pm master for 2005 web - the slovenian · 2015. 7. 15. · 27 to`ilstvo: tudi povojni poboji so...

Glasilo kanadskih Slovencev 3

GLASILOUstanovljeno - Established in 1996

GLASILO kanadskih Slovencev

Izdaja - Vseslovenski kulturni odborPublished by - All Slovenian Cultural Committee

770 Browns Line, Toronto, ON M8W 3W2www.theslovenian.com

President Marjan Kolari~Tel: 905-273-4678

E-mail: [email protected]

Glavni urednik - Editor - Leander [kofTehni~ni sourednik - Frank Brence

Sourednik za angle{~ino - Richard Vuk{ini~

Sodelavke:Anica Resnik, Tja{a [kof, Julka Brence in Milena

Sor{ak

Letna naro~nina - yearly subscriptionKanada $25.00, ZDA $30.00 US

Europe $40.00 US

Address you comments to: Frank Brence,94 Glenthorne Drive, Toronto, ON M1C 3X5

Tel: 416-281-6794, Fax: 416-281-4287E-mail: [email protected]

Iz vsebine 4 Uvodne besede

Dràvni svet izdal zbornik @rtve vojne inrevolucije

5 Jan{eva vlada je odpravila partizanskimonopol nad uporom proti okupatorjem

6 SKGZ: Tigrovci prvi antifa{isti na PrimorskemOdporni{tvo je ohranilo Slovence kot narod

10 Glede dogodkov med in po 2. svetovni vojnine bi smelo biti teàv

11 Ob 9. maju, dnevu Evrope12 Jan{a: Brez enotnosti ne bi {lo13 Peterle: Slovenija zaostaja v jasnem

opredeljevanju do totalitarne preteklostiProslavljanje konca vojne je pokazalo, kakopotreben je praznik enotnosti

14 Slovesno praznovanje “Dneva Dràvnost” vOttawi

15 Cenjeni gospod profesor dr. Repe

16 Dragi gospod [kulj17 Hudi~eva stopinja

“Pod njenim Oknom” v Torontu18 Zgodovina slovenskih uporov

Predsedniki strank podpirajo kompromisnore{evanje vpra{anj iz preteklosti

20 Jan{a brez glasu proti ponovno izvoljen zapredsednik SDSZanimiva majni{ka analiza Danila Slivnika

23 Ime tedna: Janez StanovnikNekaj pripomb k ~lanku “60 let potem”

24 Prikrito in o~em zakrito26 Dr. Mitja Ferenc - intervju27 Toìlstvo: Tudi povojni poboji so genecid28 Ribi~i~ {e brez komentarja

Tine Hribar za TVS glede povojnih pobojevUran v Ko~evskem Rogu: Ura sprave ino~i{~enega spomina

30 Spominska ma{a za `rtve vojne31 Na{e ìvljenje32 Petdesetletnica duhovni{kega posve~enja

kardinala Alojzija Ambroì~a33 Eminenca Aloysius kardinal Ambroì~ - zlati

jubilej34 Srebrni jubilej ùpnika Valentina Bati~a

Romanje v Mission, Britanska Kolumbija36 Slovenska Dru{tva po Kanadi

Dru{tvo Slovenski Dom37 Poro~ilo koordinacijskega odbora38 Resolucija kanadskega slovenskega

kongresa...Ogla{a se prihodnost, ki se spravlja zminulostjo

40 Obvestilo41 Na{e smu~anje v [vici43 Rad odhajam gor’ v planine45 Uspe{en zaklju~ek sezone na slovenskih

smu~i{~ih46 Events Calendar for 200547 Mama Reminisces49 Anna Evans50 Krek mourns the loss of Anna Evans

Na ribolov pri 93-tih letih!51 Na Telovo, 31. maj 194552 V Kanadi obeleìli spomin na re{itelja

slovenskih beguncov53 Govori o àlni slovestnosti pokojnega

Majorja Paula BarreEulogy delivered by Anthony Natla~enEulogy delivered by H. F. Hall, R.M.R.

4 Glasilo kanadskih Slovencev

Slovenci kot dvomilijonski narod potrebujemospravo, skupno sodelovanje in kon~anjedru‘benega konflikta, ne pa poglabljanje sovra{tva,je ob dana{nji predstavitvi zbornika ‘rtve vojnein revolucije v Ljubljani dejal predsednik dr‘avnegasveta Janez Su{nik. Zbornik, ki ga je izdal DS,je tako po njegovem prepri~anju del zgodovinskeresnice, ki ponuja veliko zgodovinskih dejstev.

^lan uredni{kega odbora zbornika, zgodovinarTine Hribar je v svojem nastopu izpostavilpredvsem naslov zbornika. Ta izhaja iz predlogapredsednika republike Janeza Drnov{ka dr‘avnemuzboru za napis na spomenike ‘rtvam na tistihmori{~ih, ki so nastala po vojni, torej na za~etkukomunisti~ne revolucije v Sloveniji, je pojasnilHribar. Kasneje sprejeti napis “‘rtvam vojne inpovojnih usmrtitev” pa je po njegovi oceni la‘en,saj ni {lo za usmrtitve, temve~ za zunajsodnepomore.

“Danes smo v situaciji, ko smo glede teganapisa znova v dilemi. Nova vlada namre~ predlaga

napis “`rtvam revolucionarnega nasilja”, ki sicerni napa~en, je pa nepopoln,” meni Hribar. Dovseh povojnih dogajanj je namre~ pri{lo napodlagi dogajanj med vojno, torej je najbli`jiresnici prav napis iz Drnov{kovega predloga,pojasnjuje Hribar. ê pa bo sprejet napis, ki gapredlaga sedanja vlada, bo po Hribarjevem mnenjuto pomenilo nadaljevanje dràvljanske vojne nasimbolni ravni.

Po podatkih na dan 31. december 2004 je{tevilo slovenskih ‘rtev iz tistega ~asa naraslo‘e na 94.000, kar pa zagotovo {e ni dokon~na{tevilka, je ob tem pojasnila Jasna Fi{er z In{titutaza novej{o zgodovino. Zagotovila je, da so topreverjeni podatki, iz katerih so izlo~eni vsidvojniki in trojniki. Opozorila pa je, da ~eraziskava ne bo dofinancirana, ji grozi, da boostala nedokon~ana v obliki zaprte baze podatkov,ki ta hip praviloma ni dostopna slovenski javnosti.Brezbri‘nost {tirih ministrov, ki so v teh letih

Dr‘avni svet izdal zbornik @rtve vojne in revolucijePovzeto po STA, 17. maj 2005

Uvodne besede

Nepri~akovano je moje uvodne besede, ~eprav nehote, posredoval sam predsednik dràve R. S.,dr. Janez Drnov{ek, ki je 11. junija na dràvni àlni slovesnosti v Spomeni{kem parku Teherje pridràvnem spomeniku doslej zamol~anim `rtvam povojnih pobojev dejal:

“Pri{el je ~as za odpu{~anje in spravo... Nikoli ve~ se ne sme zgoditi, da bi Slovenecpobijal Slovenca. Dogajanja po drugi svetovni vojni ne smemo pozabiti. Poklonimo se`rtvam. Vrnimo jim dostojanstvo vsaj v smrti. Naj nam bo njihova smrt v ve~en opomin.”

@alne slovesnosti so se udeleìli tudi predsednik vlade Janez Jan{a, ministri v slovenski vladi terdiplomatski zbor.

V svojem govoru je tudi poudaril, da na{a prihodnost ne sme biti obremenjena s preteklostjoin starimi zamerami. Mora temeljiti na resnici o tem, kaj se je zgodilo pred 60 leti in spore urejevatina miren na~in z demokrati~nim dialogom.

“Desetletja smo proslavljali samo svetle zmage nad okupatorji in doma~imi izdajalci. Temnestrani revolucionarne zmage pa so bile zamol~ane. Velika ve~ina Slovencev o tem ni vedela ni~. Dolgi~as je le slutila ~love{ko tragedijo,” je povedal Drnov{ek.

“Ta zlo~in ne bremeni {tevilnih partizanov, ki so se hrabro borili proti okupatorju in tiso~ipla~ali s svojim ìvljenjem... Bremeni pa revolucionarne voditelje, ki so brez vesti bili pripravljenipobiti na tiso~e nedol`nih ljudi...”

Leander [kof


Na leto{nji dr‘avni proslavi dneva boja protiokupatorju je predsednik vlade Janez Jan{a odprlprostor tudi za druge protifa{isti~ne odpornike.Spomnil se je, da so se na Mali gori nadRibnico z italijanskimi okupatorji prvi spopadlipripadniki primorske domoljubne organizacijeTigr. Dogodek so v ~asu komunizma zamol~ali,tigrovce so celo preganjali. [e po nedavni proslavise jih je podpredsednik SD Igor Luk{i~ drznilozna~iti za teroriste.

Dan boja proti okupatorju praznujemo nanekdanji dan OF, ki smo ga morali ~astiti vkomunizmu. Dejansko se 27. aprila 1941 nizgodilo ni~. Dan prej so se v vili poznej{egasocialisti~nega akademika Josipa Vidmarja vLjubljani se{li predstavniki komunistov in njihovihsimpatizerjev ter razpravljali o politi~nem polo‘ajupo okupaciji in razkosanju Slovenije. Uradnonaj bi ustanovili Protiimperialisti~no fronto inobsodili nem{ki, italijanski in angle{ki imperializem(takrat je Velika Britanija kot edina sila kljubovalanacifa{izmu). Po Hitlerjevem napadu nadotedanjega zaveznika Stalina (22. junija 1941)se je organizacija preimenovala v Osvobodilnofronto in ~akala na povelje KPJ za boj protiokupatorju. V OF niso povabili ne predstavnikovTigra, ~eprav se je ta proti fa{izmu bojeval ‘eod leta 1925, ne predstavnikov predvojnihme{~anskih strank, ki so se prav tako pripravljalena odpor. Nasprotno, KPS je monopolizirala odporproti okupatorju znotraj OF in vsak drug odporozna~ila za narodno izdajo. Zgodila se jeosvobodilna in dr‘avljanska vojna, z dolomitskoizjavo so komunisti celo svojim zaveznikom,kr{~anskim socialistom in sokolom, prepovedali,

da bi se povezali v enotno politi~no skupino(komunisti so edini smeli imeti svojo partijo).

Kljub temu smo sporni sestanek v Vidmarjevivili praznovali kot dan upora proti okupatorju{e dolga leta po propadu komunizma. Dosedanjeproslave so potekale v lu~i monopola boja protiokupatorju, ploskali so izklju~no partizanom.Komunisti~no revolucijo, ki se je dogajalavzporedno z narodnoosvobodilnim bojem, sopo padcu berlinskega zidu zamol~ali (~epravsmo se o njej u~ili iz vseh socialisti~nih {olskihu~benikov). Porodilo se je vpra{anje, ~emu splohprazniki, ki razdvajajo ljudi in potvarjajo slovenskozgodovino, zato je bil premier Janez Jan{a vdvomih, ali naj se ta dan sploh praznuje, saj bitvegal o~itke z ene ali druge strani. Gordijskivozel je presekal tako, da se je poklonil prvemuuporu proti fa{isti~nemu okupatorju, ki ga nisoorganizirali (komunisti~ni) partizani, ampak(neideolo{ki) tigrovci. Hkrati je pozdravilpartizanstvo kot odpor (rezistenco) ter obsodilnjegovo zlorabo za potrebe komunisti~nerevolucije in povojnega prevzema oblasti. Dejalje, da so bili tudi mnogi partizani ‘rtve krvnikoviz lastnih vrst, po drugi strani pa obsodilkolaboracijo z okupatorjem ter zlo~ine nadcivilisti, ki so jih prizadejale vse vojskujo~estrani. Spomnil se je tudi na nacionalno ilegalo,ki se je bojevala med dvema ognjema (ve~inonjihove vojske so uni~ili partizani jeseni 1943in vojne ujetnike hladnokrvno zmetali v ko~evskejame, nekatere nacionalne ilegalce so komunisti~niagenti izdali okupatorju, ki jih je nato aretiralin poslal v koncentracijska tabori{~a).

Jan{eva vlada je odpravila partizanski monopol nad uporom proti okupatorjemIgor Kr{inar, Mag, 3. maj 2005

delali z njo, pa ka‘e na to, da si te raziskavepravzaprav ne ‘elijo, je {e dejala Fi{erjeva.

Zbornik, v katerem so zbrani referati ve~slovenskih zgodovinarjev, pravnih strokovnjakovin strokovnjakov s podro~ja filozofije, obravnava

okupacijo in narodnoosvobodilni boj, partizanstvoin komunisti~no revolucijo, dr‘avljansko vojnoin antikomunisti~ni boj ter protipartizanstvo inkolaboracijo.


Organizacija TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka)je ozna~evala prvi antifa{izem na Primorskem,kjer je italijanski fa{izem ‘e pred drugo svetovnovojno kazal svoj pravi obraz s prirojenim nasiljemin nestrpnostjo do razli~nosti, je prepri~ana enaod krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Slovenskakulturno-gospodarska zveza (SKGZ). SKGZ obtem odlo~no zavra~a vsak poskus zmanj{evanja

SKGZ: Tigrovci prvi antifa{isti na PrimorskemSTA, 4. maj 2005

pomena in vloge te organizacije, so zapisali vdana{njem sporo~ilu za javnost.

Tigrovci so se od vsega za~etka zrazpolo‘ljivimi sredstvi uprli genocidni politikifa{isti~ne diktature, so sporo~ili iz SKGZ. Zato“kot Primorci in demokrati odklanjajo vsakoprimerjanje njihovega boja s teroristi~nimimetodami, ki se nana{ajo na popolnoma razli~necilje v drugem ~asu”.

Spo{tovani veteranke in veterani, ekselence, dragirojaki!

Duh odporni{tva, samoobrambe je bil medSlovenci vselej ‘iv. Tako kot pri {tevilnih drugihnarodih je bil odpor oziroma samoobramba delna{e nacionalne identitete, ki nas je na temprepi~nem delu Evrope, preko katerega so seselila ljudstva in {tevilne vojske, tudi ohranil.

Slovenci smo morali v zgodovini nepopustljivobraniti svoje temelje: ozemlje, premo‘enje injezik kot osnovo svoje lastne kulture. Svojeodporni{tvo so na{i predniki izkazali v ~asutur{kih vpadov in {e mnogokrat kasneje vzgodovini. Tudi v nepopustljivem in hrabremboju Slovencev na so{ki fronti med prvo svetovnovojno vidijo mnogi zgodovinarji predvsem ‘eljobraniti svojo domovino. Dejansko je vsa slovenskazgodovina eno samo narodno odporni{tvo, kajtile zaradi njega smo se lahko ohranili, ~epravnam je grozilo izginotje. Slovenci, ~e odmislimoMohorjevo dru‘bo in Slovensko matico ternekatera njim podobna kulturna podjetja, skorajvse do leta 1918 nismo imeli nobene osrednjeorganizacije, ki bi skrbela za vse Slovence. Pavendar je bil dose‘en ‘e do za~etka 20. stoletjazavidljiv kulturni razvoj. In kultura je bila temeljnapodlaga vseh pomembnej{ih odporni{kih podjetijv na{i zgodovini.

Zakonsko podlago dr‘avnega praznika dnevaupora proti okupatorju je dolo~il zakonodajalec,prvi demokrati~no izvoljeni slovenski parlament,zakon pa je leta 1991 predlagala prva slovenskademokrati~no izvoljena vlada. V zakonu je 27.april, ki se je v enopartijskem ~asu praznovalkot dan OF, opredeljen kot dan upora protiokupatorju. V obrazlo‘itvi in razpravi o Zakonuo praznikih in dela prostih dnevih je vladapoudarila, da je ta praznik namenjen po~astitvislovenskega odporni{tva skozi zgodovino, {eposebej pa v svojem sporo~ilu nosi obele‘jeprotifa{isti~nega boja.

V postopku sprejemanja je bil oblikovantudi predlog, da bi bil 27. april {e naprej danOF, vendar je bil tak predlog z veliko ve~inozavrnjen. In kasneje nikoli ve~ ni bil formalnoponovljen. [ir{a podlaga praznika je bila v javnostisprejeta z velikim soglasjem, ker neupravi~enoni izklju~evala nikogar. In to kljub temu, da sov posami~nih letih dr‘avne proslave sku{ale o`itinjegovo zakonsko vsebino.

Ker praznik {e posebej v svojem sporo~ilunosi obele‘je protifa{isti~nega boja, za njegovopo~astitev ni bolj primernega kraja, kot je mestodana{nje prireditve.

Danes je prvi~ po 64. letih tu na Mali gorinad Ribnico dr‘avna prireditev. Nikoli doslej je{e ni bilo. Bile so samo dru{tvene in ob~inske.

Odporni{tvo je ohranilo Slovence kot narodJanez Jan{a, Mala gora pri Ribnici, 27. april 2005


~eprav je ravno tukaj potekal prvi oboro‘enispopad na s lovenskem ozeml ju medprotifa{isti~nimi uporniki narodnoobrambneorganizacije TIGR in okupacijskimi silami pokapitulaciji jugoslovanske kraljeve vojske.

Slovenci ali bolje slovenski Primorci so ves~as fa{izma dokazovali svoj odpor. V tehprizadevanjih se je v voja{kem pogledu najvi{jepovzpel TIGR, katerega pripadniki in simpatizerjipomenijo najstarej{e oboro‘ene protifa{iste vEvropi. Poleg njih se je treba spomniti {eduhovni{ke organizacije ’Dru{tvo sve~enikov sv.Pavla’, ki je ogromno naredila za obramboslovenstva na kulturnem podro~ju. PrizadevanjaPrimorskih Slovencev so u‘ivala moralno inmaterialno pomo~ tudi pri {tevilnih organizacijahin posameznikih v jugoslovanskem delu Slovenijein celotni takratni dr‘avi, {e zlasti pa medprimorskimi emigranti. Slovenski antifa{izem torejni iznajdba leta 1941 oziroma takrat ustanovljeneAntiimperialisti~ne oziroma kasnej{e Osvobodinefronte, ampak je bistveno starej{i. Prakti~no jebil del politi~ne in narodne zavesti vseh takratnihSlovencev.

Znameniti angle{ki zgodovinar A. J. P. Taylorje zapisal da so bili Slovenci po zaslugi TIGRAprvi zavezniki Velike Britanije v II. svetovnivojni. Dejansko je bil njihov boj na Mali gori13. maja 1941 prvi oboro‘eni spopad Slovencevz okupatorji. To dejstvo je tiste, ki so hotelimonopolizirati slovensko odporni{tvo ne gledena zgodovinska dejstva motilo ves ~as po II.svetovni vojni. Tigrovci so bili dejansko zamol~ani.Polno priznanje jim je dala {ele samostojnaslovenska dr‘ava. Tudi dana{nja dr‘avna proslavana tem mestu je del naporov, da se popravizgodovinska krivica.

Protiimperialisti~na fronta, ki je bilaustanovljena 26. aprila 1941 in ki se je {elekasneje preimenovala v Osvobodilno fronto, jedejansko nastala v duhovnem in politi~nemozra~ju nem{ko-sovjetskega pakta iz leta 1939.Pri glavnih pobudnikih in organizatorjih ni izhajalaiz na~elnega antifa{izma in antinacizma, ampakiz prepri~anja nujnosti spopada imperialisti~nih

taborov. Ker osnovni cilj protiimperialisti~ne fronte(PIF) ni bil narodnoobrambni, med ustanovneskupine nikoli niso povabili organizacije TIGR.

Klju~ni problem PIF, kasnej{e OF jemonopolizacija narodnoobrambnega boja, ki joje OF formalno potrdila 16. septembra 1941, koje vse, ki niso bili pripravljeni priznati njenega,to je komunisti~nega vodstva, ozna~ila za izdajalceslovenskega naroda. Nobena demokrati~na strankaali vlada ne more pristati na posebna ideolo{katajna nagla sodi{~a, kjer so bili obsojenci ustreljenibrez pravice do zasli{anja in prito‘be. V tejmonopolizaciji narodnoodporni{kega gibanja seOF bistveno lo~i od ve~ine zahodnoevropskihodporni{kih gibanj.

Slovenska dr‘ava v imenu boja protiokupatorju ne more pristati na kr{itvemednarodnih standardov vojnega prava inciviliziranih pravnih na~el, ki tudi v vojnem ~asuzagotavljajo, zlasti civilnemu prebivalstvu pravicodo ‘ivljenja, do osebne nedotakljivosti, verskein osebne svobode, nepristranskega sojenja inpravico do po{tenega postopka ter privatnelastnine. Ta na~ela in pravila obvezujejo takookupatorja kot upornike proti njim.

Zavoljo zgodovinske resnice ter nekaterihdvomov in sku{njav, ki se ponovno pojavljajo vnekaterih krogih v na{i sose{~ini, moramoponovno poudariti, da je temelj vsega zla, ki seje med drugo svetovno vojno in takoj po njejzgodilo v Sloveniji, tuja okupacija. Brez nje nebi bilo ne vojne, ne strahotnih ‘rtev, nedr‘avljanskega spopada, ne fojb in drugihmedvojnih in povojnih zlo~inov. Tuja okupacijaje {ele ustvarila podlago za strahote, ki sousodno zaznamovale slovenski narod. V ~asu, okaterem govorimo, se je v razponu polovicedesetletja zgodilo toliko zla, ki ga nikoli ne bismelo biti, da posledice zdravimo {e danes.

Vsaka vojna je nesre~a in prina{a s sebojtrpljenje. Toda v ~asu, o katerem govorimo, sose na slovenskem ozemlju zgodile stvari, ki sev ~love{ki civilizaciji ne bi smele zgoditi:

1. Fa{isti~ni in nacisti~ni okupator je skr{enjem mednarodnih vojnih


konvenci j , stre l janjem talcev,uni~evalnimi tabori{~i, mno‘i~nimpreseljevanjem in genocidno politikoustvaril razmere, ki posameznikom vmnogih primerih niso dopu{~alenobene dobre izbire.

2. Komunisti~na partija je po navodilihiz Kominterne in preko OF podsmrtno kaznijo prepovedala odporproti okupatorju izven OF ter sku{alaizena~iti domoljubje s tujo ideologijo,nato pa je VOS OF do konca julija1942 pod razli~nimi pretvezami brezkakr{nihkoli sodnih postopkovpostrelila na stotine Slovencev.

3. Protikomunisti~na stran je priseglazvestobo okupatorju, ~esar moralnoni mogo~e z ni~emer opravi~iti.

4. V drugi polovici vojne sta takokomunisti~na kot protikomunisti~nastran zagre{ili vrsto zlo~inov nadposamezniki, sonarodnjaki, ki se nisomogli braniti.

5. [e po kon~anih spopadih in vojni jezmagovita stran izvedla mno‘i~enpoboj vojnih ujetnikov razli~nihnarodnosti, pa tudi {tevilnih civilistov.

Demokrati~na Slovenija kot del zdru‘enedemokrati~ne Evrope, ob vsem spo{tovanju doresni~nega antifa{izma in odporni{tva, ne morepristati niti na poskuse njegovega omalo‘evanjaniti na njegove zlorabe za cilje totalitarizma,saj bi se s tem odpovedala tistim na~elom, nakaterih sloni samostojna demokrati~na RepublikaSlovenija, pa tudi EU.

Za boj proti okupatorju ni bistveno politi~noprepri~anje udele‘encev. In pri veliki ve~iniposameznikov, ki so od{li v partizane, politi~nimotiv ni bil prevladujo~. Zato velika ve~inaborcev NOB ne nosi odgovornosti za {tevilnenapake in zlo~ine vodstva OF, saj so bili pogostoprav oni njihova prva ‘rtev.

Za demokrati~ne, evropsko usmerjeneposameznike in politi~ne stranke ni in ne morebiti problemati~en boj proti okupatorju in {e

manj sodelovanje z zavezniki, ki so partizanskoodporni{tvo priznali kot del antihitlerjevskekoalicije, ampak vse tisto, kar je na obeh stranehdoma onemogo~ilo dejanski enotni vsenarodniodpor proti okupatorju.

V opisanih razmerah veli~ina dejanjpripadnikov TIGRa {e posebej izstopa. Bili soodlo~ni za boj, pripravljeni na ‘rtve, toda dr‘aliso se evropskih civilizacijskih norm. V boju sose izogibali civilnim ‘rtvam. Leta 1938 nisoizvr{ili atentata na Mussolinija, ki so ga dobropripravili, ko je pri{el v Kobarid, ker bi morali‘rtvovati tudi skupino {olskih otrok. Njim cilj niposve~al sredstev. Bili so patrioti. PripadnikiTIGRa, ki so ‘iveli v Sloveniji, so bili po italijanskiokupaciji Dolenjske in Notranjske tisti Slovenci,ki so se prvi z oro‘jem spopadli z oboro‘enimokupatorjem.

Do prvega spopada pripadnikov organizacijeTIGR je pri{lo tu, na Mali gori, 13. maja 1941.Sem so se kmalu po okupaciji umaknili tigrovciTone Majnik, Ferdo Kravanja ter voja{ki voditeljTIGRa Danilo Zelen. Ko jih je izsledila italijanskapatrulja, so se z njo juna{ko spopadli. DaniloZelen je bil hudo ranjen in si je sam vzel‘ivljenje, da ne bi padel v roke sovra‘niku.Kravanjo, hudo ranjenega so Italijani ujeli, Majnikupa je {e vklenjenemu kasneje uspelo pobegniti.Za ta juna{ki spopad se je kmalo zvedelo poSloveniji in to je med Slovenci dvigovalouporni{kega duha.

Anton Majnik je nato skupaj s tigrovcemaTonetom ̂ erna~em in Justom Godni~em na temobmo~ju organiziral prvo partizansko enoto,Ribni{ko ~eto. Ob ustanovitvi 1. julija 1941 je{tela 14 bojevnikov. Enota je bila ustanovljena{tiri dni prej, preden je KPS izdala poziv navstajo. Vodstvo KPS je kmalu v ~eto poslalokomisarja, ki je zahteval, da prise‘ejo Stalinu,Tigrovci pa so se tej zahtevi uprli, ~e{ da so ‘eprisegli organizaciji TIGR in boju za zdru‘itevSlovencev. Iz Ljubljane je nato pri{el ~lan vodstvakomunisti~ne partije dr. Ale{ Bebler in zamenjalkomandirja ~ete tigrovca Toneta ̂ erna~a. Tigrovci


so zaradi teh nesporazumov od{li iz Ribni{ke~ete in se pridru‘ili drugim partizanskim enotam,vendar tam niso dosegli vidnih funkcij. Ve~inajih je kasneje v boju padla, Majnik v ne povsempojasnjenih okoli{~inah.

Kljub 15 letni tradiciji in izku{njam izprotifa{isti~nega boja TIGRa nikoli niso vklju~iliv OF. Prvi oboro‘eni spopad Tigrovcev sfa{isti~nimi okupatorji pa je bil ve~ino ~asa podrugi svetovni vojni pri nas zanemarjen. Za danupora oziroma dan vstaje in republi{ki praznikpa je bil v Socialisti~ni republiki Sloveniji kotposmeh resnici izbran dogodek 22 julija 1941,v katerem sploh ni {lo za spopad z okupatorjem,ampak za obra~un med Slovenci.

Spo{tovani!Zaradi vsega na{tetega smo {e posebno

zahvalo dol‘ni zdru‘enju TIGR, Ribni{ki inprimorskim ob~inam, ki so postavili pomnikDanilu Zelenu in sobojevnikom ter ta pomembnidogodek pomagale trgati iz pozabe. Hvala tudivsem zgodovinarjem in publicistom, ki ste pisalio TIGR-u in negovali pozitivno izro~ilonajstarej{ega odporni{tva proti fa{izmu v Evropi.

Danes je dr‘avni praznik - dan upora protiokupatorju. Danes se spominjamo vseh ne{tetihgeneracij rojakov, na{ih prednikov, katerih pogumje vgrajen v temelje na{ega nacionalnega obstojain na{e dr‘avnosti.

Spominjamo se vseh, ki so v stoletjih viharneslovenske zgodovine branili svoja ognji{~a, svojedoma~ije in domovino, kot so jo vsakokratprepoznavali in ~utili.

[e posebej se spominjamo dolgoletnegaodpora proti fa{izmu, ki so ga izvajali pripadnikiTIGR-a, njihovih ‘rtev za svobodo slovenskegaprimorskega ~loveka, Bazovi{kih junakov, DanilaZelena in sobojevnikov. TIGR je bil prvi uporzoper fa{izma v Evropi in je bil ~ista rezistencaza pre‘ivetje pred rasisti~nim zavojevalcem, kije v ~asu sicer mednarodno priznane okupacijePrimorske po prvi vojni sku{al de‘elo etni~nopoenotiti in o~istiti. V tem smislu je TIGR ~istouporni{tvo, predpartizanstvo, pomembno za obstojPrimorcev in Slovencev. TIGR je tisto, kar bi

bilo partizanstvo brez komunisti~ne prevladeslovenskega upora zoper okupatorja.

Tako pa smo dol‘ni upor, rezistenco, ali papartizanstvo v svoji ~isti uporni{ki obliki, lo~evatiod revolucije in revolucionarnega nasilja.

In danes se spominjamo poguma slovenskihpartizanov, ki so se odlo~ili za upor iz iskrenegadomoljubnega prepri~anja, nekateri tudi iziskrenega domoljubnega in socialnega prepri~anjain vere v bolj{o bodo~nost.

Partizanstvo, kot upor zoper zavojevalca inzoper okupatorja na{ega lastnega ozemlja, jepozitivna vrednota, vredna spomina in ta spominje nelo~ljiv del dana{njega dr‘avnega praznika.

Danes, na dan odpora proti okupatorju, sespominjamo tudi pripadnikov slovenske nacionalneilegale, ki se je v prvih letih druge svetovnevojne kot takrat {e del legalne jugoslovanskevojske kljub ogro‘enosti z dveh strani borilaproti fa{isti~nemu okupatorju.

In spominjamo se pripadnikov slovenske TOin slovenskih policistov, ki so leta 1991 v vojniza Slovenijo izbojevali zmago proti JLA, zadnjemuokupatorju, ki je z oro‘jem ogro‘al na{a ognji{~a.To je bilo odporni{tvo, ki ni delilo, ampak nasje povezalo.

Prav enotnost, ki smo jo Slovenci terdr‘avljanke in dr‘avljani Slovenije dosegli v ~asuslovenske pomladi, v ~asu plebiscita za samostojnoSlovenijo in v ~asu vojne za Slovenijo, je tistitrdni temelj, na katerem lahko gradimo na{opot navzgor. Z njim smo v praksi {e dodobrapresegli stare delitve. V tem usodnem ~asu smobili povezani na osnovi skupne pripadnostidomovini in temeljnim demokrati~nim vrednotam.Bolj bomo poudarjali ta ~as, v katerem smo bilienotni in povezani, manj bo prostora zanesmiselne in {kodljive stare delitve in razdvajanja.In manj bo mo‘nosti, da se tragedija, ki jedoletela Slovenijo sredi prej{njega stoletja, vkakr{nikoli obliki ponovi.

Spo{tovani!Obstajajo ve~ji narodi od nas, pa nimajo

lastne dr‘ave. Tudi v Evropi in celo znotraj EU


‘ivijo ve~ji narodi, pa njihov jezik ni uradnijezik EU. Obstajali so {tevilni narodi, ve~ji inmo~nej{i od nas, a jih danes ni ve~. Nih~e ve~ne govori njihovega jezika, njihovi grobovi so‘al pozabljeni in njihovo dedi{~ino najdemo le{e po redkih muzejih.

Slovenci pa smo stali in obstali, kot jeprero{ko zapisal Trubar. Kljub temu, da ni bilolahko in kljub temu, da se je na{e narodnostnoozemlje mo~no skr~ilo. Zato je prav, da obtem, ko se spominjamo uporni{tva na{ihprednikov v viharni zgodovini, hkrati izrazimogloboko hvale‘nost za njihov pogum in ‘rtve.Kajti z njimi smo se ohranili kot narod, se kotnarod razvili in po vojni za Slovenijo inosamosvojitvi povezali z drugimi evropskiminarodi.

Dol‘ni smo jim hvale‘nost, kajti pred na{oin naslednjimi generacijami je dobra prihodnost.

Slovenci ‘ivimo danes v ~asu, ki si ga je‘elel in tudi prero{ko napovedal ‘e na{ najve~jipesnik France Pre{eren v svoji Zdravljici, ki jedanes na{a dr‘avna himna.

»Da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosedbo mejak!«

Danes celoten slovenski narod, doma in posvetu, ‘ivi v svobodi. In Slovenci prvi~ v zgodovininismo neposredno ogro‘eni od svojegasosedskega in {ir{ega okolja. To {ir{e okoljenam {e nikoli doslej ni bilo tako naklonjeno.EU kot ne samo ekonomski in politi~ni, ampaktudi kot mirovni{ki in spravni projekt je tu.Smo njegov del in v tem duhu ravnajmo tudidoma.

Iskrene ~estitke ob dr‘avnem prazniku, dnevuslovenskega odporni{tva, dnevu upora protifa{izmu in dnevu upora proti okupatorju.

V Cankarjevem domu je bila 9. maja osrednjadr‘avna slovesnost ob 60-letnici konca drugesvetovne vojne, na kateri je kot slavnostnigovornik nastopil predsednik vlade Janez Jan{a.Kot je opozoril, glede dogodkov med drugosvetovno vojno in takoj po njej obstajajo razli~nagledanja, vendar pa po njegovem mnenju gledetega v demokrati~ni dru‘bi ne bi smelo bitite‘av. Tako kot smo politi~no in idejno razli~ni,bodimo taki tudi glede razli~nih pogledov napreteklost, je dejal.

[e posebej glede dogodkov med in takojpo drugi svetovni vojni obstajajo in bodo obstajalarazli~na gledanja, je dejal Jan{a. “Vendar paglede tega v demokrati~ni dru`bi ne bi smelobiti teàv. Tako kot smo politi~no in idejnorazli~ni, demokrati~ni, dopu{~amo razlike, bodimotaki tudi glede razli~nih pogledov na preteklost.Drugih re{itev ni. O~itno se bomo morali s temnavaditi ìveti. Tako kot {tevilni drugi naroditudi mi ne bomo nikoli na{li enotnosti v tistipreteklosti, ki nas je delila, ampak kve~jemu v

tisti, ki nas je zdruèvala, predvsem pa vsedanjosti in prihodnosti,” meni Jan{a.

“Ta vojna je zaznamovala svet, mo~no vvseh pogledih vplivala na ìvljenje v vseh 60letih od svojega konca ter med ljudi vnesladelitve, ki marsikje {e vedno niso preseène,”je omenil. “Na globalni ravni so bile stvari boljali manj jasno razdeljene, dobro in zlo bolj alimanj jasno opredeljeno,” je dejal. “A na ravniposameznika in osebnih ~love{kih usod vojna nile delila, ampak je ponekod tudi pome{ala strani,pome{ala dobro in zlo do nerazpoznavnosti inmnogim posameznikom ni pustila nikakr{ne dobreizbire. Aroganca nekaterih, ki danes na obehpolih totalitarnih skrajnosti z veliko lahkotogovorijo o krutih usodah posameznikov ali celoopravi~ujejo zlo~ine proti ~love{tvu, je zato cini~nain za prihodnost nevarna.”

“Na{i sonarodnjaki so se fa{izmu innacionalsocializmu povsem legitimno uprli zoro`jem. Prvi so se z oboroènim bojem fa{isti~ninasilni raznarodovalni politiki uprli pripadniki

Glede dogodkov med in po 2. svetovni vojni ne bi smelo biti te‘avLjubljanske novice, 9. maj 2005


narodnoobrambne organizacije TIGR,” je poudarilJan{a. Glavno teò spopada z okupatorjem nana{ih tleh pa so nosili partizani, je dejal.“Neposredna dolgoro~na posledica tega odporana na{ih tleh je osvoboditev ve~jega delaPrimorske, ki je bil po kon~ani vojni ponovnovrnjen mati~ni domovini.”

Po Jan{evih besedah smo bili zaradi dogodkovmed drugo svetovno vojno in po njej Slovencikljub uvrstitvi na zmagovalno stran zelo prizadetiin o{kodovani. Okupacija je prinesla mno‘i~ne‘rtve, poru{en je bil velik del industrijskihzmogljivosti in infrastrukture, zaradi monopoli-zacije odpora s strani komunistov in prisegeokupatorju na protikomunisti~ni strani pa jepri{lo do notranjih spopadov, usodnih delitev inmno‘i~nih zlo~inov nad civilnim prebivalstvomin vojnimi ujetniki med vojno, predvsem pa pokon~ani vojni, je dejal Jan{a. “Ko so se po vojnirazdelili zmagovalci oziroma medvojni zavezniki,

smo pristali v nedemokrati~nem, vzhodnemtaboru”, je omenil. Izgubili smo Trst, Gorico inBene{ko Slovenijo, ker smo pri delitvi medzmagovalci pristali na napa~ni strani, je dejal indodal, da o Koro{ki sploh ni bilo pogajanj.Demokrati~ni del zavezni{tva ni èlel prepustitiTrsta in Gorice komunisti~nemu bloku. Ponovnoje preko sto tiso~ na{ih sonarodnjakov ostalolo~enih z dràvno mejo, ki je bila dolgo ~asatudi meja ̀ elezne zavese,” je opozoril predsednikvlade.

Nekateri vzroki, ki so privedli do drugesvetovne vojne, {e vedno niso povsem odpravljeniin verjetno {e dolgo ne bodo, kajti na ‘alost sonekateri del ~lovekove narave, je menil Jan{a.Po njegovi oceni moramo zato na Evropskounijo gledati tudi kot na “najve~ji mirovni{kiprojekt v zgodovini ~love{tva, ki prepre~ujeponavljanje tragedije, kot je bila druga svetovnavojna”.

“Drage dr‘avljanke, dragi dr‘avljani,9. maj, dan Evrope, je za nas pomemben

praznik. Je dan spomina, dan vizije in poguma,dan preseganja nekdanjih razlik in danmiroljubnega sodelovanja v Evropi. Spominja nastudi na konec II. svetovne vojne, ki ga Evropapraznuje 8. maja. Opominja nas, da ne smemonikoli dopustiti, da bi se mno‘i~no teptanje~lovekovega dostojanstva {e kdaj ponovilo. Mir,ki je v Evropi zavladal 8. maja 1945, je bilkrvavo prislu‘en in visoko prepla~an z ne{tetimi~love{kimi ‘ivljenji, med katerimi je bilo tudimnogo slovenskih. Vse ‘rtve vojne zaslu‘ijona{e spo{tovanje in trajen spomin.

Sporo~ilo dneva Evrope je ideja trajnega miru,svobode, varnosti in laginje v evropskem prostoru,ki so jo premogli vizionar zdru‘ene EvropeRichard Coudenhove - Kalergi ter za~etnikievropskega integracijskega procesa Jean Monnet,Robert Schuman, Konrad Adenauer in Alcide deGasperi. Slednji so se med II. svetovno vojno

uprli nacizmu in fa{izmu in vsem totalitarnimre‘imom, po njej pa zmogli pogumno prese~inakopi~eno sovra{tvo in rivalstvo med evropskiminarodi ter postaviti temelje za miroljubno so‘itjein partnerstvo v Evropi, v kateri so enakopravnoza mizo sedli tako nasledniki nekdanjihzmagovalcev kot pora‘encev. Njihovim humanimzamislim in dejanjem je sledil nesluten razmahgospodarskega in politi~nega sodelovanjaevropskih dr‘av v Evropski skupnosti in poznej{iEvropski uniji, ki se je lani raz{irila tudi nadr‘ave Srednje in Vzhodne Evrope.Spo{tovane Slovenke, spo{tovani Slovenci,

Z osamosvojitvijo in vklju~itvijo v EU je delte Evrope, ki gradi na preseganju nekdanjihdelitev ter medsebojnem povezovanju inspo{tovanju, postala tudi Slovenija. Medtem kosmo bili v preteklosti Slovenci ‘rtev notranjihin evropskih delitev, smo danes eden oddejavnikov povezovanja in sodelovanja v Evropi.Na to smo lahko upravi~eno ponosni.”

Ob 9. maju, dnevu EvropePredsednik vlade, Janez Jan{a


Veteranom se je zahvalil za pogum

Ob dnevu Zveze veteranov vojne za Slovenijo(ZVVS) in 15. obletnici ustanovitve manevrskestrukture narodne za{~ite so dopoldne vGeometri~nem sredi{~u Slovenije (GEOSS) naSpodnji Slivni pri Va~ah pripravili slovesnost.

S l a v n o s t n igovornik je bilpredsednik vladeJanez Jan{a, ki je~as organiziranjam a n e v r s k estrukture narodneza{~ite ozna~il zatemeljni korak, kije vodil k nujnidemokratizaciji in

samostojnosti slovenske dr‘ave. Brez narodneza{~ite, ki je v osnovi temeljila na prostovoljnosti,ob tem pa je bila dobro organizirana, bi vojnav Sloveniji po njegovem mnenju trajala dlje inzahtevala veliko ve~ ‘rtev. V tistih dneh novoformiranega sekretariata za obrambo so bilepristojnosti v le tem deljene, ni se natan~novedelo, kdo bo, ko bo {lo zares, odlo~al inzato tudi odgovarjal. Zato je bilo sprejemanjeodlo~itev v tistih ~asih zelo te‘ko, je {e dejalJan{a.

Ta ~as vojne za Slovenijo in naslednjih {estmesecev, ko se je Slovenija borila za kon~anjemednarodne izolacije in priznanje samostojnostis strani mednarodne skupnosti je predsednikvlade ozna~il za ~as, o katerem imamo vsiSlovenci enotno mnenje in se ga spominjamo sponosom. “Za sre~o je potrebna svoboda, zasvobodo pogum,” se je z besedami gr{kegafilozofa Tukidita Jan{a zahvalil veteranom zanjihov pogum, ki je omogo~il obstoj slovenskedr`ave “nam in generacijam, ki prihajajo”.

ZVVS je bila ustanovljena 17. maja 1993,torej natanko tri leta po tem, ko je bila

Jan{a: Brez enotnosti ne bi {loSTA, 21. maj 2005

ustanovljena Manevrska struktura narodne za{~ite.Zveza je organizirana v 13 pokrajinskih odborovin 53 obmo~nih zdru‘enj, v katerih je vklju~eno20.000 ~lanic in ~lanov. V zvezi so zdru‘eniudele‘enci in udele‘enke vojne za Slovenijo, kiso v enotah teritorialne obrambe, organov zanotranje zadeve, narodne in civilne za{~ite, enotahza zveze ter kot prostovoljke in prostovoljciaktivno sodelovali v pripravah na vojno oziromav neposrednih aktivnostih v vojni za Slovenijo.Glavna naloga zdru‘enja je ohranjanje spominana osamosvojitveno vojno, krepitev domoljubjain pomo~ svojcem padlih v vojni za Slovenijo.

Manevrska struktura narodne za{~ite, enaod najbolje organiziranih in najbolj skrivnih akcijv novej{i slovenski zgodovini, je bila ustanovljena17. maja 1990 kot odgovor na pobiranje oro‘jateritorialni obrambi. Prav iz tega spontanegaodpora, ki ga je kasneje pokrilo tudi slovenskorepubli{ko predsedstvo, je bila oblikovana ve~kot 20.000-glava oboro‘ena formacija, ki je bilasposobna slabe tri mesece po razoro‘itviteritorialne obrambe ob pomo~i specialne inposebne enote slovenske milice zavarovatiSlovenijo pred oboro‘enim napadom.

Po ocenah snovalcev manevrske strukturein udele‘encev takratnih dogodkov je MSNZ“mejnik slovenske zgodovine, ki je ‘e takratpomenil, da se Slovenci postavljamo na svojenoge”. Manevrsko strukturo je oblikovala skupinanacionalno osve{~enih, varnostno in voja{kousposobljenih pripadnikov tedanje milice interitorialne obrambe.

Ker se je Slovenija ~utila ogro‘eno zlastiod JLA, je skupina zaupnih ljudi pod vodstvomsekretarjev za obrambo in notranje zadeve JanezaJan{e in Igorja Bav~arja ter z vednostjopredsednikov republike, skup{~ine in vlade napodlagi zakona o splo{ni ljudski obrambi indru‘beni samoza{~iti za~ela v tajnosti oblikovatiin uriti manevrsko strukturo. Ta se je po oktobru1990, ko so pripadniki JLA nasilno zasedlirepublic{ki {tab TO, vklju~ila v TO.


Posebnost Slovenije je, da zaostaja v jasnemopredeljevanju odnosa do totalitarnega dela svojepreteklosti, je na novinarski konferenci v Ljubljanidejal slovenski poslanec v Evropskem parlamentuAlojz Peterle (EPP/NSi). Zaradi neraz~i{~enegaodnosa do tega dela slovenske preteklosti ponjegovem prepri~anju “prihaja do ~ustvenihsituacij, dejstev na terenu, ki vznemirjajo javnostin sproàjo razli~ne komentarje”. îm bolj bota odnos raz~i{~en, tem manj bo pojavov, kotso se zgodili na Trnovem (Drce v breznu) alidrugod, je menil Peterle.

Kot je spomnil, je prej{nji teden v Evropskemparlamentu ‘e potekala ‘ivahna razprava, kaj sebo praznovalo 9. maja. Veliko je bilo razprav ototalitarizmih in o tem, kaj je svoboda. Znanoje stali{~e baltskih dr‘av, da zamenjava enegatotalitarizma z drugim {e ne pomeni svobode.To velja tudi za slovensko zgodbo, je povedalslovenski evropski poslanec.

Evropski poslanci, ki se bodo teh vpra{anjdotaknili tudi v sredo, ko bodo v okviru rednegaplenarnega zasedanja v Strasbourgu opravilirazpravo o prihodnosti Evrope 60. let po koncudruge svetovne vojne, si zelo prizadevajo, da bi

Peterle: Slovenija zaostaja v jasnem opredeljevanju do totalitarne preteklostiPovzeto po STA, 6. maj 2005

bile kategorije jasne; kaj je zmaga nad okupatorji,kaj je zmaga nad nacifa{izmom in kaj nadaljevanjetotalitarizma po komunisti~ni strani.

Peterle je bil po lastnih besedah pred letiprvi, ki je postavil fa{izem, nacizem in komunizemna isto raven. Ob tem je vse bolj prepri~an, daje narava vseh totalitarizmov v bistvu enaka. Jeproti~love{ka in nedemokrati~na, je dejal. ê jezgodovinska stroka uspela jasno formulirati odnosdo nacifa{izma, bi bilo po njegovem mnenjuprav, da po{teno, verodostojno in resnicoljubnoformulira odnos tudi do komunisti~negatotalitarizma.

Peterle si ̀ eli, da bi Slovenija sledila srednje-in vzhodnoevropskim dràvam, ki so bilesposobne opredeliti jasen moralnopoliti~en inresnicoljuben odnos do totalitarnega dela svojepreteklosti. Kot je spomnil, je è leta 1991 vTeharjah izjavil, da dela razliko med partizanomin revolucionarnimi nameni, kar pa je v~asihte`ko razdeliti. Kot je {e dejal, ni za to, dadràva prevzema vlogo zgodovinopisca, je paza to, da omogo~i demokrati~ne razmere, ki jihsam sicer ni vedno ~util, zato da bi zgodovinarjispro{~eno in brez teàv sledili resnici.

êprav smo minule dni velikokrat sli{alibesedo svoboda, je praznovanje obletnice koncadruge svetovne vojne izzvenelo kot novaneizkori{~ena prilo‘nost, s katero bi jasno lo~ilimed osvobodilnim uporom in skoraj polstoletnokomunisti~no diktaturo. Izjema je bil govorpredsednika vlade v Cankarjevem domu.

Razen Janeza Jan{e tega dr‘avni{kega dejanja,ki izpri~uje sprejetje zgodovine v lepih inpogumnih dejanjih pa tudi v krvavih in sramotnih,ni storil nih~e, ~eprav je tudi to temeljzmanj{evanja nacionalne polarizacije. Predsednikvlade je naredil korak k opozicijskim socialnim

demokratom, ki menijo, da je dan enotnostiSlovencev dan plebiscita: »Dr‘i trditev, da jetrenutek najve~je slovenske enotnosti plebiscitza samostojno Slovenijo. V tem smislu bi veljaloustrezno dopolniti ime dr‘avnega praznika dnevasamostojnosti. To je to~ka, ko se je za Slovenceza~ela doba novega {tetja.«

V preteklih dneh smo lahko ve~krat sli{ali@upan~i~ev pozdrav osvoboditeljem, premier paje naredil korak naprej in v nekak{nemnadaljevanju govora na Mali gori pri Ribnici vCankarjevem domu spomnil, da je bil kmalu pomaju 1945 omenjeni pesnik prisiljen napisati

Proslavljanje konca vojne je pokazalo, kako potreben je praznik enotnostiIvan Puc, MAG, 10. maj 2005


pesem, v kateri pravi: Svobode na{e jabolko sezlato / nam zakotalilo je v kri in blato,/ inpreden spet zasije v ~isti slavi,/ vsi bomo blatni,ah, in vsi krvavi.

Spomenka Hribar, ki ni ravno njegovaljubiteljica, je premieru dala nedvoumno priznanje:»Janez Jan{a je prvi dr‘avnik, ki je v svojemgovoru na Mali gori sku{al – na kratko innedore~eno sicer, a vendarle – podati strukturnosliko dogajanja pri nas med vojno in po njej,opredeliti odgovornost levice in desnice.«

Tudi za zgodovinarja Bo‘a Repeta so povojnipoboji v Sloveniji velik made‘, ki zdaj bremenicelo partizansko generacijo, »~eprav si njen ve~jidel tega ne zaslu‘i«. Deveti maj je za nami.Zdaj je na vrsti vpra{anje, zakaj se je zgodilkomunizem. Zakaj je bilo v dveh mesecih po

vojni pobitih ve~ Slovencev kakor v domalazadnjih dveh letih nem{ke okupacije? ZakajSlovenci po drugi svetovni vojni nismo dobiliprilo‘nosti za demokracijo tako kot ZahodnaNem~ija? Kaj smo se nau~ili iz lekcije komunizma?Smo se tisto, kar so se Nemci ‘e takoj po letu1945, ko so dognali, da je njihovo mesto medzahodnimi demokracijami?

Navsezadnje je antifa{izem zgodovinsko vezanna komunizem, kot je bil prepri~an AleksanderZorn, dr‘avni sekretar v kabinetu predsednikavlade in idejni o~e proslav na vladni ravni. Preddesetimi leti se je Zorn ob »re‘iserjih petelinjihbojev antifa{izma« spra{eval, ali se zavedajo,kak{nega hudi~a so spustili iz Pandorine skrinjicetotalitarizmov, ko se bo treba spomniti vsehstrahot in zablod njihove vere in njihove ideje...

Veleposlani{tvo Republike Slovenije v Ottawije v ~etrtek, 9. junija 2005, pripravilo sprejemob Dnevu dr‘avnosti.

Sprejema se je ude‘ilo ve~ kot 400predstavnikov politi~nega in gospodarskega‘ivljenja Kanade ter diplomatske skupnosti

Pri{el je tudi predstavnik Royal MontrealRegimenta, ki je pred kratkim organiziralkomemoracijo za majorja Paula Barreja.

Sprejema so se udele‘ili vsi veleposlanikidr‘av ~lanic EU ter veleposlanik EU vOttawi, ravno tako pa tudi vabljeniveleposlaniki in diplomati velikega {teviladrugih evropskih in izvenevropskih dr‘av.

Slovenska skupnost v Kanadi jebila zelo {tevilno zastopana, saj so pri{lipredstavniki iz Ottawe, Toronta inMontreala, na ~elu s ~astnim generalnimkonzulom RS v Torontu Jo‘etomSlobodnikom, predsednikom Vse-slovenskega kulturnega odbora MarjanomKolari~em, predsednikom Kanadskoslovenskega zgodovinskega dru{tvaStanetom Kranjcem in predsednikomKanadsko slovenske gospodarske

zbornice Jo‘etom ^estnikom. Prisoten je biltudi Herman Poklukar, director predstavni{tvaElana v Montrealu.

Veleposlani{tvo je bilo dobre udele‘bezelo veselo, saj je to dokaz uspe{nega inaktivnega dela veleposlani{tva ter uspehov, kijih je Slovenija dosegla v zadnjem ~asu – uspe{nopredsedovanje OVSE ter veliko pozornost, ki joje bil dele‘en uradni obisk ministra dr. Ruplaprej{ni mesec.

Povzeto po poro~ilu Barbare Su{nik iz Veleposlani{tva R. S.Slovesno praznovanje “Dneva Dr`avnosti” v Ottawi


Prijatelj mi je poslal ~lanek, ki ga je objavilDnevnik 19. 4. 2005, z naslovom “Zgodovinarjiso zaskrbljeni”. Ta ~lanek ste podpisali Vi in {e15 drugih zgodovinarjev, ker vas skrbijo razmeremed zgodovinarji in slovensko javnostjo. Meddrugim ste zaskrbljeni, ker da se znova krepikult Karantanije in pristajanje na venetsko teorijo,ki jo zagovarjajo slovenski avtohtonisti, za kateromislite da je to neznanstveno soo~anje spreteklostjo in oddaljevanje od sodobne miselnostiv Evropi in svetu.

Svetovno znani profesor lord ColinRenfrew arheolog, zgodovinar in ravnatelj TheMcDonald Institute for Archaeological Researchv Cambridge, Angliji, je è leta 1973 v njegoviknjigi Before Civilization: The RadiocarbonRevolution and Prehistoric Europe zapisal: »Thestudy of prehistory today is in a state of crisis. Archaeologists all over the world have realizedthat much of prehistory, as written in existingtextbooks, is inadequate, some of it is quitesimply wrong. The chronology of prehistoricEurope betrays a serious flaw in archaeologicaltheory... Most of us have been brought up tobelieve, for instance, that the Pyramids of Egyptare the oldest-stone built monuments in theworld, and that the first temples built by manwere situated in the Near East. There, it wasthought metallurgy was invented. It comes,then, as a shock to learn that all this iswrong. The megalithic chamber tombs of WesternEurope are now dated earlier than the Pyramids...Copper metallurgy appears to have been underwayin the Balkans at an early date-earlier than inGreece... Today the second radiocarbonrevolution... is bringing down the whole edificeof links and connections that were so laborouslybuilt up by scholars,.. to date and make intelligibleour prehistoric past.« pp.15-17.

Znanstveniki so se morali ‘e dostikrat, ~epravv~asih zelo te‘ko, spoprijeti s stvarnostjo inspremeniti ali celo zavre~i zastarele teorije, kerniso bile v skladu z bolj novimi dejstvi, ki jihodkriva sodobna znanost. Sodobna miselnost v

svetu je precej druga~na, kot si jo predstavljajonekateri slovenski zgodovinarji, ki se naslanjajona teorije ki so nastajale v dobi, ko je obstojalamiselnost, tudi v znanosti, da je vesolje staro6000 let. Najbolj viden prelom se je za~el pred50 leti s C-14 datiranjem in se nadaljuje zizsledki genetskih in jezikoslovnih raziskav.

Svetovno znani genetiki, kot so dr. MartinRichards- U. of Oxford, dr. Hans-Jurgen Bandelt-U. Hamburg, dr.Bryan Sykes- U. of Oxford, dr.Toomas Kivisild-Tartu U., dr. Richard Villems-Tartu U., Antonio Torroni- U. di Pavia, dr.Ariella Oppenheim-Hebrew U. Jerusalem, dr. DanBradley- Trinity College, Dublin in {e drugi izuniverz in institutov v Italiji, Nem~iji, Rusiji,Angliji, Irski, Romuniji, ê{ki, Gr~iji, Estoniji,Ameriki, Izraelu in Iraku, so zavrgli preseljevanjenarodov v zgodovinski dobi; ugotovili so da soselitve ljudstev mnogo starej{e. V prostor okrogAlp je pri{lo po priseljencih samo 7% novihgenetskih vrst od bronaste dobe pa do danes;ve~ino genetskih vrst so priseljenci prinesli ‘epred mlaj{o kameno dobo. êtrtina teh vrst jebila okrog Alp ‘e pred ledeno dobo. Po ledenidobi pa se je za~ela selitev iz ledenodobnihzato~i{~, ki so bila na Pirenejskem polotoku, obJadranu, severnem Balkanu in ozemlju do Ukrajine,proti severu Evrope, ko so dopu{~ale vremenskerazmere. @e ve~ let zasledujem genetske raziskavev evropskih in ameri{kih revijah in do sedaj {enisem na{el, da bi kateri genetik uporabil incitiral kak{nega poklicnega slovenskegazgodovinarja. Do sedaj so citirali samo- [avli J,Bor M, Toma‘i~ I, trans. Skerbinc A (1996)VENETI: First Builders of European Community.Slovenski zgodovinarji morate pohiteti, ter itina delo, da se ne oddaljite preve~ od sodobneznanosti. Treba se bo soo~iti s stvarnostjo inza~eti pisati pred-zgodovino na novo,~e ho~eteda vas bo kdo upo{teval izven Slovenije.

Lep pozdrav,J. [kulj P. Eng. (The Hindu Institute of

Learning, Toronto, Canada)

Cenjeni gospod profesor dr. Repe


Zelo sem bil vesel Va{ega pisma, ki ste ganapisali dr. Repe-ju. Tudi jaz sem prebral tisti,nekam z ihto napisan, ~lanek v Delu. Zelo semrazo~aran nad takimi ~lanki v Delu. Ne moremsi misliti kaj se s takim ~lankom ho~e dose~ipri na{ih bralcih v SLO. Zakaj ho~ejo tistipodpisani zgodovinarji prepri~evati ~itljivegaSlovenca. Na{i ljudje doma so zelo razgledaniin na~itani in seveda tudi znajo tuje jezike.Imam ob~utek da tisti Slovenci ki se zanimajoza na{o odli~no staro zgodovino ne rabijionekega prepri~evanja o “status quo” v slovenskizgodovini.

Tudi jaz sem prebral vse do sedaj kar mi jepri{lo v roke o Slovenski zgodovini napisanodoma in kar mi je bilo dosegljivo v angle{~ini.Nikakor se ne morem strinjati s tistim ~lankomv Delu; v nobenem pogledu. Za mene bi bilnjihov ~lanek v Delu zanimiv ~e bi ga strokovnopodprli z nekimi dokazi tako, da ne bi sami bilitako amatersko politi s tem ~lankom. Sami palahko o~itajo amatersko delo tistim izvirnim{tudijam, ki so nam ga dali Bor, [avli, Toma‘i~,[kulj, Ambro‘i~, Verbov{ek, Berlot, Rebec, CharlesBryant, itd....

Tudi jaz nisemm zasledi l nobengastrokovnega ~lanka v tuji literaturi od na{ihzgodovinarjev. Nekaj se dobi v nem{~ini vendarvsi se naslanjajo in citirajo avstrijske profesorjeiz preteklosti, ki so bili naklonjeni Avstriji izpoliti~nih razlogov. Moramo vedeti, da so vstarih ~asih tudi bili politi~ni problemi in ni sedalo vse napisati kar bi bilo resni~no. Slovenciniso imeli pravice do pisanja svoje zgodovinepod Avstrijo. Poglejte, na primer pred 150 letiso Avstrijci zavra~ali Sloveniji Univerzo! Torejzakaj naj bi verjeli avstrijskim zgodovinarjem kopi{ejo o Slovenji? Na{i zgodovinarji pa jih citirajokar naprej!

To ni prvi tak ~lanek v Delu ki ho~e podreti v javnosti Venetsko poreklo skoraj vseAlpske Evrope. Mislim da je to prepozno in

tudi zelo zlobno. Predlagam, da vsi tisti podpisaniskupaj napi{ejo vsaj en ~lanek na to temoVenetov in Etru{~anov, ki naj v njem dokaèjodruga~no sliko Venetskih in Etru{~anskihprevodov. Naj nam povedo strokovno, in tudilinguisti~no doka‘ejo, da je jezik Venetov inEtru{~anov neki drugi, morda {e ‘ive~i, jezik vEvropi. Naj ga primerjajo s katerim drugimjezikom in doka‘ejo ve~je similarnosti(podobnosti, sli~nosti?) kot je to dokazano vSloven{~ini.

Ravno zadnji~ sem razmi{ljal o na{ih va{kihbesedah, ki so menda {e v rabi v moji BeliKrajini in sem se spomnil, da so moji staristar{i rabili izraz kot je: “pa kaj landras” (vpije{,ren~i{.) To je beseda latinskega izvora. To besedoso pobrali na{i ljudje v zakotnih vaseh odRimljanov, kjer smo ìveli med njimi. Takihprimerov je gotovo ve~ ampak to razpravljanjene spada v moj namen tega pisma. ê bi mipri{li iz Zakarpatov, potem mi naj nekdo povekje so tiste vasice, ki so pred 1400 leti govorilinare~ja vseh Ju`nih in Zahodnih Slovanov. Jazbi zelo rad {el obiskati tiste kraje. Rad bi {el vtisto vas v Ukrajini, ali morda je to sedaj celopodro~je, in prisluhnil ~e tam {e govorijo kak{nebesede, ki so jih na{i predniki prinesli s sebojv govorici in so ostale med Slovenci do danes.Mnenja sem, da je ve~ verjetnosti, da so govoricev vzhodni Evropi bolj podobne sloven{~ini, kerso ljudje beàli pred Rimljani na vzhod.Sloven{~ina je mnogo bolj zahtevna gramati~nokot so ostali slovanski jeziki na vzhodu. Starijeziki so bolj komplicirani gramati~no kot panovej{i jeziki. Poglejte si npr. angle{~ino. To jenovej{i jezik ki ima zelo enostavno gramatiko.Vsi ostali Slovani nimajo dvojine. Torej lahkosklepamo, da je morda sloven{~ina starej{a npr.od ru{~ine. Zanimivo je to, da je sloven{~ina vBreìnskih spomenikih precej sli~na {e danesnekim nare~jem v vaseh po Dolenjski, [tajerski,Gorenjski itd. Spremembe v zadnjih 1000 letih

Dragi gospod [kulj


v Sloven{~ini res niso zelo velike. Torej od leta625 (~e smo pri{li tja od nekje drugod) do leta1000, je manj kot 400 let, ko {e zelo dobrorazumemo Bri`inske spomenike, so se razvila v

tistem kratkem ~asu vsa nare~ja vseh Slovanov?Saj to bi bilo absurdno in tega ni mogo~ verjeti.

Lep pozdrav vsem, Anton Mavretic, Ph.D.Professor, Boston University, Retired.

Doslej zasmehovani antropologi so imeli prav.V de‘eli Majev in Aztekov se je v vulkanskihkamninah ohranil 30 tiso~ let star odtis ~love{kegastopala. Gre za presunljiv dokaz o prvih ameri{kihpriseljencih, ki so tja pri{li veliko prej, kot sotrdile dosedanje znanstvene teorije.V Santo Tomasu Jaliezi temperatura poleti

naraste na 45 stopinj. Mestece s tri tiso~ prebivalcile‘i v Oaxaci, eni najrevnej{ih mehi{kih pokrajin.Prebivalci se pre‘ivljajo s pridelovanjem graha,koruze in agav, iz katerih kuhajo ‘ganje meskal.Turisti le redko zaidejo v ta kraj bogu za

hrbtom, kjer Indijanci niso pustili za sebojnikakr{nih slikovitih spomenikov. Monte Alban,kjer so osemsto let pred na{im {tetjem imeliglavno mesto Olmeki in nato Zapoteki, le‘i 35kilometrov zahodneje. Toda pred kratkim soantropologi tudi to mestece vidno ozna~ili nazemljevidu, saj so odkrili, da so pred Azteki inMaji tja pri{li priseljenci, ki so pre~kali Beringovoo‘ino. Trden dokaz je nedavno odkriti odtispra~lovekovega stopala.Hudi~eva noga. Tako so najdbo poimenovali

doma~ini. Odtis, velik kot dana{nja {tevilka 34,se je ohranil v okamnelem vulkanskem pepelu.Vulkan je bil na tem obmo~ju aktiven pred 25do 30 tiso~ leti. Odtis je eden najstarej{ihneposrednih dokazov o obstoju ~loveka naameri{ki celini, poudarja raziskovalec Josef Otto,direktor zasebne ustanove Stonewatch, ki seukvarja z ohranjanjem prazgodovinskihspomenikov in ostankov po vsem svetu.Hudi~eva noga v novi lu~i osvetljuje

prazgodovino Srednje Amerike, ki so jo svetovniantropologi precej zanemarili. [e zlasti Mehikaje bila pomemben koridor, skozi katerega so se

selili pri{leki s severa do najbolj odro‘negajuga Ju‘ne Amerike.Razlog za slepo pego v svetovnih raziskavah

je ~love{ka doktrina, dogma, ki so jo poimenovalipo arheolo{kem najdi{~u v Novi Mehiki.Raziskovalci so namre~ ‘e pred kratkim menili,da se zaradi severnoameri{ke ledene ovire ljudjeniso mogli priseliti v Severno Ameriko pred ve~kot 12.500 leti. Severnoameri{ki znanstveniki sodoslej zanikali verodostojnost domnevno starej{ihostankov.Dokazi se kopi~ijo. Brazilsko arheologinjo Niede

Guidon so celo zasmehovali zaradi prepri~anja,da so na obmo~je narodnega parka Sierra daCapivara na severu dr‘ave prvi ljudje pri{li ‘epred 48 tiso~ leti. V Mehiki so strokovnjakinarodnega raziskovalnega in{tituta za arheologijoin zgodovino Inah pri izkopavanjih na ran~u primestu San Luis Potosi na{li orodje iz kamna inkosti, domnevno staro okoli 33 tiso~ let, vChimalhuacanu pa lobanje ljudi iz tistega obdobja.Odkrili so, da so se tam prvi ljudje naselilimnogo prej, kot so domnevali antropologi inzgodovinarji...

Hudi~eva stopinjaMartina Vertnik, MAG, 31. maj 2005

“Pod njenim oknom” v Torontu

V Torontu je od 8. do 19. maja v “GoetheInstitue” potekal Filmski Festival EU, kjer jesodelovala tudi Slovenuja s filmom “Pod njenimoknom” re`iserja Metoda Pevca.


Ivan Cankar in {e nekateri drugi so poudarjalihlap~evski zna~aj Slovencev. Vendar ~e pogledamozgodovino slovenskega naroda zadnjih 1300 let,je v tej dobi kar lepo {tevilo uporov. Za~en{i zupori Karantancev v osmem stoletju zoperprisiljenem pokristjanjevanju in uporom LjudovitaPosavskega proti Frankom je bilo med leti 1478in 1713 mnogo kme~kih uporov na Slovenskem.Vse te upore so organizirali, vodili in kon~notrpeli posledice kmetje sami. Uprli so se zlorabifevdalnih gospodov. Ti so s svojimi valpetiizkori{~ali slovenskega kmeta s tako brezobzirnimimetodami, da spominjajo na terorizem. 1. marca1848 so kmetje napadli grad na Igu, kar je bilza~etek manj{ih kme~kih uporov predzadnjegastoletja.

Zadnji veliki slovenski upor pa je bil leta1991, ko se je Slovenija proglasila za neodvisnodr‘avo kljub temu, da so bile vse velesile (razenNem~ije) proti temu. (Mnogo na{ih rojakov vOntariju je imelo priliko letos koncem Februarjavideti in sli{ati o tem nepozabnem in uspe{nemuporu v razstavah, ki so jih priredili predstavnikiVoja{kega muzeja Slovenske vojske na pobudoVseslovenskega Kulturnega Odbora.)

Dr. Klop~i~ je tudi dodal svojo ne nameravanoizku{njo kot partizan med zadnjo svetovno vojno.»Junija 1942 so nas – be‘igrajske {tudente –partizani ’osvobodili’ iz vlaka pri Verdu in tako

sem postal – 17 let star – prisiljen partizan.Pre‘ivel sem celo ro{ko ofenzivo v Ko~evskemRogu in to ne v kakih tajnih skrivali{~ih, ki sojih imeli vodilni komunisti rezervirane za sebe.Nekaj dni pred za~etkom italijanske ofenzive, jebilo v Novem Logu zbranih pribli‘no 200be‘igrajskih {tudentov. Med politi~no uro namje polit-komisar med drugim zagrozil: ’Je ~istovseeno, ~e polovica Slovencev pade, glavno je,da bo druga polovica komunisti~na’. To je bilotri dni pred Velikim [marnom. Ta izjava me jenaredila protikomunista. Ko smo se skrivali predItalijani v najve~jih go{~avah Ko~evskega Roga,brez municije, hrane, vode in zdravil skoraj 4tedne, je bil med nami tudi politkomisar. Tanas je sicer bodril, naj vztrajamo in da se bomokon~no prebili iz obro~a (kar se je tudi zgodilo).Toda na ‘alost je preve~krat poudaril, da partizanki ne zna moriti (seveda se je nana{al naSlovence), ni pravi partizan. Kot dober komunistje striktno sledil navodilom Kardelja, da je trebapomoriti vse potencialne sovra‘nike, kot trditudi zgodovinar Jo‘e De‘man.

K sre~i je evropski komunizem kon~nopropadel zelo ‘alostno. Angle{ki ’The Economist’je zapisal: »A MORE COMPREHENSIVE ORIGNOMINIOUS COLLAPSE OF COMMUNISM –MORAL, MATERIAL AND INTELLECTUAL – WOULDBE DIFFICULT TO IMAGINE«.

Zgodovina slovenskih uporovDr. Peter Klop~i~, Toronto, april 2005

Vodje poslanskih skupin in predsednikiparlamentarnih strank so se na delovnempogovoru, ki ga je v dr‘avnem zboru sklicalpredsednik parlamenta France Cukjati, dogovorili,da bodo za~asno, predvidoma do julija odlo‘iliobravnavo t. i. vojnih zakonov, v tem ~asu pasku{ali poiskati re{itve, ki bi bile sprejemljiveza {ir{i krog poslancev.

Vodje poslanskih skupin in predsednikiparlamentarnih strank so se na sestanku, ki je

potekal za pred javnostjo zaprtimi vrati, strinjali,da so vpra{anja preteklosti prepomembna, da bijih urejali s preglasovanjem, zato so si vzeli {enekaj tednov ~asa za razmislek o vpra{anjih, kiso sedaj delila poslanske vrste.

Na podlagi dogovora bi do konca majazbrali osnovne predloge in re{itve v zvezi sklju~nimi vpra{anji, zatem pa bi se znova se{liin preverili dogovorjeno. “^e bo temu tako,potem bomo umaknili oba zakona z junijske

Predsedniki strank podpirajo kompromisno re{evanje vpra{anj iz preteklostiPovzeto po LN, 19. maj 2005


seje in jo prestavili na julijsko ali pa kdajkasneje,” je {e dejal Cukjati.

“V vladni koaliciji smo soglasni o tem, danima smisla mrtvih pokopavati s preglasovanjem.V kolikor je le mo`no, je treba dose~i konsenz,ki bo odraàl neko resnico, se potruditi za to,da do tega pridemo in iz tega vidika je bilpogovor uspeh,” je dejal predsednik vlade inSDS Janez Jan{a. Skraj{ani postopek za vladnokoalicijo tudi ob napovedani obstrukciji DeSUSpo Jan{evih besedah “ni vpra{ljiv, kar se ti~emo`nosti za izglasovanje”. “ê smo si vzeli ~asza to, da se vsebinsko sku{amo uskladiti, jepostopek drugotnega pomena. Ve~insko strinjanjeje, da ponovne dolge razprave o polpreteklizgodovini Sloveniji ne koristijo in da je trebato temo zapreti in s tega vidika bomo sku{alidose~i soglasje in ob soglasju tudi postopkiniso vpra{ljivi,” je dejal Jan{a.

Ko gre za ‘rtve vojnega nasilja, je trebazelo jasno povedati, da gre za civilne ‘rtve, kiso bile doslej izpu{~ene in da problem 60 let nibil re{en in da se ~as za to, da se kon~no stvarpostavi na svoje mesto, izteka, ampak tudi tovpra{anje je bistveno bolje re{iti s konsenzomkot pa s preglasovanjem, je {e dejal Jan{a.

“Dogovor gre v to smer, da se omenjenatema ne bo obravnavala na junijski seji, temve~na julijski, v vmesnem ~asu pa bomo sku{alidose~i popoln konsenz med vsemi politi~nimistrankami ter umakniti iz predlogov nesprejemljivere{itve glede ̀ rtev vojnega nasilja, pri zakonu ogrobi{~ih pa najti kompromisno re{itev. S strpnimdialogom in diskusijo, ki bo peljala v prihodnostin z ustreznim odnosom do preteklosti, lahkoto doseèmo,” pa je dejal predsednik LDS AntonRop.

Zadovoljstvo z dose‘kom skupnega sestankapredsednikov strank je izrazil tudi predsednikSD Borut Pahor, ki je spomnil, da so prav v tejstranki aprila predsedniku DZ predlagali tak{enposvet. Sicer pri~akuje, da bo do prvih odlo~itevv zvezi z zakonoma lahko pri{lo ‘e pred poletnimipo~itnicami. “Si predstavljate, da bi po 15 letih,ko smo se vedno znova raz{li s preglasovanjem,

dosegli soglasje o teh vpra{anjih. To bi bilosijajno sporo~ilo za prihodnost,” je {e poudarilPahor.

Predsednik NSi Andrej Bajuk je dejal, da jena sestanku izrazil njihovo pripravljenost, dapride do nadaljnjih razprav o teh zadevah. Kosta bila zakona sprejeta, je bil to morda edenod najbolj ‘alostnih dogodkov v prej{njiparlamentarni sestavi, vendar pa ni nobene drugepoti kot ustvarjanja konsenza, je dejal Bajuk.“Pripravljenost NSi je o~itna.”

Kupili smo si nekaj pomembnih tednov ~asain dobili mandat, da vsaka parlamentarna strankapredlaga svoje poglede na ta vpra{anja in dapredsednik DZ, ko bo koordiniral to delo,preprosto povzame predloge, nato pa bi skupajsku{ali pripraviti oba zakona, je dejal predsednikSLS Janez Podobnik. “V tem smislu je sre~anjeuspe{no,” je {e strnil Podobnik in izrazilzadovoljstvo, da so na ta na~in pristopili kurejanju teh vpra{anj.

Dogovor je zelo pozitiven v tem smislu, dasi vzamemo ~as in posku{amo dose~i gledere{itev o teh dveh zakonih soglasje vseh strankv parlamentu, pa je poudaril vodja poslanskeskupine DeSUS Franc @nidar{i~.

Da bo pot do kompromisne re{itve te‘ka,pa napovedujejo tudi nekatere izjave o vsebinskihnesoglasij. Vsebinska vpra{anja sicer danes nisobila, po izjavah udele‘encev sode~, osrednjatema pogovorov. Sicer pa po besedah Ropa vLDS in v drugih dveh opozicijskih strankahvztrajajo pri tem, da “tisti, ki so sodelovali zokupatorjem, ne morejo biti dele‘ni od{kodninslovenskih davkopla~evalcev”.

“Poglavitni razlog na{e zahteve za odlo~anjeo vrsti postopka je bil, da se omogo~i dovolj~asa za dogovor o primernih re{itvah. Menimonamre~, da vsi sledimo istemu cilju: zagotovitizado{~enje in primerno od{kodnino `rtvamvojnega nasilja ter dostojanstvo mrtvim,” {epoudarjajo v LDS.

Samo poslanska skupina SNS {e vednonasprotuje kaker{nemkoli kompromisu.


Dosedanji predsednik SDS Janez Jan{a je bilna dana{njem kongresu v Portoro‘u ponovnoizvoljen za predsednika Slovenske demokratskestranke. Jan{a, ki stranko vodi od leta 1993, jedobil 368 glasov delegatov, proti ni glasovalnih~e, tri glasovnice pa so bile neveljavne.

Na volitvah ~lanov izvr{ilnega odbora jenajve~ glasov prejel {olski minister in dosedanjipredsednik sveta SDS Milan Zver, ki so mu po{tevilu glasov sledili dosedanja podpredsednikaSDS Miha Brejc in Andrej Bru~an, poslanec BrankoGrims, dr‘avni sekretar v kabinetu predsednikavlade Miroslav Luci, nekdanji poslanec BrankoKelemina, gospodarski minister v Bajukovi vladiJo‘e Zago‘en, nekdanji poslanec in dr‘avnisekretar v kabinetu predsednika vlade FrancPuk{i~ ter poslanec Dimitrij Kova~i~.

^lani novega najo‘jega vodstva stranke so{e poslanec Miro Petek, nekdanji poslanec Drago[iftar, dr‘avni sekretar na notranjem ministrstvuVinko Gorenak, med 18 izvoljenimi ~lani pa sotudi Gregor Gomi{~ek, Anton [tihec, ElizabetaHorvat, Sergij Daolio, Ladka Furlan in MarjanGolav{ek.

Op. ur: Janez Jan{a ni samo popularen med~lani svoje stranke, ampak tudi {e vedno u‘ivaprecej{no podporo med volilci.

Medtem ko je biv{i premier Anton Rop ssvojo stranko odhajal v senco, je novi, JanezJan{a, postal nesporni voditelj naroda. Po anketah

naj bi celo prehitel predsednika dr‘ave, kateremunaj bi bil pred volitvami in po njih {e najboljpodoben. Volivci torej niso le na{li novegaDrnov{ka, temve~ njegovo zamenjavo. Drnov{kovi{kornji so bili za Ropa preveliki, a Jan{a jih nitine potrebuje.

Najbolj ljudem v{e~na poteza novega premieraje vsekakor njegova dr‘avotvornost, povezovalnostin za~etno izogibanje ideolo{kim konfliktom.Vro~ega kostanja se je lotil ‘e v prvem letuvladanja, denimo spremembe vojnih zakonov inzakona o registraciji istospolnih skupnosti. Nise pustil sprovocirati glede praznovanja obletnic(komunisti~ne) zmage nad nacifa{izmom. Podobnokot Drnov{ek pred desetimi leti se ni udele‘ilproslave ob 60. obletnici prve slovenske(komunisti~ne) vlade v Ajdov{~ini. Praznoval paje dan upora, vendar ne na komunisti~ni na~in,ampak v spomin na tigrovce, ki jim nih~e neo~ita ideolo{kosti. Bo slavnostni govornik napo~astitvi konca druge svetovne vojne, medtemko bo Drnov{ek govoril ob obletnici mno‘i~negapokola vojnih ujetnikov in civilistov. Jan{evavlada je predlagala praznika v spomin napriklju~itev Primorske k matici in osvoboditevMaribora po prvi svetovni vojni: tolik{nega posluhaza ponosne Primorce in [tajerce ni pokazala {enobena doslej. (Povzeto po MAGvem ~lanku IvanaPuca in Igorja Kr{inarja, 26. april 2005.)

Jan{a brez glasu proti ponovno izvoljen za predsednika SDSSTA, 14. maj 2005

Zanimiva majni{ka analiza Danila Slivnika

Red v zastavljalniciMAG 11. maj 2005

Ne vem, kam je Janez Jan{a razporedilizgubljene (in zalo‘ene) predmete, vendar nasplohnajbr‘ dr‘i, da so po petnajstih letih, kot se jeizrazil na kongresu v Portoro‘u, »stvari spet nasvojem mestu«.

To je dokaj smela izjava zmagovalca nazmagovalnem kongresu, na katerem so seudele‘enci zbrali predvsem zato, da bi proslavili,vendar mora po dolgih letih opozicijske dr‘enajbr` vsaka stranka v~asih tudi nekolikoproslavljati. Pre{tevati nizke volilne odstotke niprijetno (to br`~as po novem najbolje ve Anton


Rop, ki je tudi na svojem mestu), toda politikaje nezanesljiv posel; in prav je tako.

Kongres je znova pokazal, da je strankapredvsem on, J. J., vsi preostali pa so njegovisopotniki. Ne mislim, da so vsi drugi popolnomanesposobni, vendar je dejstvo, da bi brez njega(v kakr{nikoli drugi strankarski in politi~nikombinaciji) dobili veliko ni‘jo volilno podporoali pa bili morda povsem izgubljeni. Zato jedobro, da je bil na kongresu tudi dr. DimitrijRupel, ki se je na svoje mesto prestavil ‘e pred~asom in ki je v zadnjih petnajstih letih velikoprispeval k temu, da se je na pravem mestuzna{la tudi Slovenija (odcepljena od Juge, vNatu in EU). Tako zasukati stvari je velik politi~nidose‘ek in mnoge stranpoti (in konflikti) izpreteklosti zaradi tega danes niti niso ve~pomembni. Na{a dr‘ava se je uvrstila tja, kamorsodi, in ni dale~ ~as, ko bo konec tudi razpravo povojnih zmagovalcih in pora‘encih. Prvi~,ker razprava o tem nikomur ne koristi in, drugi~,ker se bodo stvari po logiki razmer prestaviletja, kamor sodijo, v zgodovino, in ker se bodotudi najbolj nepopustljivi zaradi naravnih zakonovpreselili na mesto, kjer se ne da ve~ prito‘evatiin sitnariti (na absolutni kraj, ki se mu nih~e nemore izogniti).

Stvari se seveda ne bi zlo‘ile, ~e ne bikontinuitetne stranke na zadnjih dr‘avnozborskihvolitvah izgubile. Kdo je k temu najve~ prispeval,je te`ko re~i, vendar so se nekateri politiki izlevega bloka zanesljivo zna{li tam, kjer so sizaslu‘ili. Predvsem je v opozicijski klopi pristalAnton Rop, ki ni razumel temeljnih politi~nihvpra{anj in ki je dve leti hodil slep po dr‘avi.Toda za napake ni bil kriv sam, ampak je bilodgovoren tudi njegov glavni politi~ni (in vsakr{ni)mentor, nekdanji predsednik dr‘ave Milan Ku~an,ki je ‘e dve leti pred njim stopil na potpreurejanja in se nato preselil v pokoj. V tempogledu so se stvari resni~no postavile na svojemesto, saj je bil Ku~an kot nekdanji visok partijskifunkcionar aktivni nosilec tranzicijske politiketer posledi~no tudi povzro~itelj {tevilnih protislovij

in nesporazumov, zaradi katerih se je postopekurejanja stvari vlekel petnajst let...

Krave na bencinMAG, 24. maj 2005

Hitrost, s katero se v zadnjih tednih vrstijokongresi politi~nih strank, potrjuje globokaprotislovja, v katerih se je zna{el del slovenskepolitike. Ne samo da je v krizi levi blok, ki jeizgubil na volitvah, ampak je pred nadaljnjimpreurejanjem tudi pomladni, ki se je po lanskijeseni ne strnil okrog Jan{eve SDS.

Zaradi konca tranzicije se morajo na obehstraneh stvari postaviti na svoje mesto, napomladni pa kljub vsemu manjka nekolikomo~nej{a socialno-kr{~anska komponenta, ki imaprostor med volivci in ki je svoj~as {e dosegalauspehe, dokler je niso njeni protagonisti uni~ili.Polo‘aj je paradoksalen: prej je Milan Ku~anposku{al po svoji meri oblikovati ‘lahtnokonservativno stranko, zdaj pa je ta nalogapred Jan{o. Ali jo bo oblikoval on v skladu zinteresi pomladnikov ali pa jo bodo drugi protinjemu.

Veliko zanimanje za domnevna nasprotja innezadovoljstvo v Bajukovi Novi Sloveniji, ki najbi se po opozarjanju nekaterih iz levega blokakazala celo kot »konflikt v koaliciji«, je posledicapri~akovanj, da bo Bajuku prej ali slej spodrsniloin da bo na njegovo mesto vsko~il nekdo drug.Tistim na levici bi br‘~as najbolj ustrezal LojzePeterle, ki je enkrat ‘e vodil kr{~ansko-demokratsko stranko in ki jim je bil takratsprejemljiv zaradi dvojega: prvi~, intelektualnamo~ njegovih politi~nih presoj ni presegaladoma~ijskih razprav o narodnozabavni glasbi in,drugi~, mnenje, da imajo katoli~ani po petdesetihletih komunisti~nih katakomb pravico dosovladanja, ga je naredilo za zadostnegaoportunista, da je bil pripravljen na vsakr{nosodelovanje z levico. Toda razvoj dogodkov jepokazal, da Slovenci niso bili prepri~ani, da sikatoli{ke stranke zaslu‘ijo oblast, in {ele vzponJan{eve demokratske stranke je pripeljal do


zasuka. J. J. je bil na zadnjih volitvah o~itnouspe{en predvsem zato, ker se je pravo~asnopomaknil v lai~no sredino (stranki vrnil nazivdemokratska) ter volivce opozoril, da mu ni tujniti zmerni liberalizem in da vidi prihodnostdr‘ave v skladnej{em socialnem razvoju.

Drugo je seveda vpra{anje, kako naj bipomagal Bajuku obstati na vrhu stranke ali jovsaj obnoviti. Morda se ti dve stvari povsemizklju~ujeta, vendar bi bila zanesljivo {e slab{aBajukova zamenjava s Peterletom, ki je enkrat‘e dokazal, da je zelo ambiciozen, hkrati pazelo nezanesljiv. Toda pomembnej{a je ugotovitev,da povratniki v politiki ne re{ujejo problemov,ampak jih le prelagajo v prihodnost. To bi biloenako, kot da bi napadanega Antona Ropa vLDS dejansko zamenjal nekdanji predsednik dr`aveMilan Ku~an, kot nekateri napovedujejo (inugibajo), potem ko so vsi skupaj v levem blokuza{li v slepo ulico in ne vedo, kako iz nje. [elezadnji dogodki so pokazali, kak{no prednost sije pridobil J. J., ko je prvi na{el novo mesto zasvojo stranko v posttranzicijskem obdobju, drugipa so obti~ali v spremenjenih razmerah in nevedo, ne kod ne kam...

Zajtrk opoldneMAG. 31. maj 2005

Kriza levice in spori v LDS so povzro~ilivnovi~no zanimanje za dr. Janeza Drnov{ka, kije ve~ kot desetletje vodil blok in njegovekoalicijske vlade in ki se je pred tremi letipreselil v predsedni{ko pala~o. Od takrat je {lov bloku vse narobe, Slovenija pa je na lanskihvolitvah naposled dobila pomladno vlado.

Realiste je sicer ‘e ob njegovem odhoduskrbelo, ali ne delajo morda narobe, vendar sojih radikalci z zahtevami po ostrej{i levi~arskipolitiki preglasili in pomagali spraviti nekdanjegapremiera na politi~no obrobje. Toda kaj pazdaj? Vse ve~ se jih spra{uje, ali so morebiti znjim izgubili zadnjega igralca, ki bi jih lahkoohranjal na oblasti. ~e je bil seveda to on?Premier, ki je malo govoril, vstajal ob devetih

dopoldne, opravil dva ali tri pogovore na danin preostali ~as po Brdu sprehajal svojega psa?

Vladati se da na razli~ne na~ine, todapredsednik Drnov{ek je izoblikoval domala kultnoobliko: nekoliko se je odmaknil od dogajanja,svoje poglede stla~il v nekaj redkobesednih izjavo previdnem ravnanju in ve~ji del poslov prepustilnamestnikom. Previdnost in neodlo~nost stapostali zna~ilni zanj in mnogi so za~eli verjeti,da mora{ biti tak kot on, ~e ho~e{ uspeti vslovenski politiki: nedostopen, brezvoljen, samskiin zamerljiv. Njegov vpliv je bil tako mo~an, daga je na za~etku mandata {e Janez Jan{a nekolikoopona{al, ~eprav je povsem druga~en: vstaja ob{estih zjutraj, ve~ino dela opravi sam, ne dovolime~kanja, ima jasne na~rte in se po Brdu sprehaja(~e se) {ele pozno zve~er. Toda kriza v LDS jepripeljala tako dale~, da so nekateri pomislili,ali ne bi Drnov{ka spet pritegnili v strankarskopolitiko. Po Ropovem neuspehu in vsebinskemtavanju stranke jim je postalo jasno, da leviblok pravzaprav nima osebnosti, ki bi se vbli‘nji prihodnosti lahko uprla Jan{evim politi~nimsposobnostim. Zato so se na tehtnici nenadomazna{la stara imena: Milan Ku~an, Igor Bav~ar indr. Janez Drnov{ek.

Vendar je Ku~an hitro odpadel. Ne samozato, ker je bil zmeraj bolj naklonjen zdru‘enilisti, ampak ker se je tudi pri njegovihsimpatizerjih utrdilo prepri~anje, da se strankapo svojo o‘ivitev ne more zate~i v stare partijske~ase. Poleg tega so bili njegovi zadnji politi~niprojekti (predvsem Forum 21) dokaj neuspe{niin so bloku povzro~ili ve~ {kode kot koristi.Nekdanja leva stran se je zna{la v precej{njihte‘avah, skrbnikom v ozadju pa so prihajale namisel zgolj stereotipne re{itve: vrnitev Bav~arja,vrnitev Drnov{ka, vrnitev Golobi~a ali pa vsajvpoklic kak{nega tehnokrata, kakr{en je dr. JanezPoto~nik, ki je pred letom dni veljal za uspe{negapolitika, ~eprav je bilo jasno, da se bo zaradisvoje brezbarvnosti prej ali slej izgubil v labirintihevropske birokracije...


Prav v dneh, ko praznujemo obletnicodogodkov, povezanih z drugo svetovno vojno,poteka v javnosti vro~a polemika o vlogahpartizanov in pripadnikov organizacije TIGR.Najbolj je ‘erjavico razpihal predsednik Zveze

borcev Janez Stanovnik, ki je TIGRovce ozna~ilza teroriste. Publicist Pavel Ferluga, ki preu~ujevlogo TIGRa, pa je Stanovnika oklical za agentaKominterne.

Ime tedna: Janez StanovnikMiha Plementa{, 24ur, 7. junij 2005

Ta ~lanek pravilno prikazuje glavna dogajanjamed vojno in po njej, vendar upam, da bodoslede~e zgodovinske pripombe sku{ale razjasnititedanje razmere.

Oboro‘en upor na PrimorskemZ zahrbtnim dogovorom leta 1915 je Italiji

bilo obljubljeno ozemeljsko darilo za pristop vprvo svetovno vojno na strani antantnih sil, karje Italija tudi dobila. Vsebovalo je veliki delslovenskega narodnega ozemlja s slovenskimprebivalstvom. Za~elo se je uni~evanje slovenstvana njegovem narodnostnem ozemlju. Italijanskifa{izem je z vsemi mo‘nimi sredstvi sku{al zbrisatislovenske rodoljubne Primorce z njihove zemlje.

Prepovedan je bil slovenski jezik v uradihna njihovi zemlji kot tudi branje slovenskeliterature. Slovenska imena so bila prisilnopreimenovana v italijanska. Slovensko mladinoso silili v italijanske fa{isti~ne organizacije.Prepovedali so slovenske narodne simbole.Spremenili so imena slovenskih vasi, trgov inmest v italijanske. Ukinili ali uni~ili so vsaslovenska gospodarska zdru‘enja. Nasilja kotpo‘igi, pretepanje, zapiranje, mu~enje,preseljevanje in ubijanje primorskih Slovencevje bil med fa{izmom naravni pojav. Slovenskiprimorski rodoljubi so bili zakonsko ilegalni.Leta 1927 je italijanski fa{izem prepovedal vseprosvetne in njim podobne organizacije.

Vsako nasilje ustvari proti-nasilje, ki kon~nopreide v upor, kar se je tudi zgodilo. Odporni{kogibanje se je za~elo z raznimi akcijami protipotuj~evalskim ustanovam in dozorelo v oboro‘enupor, ki je bil ustanovljen leta 1927 na Nanosu

z imenom TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka). TIGRje bilo prvo slovensko organizirano uporni{kogibanje primorskih rodoljubov, brez politi~nihideologij. V takratni fa{isti~ni Italiji je to bilprvi organiziran oboro‘eni upor proti fa{izmuv Evropi. Po letu 1938 se je pod vodstvomTIGRa pripravljala narodna vstaja Primorcev protifa{isti~ni Italiji.

»V za~etku napada na kraljevino Jugoslavijose je v Novem Mestu zbralo okoli 3000prostovoljcev za obrambo Jugoslavije in mednjimi je bilo okoli 2000 Primorcev.

Tovari{ Janez Stanovnik, predsednik Zvezeborcev, tebe in tvojih borcev ni bilo, zakaj ne?Tovari{ Stanovnik, med jugoslovansko voja{komobilizacijo je tvoja komunisti~na partija izdalalepak s katerim je pozivala rezervne podoficirjain oficirje, naj se ne odzovejo mobilizaciji zaobrambo Jugoslavije. Kaj pa to pomeni – je toobramba ali izdajstvo? Manj ko mesec dni pokapitulaciji Jugoslavije je bil 13. maja 1941 izvedenoboro‘eni spopad v takratni Ljubljanski pokrajinina Mali gori med italijanskimi okupatorji inskupino treh TIGRovcev, kar je bil prvi oboro‘enispopad, kjer je tudi en TIGRovec zgubil ‘ivljenje.Tovari{ Stanovnik, ti imenuje{ TIGRovce teroriste,kot so jih fa{isti. Tako se lahko izjavlja leoseba, ki je na moralni ravni enaka fa{istom.Osebno nisem presene~en s tvojo izjavo, sajvem, da si bil aktivni sodelavec najve~je zlo~inskeorganizacije 20. stoletja, ki je povzro~ila preko100 milijonov ~love{kih ‘rtev in Slovenijo posulaz masovnimi grobi{~i.«

Nekaj pripomb k ~lanku »60 let potem«Marjan Dragozet


Osvobodilna frontaLeninova okrvavljena komunisti~na revolucija

in ideologija se je hitro {irila po Evropi.Pod imenom tretje internacionale, imenovana

tudi komunisti~na internacionala (kominterna)je dosegla tudi Slovenijo, v kateri je imelamo~an vpliv pri takratnih “jugoslovanskihsocialisti~nih in delavskih strankah”. Leta 1920je bilo na Vukovarskem kongresu JSDS (dejanskoKP Jugoslavije) sklenjeno, da je dol‘nostjugoslovanskih komunistov boriti se zaJugoslovansko sovjetsko republiko. Istega letaje bil tudi Koro{ki plebiscit, ki se je po zaslugiagresivnih srbskih vojakov in slovenskihkomunistov ‘alostno kon~al za Slovenijo. Leta1937 je tovari{ Kardelj s svojimi somi{ljenikiustanovil KP Slovenije. Leta 1939 se pojavimedsebojna iskrena ljubezen dveh najve~Jihkrvolokov v zgodovini 20. stoletja, med Stalinomin Hitlerjem, ki podpi{eta nenapadalen pakt inza~neta osvajati Evropo. V ~asu napada na

Jugoslavijo je bila KP Slovenija zvesta Stalin-Hitlerjevemu paktu in kominformi, saj KP Slovenijani organizirala niti enega protesta. Spomnimose tudi leta 1941, ko naj bi bila 26. ali/in 27.aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Ljubljaniustanovljena Osvobodilna fronta, kar jezgodovinska la‘. Na zahtevo KP Slovenije naj bito bil ustanovni sestanek, ki ga je vodil Kidri~kot pripadnik KPS, levi sokoli, nekateri kulturnidelavci ter kr{~anski socialisti. Na tem sestankuni bila ustanovljena OF ampak PIF – ProtiImperialisti~na Fronta, naperjena v glavnem protiVeliki Britaniji. [e dva meseca po okupaciji inrazkosanju Jugoslavije, KPS s KPJ nista niti sprstom mignili – bili sta zvesti Stalinu.

Naj kon~am z izjavami dveh tedanjih vodilnihkomunistov:

Djilas: »Mi smo pozvali narod na upor, koje Nem~ija napadla Sovjetsko zvezo«

Kardelj: »To~no je, prvi upor se je za~el po22. juniju 1941.«

Razstava z naslovom ’Prikrito in o~em zakrito’– prikrita grobi{~a 60 let po koncu druge svetovnevojne avtorja Mitje Ferenca, ki jo je 31. majav celjskem muzeju novej{e zgodovine odprlaSpomenka Hribar, {ir{i javnosti prvi~ predstavljatudi depe{o takratnega podpredsednika zveznevlade Edvarda Kardelja s 25. junija 1945takratnemu predsedniku slovenske vlade BorisuKidri~u.

“Nimate torej nobenega razloga biti takopo~asni v ~i{~enju kot doslej,” je zadnji stavekdepe{e, ki po mnenju Ferenca dokazuje, da jepovojna jugoslovanska oblast vedela za “~i{~enja”oz. pomore in tudi druge ukrepe, slovenskaoblast pa je v njih aktivno sodelovala in vnekaterih primerih vodila natan~ne evidence.

Na otvoritvi razstave, ki je potekala predvhodom v muzej, se je zbralo skoraj 100obiskovalcev. Med njimi je bilo tudi nekaj uglednihpredstavnikov javnega in dru‘benega ‘ivljenja,

vklju~no z biv{im predsednikom republikeMilanom Ku~anom. V nagovoru zbranim jeHribarjeva poudarila, da je celjska razstava “najboljpretresljiva, kar jih je kdajkoli bilo odprtih naSlovenskem”. Ob tem je izrazila upanje, da borazstava pripomogla k temu, da bodo Slovencivzeli nase svojo polpreteklo zgodovino brezsovra{tva ter da bodo pripravljeni na sodelovanjein toleranco.

“Predmeti, ki so razstavljeni, so svetipredmeti, so osebni predmeti, so zgolj predmeti,s katerimi so se poslavljali ljudje, ki so bilineko~ del na{e skupnosti. Naj zbudijo v nasso~utje, so~utje pa je pravzaprav {ele za~etekmo`nosti sprave in katarze,” je med drugimdejala Hribarjeva ter izrekla pohvalo avtorjurazstave in njegovim sodelavcem.

Dokument, ki so ga na{li v Arhivu Slovenije,naj bi potrjeval, da je povojna politi~na oblastvedela za poboje in bila vanje mo~no vpletena,je poro~al Radio Slovenija. Avtor razstave je

Prikrito in o~em zakritoAndrej Cufer


profesor za sodobno zgodovino na Filozofskifakulteti v Ljubljani Mitja Ferenc.

“Doslej zbrane {tevilke o prikritih grobi{~ihso {okantne. Ve~ kot 400 jih je ̀ e evidentiranih,opravljene so bile sonda`e in ponekod tudiizkopi - ekshumacije. [estdesetletnica konca drugesvetovne vojne je pomemben mejnik, ob kateremvelja spomniti tudi na to razse`nost vojne nana{ih tleh, ki je v marsi~em izjemna in specifi~nain je drugi narodi v tak{nem obsegu in v tak{niobliki ne poznajo,” meni Ferenc.

Prikrita grobi{~a so bila in so {e daneso~em javnosti zakrita in razli~no (ne)urejena.Razstava naj bi obiskovalca podrobneje seznanilaz razse‘nostmi in podrobnostmi tega pojava naSlovenskem, ponudila tudi predloge o bodo~iurejenosti oziroma zaznamovanosti tovrstnihkrajev in predvsem spomnila na krvavo in prikritoplat posledic 2. svetovne vojne na slovenskihtleh, so zapisali v Muzeju novej{e zgodovineCelje.

Z razse‘nostjo grobi{~ in najdenih ostankov‘eli avtor vzbuditi v narodu zavest in zavedanjepravice do groba in do ureditve tega vpra{anja.Razstava nima namena vnovi~ obujati travmpretekle zgodovine in razdvajati naroda, temve~prikazati tiste vsebine narodove biti, ki jo nosis seboj v svojem spominu in koreninah.Organizatorji razstave so prepri~ani, da se jetreba z zgodovino soo~iti na dostojen, civiliziranin pieteten na~in.

Obravnavana tematika prikritih grobi{~ doslej{e nikjer v Sloveniji ni bila prikazana, pa ~epravje bilo nasilje sestavni del ve~ine muzejskihrazstavnih konceptov, ki pa so zaradinepoznavanja tematike in drugih razlogov ponujalile enopomenski pogled, saj so prikazovali lezlo~ine okupatorja in njegovih sodelavcev.

V zelo majhnem obsegu so se prikritihgrobi{~ dotaknile le razstave Temna stran meseca(1998), Med kljukastim kri‘em in rde~o zvezdo(2002) ter Kolo nasilja (2004).

Z razstavnim projektom Prikrito in o~emzakrito se je ob 60-letnici tragi~nih dogodkov vslovenski zgodovini ponudila prilo‘nost, da se

na enem mestu predstavi ve~ kot pol stoletjazamol~ano temo. @rtve so bile v ve~ini pomorjenebrez sodb in sodnih procesov, njihovo natan~no{tevilo je {e vedno neznano. [estdeset let potragi~nih dogodkih se je treba soo~iti zzgodovino, ki ni bila vselej tak{na, kot smo jospoznavali, je zapisano v sporo~ilu za javnost.

Po besedah Ferenca se s pri~ujo~o razstavoodkriva sicer ob{iren, a vendarle dokaj ozeksegment nasilja, ki je bilo storjeno v vojni inpo njej in da bi celovitej{o podobo o trpljenjunekega naroda gotovo dal enoten in skupenmemorialno-informativni center.

V sodelovanju s poznavalci posameznihgrobi{~, kriminalisti in drugimi sta avtor razstavein Mateja Bavda‘ z ministrstva za kulturo vobdobju od marca 2002 do februarja leta 2003in od septembra leta 2003 do decembra leta2004 obdelala 410 lokacij grobi{~. Ob opisih jebilo pripravljenih 1095 digitalnih topografskihin ortofoto kart, narejenih je bilo okoli 3400fotografij, od katerih jih je 1658 del ra~unalni{keaplikacije. Zbranih, prenesenih in urejenih jebilo tudi okoli 2800 skic, zemljevidov, fotografijin druge dokumentacije, pripravljenih 632 karts parcelnimi {tevilkami, 199 zemljevidov,zabele‘eni so bili {tevilni avdio in videozapisi.

Glede statusa in narodnosti ‘rtev avtorrazstave upo{teva zgolj neposredne in posredneustne vire in literaturo. Podatki so zato boljorientacijski, saj izkopavanj do sedaj skoraj nibilo. Tudi tam, kjer so izkopavanja bila, sov~asih te‘ave pri ugotavljanju, ali gre za vojakeali civiliste. Vendarle je najve~, 134, prikritihgrobi{~ voja{kih. V 79-ih grobi{~ih so civilisti, v72-ih vojaki in civilisti skupaj, medtem ko za~etrtino, 109, ni podatkov.

V Sloveniji so izvensodno usmrtili tudipripadnike drugih narodov, najve~ pripadnikovoboro‘enih sil Neodvisne dr‘ave Hrva{ke,pripadnikov Srbskega dobrovoljskega korpusa,~rnogorskih in drugih ~etnikov ter tudi civilistov,ki so se umikali z oboro‘enimi enotami ~ezSlovenijo na Koro{ko. Po Feren~evih raziskavahje grobi{~, v katerih so osebe neslovenske


narodnosti, ve~ kot “slovenskih”. Kljub {tevilnim“mar{em smrti” po nekdanjih jugoslovanskihpokrajinah, kjer so kon~ali vrnjeni in zajeti vojakiin tudi civilisti, jih ve~ji del le‘i na slovenskemozemlju. Med evidentiranimi grobi{~i jih je 108

s Slovenci, 84 s hrva{kimi ‘rtvami in 61 nem{kih.V 59 grobi{~ih so skupaj ‘rtve razli~nihnarodnosti, za 62 pa podatki o narodnosti neobstajajo, je {e zapisano v sporo~ilu za javnostMNZ Celje.

Doslej je v okviru vladne komisije za re{evanjevpra{anj prikritih grobi{~ evidentiral 410 prikritihgrobi{~ iz obdobja med drugo svetovno vojnoin po njej. Toda dela so se za~asno ustavila,ker ni prejel nobenega odgovora pristojnihministrov, kako naprej. Podatkov o tem, kdo jenaro~il mno‘i~ne povojne pomore, je sicer malo.Gotovo pa se niso mogli zgoditi brez ukazatakratnega jugoslovanskega vodstva, v kateremso bili tudi Slovenci.

Rodil se je leta 1960 v Ljubljani. Na Filozofskifakulteti je {tudiral zgodovino in leta 1999doktoriral s temo Nem{ko jezikovno obmo~jena Ko~evskem po odselitvi ko~evskih Nemcev(1942–1956). Od leta 2001 predava zgodovinojugovzhodne Evrope v 20. stoletju prav tako naFilozofski fakulteti, kjer je docent za sodobnozgodovino. Samostojno ali v soavtorstvu je napisalsedem monografij in okoli 130 razprav in ~lankov.Za svojo prvo razstavo z naslovom Izgubljenakulturna dedi{~ina ko~evskih Nemcev je prejelSteletovo priznanje. Predseduje Zvezi zgodovinskihdru{tev Slovenije. @ivi v Ljubljani in je o~e dvehotrok. Je sin priznanega, leta 2003 umrlegazgodovinarja dr. Toneta Ferenca.

V celjskem Muzeju novej{e zgodovine stepripravili razstavo in knjigo z naslovom Prikritoin o~em zakrito – Prikrita grobi{~a {estdeset letpo koncu druge svetovne vojne. Ali dr‘i, da stejo najprej ‘eleli predstaviti v Ljubljani, vendartamkaj{njega muzeja ni zanimala?

Ker sem svojo prvo razstavo pred dvanajstimileti pripravil v Muzeju novej{e zgodovine Slovenije,sem si ‘elel, da bi bila tam tudi ta, vendar nibilo zanimanja, niti za gostovanje. Nasprotnopa so v celjskem muzeju, ki je znan po dobriorganiziranosti in predstavitvah, projekt takoj

podprli. Tudi sicer je Celje za to razstavo zeloprimerno mesto, saj so vanj pripeljali vsaj polovicoslovenskih domobrancev, ob~ina pa je na gostoposejana z grobi{~i.

Razstava prikazuje kraje po Sloveniji, kjerle`ijo mno‘i~na in posami~na prikrita grobi{~a,in tiste redke raziskave, ki so bile opravljene naposameznih grobi{~ih. Razstavljeni so tudi osebnipredmeti oseb, ki so bili najdeni ob izkopih vSlovenski Bistrici, Teznem, Zgornji Hudinji,Ko~evskem rogu, Ko~ni in kra{kih breznih.Nekateri predmeti, na primer prstani zvgraviranimi imeni in datumi, omogo~ajo celoosebno identifikacijo. Ker je bilo doslej opravljenihzelo malo ekshumacij, je njihova predstavitev inanaliza {e toliko pomembnej{a in prikazuje, kajvse bi lahko izvedeli, pa tudi s kak{nimi te‘avamibi se spoprijemali, ~e bi bila dr‘ava pri raziskavahpogumnej{a. ̂ e bi {e kon~no od besed pre{la kdejanjem. Tako pa za zdaj na podlagi sporazumovkontinuirano poteka le izkopavanje nem{kih initalijanskih vojakov, medtem ko za na{e dr‘avljanene moremo, ne znamo ali no~emo poskrbeti.Odkar je bil sprejet zakon o vojnih grobi{~ih, kinaj bi urejal zamol~ana grobi{~a, sta minili ‘eskoraj dve leti, a v tem ~asu ni bilo urejenoskoraj nobeno grobi{~e, ~e ne upo{tevamopostavitve petih spominskih valjev.

Na odprtje razstave so pri{li nekdanjipredsednik Milan Ku~an, nekdanja ministrica zakulturo Andreja Rihter, predsednik inpodpredsednica vladne komisije za prikritagrobi{~a Peter Kova~i~ Per{in in dr. SpomenkaHribar, ni pa bilo nobenega ministra zdaj{njevlade. Kako to komentirate?

Dr. Mitja Ferenc - intervjuIgor Kr{inar, MAG, 7. junij 2005


V r h o v n od r ‘ a v n oto‘ilstvo je vzvezi z ovadbopro t i Mi t j iR i b i ~ i ~ usporo~ilo, daSlovenija kotn a s l e d n i c amednarodnihk o n v e n c i j

preganja zlo~ine zoper ~love~nost.Vrhovno dr‘avno to‘ilstvo je glede nejasnosti

v zvezi z ovadbo za kaznivo dejanje genocidaproti nekdanjemu vodilnemu komunisti~nemufunkcionarju Mitji Ribi~i~u sporo~ilo, da je v~asu kaznivih dejanj pobojev ujetnikov in civilnegaprebivalstva, ki so jih zagre{ile partizanske voja{keformacije po uradnem koncu druge svetovnevojne, veljala 4. haa{ka konvencija iz leta 1907.

Nekateri pravni strokovnjaki v zvezi spregonom Ribi~i~a izra‘ajo dvom, ali ga jemogo~e obto‘iti geno

pm master for 2005 web - the slovenian · 2015. 7. 15. · 27 to`ilstvo: tudi povojni poboji so...

Documents