1

Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje

Seminarska naloga za tekmovanje v vodenju- CELJE

Po tvojih stopinjah stopam ALMA I. W. M. KARLIN

Mentorica: mag. Vida LONČARIČ, prof. Avtor: Rok Tratnik, 2.c EGD

Nova Cerkev, marec 2017

2

Kazalo vsebine 1. UVOD ............................................................................................................................................... 3

2. SPLOŠNI OPIS POTI .......................................................................................................................... 4

3. ODSEKI (ZNAMENITOSTI IN ZANIMIVOSTI) ..................................................................................... 5

3.1. CELJE (Slika št. 1 v dodatku) .................................................................................................... 5

3.2. CERKEV SV. MAKSIMILJANA .................................................................................................... 6

3.3. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE ................................................................ 7

3.4. SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE ................................................................................................... 7

3.5. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE .......................................................................................... 8

3.6. HIŠA KARLINOVIH .................................................................................................................... 8

3.7. NARODNI DOM in KNEŽJI DVOREC .......................................................................................... 8

3.8. MUZEJSKI TRG......................................................................................................................... 9

3.9. SPLAVAR in SAVINJSKO NABREŽJE ......................................................................................... 10

3.10. SLOMŠKOV in GLAVNI TRG ............................................................................................... 11

3.11. ZVEZDA .............................................................................................................................. 11

3.12. KREKOV TRG ...................................................................................................................... 12

4. PONUDBA DODATNIH OGLEDOV IN GOSTINSKIH PONUDB .......................................................... 14

5. CENA STORITVE TURISTIČNEGA VODENJA .................................................................................... 15

6. INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED MESTA ............................................................................. 15

7. VIRI IN LITERATURA ....................................................................................................................... 16

7.1. VIRI SLIK ................................................................................................................................. 16

8. DODATKI ........................................................................................................................................ 17

9. UČNI LIST ....................................................................................................................................... 20

3

1. UVOD

Za moje vodenje sem si izbral razpisno skupino dijakov gimnazije izRogaške Slatine, ki

obiskujejo turistični krožek na svoji šoli in pridejo v Celje z avtobusom. Pričakal bi jih na

glavni avtobusni postaji v Celju (oblečen v vodniško delovno obleko, čez rame pa imam

»tablico«) jih pozdravil in jim razdelil učne liste, ter zemljevide Celja v primeru, če bi se

izgubili (postajališča bi bila napisana na delovnih listih, zraven pa bi bile napisane tudi

številke, ki kažejo postajališča na zemljevidu) in jih nato odpeljal po Celju.

S to potjo spominov stopam v »velike čevlje« majhne gospe. Alma M. I. V. Karlin je po vseh

svojih poteh nosila s seboj svojo Eriko, pisalni stroj in z njim ohranjala svoje spomine. Mi

živimo v drugem času, zato vam jaz želim danes pričarati Celje v letih 1889 do 1950, ki ga je

živela Alma. Ker ji želim biti vsaj malo podoben pa nosim s seboj namesto Erike »tablico«,

da vam na točkah pokažem vedute Celja iz njenega časa.

Veliko stopnjo empatije vanjo vam želim in užitkov ob skupnem obujanju spominov na njen

čas!

4

2. SPLOŠNI OPIS POTI

1. Pričakal jih bom na avtobusni postaji 3. največjega mesta v Sloveniji. Najprej se bom

predstavil, jim razdelil učne liste in jim razložil, da je mesto zelo veliko, saj imaz

naselji, ki sodijo v Celje 50.000 prebivalcev, ožji del pa 37.000 prebivalcev in če se

izgubijo imajo na delovnih listih napisana naša postajališča, ki so tudi označena na

zemljevidih, ki jih bodo dobili.

2. Nato se odpravimo do cerkve sv. Maksimiljana. Tukaj bom ob predstavitvi mučenika

Maksimiljana predstavil tudi ime svetovne popotnice Alme I.W.M. Karlin in kako ga je

dobila.

3. Odpravimo se do Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, kjer se danes

izobražujejo bodoči gostinski in turistični delavci. Povem jim, katere jezike se učijo in

jim predstavim tudi izbirni jezik kitajščino, ki ga lahko obiskujejo dijaki naše šole. Ob

tem pa navežem besedo na Alminega snubca Kitajca Hsi Sing Jung Lunga.

4. Pot nas vodi mimo bolnice in na tej točki jim opišem, kako je mama pričakovala in

preživljala nosečnost z Almo.

5. Naslednja točka je med gledališčem in parkom, kjer so kipi Vojna in mir ter Bela

fontana. Gledališče je pomembno, ker so ga dogradili k mučilnemu stolpu ob

rimskem in srednjeveškim obzidjem, ki je obdajalo Celje. Tega dela obzidja pa se je

držala tudi hiša, ki je bila dom Karlinovih in so ji rekli »rimska hiša«.

6. Ustavimo se pri Ljubljanskih vratih, kjer so popotnikom, ki so prečkali pot iz

zunanjosti mesta mimo mitnice v notranjost obzidanega dela zaračunali vstop. Prav

ob teh vratih je na levi strani stala hiša Karlinovih do bombandiranja leta 1944.

7. Naslednjič se ustavimo pred Narodnim domom in pojasnim položaj Slovencev in

Nemcev na prehodu stoletja v Celju. Blizu je Knežji dvorec. Kratko opišem zgodovino

dvorca, hkrati pa pojasnim, zakaj je bila ta zgradba pomembna za Karlinove.

8. Na Muzejskem trgu se ustavimo, ker sta tukaj Teozofska knjižnica Alme Karlin in Stara

grofija.

9. Pod podhodom se odpravimo do kipa splavarja, od koder se vidi celjsko kopališče ter

park, kamor se je Alma hodila z očetom sprehajat in skakat po lužah ter kopat in

sprehajat po bližnjih gozdovih.Pot nadaljujemo mimo lapidarija po obrežju Savinje.

Pred nami se odpre pogled na Zagrad, kjer sta v povojnem obdobju živeli Alma in Tea,

se sprehajali in ustvarjali. Od tukaj pa je razgled tudi na cerkev sv. Cecilije in

kapucinski samostan, kjer je bila zaprta Alma.

10. Obračamo se nazaj v mesto, na Slomškov trg, kjer je bila I. celjska gimnazija, ki pa je

Alma ni smela obiskovati. Mimo cerkve sv. Daniela se odpravimo na Glavni trg, kjer je

bila v Alminih časih vsak dan promenada in veliko trgovin.

11. Po Glavnem trgu se mimo TICa in rotovža sprehodimo do vodnjaka in zvezde, ki

simbolizira center Celja in Celjske.

5

12. Nato pa se bomo odpravili na Krekov trg. Tu bom predstavil Celjski dom, banko Celje,

od tu viden Jožefov hrib, enega najstarejših hotelov v Celju hotel Evropa, atelje

slovenskega fotografa Josipa Pelikana, tukaj pa je tudi kip znane slovenske popotnice

Alme Karlin.Napotili se bomo proti glavni železniški postaji v Celju, kjer nas bo

pričakal avtobus in se v primeru realizacije dodatne ponudbe skupaj odpravimo proti

Zagradu (njuna vila in zidanica) in Svetini, kjer jim bom pokazal grob Alme M. Karlin.

Sicer pa se bodo že tukaj naše poti po slovesu ločile.

3. ODSEKI (ZNAMENITOSTI IN ZANIMIVOSTI)

Pot od glavne avtobusne postaje do cerkve sv. Maksimiljana traja 3 minute,

predstavitev 5 minut.

3.1. CELJE (Slika št. 1 v dodatku)

Celje je 3. največje mesto v Sloveniji s približno 50.000 prebivalci. Nahaja se na sotočju rek

Savinje in Voglajne. Prebivalci Celja se pohvalijo z njegovo lepo okolico, bogato zgodovino,

kulturno dediščino in radi povedo, daso največje bogastvo Celja njihovi prebivalci, saj so v

Celju živeli zelo zanimivi ljudje. Ena, gotovo najpomembnejših Celjank je bila Alma I. W. M.

6

Karlin, ki je zaznamovala s svojim življenjem Celje in Evropo v svojem času. Je izjemnega

pomena za turistične delavce, je pravzaprav moja predhodnica in vzornica in tudi vaša, ker

obiskujete turistični krožek, zato vas bom danes popeljal po njenih Celjskih poteh.Zagotovo

je najbolj fascinantno njeno osemletno potovanje okoli sveta v tistih razmerah in s tistimi

prevoznimi sredstvi, ki so bila takrat na voljo. Celje so zaznamovali tudi Rimljani, Celjski knezi

in Celje se razvija s svojo sodobno podobo v eno najlepših in najstarejših mest v Sloveniji tudi

danes. Njegovo podobo »bisera ob Savinji« moramo le še ponesti širom po svetu, kot ga je v

svojem času ponesla Alma.

3.2. CERKEV SV. MAKSIMILJANA(Slika št. 2 v dodatku)

Sv. Maksimiljan je bil škof, mučenik in svetnik, ki je živel v Celju. Naj bi mu odsekali glavo

Rimljani, ker kot kristjan ni hotel častiti Rimskih bogov. Bil je sin bogatih celjskih trgovcev.

Vse premoženje je zapustil cerkvi in ji ostal zvest, zato so ga po enih podatkih leta 184 po

drugih 282 obglavili. Iz mitologije izvemo, da je na tem mestu takoj nastal izvir potoka.

Kasneje pa so zgradili kapelo, cerkev, zgrajeno v 15. stoletju pa posvetili njemu. Prav zaradi

pomena tega svetnika v Celju, ima veliko Celjanov ime Maksimiljan ali Maks. Tudi Almin oče

Jakob, ki je bil doma iz Tuncovca, vasica pri vas v Rogaški Slatini, si je želel sina Maksimiljana,

ki bi bil, kot on vojak. A je v šestdesetem letu svojega življenja dočakal šibko hčerko. K njenim

ostalim imenom je zato dodal Maksimiljana. Tudi zato, ker se je rodila na god sv.

Maksimiljana.

Pot od cerkve sv. Maksimiljana do Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje traja 3 minute,

predstavitev 5 minut.

7

3.3. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE(Slika št. 3 v dodatku)

Srednja šola za gostinstvo in turizem je bila zgrajena leta 1999 in je ena najlepših in

najnovejših srednjih šol v Celju. Je nasproti Gimnazije Celje Center, ki so jo zgradili leta 1912

in je najlepša secesijska zgradba v Celju. Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem se

izobražujejo tako gostinski, kot turistični delavci. V triletnem programu za gastronoma

hotelirja in v štiriletnem programu za gostinsko turističnega tehnika. Ti se učijo angleškega,

nemškega italijanskega in ruskega jezika. V zadnjem času pa je zelo privlačen krožek

kitajskega jezika, ki je le izbirni, a se vsi zavedamo, kako pomembno ga je znati, saj za

Slovence že priliv turistov iz manjšega Kitajskega mesta predstavlja velik donos. Učenje tujih

jezikov pa je bilo zelo pomembno tudi Almi Karlin, ki je bila zanje prav nadarjena. Tako naj bi

govorila kar 12 jezikov: angleščina, francoščina, latinščina, italijanščina, norveščina, danščina,

finščina, ruščina, španščina, perzijsko, kitajsko, japonsko ter nemško, kot njen materni jezik

in malo slovensko. S Kitajsko pa je bila povezana tudi na druge načine. Tam je kar nekaj časa

živela na eni od svojih poti. Pisala zgodbe s Kitajske in jih objavljala. V Londonu pa je spoznala

tudi svojega fanta, Kitajca, Hsi Sing Jung Lunga.

Pot od Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje do Splošne bolnišnice Celje traja 3 minute,

predstavitev 5 minut.

3.4. SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE(Slika št. 4 v dodatku)

Splošna bolnišnica Celje je osrednja bolnišnica v Savinjski regiji. Njena predhodnica je bil

Špital. 1874 je mesto odkupilo Hoferjevo domačijo in postavilo na tem mestu bolnišnico le z

nekaj posteljami. Le dve leti pred Alminim rojstvom so na tem mestu odprli novo bolnico s

kirurškim oddelkom in lekarno. Poimenovali so jo Gizelina bolnica po cesarjevi hčeri. Sem

prihajajo dandanes bolniki vsak dan v velikem številu. Pred Alminim rojstvom pa ženske v

času nosečnosti niso obiskovale ginekologov.Almina mama, ki se je bližala petdesetim letom

in je imela zelo lepo postavo, je poleti 1889 menila, da ima v trebuhu tujek in ga je po

različnih nasvetih skušala odpraviti s čaji in obkladki. Ker pa ji je trebuh rasel, ni vedela

drugače poiskati rešitve, kot da se odpelje v Ljubljano, kjer je imela bolnišnica tudi že

ginekologa. Gospa Wilibalda Karlin, rojena Miheljak, je prosila zdravnika, naj polip odstrani.

Zdravnik pa ji je zagotovil, da to ni potrebno, saj bo prišel čez 4 mesece sam ven. Tako je tudi

bilo, saj se je 12. 10. 1889 rodila njena hči, a ne v tej bolnišnici, temveč doma.

Pot od Splošne bolnišnice Celje do gledališča traja 3 minute, predstavitev 5 minut.

8

3.5. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE(Slika št. 5 v dodatku)

Gledališče je bilo dograjeno leta 1950 k enem od osmih obrambnih stolpov, ki so bili

postavljeni vsakih dvesto metrov obzidja. Obzidje so zgradili že Rimljani, kasneje, ga je

porušil Atila s Huni, v srednjem veku pa so ga meščani znova zgradili. V tem obrambnem

stolpu je bila mučilnica. Ko te niso več potrebovali, so se v njej zadrževale potujoče gledališke

skupine. Zato so gledališče kar dogradili k mestnemu obzidju, ki tvori eno od sten. Ob to

obzidje pa je bila postavljena le nekaj naprej hiša Karlinovih. Zato se je imenovala »rimska

hiša«. Nasproti gledališča je park z dvema vojnima spomenikoma. Vojna in mir je posvečena

tistim, ki so trpeli v času II. svetovne vojne in ena teh je bila tudi Alma Karlin, saj so jo Nemci

takoj po prihodu v Celje aretirali med prvimi Celjani. Drug spomenik, Bela fontana, pa je

posvečen osamosvojitvi Slovenije.

Pot od gledališča do Alminega doma traja 3 minute, predstavitev 5 minut.

3.6. HIŠA KARLINOVIH(Slika št. 6 v dodatku)

Karlinovi so imeli hišo ob samem vstopu v mesto, kjer je bila včasih mitnica v mestnem

obzidju in je danes Ljubljanska cesta. Imeli so lepo meščansko hišo. Oče je bil vojak s činom,

mati pa je delala v nemški dekliški šoli in je bila zelo priljubljena učiteljica. V tej hiši so Almo

Nemci aretirali in odpeljali v zbirališče za koncentracijsko taborišče. Hiša je bila leta 1944

bombandirana, porušena in na njenem mestu danes vidimo spominsko tablo Almi Karlin, ki

se je s svojih poti po svetu in izobraževanj vedno znova vračala v Celje. Zanimivo je, da se je

na tem mestu, kar med ruševine samo zasadilo figovo drevo, ki zelo lepo uspeva in vsako

leto bogato obrodi.

Pot od Alminega doma do Narodnega doma traja 3 minute, predstavitev 8 minut.

3.7. NARODNI DOM in KNEŽJI DVOREC(Slika št. 7 in 8 v dodatku)

Narodni dom je bil zgrajen nasproti Alminega doma med letoma 1895-97. Tam so bile včasih

konjušnice, ki so jih odstranili in starine iz rimskih časov odpeljali na Dunaj. Arhitekt je bil Čeh

Hrasky. Veliko dilem in razprav je potekalo o tem ali so bili Karlinovi Slovenci ali Nemci. Kot

so potekale razprave o Celjskih grofih ali so bili avtentična slovenska plemiška družina. Alma

je s starši govorila nemško. Pravilne slovenščine se ni nikoli naučila. Celje je sicer bilo pred I.

svetovno vojno večinoma nemško govoreče mesto. Tako so se ob popisih tudi izjasnjevali

prebivalci. Po letu 1848 je naraščala slovenska samozavest in moč. Slovenci so se zbirali na

9

tem delu mesta v bližnji gostilni Ojstrica, ki je bila le nekaj metrov oddaljena od Alminega

doma. Tukaj so imeli svojo čitalnico, ki jim je postala premajhna, zato so premožni Slovenci

sprejeli sklep o graditvi svojega narodnega doma, kjer so se zbirali, imeli gledališke

predstave, koncerte, plese, knjižnico. Danes so v njem še vedno koncerti in druge prireditve.

V njem pa je tudi sedež upravne enote in župana, ki je že 19 leto gospod Bojan Šrot.

Knežji dvorec je še danes impozantna zgradba. Prvič se omenja v listini 1323. V nadaljevanju

je bil rezidenca Celjskih grofov in knezov. Velikokrat obiskovalci zmotno menijo, da so ti živeli

na Starem gradu nad Celjem, a so se od tam zelo hitro odselili. Dvorec je bil zgrajen v

jugozahodnem delu obzidja. Pod Barbarinim obrambnim stolpom je tekel potok. V njem je

bila glavna grofova soba. Danes je v njem muzej. Tukaj hranijo lobanje vseh Celjskih. Ob

prenovi so pod dvorcem našli lepo ohranjeno rimsko cesto, ki je danes na ogled. Po izumrtju

Celjskih je bil tukaj Vicedomski urad. Marija Terezija pa je dvorec spremenila v vojašnico.

Temu je bil dvorec namenjen vse do samostojne Slovenije. Danes je v njem Pokrajinski

muzej. Dvorec je lepo obnovljen. En del je brez fasade, da se vidi kolikokrat je bil prezidan. V

tem dvorcu, ki je bil vojašnica, je služboval gospod Jakob Karlin, Almin oče.

Pot od Knežjega dvorca do Muzejskega trga traja 3 minute, predstavitev 5 minut.

3.8. MUZEJSKI TRG(Slika št. 9 v dodatku)

Na Muzejskem trgu stoji nižja gimnazija in Osrednja knjižnica, ki so jo leta 2010 zelo lepo

obnovili. Nasproti nje pa je teozofska knjižnica Alme Karlin, ki je bila izrazita pripadnica

antropozofske misli Rudolfa Stainerja. Na vzhodni strani trga stoji Stara grofija, ki je danes

del Pokrajinskega muzeja. V njem je stalna etnografska razstava vsega, kar je Alma prinesla s

seboj s potovanj. Zelo priporočam za ogled, ko boste imeli na voljo več časa. Ob prenavljanju

so v tej stavbi našli znameniti Celjski strop, ki je 3D poslikan. V tej stavbi je bila v času

službovanja Almine mame, kot učiteljice, dekliška nemška ljudska šola. Almina mama je dala

zelo veliko na osebni videz, zato je bila izjemno nesrečna, ko je ugotovila, da je njena hči bila

ob rojstvu vsa rumena in zelena, skoraj brez znakov življenja. Vse prvo leto je imela hromo

levo stran telesa in oko. Bila je prepričana, da bo imela z majorjem Jakobom Karlinom lepo

življenje, a se je nenadoma pojavil ta pol živ in pol mrtev otrok. Dala sta ji ime Alma, kar

pomeni Duša. Duša pride in pričakovali so, da bo tudi kmalu odšla. A ni!

Pot od Muzejskega trga do Splavarjatraja 3 minute, predstavitev 8 minut

10

3.9. SPLAVAR in SAVINJSKO NABREŽJE(Slika št. 10 in 11 v dodatku)

Spomenik Splavar je posvečen splavarjenju in splavarjem Savinjske doline, ki so preživeli velik

del življenja na splavih in se borili za trd kruh in težak zaslužek. Na to mesto pa sta pogosto

prihajala tudi Alma in njen oče Jakob, na katerega je bila zelo navezana. Na mamo nikoli. Oče

jo je krepil z vojaškim načinom, dovolil ji je skakanje po lužah, kopanje v Savinji, ki je bila

takrat izjemno čista. Pokažem kopališče, ki je bilo tako lepo urejeno, da so vanj prišli iz vse

Slovenije. Sprehajala sta se po bližnjem parku, ob kostanjevem drevoredu in po bližnjem

gozdu. Mama njune sproščenosti ni odobravala, zato sta ji svoje dogodivščine velikokrat

prikrila. Oče je, razočaran ob rojstvu deklice, ki nikoli ne bo vojak, rekel, da je potrebno

sprejeti vse kar ti je dano. V njuni danosti je bilo veliko osrečujočega, a je trajalo le kratek

čas. Njen najbolj grenak spomin otroštva sega v temno noč leta 1898, ko je 13. 2. Umrl njen

ljubljeni oče.

Ogled nadaljujemo po Savinjskem nabrežju, proti vzhodu, tudi mi. Na levi strani vidimo

lapidarij – ostanki rimskih časov. Na desnem bregu Savinje je park. Na Savinjskem nabrežju,

bom predstavil še vidne hribe in Grajski grič s Starim gradom. Povedal jim bom nekaj o

Kapucinski cerkvi sv. Cecilije, kovnici denarja, ki je delovala vse od Keltov pa do časa, ko smo

prevzeli denarno valuto euro in o Mestni plaži.V kapucinskem samostanu je bila zaprta Alma

leta 1941, preden so jo odpeljali v Mariborske zapore. Alma je bila po letu 1932 zelo

navezana na Nemko, ki se je izobraževala na Švedskem Theo Schreiber Gammelin. Bili sta si

izjemno sorodni. Čeprav je bila Thea bistveno mlajša, rodila se je leta 1906. Tudi Thea ni

našla stika z mamo. Tudi ona je imela raje očeta. Bila je slikarka, čeprav bi lahko počela

marsikaj. Ob rojstvu so jo zamenjali in to je izvedela šele pri sedemnajstih letih. Ljubila je

potopise in brala Almine prispevke za časopis, jo poslušala po radiu, uživala v prvem srečanju

in se odločila, da bo pri njej živela v Celju. Preselila se je k njej leta 1934. In ostala z njo v

dobrem in slabem do smrti. Mnogokrat so govorili o tem, da sta bili istospolno usmerjeni, a o

tem ni nobenega vira. Bili pa sta zelo duševno povezani. Thea je imela zelo dobre stike z

nemškimi oficirji, zato jih je prosila za pomilostitev in Almo pred odhodom v taborišče rešila

iz zapora. Obe sta se kasneje priključili partizanskemu gibanju, odšli na osvobojeno ozemlje v

Črnomelj, kasneje v Dalmacijo. Po vojni ob vrnitvi, je dobila Alma v nadomestilo za porušen

rojstni dom vilo v Zagradu. Obtožena je bila nemškuterstva od nove oblasti, zato in ker naj bi

ne bile vile v zasebni lasti, so ju izselili v zidanico v Pečovniku, ki je bila v slabem stanju. Tu

sta preživeli zadnja leta, do Almine smrti med preprostimi ljudmi, v pisanju in slikanju ter

sprehodi do Svetine, kjer si je Alma želela biti pokopana. Umrla je 14. 1. 1950 in Thea jo je

pokopala na Svetini. Sama je živela do leta 1988 in je prav tako pokopana v istem grobu z

Almo.

Pot od Savinjskega nabrežja do Slomškovega trga traja 8minut, predstavitev 10 minut.

11

3.10. SLOMŠKOV in GLAVNI TRG(Slika št. 12 in 13 v dodatku)

Tukaj je bila prva gimnazija v Celju. Celje ima več kot dvesto let gimnazijske tradicije.

Gimnazija, ki je bila na tem mestu je bila nemška in latinska in v njem so se izobraževali le

fantje. Alma Karlin je ni mogla obiskovati, ker je bila dekle. Po očetovi smrti sta z mamo

veliko potovali. Mama je Almo izpostavila mnogim oblikam zdravljenja in ortopedskim

vajam. Alma pa se je medtem učila tujih jezikov in kot privatna učenka na šolah zunaj Celja

opravljala državne izpite za tuje jezike. Tukaj je tudi danes glasbena šola, včasih pa je v njej

bila mežnarija in deška ljudska šola. Danes je v tej stavbi stanovanje celjskega škofa. Na trgu

je tudi spomenik Antonu Martinu Slomšku, ki je bil tako dijak te gimnazije, kot tudi Anton

Aškerc, ki je stanoval v sosednji hiši. Anton Martin Slomšek je bil v cerkvi sv. Daniela, ki stoji

na tem trgu kaplan, preden je šel za škofa in odcepil Mariborsko škofijo od Lavantinske.

Cerkev sv. Daniela je opatijska cerkev in stolnica škofije. Zgrajena je bila v začetku 14.

Stoletja in večkrat prezidana. Je troladijska in znana po oltarju Žalostne matere božje. Na

cerkvi je sončna ura, ki kaže čas. Na tem trgu je bilo cerkveno središče mesta.

Glavni trg je bil središče meščanskega sveta in življenja. V času Alme Karlin so obrobljale trg

znane trgovine pomembnih trgovcev. Danes so vse večje trgovine zunaj mesta. Ob njih so

parkirne površine, ki so kupcem zelo pomembne. Takrat pa je vsak popoldan bila na trgu

promenada in po njej so se sprehajali meščani. V trgovinah si je Alma kupila najnujnejše

stvari za na pot. Na tem trgu pa je danes Marijin kip na sramotilnem stebru in trije zaščitniki

mesta: sv. Florijan, sv. Rok in sv. Jožef. Hiše, ki so jih pred stoletji pozidali na trgu so

uporabljale velikokrat za zidanje material, ki je ostal iz rimskih časov. Ob zadnji prenovi trga,

ki je bila v zadnjih letih so našli ostanke rimske kanalizacije, ceste in vil. Eno so ohranili in jo

delno rekonstruirali. V njej je danes TIC.

Pot od Glavnega trga do Zvezde traja 3minut, predstavitev 5 minut.

3.11. ZVEZDA(Slika št. 14 v dodatku)

Zvezda povezuje elemente (sanskrtskega) oma in elektromagnetne valove, ki se z vseh njenih

krakov stekajo v njeno središče. Ta velik piramidni simbol - pitagorejcev, energije, moči, Boga

- je ena prvih vodnih praoblik in sinteza komplementarnih sil. Upodablja zlato zvezdo ali

zvezdo sonca iz morja, neusahljiv vir energije, izvir življenja, božansko iskro, ki razvija

duhovno in materialno. Človek jo ustvarja s tretjim očesom, torej z notranjim vidom in

modrostjo. Zlata zvezda je zlata zvezda petih elementov, sonce vseh bitij, genij stvarstva. Leži

na dnu morja, povezuje se s planetom Zemlja in planetom duhovnosti, z duhom. Iz nje

nastaja seme vseh bitij. Pentagram je (najmočnejši) znak sreče, zdravja, ustvarjalnosti,

12

duhovnosti, genialne zamisli po Paracelsusu in petih elementov, ki tvorijo celoto. Zunanji

pentagram in notranji se numerološko pretvarjata v število ena (5 + 5 = 1), ki simbolizira

Boga. Zunanjih pet elementov predstavlja pet resnic: ljubezen, resnico, pravilno delovanje,

mir, nenasilje. Te zvezde še ni bilo na tem mestu v času Alme Karlin, a je zanjo zelo

pomembna, saj je sama bila mnenja, da je najpomembnejše spoznanje, da spozna človek

samega sebe.

Pot od Zvezde do Krekovega trga traja 3minut, predstavitev 10 minut.

3.12. KREKOV TRG

Na tem trgu vidimo kip Alme Karlin v naravni velikosti(Slika št. 15 v dodatku). Alma se vrača v

mesto, z železniške postaje, ko je pripotovala iz daljnega sveta. Veliko je objavljala člankov v

nemškem jeziku v časopisu, ki je izhajal prav v Celju. Celjski Nemci so imeli tukaj svoj kulturni

dom, ki ga imenujemo danes CELJSKI DOM (Slika št. 16 v dodatku). Notri so imeli gledališke

igre, razne koncerte in prireditve, ki pa niso bile namenjene Celjskim Nemcem. Zgrajen je v

slogu staronemške gotike. Danes ima v Celjskem domu sedež Zavod za kulturne prireditve in

turizem Celeia Celje.

Tu se nahaja tudi eden najstarejših hotelov v našem mestu, Hotel Evropa(Slika št. 17 v dodatku). Hotel je danes v celoti obnovljen s 4-mi zvezdicami, ima pa tudi zelo priljubljeno kavarno. V njem je kdaj popila čaj ali kavo tudi Alma. Del hotela je danes povezan tudi z vmesnim obrambnim stolpom kjer je narejena poročna dvorana, organizirajo pa tudi pokušino vin in disko. Le nekaj metrov stran pa se nahaja Mestna hranilnica(Slika št. 18 v dodatku), ki je bila zgrajena po zgledu Henrikovega dvora na Dunaju. Nekaj časa je v njej delovalo sodišče, ki so ga nato prestavili pa Prešernovo ulico, kjer ga najdemo še danes. Nasproti pa vidimo tudi Južno železnico, ki je v Celje prispela leta 1848. Železnico bi lahko gradili na 2 varnejših poteh, vendar so se odločili za 3-jo pot, ki je (in še zmeraj) potekala od CELJE-TRBOVLJE-HRASTNIK, saj je takrat vlake poganjal premog, ki ga je pa na tistem območju v kar velikih količinah. Progo so gradili predvsem tujci: Čehi, Poljaki, Hrvati, Nemci in tudi Italijani. V tistih časih tovornjakov, bagrov in drugih pripomočkov za lažje in varnejše delo ni bilo, zato je na tej poti izgubilo svoja življenja zelo veliko ljudi.

Prišli smo do konca Alminih poti po njenem rodnem mestu. Celje ji dolguje veliko, saj je bila v njem zaničevana, zaprta, izločena in dolga leta pozabljena. Alma Karlin je Celju dala mnogo: evropsko prepoznavnost v času, ki je bil za potovanja nevaren moškemu, kaj šele ženski, kot je bila Alma. Tukaj je objavljala svoje članke in knjige. Kljub neprimernemu ravnanju mesta z njo, je vso svojo zapuščino spominkov, ki jih je prinaša s potovanj, zapustila mestu Celju.

Na koncu koncev ji veliko dolgujemo tudi mi, mladi, ki želimo delati v turizmu, saj je vzor kot osebnost: bila je drzna, zelo izobražena, gostoljubna, samosvoja in hkrati strpna ter odpuščajoča. Koga drugega še lahko imamo za svoj vzor?

13

Upam, da ste preživeli z menoj prijetne trenutke in želim vam srečno pot domov!

14

4. PONUDBA DODATNIH OGLEDOV IN GOSTINSKIH PONUDB

1. Razstava mesto pod mestom v Knežjem dvorcu: Razstavo si lahko od marca do

oktobra pogledate ob vseh dnevih od torka do nedelje od 10. do 18. ure, ob ponedeljkih in praznikih pa je zaprto.

2. Muzej novejše zgodovine: Ponujajo nam več razstav (Hermanov brlog, Zobozdravstvena zbirka, Živeti v Celju), odprti pa so od torka do petka od 9. do 17. ure, ob sobotah od 9. Do 13 ure in ob nedeljah od 14. do 18. ure.

3. Hotel Evropa: V pritličju se nahaja restavracija, ki bo po vaši želji izbrala jedilnik za

priložnostna kosila in večerje, poročna slavja, obletnice, poslovne zaključke... Vsak dan od 11. ure nam ponujajo pestro izbiro dnevno pripravljenih kosil. Imajo dovolj prostora za večje skupine. Od ponedeljka do sobote deluje od 7. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 21. ure. V hotelu govorijo tudi druge tuje jezike kot so angleščina, nemščina in italijanščina.

4. Celjska koča: Sodobno zasnovan hotel kategorije treh zvezdic je gostom svoja vrata

odprl decembra 2006. Na njej lahko obiščete učne poti, pustolovski park, kolesarjenje, bobkart in pa tudi v času zime odprto smučišče z dnevno in nočno smuko. Ima tudi svojo restavracijo za goste, ki obratuje od ponedeljka do četrtka in nedelje od 8. – 20. ure, ob petkih in sobotah pa od 8. do 21. ure.

5. Lahko si pa greste ogledati tudi kje je pokopana Alme I.V.M. Karlin. Njen grob je na

Svetini kjer si je Alma Karlin tudi želela biti pokopana. V tem istem grobu je pokopana tudi njena »sestra po duši« Thea.

6. V Celju imamo tudi veliko sejmov katerih se lahko udeležite, nekaj najbolj prepoznavnih v celi Sloveniji so: Industrijski sejem 2017, ki bo od 4. do 7. aprila, 12. sejem Moto Boom , ki bo od 18. do 21. maja, vzporedno se bosta odvijala tudi sejem Logistika in Gospodarska vozila, med 12. in 17. septembrom lahko obiščete MOS (Mednarodni Obrtni Sejem) ter od 8. do 10. decembra sLOVErotika.

7. Festival Dnevi komedije je postal zaščitni znak mesta Celja. V sezoni 2015/16 je praznoval že 25 let. Dnevi komedije potekajo ob koncih tednov (od četrtka do sobote) v mesecu marcu. Program sestavi selektor festivala. Tekmovalni program vključuje osem predstav. Predstave tekmovalnega programa se potegujejo za nagrado za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta leta, ki jih podeli strokovna žirija, sestavljena iz treh članov. Tekmovalne predstave ocenjuje tudi občinstvo, ki tako izbere najboljšo predstavo po svoji oceni. Poleg tega občinstvo vsak večer izbere še komedijantko ali komedijanta večera.

15

8. Vsekakor pa ne smete zamuditi razstave v Pokrajinskem muzeju Celje, kjer so

obiskovalcem predstavili novo stalno postavitev razstave Alma M. Karlin. Poti, ki so jo

odprli leta 2009, ob 120-letnici rojstva pisateljice, popotnice in zbirateljice. Njeno

zapuščino sestavljajo predmeti, razglednice, fotografije, slike, skice in herbarija, ki jih

je prinesla s potovanja okrog sveta.

9. Celje je tudi prepoznavno po svojem Nogometnem klubu, ki kljub vzponom in

padcem dosega lepe rezultate. Svoje drese imajo v barvah Celja, modra in rumena.

Verjetno ste že slišali njihov slogan »Enkrat za Cele, vedno za Cele«.

5. CENA STORITVE TURISTIČNEGA VODENJA

Št. Oseb/ trajanje vodenja 60min 120min

Do 30 oseb 10€/na osebo 20€/na osebo

Nad 30 oseb 15€/na osebo 30€/na osebo

6. INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED MESTA

• TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER CELJE

Glavni trg 17Odpiralni čas:

3000 Celje pon – pet: 10.00 – 19.00

@:tic@celje.si sob, ned, praz.: 10.00 – 17.00

T:+38634287936

F: +386 3 428 79 31

16

7. VIRI IN LITERATURA

JEZERNIK, Jerneja

Alma M. Karlin, državljanka sveta: življenje in delo Alme Maximiljane Karlin (1889-1950)

/ Jerneja Jezernik ; [posnetki arhivskega in knjižnega gradiva iz fondov Rokopisnega oddelka

Narodne in univerzitetne knjižnice, Muzeja novejše zgodovine Celje, Pokrajinskega muzeja

Celje]. – Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009

KARLIN, Alma M.

Magične zgodbe starega Egipta / Alma M. Karlin ; [izbor in prevod novel, spremna beseda

Jerneja Jezernik]. – 1. natis. – Ljubljana : Sanje, 2015. – (Zbirka Sanje)

KLEMENČIČ, Jakob, 1968-

Alma M. Karlin : svetovljanka iz province : življenjepis v stripu / [narisal Jakob

Klemenčič ; po besedilih Alme M. Karlin sestavil in napisal Marijan Pušavec]. – Ljubljana :

Forum, 2015. –(Posebna izdaja revije Strip- burger) (Zbirka Republika Strip ; 22)

SCHREIBER Gamelin, Thea

Dvoje življen – en cilj / Thea Schreiber Gamelin ; iz rokopisa prevedla Zdenka Serajnik ; [spremna beseda in izbor slikovnega gradiva Marijan Pušavec]. – Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2016

Prevod dela: Zwei Leben – ein Ziel

http://siol.net/trendi/svet-znanih/v-celju-nova-postavitev-razstave-alma-m-karlin-poti-196810

http://www.celeia.info/turisticno_informacijski_center

http://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna/sama-okrog-sveta-zivljenjska-pot-alme-m-karlin/347376

http://www.teozofija.info/Biografija_Karlin.htm

http://www.mohorjeva.org/schreiber-gamelin-thea/dvoje-zivljenj-en-cilj

http://www.celjskozasavski.si/osebe/schreiber-gammelin-thea/448/

7.1. VIRI SLIK

www.google.si

8. DODATKI

Slika 1: Grb mestne občine Celje

Slika 3: Srednja Šola za Gostinstvo in Turizem Celje

Slika 5: Slovensko ljudsko gledališče Celje

17

Slika 1: Grb mestne občine CeljeSlika 2: Cerkev Sv. Maksimilijana

za Gostinstvo in Turizem Celje Slika 4: Splošna bolnišnica Celje

Slika 5: Slovensko ljudsko gledališče Celje Slika 6: Hiša Alme M. Karlin

Slika 4: Splošna bolnišnica Celje

18

Slika 7: Narodni dom Slika 8: Knežji dvorec

Slika 9: Knjižnica Celje in Stara grofija Slika 10: Splavar

Slika 11: Savinjsko nabrežje Slika 12: Cerkev Sv. Daniela

19

Slika 13: Glavni trg v Celju Slika 14: Zvezda

Slika 15: Kip Alme Karlin Slika 16: Celjski dom

Slika 17: Hotel Evropa Slika 18: Celjska hranilnica

20

9. UČNI LIST 1. Celje je ___ največje mesto v Sloveniji s približno _________ prebivalci. Nahaja se na sotočju

reke Savinje in _________. Včasih je bilo mesto predvsem _____________.

Obkroži pravilen odgovor. Cerkev na sliki se imenuje:

Cerkev Sv. Cecilije,

Cerkev Marijinega vnebovzetja,

Cerkev Sv. Maksimilijana.

2. Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje je znana po učenju tujih jezikov. Učijo se tudi tega,

ki ga je obvladal Almin snubec. Kateri jezik je to?

madžarščino,

japonščino,

kitajščino,

švedščino.

3. Kaj prikazuje slika?

Staro Celjsko bolnišnico,

Prvo gimnazijo v Celju,

Univerzitetno knjižnico Celje.

4. Ljubljanska ulica, na njej je stala hiša Karlinovih. Zbombandirana je bila leta _______, in na njenem

mestu se je samo od sebe zasadilo _________ drevo.

5. Narodni dom je bil zgrajen med leti ______, zaradi nasprotij med Nemci in _________.

21

6. Kaj je prikazano na sliki?

Knežji dvorec,

Mohorjeva družba,

Muzej novejše zgodovine.

7. Mama Alme M. Karlin je bila učiteljica na nemški ________________ šoli.

Šola se je nahajala v ___________ grofiji.

Danes je v njej stalna razstava _______________ .

8. V cerkvi Sv. Cecilije je bila _________ Alma Karlin,

ker so Nemci menili, da simpatizira z Osvobodilno fronto.

9. V samem centru mesta najdemo _________, ki je simbol dobrega in zla.

Alma Karlin je bila velika pripadnica

__________________ filozofske usmeritve.

10. Krekov trg je nastal za območjem nekdanjega obzidja, ko je bila skozi Celje

speljana ___________ železnica. Tukaj stoji kip _______________ v

njeni naravni velikosti.

Katere znamke je bil pisalni stroj

Alme Karlin?

________________________

Veliko uspeha ob reševanju!