PEPTIDNA VEZ: AMINOKISLINE SE MED SEBOJ POVEZUJEJO V PEPTIDE (DI-, TRI-, POLIPEPTID). KEMIČNO JE POLIMERIZACIJA AMINOKISLIN DEHIDRACIJA (ODSTRANI SE MOLEKULA VODE). PEPTIDNA VEZ JE KOVALENTNA VEZ MED DVEMA PEPTIDOMA, MED AMINO IN KARBOKSILNO SKUPINO DVEH AK. DVA CISTEINA SE MED SEBOJ POVEŽETA TAKO, DA TVORITA DISULFIDNO VEZ , S TEM STABILIZIRATA TRIDIMENZIONALNO OBLIKO POLIPEPTIDA. (R-C-N-R). PEPTIDNA VEZ=SE TVORI MED AMINO IN KARBOKSILNO SKUPINO DVEH AMINOKISLIN.TRANSPORT PROTEINOV: POTEČE PREKO JEDRNIH POR, MEMBRAN ALI Z VEZIKLI. PROTEINI KI NASTANEJO NA RIBOSOMIH V CITOSOLU POTUJEJO V JEDRO, MITOHONDRIJE IN PEROKSISOME. PROTEINI KI NASTANEJO NA RIBOSOMIH, VEZANIH NA ER VSTOPAJO V ER. AKTINSKI FILAMENTI: SO POVEZANI Z RAZLIČNIMI PROTEINI, ODVISNO OD FUNKCIJE V CELICI (MIKROVILI, CELIČNA BRAZDA, CELIČNI KORTEKS). M FAZA: SESTAVLJA JO 5 FAZ: PROFAZA, METAFAZA, ANAFAZA IN TELOFAZA, KI SO DEL MITOZE, TER CITOKENEZA. PROFAZA – KONDENZACIJA KROMOSOMOV, CENTROSOMA SE RAZCEPITA IN RAZPADE JEDRNA OVOJNICA, METAFAZA – KROMOSOMI SO POSTAVIJO V EKVATORIALNO RAVNINO, ANAFAZA – SISTERSKE KROMATIDE SE LOČIJO IN ZAČNO POTOVATI PROTI POLOMA CELICE, TELOFAZA – OBA SETA KROMOSOMOV PRISPETA NA POLE CELICE; NASTANE NOVA JEDRNA OVOJNICA IN JE TAKO MITOZE KONEC, CITOKINEZA – DELITEV CITOPLAZME; NASTANE DELITVENA BRAZDA. APOPTOZA: APOPTOZA=SAMOMOR CELICE(APOPTOSIS=ODPADANJE LISTOV).JE OBLIKA PROGRAMIRANE CELIČNE SMRTI, KI NASTOPI KOT ODGOVOR NA DOLOČENE SIGNALE.POJAVLJA SE PRI EMBRIONALNEM RAZVOJU, PRI TKIVNI HOMEOSTAZI, PRI RAZLIČNIH BOLEZNIH IN KOT ODGOVOR NA CITOTOKSIČNE DEJAVNIKE.PONAVADI PRIZADANE SAMO ENO CELICO NAENKRAT. CELICA SE SKRČI IN KONDENZIRA, KONDENZIRA SE KROMATIN, CELIČNI ORGANELI OSTANEJO NEPOŠKODOVANI. SPROSTIJO SE APOPTOTSKA TELESCA (MAJHNA Z MEMEBRANO OBDANA), TE MALE FRAGMENTE POŽREJO SOSEDNJE CELICE.ENERGETSKO ODVISNA= (ATP POTREBEN). NEKROZA: NEKROZA=(OBLIKA CELIČNE SMRTI ZARADI HUDE POŠKODBE-MEHANIČNE,KEMIČNE). CELICA NABREKNE IN EKSPLODIRA IN PRI TEM SE SPROSTI INTRACELIČNA VSEBINA. NABREKANJE JEDRA, RAZKROJ CELIČNIH ORGANELOV, POŠKODUJE SOSEDNJE CELICE IN POVZROČI VNETJE. ENERGETSKO NEODVISNA (NE POTREBUJE ATP). GEN: DEL DNA, KI NOSI ZAPIS ZA FUNKCIONALNI PRODUCT.SESTAVLJEN JE IZ INTRONOV (NEKODIRAJOČA SEKVENCA),EKSONOV(KODIRAJOČA SEKVENCA).NEKATERI GENI SO VEČKRAT PONOVLJENI IN TVORIJO T.I DRUŽINE GENOV. SKUPNI FUNCIONALNI ZAPIS VSEH GENOV=GENOM. GENOM: JE CELOTEN ZAPIS DEDNE INFORMACIJE V DNA(SKUPNI FUNKCIONALNI ZAPIS VSEH GENOV). GENSKI KOD IN OSREDNJA DOGMA MOLEKULARNE BIOLOGIJE GENSKI KOD JE PRAVILO, KI DOLOČA ZVEZO MED NUKLEOTIDNIMI TRIPLETI(KODONI) V DNA IN RNA INAK V BELJAKOVINAH.UNIVERZALNOST GENSKEGA KODA JE POMEMBEN DOKAZ,DA VSE DANAŠNJE OBLIKE ŽIVLJENJA IZHAJAJO IZ SKUPNEGA PREDNIKA. OSREDNJA DOGMA PA JE:-EN GEN KODIRA EN PROTEIN. CELIČNI CIKEL NOVA CELICA LAHKO NASTANE LE IZ PREDHODNE CELICE (DOGMA V BIOLOGIJI CELICE!), ZATO SE MORAJO CELICE RAZMNOŽEVATI. ZA TO JE POTREBNO PODVOJEVANJE CELIČNE VSEBINE (RAST CELICE) IN DELITEV CELICE. CIKEL, V KATEREM SE CELICA RASTE IN SE DELI, IMENUJEMO CELIČNI CIKEL. GRE ZA PONAVLJAJOČ SE PROCES. RAZDELJEN JE V 4 STOPNJE: G1, S, G2 IN M. GLAVNI STOPNJI CIKLA STA INTERFAZA (SESTAVLJAJO JO G1, S IN G2, V KATERI CELICA RASTE, V NJEJ SE TUDI PODVOJI DNA) IN CELIČNA DELITEV, KI IMA DVE STOPNJI - MITOZO IN CITOKINEZO (M FAZA). MITOZA JE DELITEV JEDRA, CITOKINEZA PA DELITEV CITOPLAZME: G0-FAZA V KATERI CELICE MIRUJEJO-NE RASTEJO, G1-RAST IN PRIPRAVA NA S FAZO, S-CELICE PODVOJIJO DNA, G2-RAST IN PRIPRAVA NA MITOZO, M-SESTAVLJENA IZ MITOZE IN CITOKINEZE, MITOZA JE DELITEV JEDRA,CITOKINEZA JE DELITEV CITOPLAZME, CELIČNI CIKEL URAVNAVAJO-CIKLINI. CELIČNA KOMUNIKACIJA: OSNOVA CELIČNE KOMUNIKACIJE JE CELIČNO SIGNALIZIRANJE. TO POTEKA TAKO, DA SIGNALNA CELICA PROIZVEDE SIGNALNO MOLEKULO, KI JO PREPOZNA TARČNA CELICA. TA IMA RECEPTORSKE PROTEINE, KI PREPOZNAJO IN SPECIFIČNO ODGOVORIJO NA SIGNAL (MOLEKULO). CELICE UPORABLJAJO ŠTEVILNE RAZLIČNE MOLEKULE ZA POŠILJANJE SIGNALOV, OBSTAJA PA LE

NEKAJ NAČINOV (VRST) MEDCELIČNEGA SIGNALIZIRANJA. KONTAKTNO - CELICI (SIGNALNA IN TARČNA) MORATA BITI V TESNEM STIKU, DA SE SIGNAL LAHKO PRENESE. CELICI SE NEPOSREDNO POVEŽETA PREK SIGNALNIH MOLEKUL V PLAZEMSKI MEMBRANI. SPOROČILO SE PRENESE Z VEZAVO SIGNALNE MOLEKULE V MEMBRANI SIGNALNE CELICE NA RECEPTORSKO MOLEKULO V PLAZEMSKI MEMBRANI TARČNE CELICE., PARAKRINO - SIGNALNA CELICA SPROŠČA SIGNALNE MOLEKULE, KI DIFUNDIRAJO V NJENO OKOLICO IN DELUJEJO LOKALNO. TAKE MOLEKULE DELUJEJO KOT LOKALNI MEDIATORJI., SINAPTIČNO - NEVRONI SPECIFIČNO OŽIVČUJEJO TARČNE CELICE (PREKO SINAPSE - SPROŠČAJO SE NEVROTRANSMITERJI). TU SE SPOROČILA PRENAŠAJO LAHKO NA ZELO DOLGE RAZDALJE, ZELO HITRO., ENDOKRINO - SIGNALNE CELICE SPROŠČAJO SIGNALNE MOLEKULE (HORMONE) V KRVNI OBTOK. JE NAČIN PRENOSA SIGNALA PO CELOTNEM TELESU (VELIKE RAZDALJE, ZA RAZLIKO OD PARAKRINEGA).,AVTOKRINO - SIGNALNA CELICA JE HKRATI TUDI TARČNA CELICA., SIGNALNE MOLEKULE SO HORMONI (ADRENALIN, KORTIZOL, INSULIN, TESTOSTERON, ...), LOKALNI MEDIATORJI (RASTNI FAKTORJI, ...), NEVROTRANSMITERJI (ACETILHOLIN, NORADRENALIN), PRI KONTAKTNI SIGNALIZACIJI PA DELTA (V MOŽGANIH). SPREJEM SIGNALA SE ZAČNE, KJER SIGNALNA MOLEKULA PRIDE V STIK Z RECEPTORJEM NA CELICI. RECEPTORJI SO NAVADNO PROTEINI NA CELIČNI MEMBRANI (ZA STEROIDNE HORMONE ZNOTRAJ CELICE). EN TIP SIGNALNE MOLEKULE OBIČAJNO AKTIVIRA EN RECEPTORSKI PROTEIN. SPREJEM SIGNALA JE LE PRVI DOGODEK V SIGNALNI VERIGI (PRENOS SIGNALA - KASKADA), V NASLEDNJIH STOPNJAH SE SIGNAL PRENAŠA PREKO INTRACELULARNIH SIGNALNIH MOLEKUL OD CELIČNE MEMBRANE DO JEDRA. SIGNALNA VERIGA IMA VEČ NALOG - SPREJME SIGNAL, GA PREOBLIKUJE (TRANSDUKCIJA), PRENESE, POGOSTO TUDI OJAČA (POMNOŽEVANJE) IN PRERAZPOREDI (DISTRIBUCIJA) TAKO, DA UČINKUJE VZPOREDNO NA VEČ PROCESOV V CELICI. RECEPTORJI NA CELIČNI MEMBRANI: RECEPTORJI, POVEZANI Z G PROTEINOM (NA NOTRANJI STRANI MEMBRANE, RECEPTORJI, POVEZANI Z IONSKIMI KANALČKI, RECEPTORJI, POVEZANI Z ENCIMI. KROMATIN-NITKE V CEL. JEDRU, SEST. IZ DNA IN BELJAK. PRED DELITVIJO SE ZGOSTI V KROMOSOM V EVKARIONTSKIH CELICAH SO DOLGE VERIGE DNA ZAVITE OKOLI PROTEINOV-HISTONOV IN TVORIJO NUKLEOSOME. KROMOSOM- NADALJUJE ZVIJANJE NUKLEOSOMOV, VODI DO NASTANKA MOČNO KONDENZIRANIH KROMOSOMOV. VSEBUJEJO GENE,SO V RAZLIČNIH OBLIKAH V ŽIVLJENJU CELICE. STRUKTURA KROMOSOMA(TELOMERA-SPECIALIZIRANI SEKVENTI,KI OHRANJATA KONCE KROMOSOMOV.CENTROMERA=SLUŽI ZA POVEZOVANJE SESTRSKIH KROMATID IN POVEZAVO DELITVENEGA VRETENA MED MITOZO).GLEDE NA POZICIJO CENTROMERE,KROMOSOME DELIMO NA (METACENTRIČNE,SUBMETACENTRIČNE,AKROCENTRIČNE,TELOCENTRIČNE).PO VELIKOSTI UREJENE KROMOSOME(SET KROMOS) IMENUJEMO-KARIOTIP. KROMOSOMI PRI ČLOVEKU : 46 KROMOSOMOV,KARIOTIP,1-22 SO OŠTEVILČENI GLEDE NA VELIKOST IN VSAKA NORMALNA CELICA VSEBUJE PO PAR VSAKEGA KROMOSOMA.POLEG TEGA IMAMO ŠE SPOLNA KROMOSOMA X,Y(TO JE 23 PAR).