podiplomski Študijski program 2. stopnje varstvo …...agroekosistemi in sosednji ekosistemi –...
TRANSCRIPT
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE VARSTVO NARAVE
OPISI PREDMETOV
IZBIRNI PREDMETI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
Ime predmeta: AGROEKOLOGIJA Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina: Vsebina predmeta Agroekologija je razdeljena na tri sklope: prvi sklop zajema definicije, principe, cilje in pomen agroekologije. Drug sklop je namenjen proučevanju in razumevanju agroekosistemov, tretji sklop pa pomenu biodiverzitete v agroekosistemih.
1. Agroekologija
Definicije, principi, cilji.
Agroekologija v kontekstu intenzivnega in trajnostnega kmetijstva.
Pomen in potenciali agroekologije v različnih kmetijskih sistemih.
Agroekologija in sorodne vede: biotehnologija, fitofarmacija, bioekonomija, ruralna sociologija.
2. Agroekosistemi
Poznavanje različnih agroekosistemov, proučevanje njihovih značilnosti, razlik, prednosti, slabih strani.
Primerjave dušikovega cikla, cikla hranil, pretoka energije, vrst, genov.
Primerjava ekosistemske strukture, funkcij, biodiverzitete.
Agroekosistemi in sosednji ekosistemi – interakcije.
Ekološki in okoljski problemi v agroekosistemih.
Pomen socialne in ekonomske stabilnosti v agroekositemih.
Trajnostni agroekosistemi.
Ohranjanje, vzdrževanje in upravljanje trajnostnih agroekosistemov. 3. Biodiverziteta v agroekosistemih.
Prepoznavanje biodiverzitete v agroekosistemih.
Pomen biodiverzitete pri funkcijah agroekosistemov.
Posledice biodiverzitetne erozije v agroekosistemih.
Vrednotenje biodiverzitete v agroekosistemih.
Metode ohranjanja in strategije izboljšanja stanja biodiverzitete v agrooekositemih.
V sklopu predmeta agroekologija je poleg frontalne oblike predavanj predvideno delo v manjših skupinah. Skupine bodo terensko obdelovale različne primere povezane z agroekološkimi temami. Rezultati terenskih opazovanj in analiz bodo predstavljeni v obliki seminarske naloge. Glede na izbrane teme seminarjev so predvidena dodatna predavanja gostujočih visokošolskih učiteljev ali raziskovalcev.
Ime predmeta: BIOLOGIJA IN EKOLOGIJA OPRAŠEVANJA Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina: Vsebina tega izrazito interdiscilinarnega predmeta se osredotoča na znanost o opraševanju vključujoč zgodovino njenega razvoja od konca 17. stol., evolucijo oziroma adaptacije cvetnic
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
na opraševalce, raznolikost reprodukcijskih sistemov, morofloško-anatomske znake na cvetni regiji v povezavi z opraševalci, bodisi specializirane ali splošne prilagoditve opraševalcev in cvetnic na opraševanje ter pomen opraševanja za človeštvo samo. Poglativne teme:
1. Osnove zgradbe in funkcije cveta
Zakaj je opraševanje pomembno?
Funkcija in zgradba cveta
Opraševanje in reprodukcijski mehanizmi pri cvetnicah
Evolucija cvetov, opraševanje in raznolikost cvetnic 2. Oglaševanje in nagrajevanje s pomočjo cvetov
Vidna sporočila in barva cvetov
Sporočila v obliki vonjav
Biologija cvetnega prahu
Biologija nektarja
Ostale oblike nagrajevanja s pomočjo cvetov
Okoljska ekonomika opraševanja 3. Cvetni sindromi in opraševanje
Obiskovalci cvetov: sindromi, konstantnost in učinkovitost
Generalizem cvetov in obiskovalcev
Biotsko in abiotsko opraševanje
Fenologija in vzorci cvetenja
Kompeticija in ekologija opraševanja
Opraševanje v različnih habitatih
Opraševanje kulturnih rastlin
Globalna kriza opraševanja
Ime predmeta: EKOLOGIJA MEDITERANSKIH GOZDNIH EKOSISTEMOV Število ECTS kreditnih točk: 6
Vsebina:
Opredelitev discipline in njene vloge, namena (proučevanje odnosov, zgradbe in delovanja sredozemskih gozdnih ekosistemov), identifikacija posebnosti glede na položaj ostalih ekosistemov pri nas in v svetu.
Zgodovina nastanka in razvoja, vloga in značaj sredozemskih gozdov v preteklosti in danes.
Ključni gradniki in osnovni odnosi v sredozemskih gozdnih ekosistemih, opredelitev načel večnamenske trajnosti in sonaravnosti.
Ekološki okviri, lastnosti in razprostranjenost ključnih drevesnih vrst.
Osnove gozdoslovja z opredelitvijo osnovnih pojmov in zakonov (Liebig, Lundegardh, Mitscherlitsch), entropija in pretok energije.
Rastišče kot ekološki okvir, podrobnejši vplivi posameznih rastiščnih dejavnikov (toplota, svetloba, voda, zrak in veter), klima kot celota, edafski faktorji.
Sestojne strukture in funkcije.
Rast in prirastek, ekofiziološka in prirastoslovna izhodišča.
Posebnosti obravnave in načela gospodarjenja z gozdom in gozdnimi viri, njihove funkcije v sredozemlju.
Pragozdovi sredozemlja in njihove zakonitosti v razvoju, primerjava z ostalimi sredozemskimi gozdovi.
Posebnosti in dejavniki obnove sredozemskih gozdov.
Stabilnost in biotska raznolikost gozdov sredozemlja.
Izbrana poglavja: svetloba in voda - ekološka dejavnika mediteranskih gozdov.
Izbrana poglavja: stres in reakcijska sposobnost sredozemskih gozdov.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
Ime predmeta: EKOLOGIJA VISOKOGORSKIH EKOSISTEMOV Število ECTS kreditnih točk: 6
Vsebina: Študentje/ke se bodo seznanili in spoznali z osnovnimi pojmi ekologije in biotske pestrosti, tehnikami proučevanja ekologije ekstremnih habitatov in njihovega naravovarstvenega vrednotenja v teoriji in praksi, spremembami vzorcev biotske pestrosti v prostoru in času v povezavi s habitatno pestrostjo in specifičnimi okoljskimi dejavniki, vplivu človeka na visokogorske ekosisteme in biotsko pestrost. Poseben poudarek bo namenjen ekologiji visokih planin, ki obkrožajo Sredozemlje (oromediteran). Vsebinsko se predmet dobro navezuje na ostale študijske predmete: Sistematska zoologija, Sistematska botanika, Biogeografija ter Biodiverziteta in ekologija Sredozemlja. Poglavitne teme:
1. Ekologija živali in rastlin na visoki nadmorski višini
Koncept omejevanja
Regionalni in globalni pregled raziskav 2. Alpinski pas
Višinska zonacija
Globalna razporeditev
Poreklo favne in flore
Alpinske življenjske oblike 3. Alpinska klima
Omejitev alpinskega pasu
Regionalne posebnosti 4. Življenje pod snegom
Temperatura
Sončno sevanje
Koncentracija plinov
Odziv rastlin in živali 5. Talne razmere 6. Gozdna in drevesna meja
Realna in potencialna meja
Regionalne posebnosti 7. Fiziologija rastlin in funkcionalna ekologija
Stres
Vodne razmere
Nutrienti
Kroženje snovi 8. Reprodukcijske strategije 9. Globalno ogrevanje in razmere v visokogorskem pasu 10. Oromediteran 11. Vzorci biotske pestrosti vzdolž višinskih gradientov
Pestrost flore in favne
Pestrost habitatov
Regionalne posebnosti
Ime predmeta: ENTOMOLOGIJA Število ECTS kreditnih točk: 3
Vsebina:
Uvod v entomologijo – pomen vede, pestrost žuželk
Komunikacija žuželk (tipi komunikacije, bioakustika, bioluminiscenca)
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
Evolucijska ekologija žuželk (življenjske strategije, reprodukcijska biologija,
koevolucija, interakcije žužel z rastlinami)
Življenjski cikli (ontogentski razvoj, generacijske izmenjave, diapavza, selitve, okoljski vplivi na razvoj)
Ekologija žuželk (populacijska biologija, omejitveni okoljski dejavniki, vpliv podnebnih sprememb, vplivi plenjenja na populacije žuželk)
Talne žuželke (edafska favna, saproksili, koprofagi, mrhovinarji, fungivori, jamska favna)
Vodne žuželke (prilagoditve na različne tipe vodnih ekosistemov, problem dihanja, ekološki oziroma prehranjevalni cehi v vodah,
Socialne žuželke (primeri in značilnosti subsocialnih in eusocialnih žuželk, socialni parazitizem)
Plenilske in parazitske žuželke (tipi plenilcev in parazitov s primeri, izbor plena/gostitelja, parazitoidi)
Posredne interakcije in ekosistemska vloga žuželk
Pomen žuželk za človeka (medicina, gospodarske panoge, kmetijstvo, gozdarstvo, kontrola populacij, tujerodne vrste, urbana entomologija)
Ogroženost in varstvo žuželk (izumiranje žuželk, dejavniki ogrožanja, ukrepi ohranjanja populacij ogroženih vrst, dokumenti varstva narave s področja varstva žuželk, Natura 2000)
Popisovanje in monitoring žuželčjih populacij in združb (bioindikatorji, biološki monitoring, populacijskih monitoring varstveno pomembnih vrst, monitoring voda, raziskovalni in temeljni problemi pri vzpostavljanju monitoringa žuželk)
Entomološka metodologija – terenske metode popisovanja žuželk (pasivne, aktivne), obdelava in shranjevanje materiala, določanje materiala, metode preučevanja ekologije žuželk
Ime predmeta: FIZIOLOGIJA RASTLIN II Število ECTS kreditnih točk: 6
Vsebina: 1. Vodni režim rastlin
Sprejem, transport in oddajanje vode.
Vodna bilanca rastline.
Poikilohidre in homojohidre rastline.
Vodni režim sestoja.
Življenjske oblike in ekološke skupine rastlin. 2. Mineralna prehrana rastlin
Prst kot vir elementov, kroženje elementov v ekosistemih in pomembnejši cikli.
Procesi v rizosferi.
Pregled funkcije posameznih makro- in mikroelementov, pojavljanje v tleh, razpoložljivost, koncentracija in difuzija mineralnih snovi v rizosferi.
Privzem v korenine, mehanizmi privzema ionov v rastlinsko celico (transport skozi celično membrano).
Transport na kratke razdalje.
Transport mineralnih hranil v ksilemu in floemu ter njegova regulacija.
Mineralna prehrana ter rast in razvoj rastlin, fiziološka vloga v rastlini, motnje v preskrbi.
Rizosferni mikroorganizmi, ekološki pomen mikorize in simbioze rastlin z N2-fiksirajočimi mikroorganizmi.
Mineralna prehrana sestoja.
Vpliv okolja na presnovo mineralov, življenjske oblike in ekološke skupine rastlin.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
3. Metabolizem ogljika
Vplivi okoljskih dejavnikov na fotosintezo (svetlobne in temotne reakcije fotosinteze, energetska učinkovitost fotosinteze, dnevni in sezonski potek fotosinteze, meritve fotosinteze).
Tipi metabolizma ogljika (C3, C4, in CAM rastline).
Fotorespiracija.
Dihanje.
Pretok in poraba ogljikovih hidratov v rastlini.
Življenjske oblike.
Primarna produkcija sestoja, donos biomase, poraba neto produkcijskega donosa.
Ohranjanje energije v rastlinskem sestoju. 4. Stresna fiziologija rastlin
Naravni stresni dejavniki (pomanjkanje in prekomerna svetloba, UV žarčenje, ekstremne temperature, pomanjkanje in prebitek vode, pomanjkanje in problem prekomernih koncentracij soli, mehanske poškodbe, interakcije z rastlinami, mikroorganizmi in živalmi).
Antropogeni stresni dejavniki (onesnaževanje z atmosferskimi oksidanti, težkimi kovinami, ksenobiotiki; požar; radioaktivnost v okolju, ionizirano žarčenje, elektromagnetna polja).
Odzivi rastlin na stresni dejavnik (funkcijske motnje celičnega metabolizma, simptomi poškodb na nivoju celic in celega organizma, obrambni in reparaturni mehanizmi, detoksifikacija prostih kisikovih radikalov z antioksidanti in encimi).
Anatomske in fiziološke prilagoditve sredozemskih rastlin na ekstremna področja (sposobnosti in strategije preživetja).
Uporaba biotehnologije pri razvoju tolerance na stres pri rastlinah. 5. Bioindikacija onesnaževanja okolja
Reakcijski in akumulacijski kazalci, testni organizmi, metode biomonitoringa.
Ime predmeta: HERPETOLOGIJA Število ECTS kreditnih točk: 3
Vsebina: V teoretičnem delu predmeta, bo sprva na kratko definirana herpetologija, veda, ki proučuje dvoživke in plazilce. Opredeljeni bodo zgodovinski in biološki razlogi za skupno obravnavo teh dveh skupin vretenčarjev. Sledile bodo osnove evolucije, anatomije, fiziologije in ekologije dvoživk ter plazilcev. Izpostavljene bodo posebnosti v življenjskih ciklih in kako te vplivajo na ogroženost. Poglavje o sistematiki in pestrosti vrst bo zajemalo večji del predmeta. Predstavljene bodo vse skupine recentnih dvoživk in plazilcev z nekaj predstavniki, poudarek pa bo na favni Evrope, posebej Mediterana in Balkana. V tem okviru bodo študentje seznanjeni tudi z endemičnimi vrstami. Pri vajah bodo študentje v praksi (v laboratorijskem in/ali na terenu) spoznali obravnavane vrste. Del vaj bo namenjen obravnavi zanimivejših sodobnih znanstvenih raziskav na tem področju. Z delom na terenu se bodo študentje lahko vključili v potekajoče raziskave dvoživk in plazilcev in se tako v praksi seznanili z metodami monitoringa in ukrepi varstva. Glavne obravnavane teme bodo:
1. Evolucija:
Dvoživke kot prvi kopenski vretenčarji
Plazilci – prvi amnioti 2. Posebnosti anatomije in fiziologije dvoživk in plazilcev:
Poikilotermija – njene prednosti in slabosti
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
Vodno ravnovesje
Telesna opora in gibanje 3. Razmnoževanje in življenjski cikel
Raznoliki življenjski cikli dvoživk
Pedomorfoza
Razmnoževanje plazilcev 4. Ekologija:
Primerni habitati
Pomen dvoživk in plazilcev v kopenskih ter sladkovodnih ekosistemih 5. Ogroženost in varstvo:
Globalni upad populacij dvoživk in vzroki za njihovo ogroženost
Ogroženost plazilcev
Varstvo na ravni države in širše 6. Pestrost
Pestrost na svetovni ravni
Pestrost v Evropi (poudarek na Mediteranu in Balkanu)
Endemizem
Prepoznavanje vrst 7. Sodobne teme raziskovanja dvoživk
Pregled zanimivejših raziskav 8. Metode terenskega dela in praktični ukrepi varstva
Monitoring Vključitev v potekajoče herpetološke raziskave.
Ime predmeta: IZBRANA POGLAVJA IZ ZOOLOGIJE KOPENSKIH ŽIVALI Število ECTS kreditnih točk: 6
Vsebina: 1. Uvod v zoologijo kopenskih živali
Raznolikost in razvoj kopenskega življenja
Sistematika kopenskih živali in evolucijski odnosi
Osnove ekologije živali: opora, gibanje, energija, reprodukcija
Pilagoditve na kopenska okolja: kopenski ekosistemi (kopno, celinske vode) 2. Struktura in funkcionalna biologija kopenskih živali in njihovo okolje
Pregled skupin in prilagoditev po deblih
Problemi prilagoditev na okolje
Populacija
Medvrstna in znotrajvrstna razmerja
Ekosisitem: problem strukture in raznovrstnosti
Ekosistem: problem kroženja snovi in pretoka energije
Ekosistem: ekološka sukcesija ali pot v ravnovesje
Planetarna različnost ekosistemov
Ekosistem: problem izkoriščanja 3. Metode dela v raziskavah kopenskih živali
Načrtovanje terenskega dela
Opazovanje, snemanje in vzorčenje kopenskih živali
Analiza podatkov
Metode dela v taksonomiji in sistematiki Laboratorijske tehnike za vedenjske in ekološke raziskave kopenskih živali v ujetništvu.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
Ime predmeta: OKOLJSKA MIKROBIOLOGIJA Število ECTS kreditnih točk: 6
Vsebina: Vsebina predmeta seznani študenta z mikrobiologijo kot znanstveno disciplino in naravoslovno stroko. Ob tem študent spozna osnovna načela znanstvenega razmišljanja in iskanja ter vrednotenja novih spoznanj. Vsebinsko je predmet razdeljen na naslednja poglavja:
Uvod v mikrobiologijo in zgodovinski pregled razvoja okoljske mikrobiologije kot vede.
Osnovni principi v mikrobiologiji (filogenetske skupine mikroorganizmov in njihove osnovne značilnosti, evolucija, fiziologija mikroorganizmov).
Osnovni principi mikrobne ekologije in mikrobne diverzitete.
Mikroorganizmi in okolje (tla, voda, atmosfera, ekstremna okolja).
Mikrobne interakcije in interakcije z drugimi organizmi.
Biogeokemični cikli in ekosistemske storitve.
Metodološki pristopi v okoljski mikrobiologiji (predstavitev konvencionalnih in molekulskih pristopov v mikrobiologiji, bioinformatika in obdelava podatkov).
Aplikacije v okoljski mikrobiologiji.
Ime predmeta: OKOLJSKE TEHNOLOGIJE Število ECTS kreditnih točk: 6
Vsebina: V prvem delu predmeta bo narejen kratek povzetek Slovenske in Evropske zakonodaje s področja varstva okolja. Sledil bo pregled industrijskih imisij in emisij v okolje. Področje onesnaženja ozračja bo predstavljeno s posebnim poudarkom na splošni problematiki globalnega in lokalnega onesnaženja atmosfere. Razdelitev izvorov onesnaženja in posameznih nečistoč. Analizirani bodo vplivi najpomembnejših nečistoč na kakovost zraka ter podan pregled osnovnih sistemov in naprav za izločanje delcev in plinov iz onesnaženega zraka. Področje ravnanja z odpadki bo zajemalo pregled osnovnih značilnosti, vrst in izvorov trdnih odpadkov. Predstavljeni bodo postopki ravnanja z odpadki, recikliranje, ponovna uporaba surovin in možnosti energijskega izkoriščanja odpadkov. Poglavitne teme:
1. Slo in EU zakonodaja s področja varovanja okolja 2. Zakon o varstvu okolja s podzakonskimi akti za posamezne sestavine okolja 3. Emisije in imisije v okolje 4. Onesnaževalci okolja 5. Tehnologije ravnanja z odpadki
Izvor, razvrstitev in struktura odpadkov
Gospodarjenje z odpadki
Postopki celovitega ravnanja z industrijskimi in komunalnimi odpadki znotraj SLO in EU
Komunalne deponije
Sežigalnice
Značilnost reciklažnih procesov
Problemi odpadkov v SLO 6. Tehnologije zmanjševanja emisij v zrak in tla
Načini omejevanja emisij onesnaževanja zraka
Učinkovitost, uporabnost in izbira sistemov čiščenja zraka
Nadzor industrijskega onesnaževanja zraka
Načini omejevanja emisij v tla in nadzor
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
7. Vrednotenje okoljskih vplivov
Standardi, metodologije in certifikati na področju vrednotenja okoljskih vplivov ter njihova uporaba za etično in socialno odgovorno snovanje, načrtovanje in vrednotenje strateških razvojnih možnosti organizacij
Sheme za okoljsko označevanje (labeling) ogljičnega odtisa izdelkov
Analiza življenjskega cikla (LCA)
Vrednotenje okoljskih vplivov
Določevanje scenarijev ob koncu življenjskega cikla izdelka v smeri trajnostne rabe, in sicer analiza in ocena sprejemljivosti posega z vidika vseh dejanskih in možnih obremenitev okolja in glede vseh predvidljivih kratkoročnih ali dolgoročnih, neposrednih ali posrednih posledic za okolje kot celoto in za njegove posamezne sestavine.
Koncept od zibelke do zibelke (C2C);
Ime predmeta: ORNITOLOGIJA Število ECTS kreditnih točk: 3 Vsebina:
Uvod v ornitologijo – pomen vede, področja raziskav, položaj v sodobni znanosti, socialni raziskovalni vidiki (vključevanje širšega kroga ljubiteljskih sodelavcev v raziskave; t.i. citizen science), vpliv ornitološkega znanja na razvoj družbe in znanosti
Zgodovina ornitologije in poglavja iz historičnih ornitoloških vsebin (svetovne in slovenske ornitološke raziskave, kulturni pomen ptic)
Ptičji let
Ptičje selitve ter cirkadiani in letni ritmi aktivnosti
Bioakustika ptic in teritorialnost
Paritvene strategije ptic in gnezditveni sistemi (monogamija, poligamija)
Gnezditvena biologija – jajce, tipi ptičjih mladičev, strategije gnezdenja, reprodukcijski uspeh, izbor habitata
Populacijska dinamika – rodnost, smrtnost, omejitveni dejavniki
Biogeografija ptic – vzorci razširjenosti, endemizem, hibridne cone, zgradba in dinamika združb (historični vidiki, vplivi podnebnih sprememb)
Ekologija ptic – ekološki cehi, medvrstni odnosi, ekosistemska vloga ptic, ptice kot bioindikatorji
Ogroženost in varstvo ptic – dejavniki ogrožanja in trendi ptičjih populacij, izumiranje ptic, pregled pomembnejših dokumentov varstva narave v povezavi s pticami, ornitološko pomembna območja (EBA, IBA) in Natura 2000, primeri varstva ptic in območij iz Slovenije
Ornitološka metodologija – metode preučevanja ptic, osnove terenskega in laboratorijskega določanja ptic (določanje vrst, spola, starosti, oglašanja), muzejske tehnike (obdelava ornitološkega materiala), lov ptic v raziskovalne namene in individualno označevanje ptic (obročkanje, telemetrija), popisovanje in ocenjevanje ptičjih populacij, metode izračunavanja populacijskih trendov
Ime predmeta: PALEOEKOLOGIJA Število ECTS kreditnih točk: 3 Vsebina:
1. Uvod: predstavitev osnovnih ved paleoekologije: paleobotanika (palinologija, arheobotanika in analiza fitolitov), arheozoologija, določanje starosti paleoekološkega zapisa, paleoklimatologija
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
2. Palinologija, arheobotanika / paleobotanika in analiza fitolitov: predstavitev
raziskovalnih metod, interpretativnih možnosti in omejitev ved, zgodovina razvoja vegetacije v poznem kvartarju (s poudarkom na poznem glacialu in holocenu) v Evropi in Sloveniji, vpliv človeka in klimatskih nihanj na razvoj vegetacije
3. Arheozoologija in paleontologija: nekdanja fauna - pokazatelj okoljskih razmer in človekovega vpliva na okolje, predstavitev raziskovalnih metod, interpretativnih možnosti in omejitev vede
4. Določanje starosti paleoekološkega zapisa: predstavitev kronoloških metod in pomena točnega datiranja okoljskih sprememb, časovni in prostorski okvir okoljskih sprememb (začetek, potek in sočasnost dogajanja, lokalne/regionalne/globalne spremembe)
5. Paloklimatologija: klimatska nihanja v poznem kvartarju 6. Paleoekologija in varstvo narave: zakaj so paleoekološke raziskave dolgoročnih okoljskih
procesov pomembne za varstvo narave, razumevanje biotske raznovrstnosti in ekološko renaturacijo, nekaj primerov
7. Multidisciplinarne paleoekološke raziskave: nekaj primerov, na kakšen način z multidisciplinarnimi, multi-proxy raziskovalnimi pristopi lahko dobimo kvalitetnejše podatke o razvoju nekdanjega okolja, diskusija
Ime predmeta: SISTEMATIKA IN VARSTVO NIŽJIH RASTLIN IN GLIV Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina: Vsebine predmeta so razdeljene na splošne, ki se nanašajo na osnovne pojme in principe sistematike in varstva , ter na vsebine, specifične za posamezno skupino obravnavanih organizmov (alge, lišaji, mahovi, glive). Pregled obravnavanih skupin:
1. Alge
Značilnosti alg in cianobakterij, morfološke, citološke in fiziološke značilnosti posameznih skupin in njihovo razmnoževanje
Taksonomija alg: klasična, molekularna, oreklo, filogenija in evolucija
Ekologija: kopenske alge, morske, sladkovodne, jezera(fitoplankton, perifiton, reke (perifiton)
Alge in polucija: toksične cianobakterije in alge, evtrofikacija in varstvo ekosistemov, alge kot indikatorski organizmi in ekološko vrednotenje rek in jezer (vodna direktiva EU)
Gospodarski pomen alg
Biotehnologija in alge
Laboratorijsko in masovno kultiviranje alg: hrana, farmacevtski proizvodi, biogoriva
Alge in paleolimnologija 2. Lišaji
Značilnosti lišajev kot sestavljenih organizmov, oblike steljke in načini razmnoževanja
Taksonomija lišajev: osnove določanja, morfološki in kemijski znaki
Pomen lišajev v kopenskih ekosistemih in njihova uporaba
Glavne ekološke skupine: epifiti, terikolni, saksikolni, lignikolni, lihenikolni lišaji
Varstvo lišajev in uporaba v bioindikaciji: kartiranje vrst, kartiranje rastnih tipov, akumulacijski indikatorji, rdeči seznami
3. Mahovi
Glavne značilnosti mahov in primerjava z ostalimi embriofiti
Metageneza, zgradba gametofita in sporofita
Taksonomija: glavne skupine(rogačarji, jetrnjaki in listnati mahovi)
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
Pomen mahov v kopenskih in vodnih ekosistemih
Glavne ekološke skupine: epifiti, talni, naskalni, vodni
Varstvo mahov in uporaba v bioindikaciji: mahovi kot indikatorji v fitocenologiji, mahovi kot akumulacijski indikatorji onesnaženosti zraka, rdeči seznami
4. Glive
Glavne značilnosti skupine, razmnoževanje, pojavne oblike
Taksonomija gliv: klasična, molekularna in primerljivost
Funkcionalne skupine (katere, delovanje, pomen za okolje in človeka): saprofiti, simbionti, paraziti / patogeni
Varstvo gliv in pred glivami: zakonske osnove (SLO, EU), ekosistemsko varstvo, varstvo pred glivami
Ime predmeta: VEGETACIJA IN RASTLINSKA EKOLOGIJA Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina:
1. Uvod:
Fitocenologija-znanost o vegetaciji
Discipline v fitocenologiji
Zgodovina raziskovanj vegetacije
Osnovni pojmi- ekosistem, biotop, rastišče, biocenoza, fitocenoza, rastlinska združba, vegetacija, biom
2. Sinmorfologija:
Fitocenološko popisovanje
Kvantitativne značilnosti rastlinske združbe
Kvalitativne značilnosti rastlinske združbe 3. Sinekologija:
Splošno o sinekologiji (rastlinska združba= odraz vzajemnega delovanja ekoloških dejavnikov nežive in žive narave),
Klasifikacija in opis sinekoloških dejavnikov (klima, tla, geomorfologija, biotski dejavniki)
Konkurenca in koeksistenca rastlinskih vrst
Avtekološka in sinekološka amplituda
Preživetvene strategije rastlin (r/K koncept, C/S/R koncept) 4. Sindinamika:
Časovne spremembe vegetacije; ciklične spremembe (fenološke letne spremembe, vegetacijska nihanja-fluktuacije), neciklične spremembe (sukcesije, značilnosti in mehanizmi sukcesij, tipi sukcesij, pomen poznavanja sukcesij)
5. Sinkronologija:
Zgodovina razvoja vegetacije 6. Sinhorologija:
Meje med vegetacijskimi tipi (kontinuum, diskontinuum),
Horizontalna členitev vegetacije (conalna, aconalna in ekstraconalna vegetacija),
Vertikalna členitev vegetacije,
Vegetacijski pasovi,
Biomi,
Vegetacijske karte 7. Sinsistematika:
Nomenklaturna pravila
Sinsistematske enote
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
Primerjava vegetacijskih popisov (analitična tabela, sintetična tabela)
Pomen rastlinskih vrst v fitocenološki tabeli (diagnostične vrste, značilnice, spremljevalke, slučajnice, razlikovalnice, dominantne vrste, konstantne vrste)
Metode preučevanja vegetacije v sinsistematiki (klasifikacija in ordinacija) 8. Pregled vegetacije v sloveniji:
Fitogeografska območja Slovenije
Pregled vegetacijskih tipov v Sloveniji (razširjenost in značilnosti)
Ime predmeta: BIOTSKA GLOBALIZACIJA V OCEANIH Število ECTS kreditnih točk: 3 Vsebina:
Terminologija iz področja biotske globalizacije
Procesi bioinvazije v morskem okolju
Razširjanje tujerodnih vrst in faze vnosa
Posledice vnosov tujerodnih vrst
Spremljanje tujerodnih vrst in uklanjanje vplivov
Tropikalizacija – širjenje( areala) južnih vrst proti severu
Raziskovanje bioinvazij
Ime predmeta: EKOFIZIOLOGIJA MORSKIH ŽIVALI Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina:
Uvod v Ekofiziologijo. Morsko okolje. Morska ekofiziologija.
Okoljski dejavniki. Abiotski dejavniki: temperatura, slanost, hranila, plini v morju, pH, tlak, svetloba in gibanje morske vode.
Odzivi organizmov na spremembe okoljskih dejavnikov: regulacija, aklimatizacija in adaptacija. Ekstremni odzivi. Stresni dejavniki ter odzivi nanje. Hipoksije in anoksije. Prilagoditve na hipoksične pogoje. Toleranca do anoksičnih pogojev.
Transportni mehanizmi. Celična membrana - transport snovi skozi membrano. Gradient. Membranski potencial. Pasivni in aktivni transport skozi membrano. Sistemi izmenjave ionov. Ionski kanali.
Osmoregulacija. Osmoregulacijski mehanizmi rakov in rib. Vloga encima karboanhidraze pri morskih organizmih. Škrge. Antenalne žleze. Ledvice.
Biomineralizacija. Spremembe v procesu biomineralizacije morskih organizmov kot kazalci sprememb v okolju.
Biološki monitoring. Spremljanje sprememb v okolju preko morskih organizmov.
Ime predmeta: GEOGRAFIJA SREDOZEMSKEGA MORJA Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina: Predmet študente seznani z značilnostmi Sredozemskega morja in njegovega povodja. Poleg osnovnih oceanografskih lastnosti (morfologija kotanje morja, lastnosti vode, gibanje vode,
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
življenje v morju) študenti spoznajo tudi druge geografske in pokrajinske značilnosti Sredozemlja (podnebje, geološka zgradba, geomorfološki procesi, odtok voda itd.), ki so povezane z morjem. Poudarek je na razumevanju interakcij med morjem in kopnim ter morjem in človekom. Posebna pozornost bo namenjena stiku med morjem in kopnim ter ožjemu in širšemu obalnemu območju.
Ime predmeta: IZBRANA POGLAVJA IZ ZOOLOGIJE MORSKIH ŽIVALI Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina:
1. Uvod v zoologijo morskih živali
raznolikost in razvoj morskega življenja
sistematika morskih živali in evolucijski odnosi: promorfologija, telesne votline, diploblastične in triploblastične živali
osnove ekologije živali: opora, gibanje, energija, reprodukcija
morski okolja in prilagoditve: pelagične, bentoške in nektonske živali 2. Struktura in funkcionalna biologija morskih živali
morske praživali
deblo spužve (Porifera)
deblom ožigalkarji (Cnidaria)
deblo mehkužci (Mollusca)
deblo kolobarniki (Annelida)
deblo členonožci (Arthropoda)
deblo mahovnjaki (Bryozoa)
deblo iglokožci (Echinodermata)
deblo polstrunarji (Hemichordata)
deblo strunarji (Chordata): morske ribe, morske plazilce, morske ptice in morski sesalci
3. Metode dela v raziskavah morskih živali
načrtovanje terenskega dela v raziskavah morskih živali
opazovanje, snemanje in vzorčenje morskih živali
analiza podatkov v raziskavah morskih živali
metode dela v taksonomiji in sistematiki morskih živali
laboratorijske tehnike za vedenjske in ekološke raziskave morskih živali v ujetništvu
Ime predmeta: MORSKA BOTANIKA Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina:
1. Uvod v morsko botaniko
Alge: definicija, življenjske oblike, biokemija (plastidi)
Semenke: vegetativna in reprodukcijska morfologija ter anatomija morskih trav
Razmnoževanje: oblike razmnoževanja pri algah, razmnoževanje morskih trav (oprašitev, oploditev, embriologija).
2. Raznolikost alg
Evolucija in filogenija alg: endosimbiontska teorija, pahljačasto filogenetsko drevo.
Sistematika alg s poudarkom na taksonih Sredozemskega morja in njihove značilnosti
3. Sistematika in biogeografija morskih trav
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
Glavne značilnosti družin in rodov morskih trav s poudarkom na taksonih
Sredozemskega morja
Biogeografija današnjih morskih trav 4. Tehnološke in okoljske aplikacije
Prehrana in ostali produkti (farmacevtska industrija, biogoriva, akvakultura)
Okoljski monitoringi
Ime predmeta: MORSKA IHTIOLOGIJA Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina: Ihtiologija in osnove ribiške biologije:
terminologija
evolucija rib
bazična anatomija in fiziologija
zoogeografija
strategije razmnoževanja
Zakaj toliko vrst rib?
Ekološke skupine rib
ribe kot ekološki indikatorji
ogroženost ribjih populacij
metode in tehnike v ihtiologiji
osnove ribiške biologije
ribji resursi
gojenje rib
Ime predmeta: MORSKA ZAVAROVANA OBMOČJA: DRUŽBENI VIDIKI Število ECTS kreditnih točk: 3 Vsebina:
1. Uvod
Kaj je MZO?
Paradigma MZO
Prva MZO 2. Značilnosti morskega okolja
Ekološke razlike
Upravljavske razlike
Psihološke razlike 3. Morsko pravo
Razvoj običajnega mednarodnega prava
Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu
Uporaba mednarodnega prava v opredelitvah MZO 4. Politika morij
Kaj povzroča spremembe politike
Odločitev in oblikovanje politik
Vloga organizacij in institucij 5. Regionalne politike in Evropska unija
Regionalna politika
EU politike
Čezmejna MZO 6. Vprašanja za prihodnost
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
Nove tehnologije
Novi mejniki: vloga mednarodne oblasti za morsko dno
Podnebne spremembe, dvig morske gladine, segrevanje oceanov in zakisanje. 7. Študijski primeri in igra vlog
Uvod v lošinjsko MZO
Delavnica o MZO
Pregled rezultatov aktivnosti delavnice in pridobljene izkušnje
Ime predmeta: MORSKA EKOTOKSIKOLOGIJA
Število ECTS kreditnih točk: 3
Vsebina:
Uvod v morsko ekostoksikologijo (zgodovina, definicij in cilji).
Večji razredi onesnaževalcev (fizikalni, kemijski, biološki)
Identifikacija kontaminantov (narava, koncentracija, distribucija, viri).
Neposredne kemijske metode za identifikacijo, kvantifikacijo (an)organskih onesnaževal
Ugotavljanje in dinamika onesnaževal (usoda onesnaževal v abiotskih delih ekosistema).
Dinamika onesnaževal v živih organizmih: privzem in akumulacije, eliminacija-
razstrupljanje, biomagnifikacija.
Akutni odzivi in kronični učinki (LC50, LD50, LOEC, NOEC, sindromi genotoksičnih bolezni)
Učinki onesnaževal na osebke, populacije in združbe
Testi strupenosti in genotoksičnosti
Biomarkerji
Vpliv na zdravje in človeške (viri hrane, komercialni interesi, ohranjanje narave, nacionalna
/ EU zakonodaja)
Spremljanje onesnaževanja morja - Biomonitoring (študija primera v Jadranskem morju
Slovenija - Hrvaška).
Ime predmeta: VARSTVENA EKOLOGIJA MORSKIH SESALCEV
Število ECTS kreditnih točk: 3
Vsebina:
Evolucija morskih sesalcev
Taksonomija, diverziteta in biogeografija morskih sesalcev
Biološke značilnosti in adaptacije na morsko okolje, fiziološka ekologija in energetika
Ekologija, biologija razmnoževanja, komunikacija, navigacija in gibanje morskih sesalcev
Status morskih sesalcev
Vpliv ribištva in naključnega ulova na morske sesalce
Vpliv izgube in degradacije habitata
Morski sesalci in turizem
Zdravje in bolezni populacij, vpliv onesnažil
Upravljanje, varstvo in zakonodaja
Metode v raziskovanju morskih sesalcev: načrtovanje raziskav in terenskega dela,
ocenjevanje velikost populacij, metode vzorčenja in analiz v raziskavah prehranjevalne
ekologije, raziskovalne metode v raziskavah interakcij z ribištvom.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
Ime predmeta: BIOLOGIJA IN VARSTVO VELIKIH VRETENČARJEV Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina:
1. Uvod v splošno biologijo velikih morskih vretenčarjev
Evolucija rib hrustančnic, morskih želv, morskih ptic in morskih sesalcev
Biologija vrst (“life history”) in prilagoditve na morsko okolje, fiziološka ekologija in energenti
Taksonomija, diverziteta in biogeografija velikih morskih vretenčarjev 2. Uvod v splošno biologijo velikih kopenskih vretenčarjev 3. Ekologija in reprodukcija velikih morskih vretenčarjev (s posebnim poudarkom na
mediteranskih vrstah)
Osnove ekologije in grožnje velikim morskih vretenčarjem
Ekologija, reprodukcijska biologija, navigacija in premikanja morskih želv
Ekologija, reprodukcijska biologija, navigacija in premikanja morskih ptic
Ekologija, reprodukcijska biologija, navigacija in premikanja morskih sesalcev 4. Ekologija in reprodukcija velikih kopenskih vretenčarjev
Ekološka vloga velikih zveri: rjavi medved, volk, ris (skupne in posebne značilnosti)
Populacijska vprašanja: definicija, mehanizmi regulacije, struktura, potencial rasti, nihanja, interakcije z okoljem, intraspecifične in interspecifične interakcije
Posebna pozornost na kompeticiji in odnosih plenilec – plen ter gostitelj – parazit.
5. Grožnje, status vrst in varstvo
Status velikih morskih vretenčarjev
Vpliv ribolova in naključnega ulova na velike morske sesalce
Vpliv izgube habitat in degradacije habitatov
Veliki morski sesalci in problematika turizma
Zdravje populacij in bolezni, vpliv biomagnifikacije kontaminantov
Interakcije velikih kopenskih vretenčarjev z ljudmi: vrednote, upravljanje lova, vloga trofejnega lova, prehranjevanje, razmnoževanje, škoda, introdukcije, reintrodukcije
Načrti upravljanja, varstvo in zakonodaja 6. Metode raziskovanja velikih vretenčarjev (poudarek na sesalcih)
Načrtovanje raziskav in terenskega dela
Ocene velikosti populacij, populacijske strukture in analize trendov
Zmogljivost habitata in "socialna" nosilnost
Metode vzorčenja in analize v študijah reprodukcijske biologije
Metode vzorčenja in analize v ekotoksikoloških in genetskih študijah
“Remote sensing” metode za študije premikanja, migracij in rabe habitatov
Raziskave starosti in rasti velikih vretenčarjev
Metode raziskovanja v študijah interakcij z ribištvom/lovom
Označevanje in sledenje divjih živali: izdelava podatkov in analize.
Ime predmeta: BIOLOŠKI MONITORING Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina:
Opredelitev in koncept bioindikacije in biomonitoringa.
Namen, strategija, principi, prednosti in slabosti.
Okoljski stres, onesnaževanje okolja in bioindikacija.
Pomen bioindikacije za okoljsko zakonodajo.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
Načini, metode in ravni bioindikacije / biomonitoringa.
Akumulacijska in odzivna (reakcijska) bioindikacija.
Aktivna in pasivna bioindikacija.
Retrospektivna (zgodovinska) bioindikacija.
Značilnosti in možnosti uporabe različnih bioindikatorskih organizmov ter primeri dobre prakse v Sloveniji.
Lišaji in mahovi kot bioindikatorji onesnaženosti zraka.
Glive kot bioindikatorji onesnaženosti tal.
Višje rastline kot bioindikatorji onesnaženosti okolja.
Vretenčarji (ptice, sesalci) kot bioindikatorji.
Ime predmeta: EPIZOOTIOLOGIJA IN PARAZITOLOGIJA Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina: Predavanja (30 ur):
Bolezni na ravni populacije.
Ekološka vloga parazitov.
Prenos povzročiteljev bolezni preko gostiteljev.
Interakcije med gostitelji: intraspecifične in interspecifične.
Uporaba površine (gostotna odvisnost) prenašalcev bolezni.
Metode določanja povzročiteljev bolezni (terenske in laboratorijske tehnike).
Seminarji (20 ur): Študentski projekt, ki temelji na raziskavah iz literature. Ustne predstavitve in razprave, kot del izpita (približno 50% vrednosti izpita). Terensko delo (10 ur): Obisk študijskega področja na terenu ter rejnega centra (kmetije). Poglavitne teme:
Vloga bolezni kot mehanizma za uravnavanje velikosti populacije
Interakcije med gostiteljskimi vrstami in povzročitelji bolezni
Spremembe habitata kot dejavnik, ki vpliva na epizootiološko stanje
Vzreja divjadi - gostotno odvisen prenos povzročiteljev bolezni.
Tuje vrste kot bolezenski dejavniki.
Možnosti in omejitve za posege na ravni populacij.
Ime predmeta: GENOMIKA IN BIOTEHNOLOGIJA Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina: Genomika, globalna analizo strukture genomov organizmov: sekvenciranje in genotipiziranje celotnih genomov, globalne genetske karte, fizično kartiranje, citogenomika, kartiranje izraženih sekvenc, pozicijsko kloniranje, identifikacija gena na osnovi sekvence. Genomska bioinformatika. Transkriptomika, globalna analiza izraženih genov organizma: mRNA in cDNA, transkriptom, subtrakcijska hibridizacija, diferencialna ekspresija genov, globalne analize izražanja RNA s pomočjo mikromrež (oligonukleotidni in cDNA čipi). Analiza podatkov in biološka interpretacija
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
Proteomika, globalna analiza proteinov organizma: proteini, modifikacije proteinov, interakcije protein-protein in protein-DNA, tkivno specifični proteomi, proteomska metodika (elektroforeze, tekočinske kromatografije, masna spektrometrije), podatkovne zbirke in analize podatkov. Globalne proteinske analize s pomočjo mikromrež (proteinski čipi). Projekti sekvenciranja modelnih genomov in uporaba genomskih informacij arabidopsisa in riža za hortikulturne rastline. Aplikacje genomik v rastlinski biotehnologiji: izolacije genov, iskanje novih učinkovin, uporaba genomske raznolikosti, diagnostika rastlinskih patogenov. Okoljska genomika, metabolomika in farmakogenomika. Osnovno razumevanje etičnih vidikov povezanih s sodobno genomiko (varstvo podatkov, pravni in etični vidiki, patentiranje).
Ime predmeta: GRAJENO OKOLJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina:
1. Splošni uvod
Cilji in vloga predmeta
Pregled vsebin predavanj
Pregled vsebin praktičnega dela
Pregled preverjanj znanja 2. Grajeno okolje in trajnostni razvoj
Grajeno okolje
Trajnostni razvoj
Omejitve zmogljivosti okolja
Kvaliteta zraka v mestnih okoljih in grajenih strukturah
Zvočno okolje
Svetlobno okolje
Obnovljivi in neobnovljivi viri energije
OVE Obnovljivi viri energije
Energija vetra
Energija sonca
Geotermalna energija
Biomasa 3. Trajnostni razvoj in snovanje mestnega okolja
Razvoj mesta v odnosu do kulturne krajine
Ustroj in delovanje mesta skozi čas
Nastanek sodobnega mesta
Sodobno mesto in trajnostni razvoj
Mesta in strategije racionalnega ravnanja s prostorom
Mesta in strategije racionalne rabe snovi
Mesta in strategije ravnanja z odpadki
Mesta in strategije racionalnega ravnanja z vodo
Mesta in strategije ravnanja z energijo 4. Grajeno okolje in globalne klimatske spremembe 5. Trajnostni razvoj in arhitektura
Razvoj arhitekture v odnosu do okolja
Sodobna arhitektura in trajnostni razvoj
Racionalna raba snovi v arhitekturi; primeri dobre prakse
Racionalna raba energije v arhitekturi; primeri dobre prakse
Naravna osvetlitev in arhitektura; primeri dobre prakse
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
Celostni sistemi in zasnove okolju prijazne arhitekture
Ime predmeta: MATEMATIČNA BIOLOGIJA Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina:
1. Uvod
Osnovni principi matematičnega modeliranja.
Motivacijski primeri iz ekologije, evolucije in epidemiologije.
Razredi matematičnih modelov (diskretni in zvezni, deterministični in stohastični).
2. Modeli v diskretnem času
Uvodni primeri: delitev celic, dinamika enoletnic, dinamika plenilcev in njihovega plena. Metode analize diskretnih modelov: grafične metode (pajčevine), linearizacija, fiksne točke, stabilnost.
Modeliranje dinamike ene biološke vrste.
Modeliranje interakcij dveh populacij.
Primeri: dinamika gostiteljev in zajedalcev (model Nicholson-Bailey), populacijska genetika (Hardy-Weinberg) itd.
3. Modeli v zveznem času
Uvodni primeri (rast mikroorganizmov, kemostat itd.).
Linearizacija, analiza lokalne stabilnosti, kvalitativne metode (fazni portret).
Modeli ene populacije (Malthusov model, logistična rast, Alleejev učinek).
Modeli interakcij dveh populacij: dinamika plenilec-plen (Lotka-Volterra, Rosenzweig-MacArthur ; učinki (ribo)lova), tekmovanje, simbioza.
Epidemiološki modeli: sistemi SI, SIS, SIR (kdaj pride do epidemije, končna velikost okužene populacije, učinek cepiv na širjenje infekcij).
Ime predmeta: MULTIVARIATNA STATISTIKA V EKOLOGIJI IN VARSTVU NARAVE Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina: Na predavanjih in vajah se bo študent teoretično in praktično seznanil z naslednjimi multivariatnimi statističnimi regresijskimi in ordinacijskimi tehnikami:
R – orodje za statistične analize
multipla regresija
analiza glavnih komponent (PCA)
korespondenčna analiza
kanonična korespondenčna analiza
diskriminativna analiza
hierarhična klasifikacija
klasifikacija z vnaprej predvidenim številom klastrov
Ime predmeta: OKOLJSKO IZOBRAŽEVANJE Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina: Predmet zajema vse pomembnejše vsebine, ki izhajajo iz razvojne vloge okolja v prostoru in problematike okolja, kot je npr. onesnaževanje vode, zraka in tal, ravnanje z odpadki, vpliv dejavnosti na okolje, ocenjevanje vplivov na okolje, varstvo narave, komunikacije z
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
javnostmi, nove ekotehnologije za varstvo in sanacijo okolja, kakor tudi z ekonomiko okolja in okoljsko sociologijo, pravom ter upravljanjem z okoljem, vključno prijavo in vodenjem projektov. Po zasnovi je predmet namenjen pridobitvi celostnega vpogleda v okolje. S prepoznavanjem in raziskovanjem vseh okoljskih sestavin se oblikuje interdisciplinarni odnos do okolja in šele kot taki omogoča vključitev vzgojno- izobraževalnih vsebin. Kandidati spoznajo dejavnike naravnega in družbenega okolja, na konkretnih primerih se seznanijo z degradacijo okoljskih sestavin in ob individualnem raziskovalnem delu pridobivajo veščine za prenos znanj v pedagoško prakso. V okviru predmeta se posredujejo aktualna spoznanja iz okolja, predmet pa je namenjen tudi praktičnemu delu na terenu, zlasti spoznavanju novih metod terenskega dela, ki jih lahko uporabljajo tudi v šolah. Regionalne probleme povezane z degradacijo okolja spoznajo na konkretnih območjih v Sloveniji in izven nje. Poglavitne teme:
Naravno okolje (površje, vode, kamnine, prsti, vegetacija, klima, živalstvo).
Družbeno okolje (naselja, prebivalstvo, gospodarske in negospodarske dejavnosti).
Regionalno geografske značilnosti izbranih pokrajin v Sloveniji (panonske, alpske, kraške, mediteranske).
Izobraževalni okoljski projekti.
Metodološki pristopi izobraževanja o okolju.
Ime predmeta: PRAVNI VIDIKI VARSTVA NARAVE Število ECTS kreditnih točk: 3 Vsebina: Glede na to, da gre za študij, namenjen predvsem nepravnikom, se morajo slušatelji najprej na splošno seznaniti s temelji pravnega reda v Sloveniji, s posebnim ozirom na področje varstva narave. V tem okviru prikažemo, kako je varstvo narave zastavljeno v slovenskem pravnem redu. Obravnavati je treba varstvo narave v Ustavi RS, v mednarodnih pravnih aktih, v pravu Evropske Unije in v pravnih virih notranjega (domačega) prava (zakoni in podzakonski pravni viri) ter razmerja med navedenimi pravnimi viri. V drugem sklopu sledi obravnavanje pravne ureditve naravnih vrednot: postopek njihove določitve, varstvo naravnih vrednot, pravne posledice statusa naravnih vrednot, rabo naravnih vrednot in podobno. Na podoben način predstavimo pravno urejanje biotske raznovrstnosti: varstvo rastlinskih in živalskih vrst na splošno ter varstvo ogroženih rastlinskih in živalskih vrst posebej, kakor tudi pravne vidike varstva ekosistemov. V tretjem sklopu obravnavamo pravno ureditev ukrepov varstva narave, pri čemer ločimo in podrobneje obdelamo neposredne ukrepe varstva, posredne ukrepe varstva in izvedbene ukrepa varstva narave.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
Ime predmeta: TERENSKI PRAKTIKUM Število ECTS kreditnih točk: 3 Vsebina: Predmet se izvaja na terenu, z izjemo poročil, ki jih morajo študentje oddati po opravljenem terenskem delu, in po potrebi laboratorijskega dela. Terenske vaje potekajo v skupini, ob mentorstvu profesorja ali asistenta ter individualno. Študentje morajo opraviti najmanj 10 terenskih dni v 3 sklopih:
obvezni terenski dnevi (4 dnevi): vsebine so določene ob začetku študijskega leta
izbirni terenski dnevi (4 dnevi): izberejo si jih študentje po lastni izbiri. Terenski dnevi se objavljajo sproti na spletni strani fakultete.
samostojni terenski dnevi (2 dneva): študentje opravijo kratko samostojno raziskavo. Za vsak opravljen terenski dan študentje oddajo poročilo. Poglavitne teme: Vzorčenje živali, rastlin in drugih organizmov v vodnih in obvodnih, gozdnih, travniških, podzemeljskih in mestnih habitatih ter vzorčenje abiotskih in biotskih parametrov v različnih habitatih.
Ime predmeta: UPRAVLJANJE Z GENSKIMI VIRI Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina: Pri vsebinah bodo predstavljeni naslednji sklopi:
Osnovne genskih virov: evolucija in variabilnost rastlinskih vrst, taksonomija, predstavitev gencentrov kmetijskih rastlin, začetki kmetijstva in posledice, razvoj sodobnega kmetijstva
Vrste genskih virov in pomen: konvencionalne vrste: žlahtnjenje za doseganje kakovosti pridelkov, povečanje pridelka, toleranca na določene dejavnike; nekonvencionalne vrste: viri hrane, zdravilne rastline; divje vrste
Nacionalni programi ohranjanja genskih virov: principi in cilji, strategije začetnih programov, mednarodno stanje, predstavitev mednarodnih organizacij FAO in IPGRI
Viri genske variabilnosti, pojem genske erozije, inventarizacija genskih virov in zbiranje vzorcev na terenu za hranjenje v genskih bankah , pravila sodobnega kolekcioniranja
Kolekcioniranje genskih virov: metode in tehnike kolekcioniranja; razlike v hranjenju generativno in vegetativno množenih rastlin
Genske banke: predstavitev mednarodnih genskih bank, opis delovanja genskih bank,
Dokumentiranje genskih virov po IPGRI (Mednarodni inštitut za rastlinske genske vire), delitev deskriptorjev: potni list, deskriptorji upravljanja, deskriptorji o mestu izvrednotenja, deskriptorji karakterizacije in deskriptorji sekundarnega vrednotenja
Primer vrednotenja genskega materiala generativno in vegetativno razmnoženega materiala; primer oljke (UPOV in COI deskriptorji), fige (IPGRI deskriptorji), hmelja, ajde
Načini shranjevanja genskega materiala v genskih bankah in situ in in vitro konzervacija: postopki upočasnjene rasti, sistemi ohlajevanja, razvoj semena med hranjenjem, regeneracija, hranjenje s tkivnimi kulturami, kriprezervacija, hranjenje celic, tkiv in peloda.
Primeri uspešne uporabe genskih virov v svetu in v slovenskem prostoru, dejavniki omejitve uporabe genskih virov, predžlahtnjenje
Struktura populacij in variabilnost: preučevanje genetske variabilnosti populacij, akcesij, divjih in kultiviranih rastlin; populacijska genetika, preučevanje genetske variabilnosti z računanjem genetskih parametrov variabilnosti (pričakovana in opažena heterozigotnost, aleli in efektivni aleli, ničti aleli, sposobnost ločevanja ali diskriminatorna moč markerjev, verjetnost identičnosti genotipov,...)
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
Preučevanje rastlinskih genomov z aplikacijami (jedrna, mitohondrijska in kloroplastna
DNA)
Predstavitev sodobnih biotehnoloških metod, uporaba markerjev in njihovih lastnosti, aplikacija pri upravljanju z genetskimi viri (RFLP, RAPD, MS, AFLP, STS, SCAR, RAMPO, EST, SNP,...)
Metode določanja genetske podobnosti, računanje koeficientov podobnosti, izdelava sorodnega drevesa ali dendrograma
Ime predmeta: VARSTVENA GENETIKA Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina:
Kaj je varstvena genetika?
Izumiranje in genetika
Evolucijska genetika populacij prostoživečih rastlin in živali
Genetska diverziteta in molekularni markerji (en lokus)
Značilnosti genetske diverzitete: kvantitativna variacija
Evolucija v velikih populacijah; naravna selekcija in adaptacija
Mutacija, migracija in druge interakcije v povezavi s selekcijo
Evolucija v majhnih populacijah
Ohranjanje genetske diverzitete
Vplivi zmanjševanja velikosti populacije
Križanje v ožjem sorodstvu
Inbridna depresija
Genetsko viabilna populacija
Reševanje taksonomskih negotovosti in opredelitev upravljavskih enot
Genetika in upravljanje s prostoživečimi populacijami in populacijami v ujetništvu
Reintrodukcija
Ime predmeta: VODENJE PROJEKTOV Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina: Predmet izhaja iz teoretične opredelitve projekta in timskega dela. Predstavljeni so nameni projektov, cilji, dejavnosti, pričakovani rezultati in učinki. V okviru predmeta kandidati spoznajo naslednje faze projekta:
opredelitev ciljev (koncipiranje, snovanje, pilotska faza...)
planiranje (študija možnosti izvedbe, struktura projekta, osnovne faze, okvirni čas, okvirni viri, okvirni predračun, definicija projektne organizacije na makro nivoju, dokumentacija, tenderji za zunanje izvajalce...)
izdelava, spremljanje (analiza rezultatov, posledic, priprava alternativnih rešitev...)
zaključek projekta (izmerjeno doseženi cilji, analiza odklonov, priprava baze podatkov za naslednje projekte...)
Posebej se seznanijo z vodenjem projektov, ki je zelo pomembno za uspešnost projekta. Spoznajo vse faze projekta in posebnosti znotraj le-teh. Osnova predmeta je, da poznajo projektni pristop in specifike projektnega managementa. Poglavitne teme:
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
Opredelitev projekta
Zbirke projektov
Členitev projekta
Mrežno povezovanje
Časovna analiza
Določevanje virov
Stroškovna analiza
Pretvorba osnutka v plan
Projekti in podprojekti
Projekti in skupni viri
Zasledovanje projektov
Administracija projektov
Ime predmeta: ZDRAVJE PROSTOŽIVEČIH DIVJIH ŽIVALI Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina: Vsebina predavanj sestoji iz sedmih ključnih sklopov, ki se dopolnjujejo in nadgrajujejo. Nekatere vsebine se bolj poglobljeno oz. praktično obravnavajo na seminarju, seminarskih vajah in terenskih vajah. Terenske vaje predstavljajo v prevladujočem deležu obliko praktičnega dela, ki nadomešča laboratorijske vaje. Poglavitne teme so: PREDAVANJA IN SEMINARJI
1. Opredelitev zdravja oz. bolezni pri posamezni živali, neki živalski populaciji in populacijski skupnosti v ekosistemu oz. ekoregiji:
pomembnejše in številnejše prostoživeče divje živalske vrste pri nas, teritorij in migracija živali,
presoja zdravja, nekatera splošna znamenja bolezni oz. prizadetosti zdravja: bolezenska prizadetost posameznikov, kužne bolezni skupne več živalskim vrstam, zoonoze, teritorialna bolezen (endemična), epidemije oz. epizootije in pandemije oz. panzootije, sepsa, pogin idr.,
socialna struktura in njen pomen za zdravje,
reprodukcija živali kot indikator zdravja ter opredelitev zdravja mladičev in adolescentov.
2. Dejavniki, ki vplivajo na zdravje:
vplivi okolja (obremenjenost s povzročitelji bolezni in strupenimi kemikalijami, še posebej s težkimi kovinami, pesticidi in herbicidi),
parametri okolja, ki lahko vplivajo na pojav bolezni v vodnih sistemih, onesnaženje voda in bolezni živali, še posebej rib in rakov,
populacijska gostota in razsežnost življenjskega območja ter urbanizacijski posegi v življenski prostor prostoživečih divjih živali,
prehrana in načini prehranjevanja (prehranska veriga), hrana kot vir hranilnih, zdravilnih in strupenih sestavin, sezonske značilnosti prehranjevanja,
povzročitelji bolezni in načini njihovega delovanja na gostitelja, njihovo razmnoževanje, obstojnost oz. občutljivost in patogenost ter prenašalci oz. kliconosci,
naravne nesreče, še posebej izlitja nafte. 3. Pomembnejše kužne bolezni:
skupne več različnim živalskim vrstam,
specifične pri posameznih živalskih vrstah (sesalci: zveri, parkljarji, poljski zajec, glodalci, netopirji, vodni sesalci; ptiči; plazilci; dvoživke; ribe in raki; čebele)
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
4. Organski sistemi in motnje v njihovem delovanju oz. specifične bolezni:
koža,
gibalni aparat
živčni sistem in čutila,
endokrini sistem,
prebavila (prebavna cev, privesne žleze, prebava in presnova),
dihala,
krvožilni in limfni sistem (vključno s srcem),
kri, krvotvorni in limfatični organi ter imunski sistem,
izločala,
reprodukcijski organi,
gravidnost in valitev ter zdravje oz. bolezni embria. 5. Prostoživeče živali v ujetništvu:
zatočišče oz. rehabilitacijski center, živalski vrtovi, terarij, akvarij idr.,
poškodbe in druge zdravstvene težave, ki so razlog za napotitev in zdravljenje prostoživečih divjih živali v rehabilitacijskem centru,
problematika premeščanja živali (translokacij) in vračanja v naravo,
ravnanje z živalmi v ujetništvu (imobilizacija, pristop in pregled, jemanje vzorcev, označevanje živali idr.),
predpisi RS in EU, ki urejajo to področje, vključno z normativi,
pravna in etična opredelitev evtanazije,
zdravje in pogostejše bolezni prostoživečih divjih živali v ujetništvu,
prehranjevanje živali v ujetništvu,
higiena in DDD (dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija). 6. Kriteriji za presojo spremenjenega zdravja (bioindikatorji):
obnašanje živali in metode opazovanja spremenjenega zdravja,
poginjene živali in presoja vzrokov pogina z vidika indikacije zdravstvenih razmer v okolju.
7. Ukrepanje:
sodelovanje s službami, ki delujejo na področju varstva narave in zdravja živali, ustrezni predpisi, cites dokumenti,
postopek pri najdbi prizadetih prostoživečih živali (mladiči, poškodovane ali drugače prizadete in onemogle živali),
vzorčenje materiala poginjenih živali, ostankov živih živali ipd.,
evidenca, dokumentacija o živalih,
poročila in predlogi.
SEMINARSKE VAJE:
dokumentacija o živalih,
predpisi in normativi (nacionalni in EU),
slikovna gradiva,
preparati (histološki, anatomski),
čitanje in interpretacija diagnostičnih izvidov (parazitoloških, mikrobioloških, hematoloških, biokemičnih, toksikoloških) ter ocena zdravja živali oz. obremenjenosti okolja.
TERENSKE VAJE: Vaje se izvajajo pri organizaciji z ustrezno koncesijo Ministrstva za okolje in prostor ter VURS pri Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Tematika vaj:
rokovanje z živalmi in razkuževanje (rok, orodja, prostora; razkuževalna bariera idr.),
vzorčenje materiala za laboratorijske preiskave in nekatera testiranja materiala,
priprava rehabilitiranih živali na vrnitev v naravo in postopek vračanja,
opazovanje živali v ujetništvu (kletke, preletalnica, terarij idr.) in presoja njihove zdravstvene kondicije,
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
ogled favne v naravnem parku (dogovor z ustrezno lovsko ali drugo organizacijo).
Op.: na terenskih vajah morajo imeti študenti primerno obutev in oblačila ter zaščitna sredstva (gumjaste rokavice, halja, predpasnik).
Ime predmeta: LABORATORIJSKI PRAKTIKUM
Število ECTS kreditnih točk: 3
Vsebina: Študent se pri predmetu laboratorijski praktikum izuri v laboratorijskem delu in molekulskih tehnikah. Študent se seznani s predpisi dela v laboratoriju ter z načini rokovanja z nevarnimi, zdravju škodljivimi, ter jedkimi snovmi v molekularno-genetskem laboratoriju. Študent spozna različne načine izolacije DNA in RNA ter aparature, ki se pri tem uporabljajo, spozna princip verižne reakcije s polimerazo (PCR) in načinov njegove optimizacije, se nauči oceniti kakovost in količino pridobljenega produkta ter v zadnji fazi pridobi končne rezultate v obliki nukleotidnih zaporedij in/ali lokusov prstnih odtisov DNA na podlagi izbrane metode (npr. mikrosateliti, AFLP, RAPD ipd.). Delo v laboratoriju je zastavljeno konceptualno. Študent se pred vsako vajo seznani z načrtom dela in podrobno spozna postopke, ki jih nato prenese v prakso. Študent za vsako posamezno vajo izdela poročilo o delu ter vodi laboratorijski dnevnik. Predmet predstavlja trening za raziskovanje v praksi. Študentu omogoči prenos teoretičnega znanja v prakso in ga obenem spodbudi, da razvija svoje raziskovalne interese, raziskuje in išče informacije ter jih oblikuje v zaključeno celoto, ki bo predstavljala osnovo za izvedbo raziskave. Preko predmeta pridobi uvid v rezultate, ki jih prinesejo molekulske tehnike ter se spozna z analizo rezultatov in pisanjem poročil.
OBVEZNI PREDMETI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
Ime predmeta: DRUŽBENI VIDIKI V VARSTVENI BIOLOGIJI Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina:
1. Uvod in izziv
Definiranje človeških vidikov
Raziskovanje človeške motivacije
Človeško vedenje 2. Človeški vidiki zavarovanih območij
Uporaba zgodovinskih informacij v sedanjosti
Premik paradigme zavarovanih območij
Tehnike upravljanja zavarovanih območij 3. Konflikt med ljudmi in naravo na ravni vrst
Razumevanje tolerance interesnih skupin
Hierarhija vrst
Upravljanje povečanih konfliktov 4. Ugotavljanje družbenih procesov
Prepoznavanje interesnih skupin
Definiranje in načrtovanje raziskav
Zbiranje rezultatov in analiza
5. Uporaba človeških raziskovalnih vidikov
Oblikovanje politike
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
Sklep procesov in problem usmerjenosti
Vladanje ali upravljanje 6. Zakonske zahteve za človekove dimenzije
Mednarodne zahteve za človekove dimenzije v varstvu
Regionalna politika
Evropska politika 7. Porajajoča vprašanja in študijski primeri
Porajajoča vprašanja
Študijski primeri na ravni vrst Študijski primeri na zavarovanih območjih.
Ime predmeta: EKOLOGIJA KOPENSKIH EKOSISTEMOV
Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina:
1. Osnovni pojmi (ekosistem, biocenoza, biotop, habitat, ekosistemska biodiverziteta ipd.) 2. Osnove vegetacijske ekologije (osnovni pojmi, sinmorfologija, sinekologija, sindinamika,
sinkronologija, sinhorologija, sinsistematika) 3. Biogeografija ekosistemov (conacija vegetacije, biomi, ekoregije, fitogeografske regije
v Sloveniji, biogeografske regije, fragmentiranost ekosistemov, principi otoške biogeografije in metapopulacijske ekologije)
Naravni mostovi med kopenskimi ekosistemi (ptičje selitve, značilnosti ptičjih selitev in tipi globalnih povezav med kopenskimi ekosistemi)
4. Pregled in primerjava ekosistemov;
Gozdni ekosistemi (značilnosti, struktura in funkcija)
Negozdni ekosistemi (značilnosti, struktura in funkcija)
Agrarni ekosistemi (značilnosti, struktura in funkcija)
Urbani ekosistemi (značilnosti, struktura in funkcija) 5. Ekosistemska biodiverziteta (osnovni pojmi, dejavniki, ki vplivajo na biodiverziteto,
pregled pestrosti po ekosistemih in globalno, vroče točke biodiverzitete, grožnje biodiverziteti)
Osnove monitoringa biodiverzitete kopenskih ekosistemov 6. Izbrana poglavja iz ekologije kopenskih ekosistemov;
Interakcijski kompleksi (interakcije višjega reda v ekosistemih)
Invazijska ekologija (invazijski proces, ekologija tujerodnih vrst, primeri najbolj invazivnih tujerodnih vrst v kopenskih ekosistemih v Sloveniji)
Pomen ključnih vrst za delovanje ekosistemov (princip ključne vrste, razlike v vplivih različnih vrst na ekosistem, ekološki inženirji, primeri ključnih vrst)
Ime predmeta: EKOLOGIJA MORJA
Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina:
1. Procesi v morskih ekosistemih
Osnovni procesi in vzorci v fizikalni in kemijski oceanografiji
Biološka oceanografija: morski vs. kopenski sistemi, okoljski gradijenti v morskih ekosistemih
Primarna produkcija: limitirajoči dejavniki, časovna in prostorska variabilnost; biološka črpalka
Mikrobna ekologija in mikrobni prehranjevalni splet
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
Sekundarna produkcija in morski prehranjevalni spleti; struktura in mehanizmi
kontrole prehranjevalnih spletov; trofične kaskade
Reproduktivne strategije: nespolno in spolno razmnoževanje, ekologija ličink, disperzija in novačenje
Migracije, gibanja in povezanost v morskih skupnostih 2. Ekologija oceanskih okolij
Ekologija pelaških ekosistemov; pelaške zone in združbe; ekološke prilagoditve pelaških organizmov; paradoks planktona
Ekologija litorala in bentoških združb: struktura in energetika združb, vzorci diverzitete; prilagoditve organizmov (ekologija združb supralitorala, mediolitorala, infralitorala in cirkalitorala)
Ekologija skupnosti mangrov, koralnih grebenov in estuarijev: biologija, produktivnost, prilagoditve organizmov
Globokomorski ekosistemi: okoljske značilnosti, vzorci abundance in diverzitete ter struktura in energetika združb
Polarna morja: raznolikost, prilagoditve in biološki procesi 3. Raziskovalne metode v morski ekologiji
Načrtovanje raziskav in terensko delo
Raziskovalne metode v oceanografiji
Vzorčenje planktona, ocene biomase in številčnosti
Zbiranje podatkov in kvantitativno vzorčenje v bentoških raziskavah
Metode raziskav disperzije, gibanja in migracij morskih organizmov
Metode, ki omogočajo zaznavanje na daljavo
Metode raziskovanja starosti in rasti morskih živali
Metode v prehranjevalni ekologiji in raziskavah prehranjevalnih spletov
Ime predmeta: SEMINAR Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina: Pri predmetu bodo študentje preko seminarjev in predavanj gostujočih znanstvenikov iz Slovenije in tujine seznanjeni s posameznimi temami varstva narave. Seminarje bodo poslušali tako študentje prvega, kot tudi študentje drugega letnika. Poudarek bo na specifičnih raziskavah predavateljev, ki pokrivajo varstvo ekosistemov, kopenskih ali morskih. Natančen seznam predavanj bo objavljen v začetku vsakega študijskega leta. Študenti bodo v okviru predmeta pripravili tudi seminarsko nalogo, ki bo pokrivala eno od področij zanimanja študenta in se bo navezovala na eno (ali več) izmed predstavljenih tem v okviru predavanj.
Ime predmeta: SODOBNI PRISTOPI K VARSTVENI BIOLOGIJI Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina:
1. Sodobni pristopi k varstveni biologiji
Načelo znanstvene utemeljenosti v varstveni biologiji
Koncept vrste v varstveni biologiji; evolucijsko pomembne enote; koncept žariščnih vrst
Evolucijska varstvena biologija
Integracija nivojev biološke organizacije v varstveni biologiji
Kvantitativne metode v oceni vrstne biodiverzitete
Aplikativne kvantitativne metode v varstveni biologiji
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
Multiple populacije in interpopulacijska dinamika
Aleejev efekt v varstveni biologiji
Dinamika majhnih populacij, vrtinec izumiranja
Vzgoja v ujetništvu in reintrodukcije
Pristop »multi-species conservation« v varstveni biologiji
Ekosistemsko zasnovano upravljanje 2. Uvod v varstveno genetiko
Izumiranje in genetika
Evolucijska genetika populacij prostoživečih rastlin in živali
Ohranjanje in značilnosti genetske diverzitete
Vplivi zmanjševanja velikosti populacije
Genetsko viabilna populacija
Ime predmeta: POPULACIJSKA BIOLOGIJA Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina:
Uvod v populacijsko biologijo
Ocene velikosti populacij
Temelji populacijske rasti; končne in intrinzične stopnje populacijske rasti; dejavniki, ki določajo variabilnost rasti
Kvantitativne analize populacijskih trendov in aplikacije v varstvu
Stohastični procesi, analiza viabilnosti populacij (PVA) in tveganje izumrtja
Starostno strukturirane populacije in vitalne stopnje populacij
Metode ocenjevanja preživetja, rasti in razmnoževanja v populacijah
Teorija “life-history” in aplikacija v ekologiji in varstvu, preglednice “life-history”
Modeliranje populacij: linearne deterministične matrike, modeli starostne strukture
Aplikacije populacijskih modelov v varstvo; analize elastičnosti in občutljivosti
Procesi odvisni od gostote (density-dependant), modeli in njihova aplikacija
Multiple populacije in interpopulacijska dinamika
Metapopulacijska ekologija: prostorska dinamika, dinamika izvora in ponora, rešilni efekt
Ime predmeta: VARSTVENA BIOLOGIJA MORJA Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina:
1. Varstvena biologija morja: Teoretično ozadje
Uvod: Zakaj varstvena biologija morja?
Vzorci biodiverzitete morja, morska biogeografija
Ekološke funkcije in storitve morskih sistemov
Aplikacija populacijske biologije in »life history« teorije v varstveni biologiji morja
Tveganje izumrtja in sindrom premiknjene percepcije pri morskih živali 2. Grožnje biodiverziteti v morskih sistemih
Degradacija morskih habitatov: vpliv nasičenja s hranili, obstojne toksične snovi in morski odpad
Bioakustika in onesnaževanje s hrupom v morskih sistemih
Bioinvazije in biotska globalizacija v oceanih
Morsko ribištvo in svetovna kriza ribištva: vpliv ribištva na habitate in na vrste; problematika naključnega ulova (»bycatch«)
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
Klimatske spremembe in prihodnost oceanov
3. Upravljanje morskih ekosistemov
Trajnostni ribolov: dosegljiv cilj?
Dinamika metapopulacij in povezljivost v morju: posledice za prostorsko načrtovanje v morju
Morska zavarovana območja in varstvo biodiverzitete
Upravljanje obalnih območij in coniranje oceanov
Ekosistemsko-zasnovano upravljanje z oceani
Ime predmeta: VARSTVO KOPENSKIH EKOSISTEMOV Število ECTS kreditnih točk: 6 Vsebina: Vsebina predmeta je razdeljena v pet med sabo povezanih vsebinskih sklopov, ki omogočajo sukcesivno doseganje najpomembnejših predmetnih ciljev: spoznavanje osnovnih značilnosti kopenskih ekosistemov – spoznavanje najpomembnejših dejavnikov tveganja – principi in ukrepi za varstvo kopenskih ekosistemov – metode monitoringa učinkovitosti varstvenih ukrepov – primeri dobre prakse v slovenskem in širšem evropskem prostoru. Poglavitne teme so:
1. Najpomembnejše značilnosti, odnosi in pomen izbranih kopenskih ekosistemov:
raznolikost kopenskih ekosistemov;
gozdni ekosistemi;
agrarni ekosistemi;
urbani ekosistemi;
specifični ekosistemi: industrijsko vplivana območja, drugotno nastali ekosistemi;
ekotoni (prehodna območja). 2. Najpomembnejši dejavniki tveganja in njihovi negativni vplivi na kopenske ekosisteme:
uničevanje in fragmentacija habitatov;
negativni robni efekt;
(prekomerno) izkoriščanje obnovljivih virov (vključno s potencialnim prelovom);
vnosi, širjenje in vplivi tujerodnih (zlasti invazivnih) vrst;
negativni vplivi cestne in železniške infrastrukture (barierni efekt, smrtnost živali);
podnebne spremembe;
onesnaževanje okolja. 3. Principi in ukrepi za varstvo kopenskih ekosistemov:
pregled relevantne slovenske in evropske zakonodaje;
osnove gozdno-gospodarskega načrtovanja;
osnove lovsko-upravljavskega načrtovanja in upravljanja s populacijami;
osnove prostorskega načrtovanja in umeščanja infrastrukture v prostor;
ukrepi za povezovanje populacij (podhodi, nadhodi) in za zmanjšanje smrtnosti prostoživečih živali na cestni in železniški infrastrukturi;
ukrepi za zmanjšanje emisij strupenih snovi;
ekoremediacija. 4. Metode monitoringa:
monitoringi ciljnih (indikatorskih) vrst;
monitoring vplivov cestne infrastrukture na prostoživeče živali;
kontrolna metoda kot pripomoček za adaptivno (kognitivno) upravljanje s populacijami prostoživečih živali;
bioindikacija in biomonitoring (koncept, namen, principi, umeščenost glede na zakonsko predpisane monitoringe anorganskih medijev).
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
VARSTVO NARAVE, 2. stopnja – opisi predmetov
5. Primeri dobre prakse:
reševanje problematike trkov vozil s prostoživečimi parkljarji v Sloveniji in v nekaterih drugih evropskih državah;
monitoringi uporabnosti ekoduktov za prehajanje živali prek avtocest v Sloveniji;
retrospektivni biomonitoring učinkovitosti različnih ukrepov za zmanjšanje emisij strupenih snovi v Sloveniji in v Evropi.