poklicne bolezni
DESCRIPTION
klinični center ljubljana. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. POKLICNE BOLEZNI. Dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med. Aneks I. Bolezni povzročene z naslednjimi kemijskimi snovmi: Arzen in njegove spojine, CO, Cianidi in njegove spojine, Kadmij in njegove spojine, - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
27. 06. 2003 Družinska medicina
POKLICNE BOLEZNI
Dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med.
klinični center ljubljanaKlinični inštitut za medicino
dela, prometa in športa
Aneks IBolezni povzročene z naslednjimi kemijskimi
snovmi: Arzen in njegove spojine, CO, Cianidi in njegove spojine, Kadmij in njegove spojine, Izocianati, Krom in njegove spojine, Nikelj in njegove spojine, Halogenirani derivati alifatskih ali alicikličnih ogljikovodikov, Organske kisline…
Aneks I- nadaljevanje Snovi, ki povzročajo kožne bolezni, ki niso zajete
drugje kot npr: Saje, Katran, Bitumen, Mineralna in druga olja, Grobi parafin, Antracen ali njegove spojine…
Aneks I - nadaljevanjePoklicne bolezni, ki nastanejo zaradi vdihovanja
določenih snovi kot npr: Silikoza, Azbestoza, Mezoteliom po inhalaciji azbestnega prahu, Ekstrinzični alergični alveolitis, Pljučne bolezni povzročene s prahom ali vlakni bombaža, jute,
sisala (agavina vlakna), konoplje, vlakna sladkornega trsa,… Respiratorne bolezni povzročene s prahom kobalta, kositra,
barija, grafita, Rak zgornjega respiratornega trakta povzročen s prahom
lesa…
Aneks I - nadaljevanje
Infekcijske in parazitarne bolezni
Bolezni, ki so povzročene s fizikalnimi agensi kot npr:
Katarakta povzročena z IS, Naglušnost zaradi hrupa, Kompresijska in dekompresijska bolezen, Bolezni povzročene s preobremenitvijo mišičnih tetiv, Bolezni povzročene s preobremenitvijo narastišč mišic
in tetiv …
Aneks II
Razdelitev na poglavja je enaka kot pri aneksu I, vendar je gotovost, da je bolezen povzročena pretežno z vzrokom na delovnem mestu manjša.
Npr. Rak bronho-pulmonarnega sistema, ki nastane zaradi izpostavlejnosti: Sajam, katranu, bitumnu, mineralnim in drugim oljem, grobemu parafinu, antracenu ali njegovim spojinam…
Pomen diagnoze “POKLICNA BOLEZEN”
Diagnoza poklicne bolezni pomembna predvsem zaradi: pravic, ki jih ima poklicno bolan delavec:
odstotek nadomestila OD za čas odsotnosti iz dela zaradi poklicne bolezni
odškodnina
takojšnja terapija delovnega mesta raziskovalni razlog
Več vzrokov (komponent) za nastanek poklicne bolezni
Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu
Azbestoza-difuzna intersticijska pljučna fibroza
Bolezni plevre: Plaki parietalne plevre Difuzne zadebelitev plevre Benigni plevralni izliv
Pljučni rakMaligni mezoteliom plevre ali peritoneja
Azbestoza
Plevralni plaki
Plevralni plaki
Pljučni rak
Pljučni rak
Pljučni rak
Mezoteliom
Sindrom karpalnega kanala (SKK) SKK je utesnitvena nevropatija medianega živca v predelu zapestja. Prevalenca
med odraslimi je 3%, pogostejši je pri ženskah kot pri moških (5,5% proti 0,6%).
Značilni simptomi: Pekoča bolečina (zlasti ponoči), ki se širi od zapestja proti prstom in komolcu; Mravljinčenje in slabši občutek v prvih treh prstih roke; Nerodnost pri prijemanju predmetov.
Značilni klinični znaki: Pozitiven Tinelov znak nad zapestjem; Pozitiven Phalenov znak; Slabša groba moč pri stisku pesti, Hipestezija I., II., III. in radialne strani IV. prsta palmarno in distalnih dveh
tretjin istih prstov dorzalno, radialni del dlani; Atrofija tenarja.
Preiskave: Elektromiografija; Ultrazvok.
Vzrok nastanka SKK
Razvojne nepravilnosti (anomalne mišice) Vnetja (sinovitis), Poškodbe, Tumorji, Stanja, ki povzročajo zadrževanje tekočine v tkivih: nosečnost, jemanje oralnih
kontracepcijskih hormonov, povišana telesna teža, Presnovne in sistemske bolezni (hipertireoza, sladkorna bolezen, akromegalija,
revmatoidni artritis), Poklicne poškodbe – sindrom čezmerne obremenitve.
Vzrok SKK, povezanega z delom, je zvišan pritisk v karpalnem kanalu:normalno znaša 5 mm Hg, pri dorzalni fleksiji 45° naraste do 60 mm Hg, pri obremenitvi prstov v nevtralnem položaju zapestja do 50 mm Hg. Po vrnitvi zapestja v nevtralen položaj pritisk hitro pade; pri obolelih poteka ta proces počasneje. Povečanje pritiska sproži dogajanje: zmanjšanjepretoka v epineuralnih venulah → povečana permeabilnost kapilar → edemepinevrija in sinovialnih ovojnic → ishemija → fibroza.
Podatki za bolniški stalež zaradi SKK za Slovenijo za leto 2001
1951 izostankov z dela z 90620 izgubljenimi dnevi,IF 24,6 na 10.000 delavcev (M 15,0, Ž 36,3),
IT 46,4 dni (M 42,7 dni, Ž 48,3 dni),IO M 0,064 dni, Ž 0,176 dni.
Najbolj so ogroženi delavci v sledečih gospodarskih panogah: Proizvodnja oblačil, Proizvodnja tobačnih izdelkov, Kmetijstvo, Proizvodnja usnja in obutve, Proizvodnja kovin, Obdelava in predelava lesa, Gozdarstvo, Proizvodnja pisarniških strojev in računalnikov, Proizvodnja papirja in kartona, Proizvodnja motornih vozil.
Obremenitve delovnega mesta, ki povečujejo tveganje za nastanek SKK
Ponavljajoči gibi v predelu zapestja Uporaba moči pri delu z roko in prsti Prisilne drže in položaji zapestja Vibracije Kombinacije dejavnikov
Pri ocenjevanju izpostavljenosti je potrebno upoštevatirealno izpostavljenost, kjer za zgoraj naštete obremenitveupoštevamo njihovo intenzivnost in odstotek delovnega časa, ko nastopajo.
Ostali dejavniki, ki vplivajo na nastanek SKK
starost: za vsako leto starosti se tveganje za SKK poveča za 3%, spol: po različnih podatkih je razmerje med moškimi in ženskami 1:2 – 3, rasa: razmerje obolevnosti med belci in ne-belci je 1: 4,2, povišana telesna teža: povečanje telesne teže za 3 kg poveča tveganje za SKK
za 8%, nosečnost, jemanje oralnih kontracepcijskih hormonov, prisotnost drugih kostno-mišičnih bolezni, predvsem artroza karpo-
metakarpalnega sklepa palca, metabolične bolezni: sladkorna bolezen, hipertireoza, sistemske bolezni: revmatoidni artritis, antropometrični dejavniki, kajenje, uživanje kave, uživanje alkohola, aktivnosti v prostem času.
Predlog za slovenski standard za priznanje SKK kot poklicne bolezni
Diagnoza Obremenitve: potreben en dejavnik več kot 4 ure dnevno ali kombinacija dveh ali več dejavnikov
Določitev ekspozicije:
Sindrom
karpalnega
kanala
- ponavljajoči gibi zapestja
ali roke
- neugodni položaji prstov ali
zapestja
- uporaba moči pri delu z roko
- izpostavljenost vibracijam
rok
- hladno delovno okolje
- opis dela
- pogovor z delavcem in
delodajalcem
- ogled delovnega mesta (časovni
potek delovnih operacij in opravil,
trajanje ekspozicije, goniometrija,
fotografski ali video posnetek,
tehtanje delovnih orodij in
predmetov dela, ocena lokalnih
vibracij
Poklicna naglušnost
35
14
14
13
8
5
1
10
0 5 10 15 20 25 30 35 40
%
Kostno mišična obolenja
Kožna obolenja
Bolezni dihal
Poklicna naglušnost
Nevrološke bolezni
Rakava obolenja
Nalezljive bolezni
Ostale bolezni
Poklicna naglušnost
Poklicna naglušnost je pomembna poklicna patologija v Evropski skupnosti
HrupPredlagane poklicne bolezni zaradi izpostavlejnosti
hrupu: 1. Akutna senzorineuralna ali mešana naglušnost
1.1 Pozitivna delovna anamneza - dokaz izpostavljenosti nenadnemu zelo visokemu hrupu, več kot 120 dB nekaj minut ali več kot 135 dB nekaj trenutkov.
1.2 Čas od začetka izpostavljenosti - takoj.
1.3 Spremembe v ADG - upoštevanje TTS minimalno po 24 urah, senzorineuralna ali mešana okvara, izrazitejša pri 3000 do 6000 Hz, najpogosteje pri 4000 Hz, najpogosteje enostranska, delno reverzibilna in neprogresivna po prenehanju izpostavljenosti
1.4 Diferencialno diagnostično izključeni drugi vzroki okvare sluha.
Pogoji našteti pod 1.1, 1.3, 1.4 so obvezni za postavitev diagnoze akutne naglušnosti.
2. Poškodba bobniča, srednjega ušesa ali notranjega ušesa2.1 Pozitivna delovna anamneza - dokaz izpostavljenosti nenadnemu zelo visokemu hrupu, več kot 120 dB nekaj minut ali več kot 135 dB nekaj trenutkov. 2.2 Čas od začetka izpostavljenosti - takoj. 2.3 Spremembe v ADG - konduktivna ali mešana naglušnost. 2.4 Patološki timpanogram 2.5 Diferencialno diagnostično izključeni drugi vzroki okvare sluha
Pogoji našteti pod 2.1, 2.3 in 2.5 so obvezni za postavitev diagnoze poškodbe bobniča, srednjega ušesa ali notranjega ušesa.
3. Kronična senzorineuralna naglušnost :
3.1 Pozitivna delovna anamneza -daljša ali ponavljajoča se izpostavljenosti hrupu nad 85 dB, izjemoma nad 75 dB. 3.2 Čas od začetka izpostavljenosti - minimalna 5 let pri hrupu 85 dB, minimalna 2 leti pri hrupu 90 dB ter minimalna 6 mesecev pri hrupu nad 90 dB.
3.3 Spremembe v ADG - senzorineuralna okvara, izrazitejša pri 3000 do 6000 Hz, najpogosteje pri 4000 Hz, odvisno od nivoja in trajanja hrupa, običajno simetrična, bilateralna, ireverzibilna, neprogresivna po prenehanju izpostavljenosti hrupu.
3.4 Normalen timpanogram
3.5 Diferencialno diagnostično izključeni drugi vzroki okvare sluha.
Pogoji našteti pod 3.1, 3.3 in 3.5 so obvezni za postavitev diagnoze kronične senzorineuralne naglušnosti.
Naglušnost zaradi hrupa
Klasifikacija naglušnosti
ADG Klasifikacija Učinek na razumljivost
0-25 Brez pomembnih težav
25-40
40-55
55-70
70-90
90-110
Normalni sluh
Blaga naglušnost
Zmerna nagl.
Zmerno-težja nagl.
Težja naglušnost
Težka naglušnost
Težave s tihim govorom
Težave z normalnim govorom
Težave z glasnim govorom
Lahko razume le z amplifikatorjem
Ne razume niti z amplifikatorjem
Izračunavanje % izgube sluhafrekvence
0.5kHz 1kHz 2kHz 3kHz 4kHz 6kHz 8kHzIzguba sl. 25 35 35 45 50 60 45v dB desnoIzguba sl. 25 35 40 50 60 70 50v dB levo _______________________________________________________________Enostranska okvara:(sr.vr. dB pri 500, 1000, 2000, 3000Hz) – 25 dB x 1,5 % = % enostr. Okv. Desno uho = (25 + 35 + 35 + 45) / 4 – (25 x 1,5 %) = 15 %Levo uho = (25 + 35 + 40 + 50) / 4 – (25 x 1,5 %) = 18,8 %______________________________________________________Obojestranska okvara:(% unilateralne okvare na boljšem ušesu x 5) + (% enostranske okvare na slabšem ušesu) / 6 =
% obojestranske okvare((15 % x 5) + (18,8 %)) / 6 = 15,6 %
Vzrok za poklicno bolezen in bolezen povezano z delom
jemultikavzalen
Govorimo le o stopnji verjetnosti s katero trdimo, da ima človek, ki je bil izpostavljen določeni koncentraciji škodljive snovi določeno časovno obdobje (kumulativna izpostavljenost), določeno tveganje, da je bila bolezen pogojena pretežno zaradi specifične izpostavljenosti neki snovi.
Kako torej rešiti vprašanje poklicne bolezni?
vključi se država odločitev prepustimo timu strokovnjakov dokazovanje verjetnosti, da je “minimalni
vzrok” postal “zadostni vzrok” se prenese v sodne dvorane
Poklicne bolezni
Predvideno letno število: 3000!Dejansko priznanih pred IK 100 x manj!
Poklicne bolezni
KLJUČNO VLOGO PRI ODKRIVANJU SUMOV NA PB IMAJO V SVETU DRUŽINSKI
ZDRAVNIKI, INŽENIRJI VARSTVA PRI DELU IN POOBLAŠČENI ZDRAVNIKI, PRI
TERAPIJI DELOVNEGA MESTA PA
INŽENIRJI VARSTVA PRI DELU IN POOBLAŠČENI ZDRAVNIKI
Pomembnejša literatura Rothman KJ. Causal inference in epidemiology. In: Rothman KJ. Modern Epidemiology. Boston,
Toronto: Little, Brown and Company, 1986: 7-23. Greenland S. Issues in Causal Inference. In: Greenland S ed. Evolution of Epidemiologic Ideas. Los
Angeles: Division of Epidemiology, University of California School of Public Health, 1987: 2-68. Susser M. Falsification, Verification and Causal Inference in Epidemiology: Reconsideration in the
Light of Sir Karl Popper’s Philosophy. In: Susser M. Epidemiology, Health and Society: Selected Essays. New York: Oxford University Press, 1987: 31-57.
Checkoway H, Pearce NE, Crawford –Brown DJ. Causal Inference. In: Checkoway H, Pearce NE, Crawford –Brown DJ, eds. Research Methods in Occupational Epidemiology. New York, Oxford: Oxford University Press, 1989: 13-14.
Hernberg S. Causality. In: Hernberg. Introduction to Occupational Epidemiology. United States of America: Lewis Publishers, 1992: 7-11.
Hernberg S. Place of epidemiology in science. In: Hernberg. Introduction to Occupational Epidemiology. United States of America: Lewis Publishers, 1992: 3-6.
Checkoway H, Pearce NE, Crawford –Brown DJ. Recognition of Occupational Diseases. In: Checkoway H, Pearce NE, Crawford –Brown DJ, eds. Research Methods in Occupational Epidemiology. New York, Oxford: Oxford University Press, 1989: 4-6.
European Commission. Commission recommendation of 22 May 1990 of the Member States concerning the adoption of a European Schedule of occupational diseases. In: Social Europe. Europe for Safety and health at work. European Commission, Directorate-General for Employment, Industrial Realations and Social Affairs, 3/93: 72-81.
POKLICNE BOLEZNI
HVALA ZA VAŠO POZORNOST!