od enega meseca, pri čemer se cena tem izdelkom v času akcije še dodatno zniža, po koncu akcije pa se ustrezno poviša in sicer tako, da ostane enaka ali nižja kot je bila pred vključitvijo v akcijo. V posameznem šestmesečnem obdobju je izbor izdelkov stalen, dodatno se lahko vključujejo novi vonji oz. okusi izdelkov, ki so že vključeni v »Zaklenjene cene«, pri čemer pa se cene na novo vključenih vonjev oz. okusov ne smejo razlikovati od že vključenih vonjev oz. okusov. Za naknadno vključene izdelke novih vonjev oz. okusov velja vse, kar velja za »Zaklenjene cene«, vendar le do izteka posameznega šestmesečnega obdobja. Trajanje posameznega šestmesečnega obdobja je navedeno na plakatu na prodajnem mestu. Slike so simbolne. Seznam izdelkov si lahko ogledate na spletni strani: www.mercator.si.

EUR

352,Sladoled Viennettadva okusa: čokalada ali vanilija,650 mlUnilever

EUR

891,Turistična paštetaribja pašteta iz zelenjave in morskih rib, trojno pakiranje, Delamaris, Izola

EUR

702,Bonboniera Raff aello150 g, Ferrero

EUR

991,Slovenskadomača skuta500 g, Pomurske mlekarne,Murska Sobota

EUR

192,Šampon Niveaza lase, več vrst, 250 mlBeiersdorf

EUR

550,Skutas podloženim sadjem,več okusov, 110 gLjubljanske mlekarne, Ljubljana

EUR

699,Detergent Arieldve vrsti: Mountain Springs, 3 kg ali White fl owers, 3 kg ali Hydractive color, tekoči, 2.25 litra, P&G

EUR

991,Otroški šampon Johnson’sveč vrst, 300 ml,Johnson& Johnson

EUR

891,Sir Fitaki500 gKaeserei ChampignonHofmeister, Nemčija

EUR

149,Oljčno oljeDioklecijanekstra deviško, 0.75 litraKapetan

Zaklenjene cene A4.indd 1 7/18/08 3:29:27 PM

plače po novem - kclj.si · kaj menijo o nas ... tranetni strani našega zavoda pod raz-delkom...

Documents