pòõč òïùèñ÷ñòö éìñäñč òžäíø (sfcr)€¦ · tabela 1: struktura...

Poročilo o solventnosti in

finančnem položaju (SFCR)

Poslovno leto 2016

Merkur zavarovalnica d.d.


Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Stran | 2

KAZALO

POVZETEK ....................................................................................................................................... 5

A. POSLOVANJE IN REZULTATI ..................................................................................................... 7

A.1 Poslovanje .................................................................................................................................... 7

A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj ........................................................................................... 11

A.3 Naložbeni rezultati .................................................................................................................... 13

A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih ............................................................................................... 14

A.5 Druge informacije ...................................................................................................................... 14

B. SISTEM UPRAVLJANJA ............................................................................................................. 15

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja .............................................................................. 15

B.1.1 Politika upravljanja zavarovalnice ..................................................................................... 15

B.1.2 Ocena sistema upravljanja ................................................................................................ 16

B.1.3 Skupščina delničarjev ......................................................................................................... 16

B.1.4 Nadzorni svet...................................................................................................................... 16

B.1.5 Komisije nadzornega sveta ............................................................................................... 17

B.1.6 Uprava ................................................................................................................................. 18

B.1.7 Organizacijska struktura ................................................................................................... 20

B.1.8 Ključne funkcije ................................................................................................................... 21

B.1.9 Politika prejemkov .............................................................................................................. 23

B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti ............................................................................. 24

B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti .................... 25

B.3.1 Sistem upravljanja tveganj ................................................................................................ 25

B.3.2 Lastna ocena tveganj in solvetnosti ................................................................................. 27

B.4 Sistem notranjega nadzora ...................................................................................................... 29

B.4.1 Izvajanje funkcije spremljanja skladnosti ......................................................................... 30

B.5 Funkcija notranje revizije .......................................................................................................... 31

B.6 Aktuarska funkcija ..................................................................................................................... 31

B.7 Zunanje izvajanje ....................................................................................................................... 32

B.8 Druge informacije ...................................................................................................................... 33

C. PROFIL TVEGANJA ................................................................................................................... 34



C.1 Zavarovalno tveganje ............................................................................................................... 36

C.2 Tržno tveganje .......................................................................................................................... 39

C.3 Kreditno tveganje ..................................................................................................................... 41

C.4 Likvidnostno tveganje .............................................................................................................. 43

C.5 Operativno tveganje ................................................................................................................. 44

C.6 Druga pomembna tveganja ...................................................................................................... 45

C.7 Druge informacije ..................................................................................................................... 45

D. VREDNOTENJE ZA NAMENE SOLVENTNOSTI ....................................................................... 46

D.1 Sredstva ..................................................................................................................................... 46

D.1.1 Neopredmetena sredstva ................................................................................................. 46

D.1.2 Odložene terjatve za davek .............................................................................................. 46

D.1.3 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo ...................................... 47

D.1.4 Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto

premoženja) ................................................................................................................................. 47

D.1.5 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja ... 48

D.1.6 Krediti in hipoteke .............................................................................................................. 49

D.1.7 Izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb ....................................................................... 49

D.1.8 Terjatve .............................................................................................................................. 49

D.1.9 Denar in denarni ustrezniki ............................................................................................... 50

D.1.10 Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje ................................................................ 50

D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije .......................................................................................... 50

D.2.1 Izračun najboljše ocene za življenjska zavarovanja in zdravstvena zavarovanja po

načinu življenjskega (v nadaljevanju SLT zdravstveno) ............................................................ 51

D.2.1.1 Predpostavke drugega reda ...................................................................................... 51

D.2.1.2 Izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb ................................................................ 52

D.2.1.3 Meje zavarovalnih pogodb ......................................................................................... 53

D.2.2 Izračun najboljše ocene za premoženjska zavarovanja in zdravstvena zavarovanja po

načinu neživljenjskega (v nadaljevanju NSLT zdravstveno) ..................................................... 53

D.2.2.1 Metode in predpostavke za škodne rezervacije ...................................................... 53

D.2.2.2 Metode in predpostavke za premijske rezervacije .................................................. 54


D.2.3 Poenostavitve pri izračunu najboljše ocene .................................................................... 55

D.2.4 Izračun marže za tveganje (RM) ........................................................................................ 55

D.2.5 Opis razreda negotovosti v modelu po področju ........................................................... 56



D.2.6 Vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij za namene računovodskih izkazov ... 56


D.2.6.2 Razlike med najboljšo oceno in vrednotenjem za potrebe računovodskega

poročanja .................................................................................................................................. 58

D.3 Druge obveznosti ..................................................................................................................... 59

D.4 Alternativne metode vrednotenja ........................................................................................... 60

D.5 Druge informacije ..................................................................................................................... 60

E. UPRAVLJANJE KAPITALA ......................................................................................................... 61

E.1 Lastna sredstva ......................................................................................................................... 61

E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital ............................................ 64

E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri

izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala ......................................................................... 67

E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom......... 67

E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim

solventnostnim kapitalom .............................................................................................................. 67

E.6 Druge informacije ...................................................................................................................... 67

PRILOGE ......................................................................................................................................... 69



POVZETEK

Merkur zavarovalnica d.d., Ljubljana (v nadaljevanju tudi: »zavarovalnica« ali »Merkur

zavarovalnica«) prvič objavlja Poročilo o solventnosti in finančnem položaju, pri čemer so

upoštevane zahteve iz Zakona o zavarovalništvu, Ur. l. RS, št. 93/2015 (v nadaljevanju: »ZZavar-

1«), Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive

2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti

zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), Ur. l. Evropske unije, L 12, 17. januar 2015, in

Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/467 z dne 30. septembra 2015 o spremembi Delegirane

uredbe (EU) 2015/35 v zvezi z izračunom solventnostnega kapitala za več kategorij sredstev, ki

jih imajo v posesti zavarovalnice in pozavarovalnice, Ur. l. Evropske unije L 85, april 2016 (v

nadaljevanju tudi: »Delegirana uredba«), podzakonskih aktov Agencije za zavarovalni nadzor in

smernic Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA).

Zavarovalnica vsako leto pripravlja Letno poročilo, sestavljeno iz Poslovnega in Računovodskega

dela poročila. Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zato zavarovalnica pripravlja kot

dodaten dokument, ki dopolnjuje Letno poročilo v smislu pregleda nad solventnostjo

zavarovalnice in obravnavanimi tveganji.

Že pred implementacijo zahtev Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o

začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (v nadaljevanju:

»Direktiva Solventnost II«) v nacionalno zakonodajo je zavarovalnica začela s pripravami na

omenjene zahteve in jih v obdobju po implementaciji dodatno izboljšala in nadgradila.

Zavarovalnica tako ocenjuje, da ima učinkovit in zanesljiv sistem upravljanja, ki ji omogoča stalno

spremljanje dogajanj, predvsem z vidika tveganj, poročanja in opredelitvijo odgovornosti na

različnih ravneh zavarovalnice. Z namenom doslednega upoštevanja ciljev s področja upravljanja

tveganj pri vsakodnevnem poslovanju je zavarovalnica oblikovala štiri ključne funkcije in

imenovala nosilce le-teh.

V okviru sistema upravljanja tveganj ima zavarovalnica vzpostavljene postopke za različne faze

procesa upravljanja tveganj, vključno s procesom lastne ocene tveganj in solventnosti in

aktivnostmi na področju sistema notranjih kontrol.

Pri vrednotenju sredstev in obveznosti za namene solventnosti največ sprememb v primerjavi z

vrednostmi iz računovodskih izkazov izhaja iz vrednotenja zavarovalno-tehničnih rezervacij.



Glede na izračune zahtevanega solventnostnega kapitala je zavarovalnica ob koncu leta 2016

najbolj občutljiva na tržna tveganja in med temi na tveganje spremembe kreditnih pribitkov oz.

tveganje razpona. Izračuni solventnosti so pokazali ustrezno pokritost zavarovalnice z lastnimi

sredstvi.

Za konec leta 2016 je zavarovalnica izračunala zahtevani solventnostni kapital v višini 23.361

TEUR in skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje zahtevanega solventnostnega kapitala

v višini 42.184 TEUR, kar predstavlja solventnostni količnik 180,6%.

Prav tako je tudi v okviru procesa lastne ocene tveganj in solventnosti v letu 2016 zavarovalnica

ugotovila ustrezno pokritost s kapitalom oz. pokritost kapitalskih zahtev z lastnimi sredstvi tako

glede interno določenih minimalnih vrednosti kot tudi internega ciljnega razpona

solventnostnega količnika tako v tekočem letu kot tudi v celotnem planskem obdobju.

Pri tem zavarovalnica v celoti uporablja standardno formulo, brez uporabe delnih notranjih

modelov ali parametrov, specifičnih za zavarovalnico.

Primerna lastna sredstva so v celoti sestavljena iz lastnih sredstev stopnje 1 tako za kritje

zahtevanega solventnostnega, kot tudi minimalnega kapitala. Zavarovalnica v strukturi lastnih

sredstev nima pomožnih lastnih sredstev, podrejenih postavk ali sredstev s kakršnimikoli

omejitvami.

Na dan poročanja in objave Poročila o solventnosti in finančnem položaju ta še ni bil revidiran s

strani zunanje revizije. Revizija bo izvedena v okviru rokov, postavljenih z Zzavar-1.

V skladu s 303. členom Delegirane uredbe zavarovalnica ni izvedla primerjave s predhodnim

obdobjem poročanja, saj glede na začetek uporabe Direktive Solventnost II (z dnem 01.01.2016)

zavarovalnica ne razpolaga s podatki predhodnega obdobja poročanja.



A. POSLOVANJE IN REZULTATI

A.1 POSLOVANJE

Osnovni podatki o družbi

Ime družbe: Merkur zavarovalnica d. d., Ljubljana

Sedež: Dunajska cesta 58, Ljubljana, Slovenija

Statusno pravna oblika: delniška družba

Začetek poslovanja: 18.11.1992

Številka vpisa v sodni

register: 1/20196/00 pri Okrožnem sodišče v Ljubljani

Matična številka: 5648246000

ID za DDV: SI74079778

LEI koda: 529900NLK1LRL7XHBE74

Ime in kontaktni podatki nadzornika zavarovalnice

Agencija za zavarovalni nadzor

Trg republike 3

1000 Ljubljana

Tel.: +386 (1) 2528 600

Faks: +386 (1) 2528 630

E-naslov: [email protected]

Podatki o zunanji reviziji zavarovalnice

Na predlog nadzornega sveta je skupščina za revizorja za poslovna leta 2016, 2017 in 2018

imenovala družbo KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o., Železna cesta 8a, Ljubljana.

Kontaktni podatki: http://www.kpmg.si

mailto:[email protected]

http://www.kpmg.si/



Delniški kapital in delničarji

Osnovni kapital zavarovalnice je na dan 31.12.2016 znašal 9.474.430 EUR in je razdeljen na

102.735 kosovnih delnic, ki v celoti pripadajo edinemu delničarju Merkur International Holding AG.

Tabela 1: Struktura delničarjev na dan 31.12.2016

Podjetja v skupini

Merkur zavarovalnica je v 100 % lasti Merkur International Holding AG, Graz, ki je v 100 % lasti

Merkur Versicherung AG, le-ta pa v 100 % lasti Merkur Wechselseitige Versicherungsanstalt –

Vermögensverwaltung, Avstrija.

V nadaljevanju je prikazana organizacijska struktura zavarovalniške skupine Merkur in povezanost

družb v skupini na dan 31.12.2016.

Delničarji št. delnic delež v %

Merkur International Holding AG 102.735 100



Slika 1: Organizacijska struktura zavarovalniške skupine Merkur

Ime in kontaktni podatki nadzornika skupine

Finanzmarktaufsicht

Otto-Wagner-Platz 5

A-1090 Dunaj

Tel.: (+43) 1 249 590

Faks: (+43-1) 249 59-5499

E-naslov: [email protected]

Poslovanje zavarovalnice in geografsko območje

Zavarovalnica izvaja zavarovalne posle na območju Republike Slovenije skladno z določbami

ZZavar-1, z izjemo aktivnega pozavarovanja.

V skladu z Direktivo Solventnost II zavarovalnica izvaja zavarovalne posle iz skupine

premoženjskih zavarovanj v naslednjih zavarovalnih vrstah:



zavarovanje za stroške zdravljenja,

zavarovanje izpada dohodka,

požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju,

splošno zavarovanje odgovornosti,

različne finančne izgube.

Iz skupine življenjskih zavarovanj pa v naslednjih zavarovalnih vrstah:

zdravstveno zavarovanje,

zavarovanje z udeležbo pri dobičku,

zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja,

druga življenjska zavarovanja.

V obdobju poročanja ni bilo dogodkov, ki bi pomembno vplivali na poslovanje zavarovalnice.



A.2 REZULTATI PRI SKLEPANJU ZAVAROVANJ

V nadaljevanju so prikazani podatki po posameznih vrstah poslovanja (v skladu z Direktivo

Solventnost II), ki imajo pomemben vpliv na rezultat zavarovalnice (vrsta poslovanja zdravstveno

zavarovanje je v računovodskih izkazih podjetja prikazana v skupini premoženjskih zavarovanj).

Vrednosti prikazane v spodnji tabeli so za namene Solventnost II enake kot v računovodskih

izkazih podjetja, razen sprememba rezervacij za stroške obdelave škod, kjer so navedeni zneski v

skladu s Solventnost II prikazani med obratovalnimi stroški (v računovodskih izkazih so prikazani

med odhodki za škode).

Tabela 2: Premije, škode in obratovalni stroški po vrstah poslovanja v letu 2016 na območju

Republike Slovenije

v TEUR

PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA

Zavarovanje

za stroške

zdravljenja

Zavarovanje

izpada

dohodka

Požarno zavarovanje

in

zavarovanje druge

škode na premoženju

Splošno

zavarovanje

odgovornosti

Različne

finančne

izgube

SKUPAJ

Obračunane premije

Obračunane bruto zavarovalne premije 3 5.907 1.916 156 6 7.988

Delež pozavarovateljev 0 -354 -1.146 -50 -1 -1.551

Neto 3 5.553 770 106 5 6.437

Prihodki od premije

Bruto prihodki od zavarovalne premije 3 5.375 1.901 155 8 7.442

Delež pozavarovateljev 0 -355 -1.137 -50 -1 -1.543

Neto 3 5.020 764 105 7 5.899

Odhodki za škode

Obračunani bruto zneski škod 0 -1.346 -889 18 -6 -2.223

Delež pozavarovateljev 0 137 466 -3 0 599

Neto 0 -1.209 -424 14 -6 -1.624

Spremembe drugih zav.-teh. rezervacij 0 0 0 0 0 0

Obratovalni stroški -1 -2.623 -900 -74 -5 -3.603

Stroški splošnih služb 0 -811 -545 -43 -2 -1.401

Stroški upravljanja naložb 0 -20 -6 -1 0 -27

Stroški obravnavanja odškodninskih zahtevkov 0 -218 -68 -2 0 -288

Neto stroški pridobitev 0 -1575 -281 -29 -2 -1.887

Število sklenjenih zavarovanj 31.12.2016 13 67.345 39.894 6.374 86 113.712



Na rezultate pri sklepanju zavarovanj imajo največji vpliv zavarovalno tveganje, tržno tveganje

obrestnih mer in operativno tveganje. Podrobnejši opis tveganj in tehnik za zmanjševanje tveganj

je podan v razdelkih B in C.

Pri premoženjskih zavarovanjih glavnino poslovanja predstavljajo zavarovanja izpada dohodka.

Prispevajo 85% neto prihodkov iz premij in imajo v letu 2016 škodni količnik 24%. Leto 2016 je bilo

za zavarovanja izpada dohodka posebno leto, saj ni bila prijavljena nobena velika škoda v znesku

nad 50 TEUR. Druga največja vrsta poslovanja je požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode

na premoženju. Ta predstavlja 13% neto prihodkov iz premij in ima v letu 2016 škodni količnik

55%, kar je glede na predhodna leta pričakovan škodni količnik.

Pri življenjskih zavarovanjih glavnino poslovanja predstavljajo zavarovanja z udeležbo na dobičku.

Prispevajo 90% neto prihodkov iz premij. Glavnina odhodkov za škode pri tej vrsti poslovanja so

izplačila iz doživetja in predčasnih prekinitev. Izplačila iz naslova smrti in obolevnosti so pri

življenjskih zavarovanjih v letu 2016 znašala 1.685 TEUR, kar je v mejah pričakovanih odhodkov.

v TEUR

ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA Zdravstveno

zavarovanje

Zavarovanje

z udeležbo

pri dobičku

Zavarovanje, vezano

na indeks

ali enoto premoženja

Druga

življenjska

zavarovanja

SKUPAJ

Obračunane premije

Obračunane bruto zavarovalne premije 319 35.002 3.269 321 38.911

Delež pozavarovateljev -36 -666 -3 -13 -719

Neto 283 34.336 3.266 308 38.192

Prihodki od premije

Bruto prihodki od zavarovalne premije 311 34.907 3.269 308 38.795

Delež pozavarovateljev -29 -668 -3 -10 -709

Neto 282 34.239 3.266 298 38.086

Odhodki za škode

Obračunani bruto zneski škod -68 -16.328 -1.847 33 -18.211

Delež pozavarovateljev 21 249 0 0 270

Neto -47 -16.079 -1.847 33 -17.941

Spremembe drugih zav.-teh. rezervacij -69 -14.661 -1.548 -1.557 -17.835

Obratovalni stroški -122 -9.543 -832 -128 -10.625

Stroški splošnih služb -38 -3.234 -297 -30 -3.598

Stroški upravljanja naložb -1 -144 -6 -1 -152

Stroški obravnavanja odškodninskih zahtevkov -4 -320 -23 0 -346

Neto stroški pridobitev -79 -5845 -507 -97 -6.528

Skupni znesek odkupov 0 -6645 -1333 0 -7.979

Število sklenjenih zavarovanj 31.12.2016 6.351 76.365 5.174 3.316 91.206



A.3 NALOŽBENI REZULTATI

Naložbeni rezultati zavarovalnice so po razredih sredstev prikazani v spodnji preglednici.

Tabela 3: Prihodki in odhodki naložb v Izkazu poslovnega izida (IPI)

Ostali prihodki od vrednotenja vključujejo tečajne razlike ter provizije in se ne razporejajo po

posameznih skupinah naložb. Ostali odhodki od naložb vključujejo tečajne razlike in stroške

skrbniških storitev in se ne razporejajo po posameznih skupinah naložb.

v TEUR

2016

Prihodki od naložb

Prihodki od obresti 8.089

- finančnih naložb razpoložljivih za prodajo 3.776

- finančnih naložb v posesti do zapadlosti 3.981

- finančnih naložb vredn. po pošteni vrednosti skozi IPI 6

- posojil in terjatve 326

Dividende naložb razpoložljivih za prodajo 1.128

Dobički finančnih naložb razpoložljivih za prodajo 1.212

Dobički finančnih naložb vredn. po pošteni vrednosti skozi IPI 24

Neiztrženi dobički kritnega sklada z naložbenim tveganjem skozi IPI 763

Ostali prihodki od vrednotenja 13

Skupaj prihodki od naložb 11.228

Odhodki od naložb

Oslabitve naložb razpoložljivih za prodajo 1.020

Izgube finančnih naložb razpoložljivih za prodajo 196

Ostali odhodki od naložb 110

Skupaj odhodki od naložb 1.326

Neto donos naložb

Neto donos:

- finančnih naložb razpoložljivih za prodajo 4.899

- finančnih naložb v posesti do zapadlosti 3.981

- finančnih naložb vredn. po pošteni vrednosti skozi IPI 793

- posojil in terjatve 326

- ostalo -97

Neto donos naložb 9.902



Prihodki od finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se nanašajo

samo na skupino finančnih naložb, za katere je ob začetnem pripoznanju določeno, da bodo

izmerjene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid.

Neto realizirani kapitalski dobički iz finančnih naložb razpoložljivih za prodajo so v letu 2016 znašali

1.016 TEUR, in sicer so znašali realizirani kapitalski dobički 1.212 TEUR, realizirane kapitalske

izgube pa 196 TEUR.

Zavarovalnica naložb v listinjenje v letu 2016 ni imela.

A.4 REZULTATI PRI DRUGIH DEJAVNOSTIH

Med drugimi prihodki zavarovalnica evidentira prihodke iz naslova oddaje naložbenih

nepremičnin. Zavarovalnica ne evidentira prihodkov iz naslova finančnih najemov, niti ne

pridobiva prihodkov iz naslova drugih dejavnosti.

A.5 DRUGE INFORMACIJE

V zvezi s poslovanjem in rezultati zavarovalnice ni drugih pomembnih informacij, ki bi vplivale na

presojo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice.



B. SISTEM UPRAVLJANJA

B.1 SPLOŠNE INFORMACIJE O SISTEMU UPRAVLJANJA

Merkur zavarovalnica ima dvotirni sistem upravljanja, v katerem zavarovalnico vodi uprava,

njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Organi Merkur zavarovalnice, in sicer skupščina

delničarjev, nadzorni svet in uprava, delujejo skladno z zakoni in drugimi podzakonskimi predpisi,

s statutom zavarovalnice in poslovniki organov.

Skupščina delničarjev, preko katere delničarji zavarovalnice uresničujejo svoje pravice v

zadevah zavarovalnice, je sklicana najmanj enkrat letno in mora biti sklicana v roku štirih

mesecev po koncu zadnjega poslovnega leta. Skupščino navadno sklicuje uprava zavarovalnice.

Zakon določa, v katerih primerih jo lahko skliče nadzorni svet družbe oziroma delničarji.

Nadzorni svet, ki je sestavljen iz štirih članov, nadzoruje vodenje poslov zavarovalnice. Pri tem

ravna na podlagi veljavnih predpisov, predvsem na podlagi Zakona o gospodarskih družbah,

ZZavar-1, statuta družbe in Poslovnika o delu nadzornega sveta. Sestaja se najmanj štirikrat

na leto, navadno po preteku posameznega trimesečja poslovnega leta.

Skladno s statutom zavarovalnico vodi, predstavlja in zastopa tri do petčlanska uprava.

Zavarovalnico v pravnem prometu lahko zastopajo predsednik in član uprave skupno oz. dva

člana uprave skupno ali pa predsednik ali član uprave in prokurist skupno.

B.1.1 Politika upravljanja zavarovalnice

Uprava je sprejela Politiko upravljanja družbe Merkur zavarovalnica z nazivom Smernica o

upravljanju družbe, na katero je podal soglasje nadzorni svet. Omenjeni dokument določa

poglavitne usmeritve upravljanja zavarovalnice in predstavlja zavezo za delovanje in sodelovanje

organov upravljana in nadzora ter nosilcev ključnih funkcij. Politika upravljanja družbe je objavljena

na intranetu družbe in je dostopna vsem zaposlenim.

Uprava je imenovala osebo za sistem upravljanja, ki je odgovorna za postavitev ustreznega in

učinkovitega sistema notranjih kontrol.



B.1.2 Ocena sistema upravljanja

Neodvisno oceno obvladovanja tveganj na področju sistema upravljanja in ustreznosti notranjih

kontrol v zavarovalnici, ki zagotavljajo skladnost sistema upravljanja z ZZavar-1, z odvisno

Smernico o upravljanju družbe in s Smernico o sistemu upravljanja, ki jo je izdala EIOPA, je v letu

2016 v okviru rednega revizijskega pregleda izdala notranja revizija zavarovalnice. Splošna ocena

notranje revizije je bila, da obstajajo in delujejo notranje kontrole na področju sistema upravljanja

z vidika obvladovanja ključnih tveganj.

B.1.3 Skupščina delničarjev

Poleg primerov, opredeljenih z zakonom, je skupščina lahko sklicana tudi v primerih, določenih s

statutom družbe in takrat, ko je to v interesu zavarovalnice.

Skupščina delničarjev zavarovalnice ima naslednje pristojnosti:

na predlog uprave in na podlagi mnenja nadzornega sveta sklepa o uporabi bilančnega

dobička,

sklepa o ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala,

sklepa o prenehanju zavarovalnice in o združitvah – kot so združitve in pripojitve – ter o

preoblikovanju,

sklepa o najemanju posojil, ki presegajo petdeset odstotkov osnovnega kapitala,

sklepa o investicijah, ki presegajo petdeset odstotkov osnovnega kapitala,

sklepa o imenovanju revizorjev,

sklepa o imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta, kakor tudi o podelitvi

razrešnice članom uprave in nadzornega sveta,

sklepa o spremembah statuta,

odloča o ostalih primerih, ki so določeni v tem statutu in o drugih zakonsko določenih

primerih.

B.1.4 Nadzorni svet

Člani nadzornega sveta zavarovalnice so:

Predsednik nadzornega sveta: Christian Kladiva

Namestnik predsednika nadzornega sveta: Martin Ohde

Član nadzornega sveta: Ermin Nuhić

Član nadzornega sveta – predstavnik zaposlenih: Tomaž Šter



Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov zavarovalnice. Pri tem ravna na podlagi veljavnih

predpisov, predvsem na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, ZZavar-1, statuta

zavarovalnice in Poslovnika o delu nadzornega sveta. Mandat članov nadzornega sveta traja 4

leta.

Nadzorni svet ima zlasti naslednje pristojnosti:

opravlja pristojnosti, ki jih ima po zakonu,

daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike in finančnega načrta,

daje soglasje upravi k določitvi strategije razvoja,

preveri letna in medletna poročila o poslovanju,

preveri letno poročilo, ki ga je predložila uprava, zavzame stališče do revizijskega poročila

in o tem sestavi poročilo za skupščino ter v njem navede morebitne pripombe in ali ga

potrdi,

preveri predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ga je predložila uprava, in o tem sestavi

pisno poročilo za skupščino,

odloča o imenovanju in odpoklicu, kakor tudi o prejemkih članov uprave,

daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega načrta dela notranje revizije,

odloča o predhodnih soglasjih v smislu določb statuta,

podeli prokuro v zakonskem in statutarnem obsegu,

odloča o vseh zadevah, ki izrecno ne zapadejo v pristojnost ostalih organov zavarovalnice.

B.1.5 Komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet skladno z zakonodajo in dobro prakso imenuje eno ali več komisij ali odborov, ki

obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo

za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge ter s tem strokovno podpirajo delo

nadzornega sveta.

Nadzorni svet zavarovalnice ima imenovano samo revizijsko komisijo, ki je zahtevana v ZZavar-

1.

Revizijska komisija

Člani revizijske komisije zavarovalnice so:

Predsednik revizijske komisije: Martin Ohde

Član revizijske komisije: Ermin Nuhić

Član revizijske komisije: mag. Siegfried Lafer



Naloge in pristojnosti revizijske komisije zavarovalnice določajo Zakon o gospodarskih družbah in

Poslovnik o delu revizijske komisije, Poslovnik o delu nadzornega sveta in drugi avtonomni pravni

viri (npr. Priporočila za revizijske komisije). Mandat članov revizijske komisije traja 4 leta.

Naloge revizijske komisije so:

spremlja postopek računovodskega poročanja ter pripravlja priporočila in predloge za

zagotovitev njegove celovitosti,

spremlja učinkovitost in uspešnost notranje kontrole v zavarovalnici, notranje revizije in

sistemov za obvladovanje tveganj,

spremlja obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, zlasti uspešnost

obvezne revizije, pri čemer upošteva vse ugotovitve in zaključke pristojnega organa,

pregleduje in spremlja neodvisnost revizorja letnega poročila zavarovalnice, zlasti glede

zagotavljanja dodatnih nerevizijskih storitev,

odgovarja za postopek izbire revizorja in predlaga nadzornemu svetu imenovanje

kandidata za revizorja letnega poročila družbe,

nadzoruje neoporečnost finančnih informacij, ki jih daje zavarovalnica,

ocenjuje sestavo letnega poročila, vključno z oblikovanjem predloga za nadzorni svet,

sodeluje pri določitvi pomembnejših področij revidiranja,

sodeluje pri pripravi pogodbe med revizorjem in zavarovalnico, pri čemer so prepovedana

vsa pogodbena določila, ki skupščini omejujejo izbiro imenovanja revizorja,

poroča nadzornemu svetu o rezultatu obvezne revizije, vključno s pojasnilom, kako je

obvezna revizija prispevala k celovitosti računovodskega poročanja in kakšno vlogo je

imela revizijska komisija v tem postopku,

opravlja druge naloge, določene s statutom ali sklepom nadzornega sveta,

sodeluje z revizorjem pri opravljanju revizije letnega poročila zavarovalnice, zlasti z

medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah v zvezi z revizijo,

sodeluje z notranjim revizorjem, zlasti z medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah v

zvezi z notranjo revizijo.

B.1.6 Uprava

Sestava uprave v letu 2016 je bila naslednja:

Predsednik uprave: Denis Stroligo, univ. dipl. prav. (do 31.12.2016)

Član uprave: Mag. Terence John Taylor



Nadzorni svet Merkur zavarovalnice d.d. je na svoji 95. seji dne 1.12.2016 za novega predsednika

uprave imenoval dr. Martina Stihsena. Pogodba o zaposlitvi z g. Denisom Stroligom se je z dnem

31.12.2016 sporazumno prekinila.

Uprava vodi ter zastopa in predstavlja zavarovalnico v pravnem prometu. Pri tem ravna v skladu z

veljavnimi predpisi, predvsem v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ZZavar-1, statutom

družbe in Poslovnikom o delu uprave.

Pristojnosti uprave so:

vodi in organizira poslovanje zavarovalnice,

zastopa in predstavlja zavarovalnico,

odgovarja za zakonitost poslovanja zavarovalnice,

sprejema strategijo razvoja zavarovalnice in jo posreduje nadzornemu svetu v soglasje,

sprejema poslovno politiko in finančni načrt zavarovalnice in jo posreduje nadzornemu

svetu v soglasje,

sprejema interne akte zavarovalnice,

daje poročila nadzornemu svetu o poslovanju zavarovalnice;

pripravlja predlog letnega poročila zavarovalnice in ga skupaj z revizorjevim poročilom in

predlogom delitve bilančnega dobička predloži nadzornemu svetu v potrditev,

sklicuje skupščino,

izvaja sklepe skupščine in nadzornega sveta.

V skladu s Poslovnikom o delu uprave morajo biti seje uprave najmanj na 14 dni, v primeru nujnosti

ali na zahtevo člana uprave pa takoj. Vsekakor pa mora biti seja uprave organizirana vedno, če to

zahteva korist zavarovalnice.

Prokura

Uprava zavarovalnice je s soglasjem nadzornega sveta podelila prokuro:

Gregor Korošec, univ. dipl. ekon.

Način zastopanja: skupno

Omejitve: Družbo zastopa skupaj s predsednikom ali članom uprave



B.1.7 Organizacijska struktura

Organizacijska struktura zavarovalnice za leto 2016 je razvidna iz naslednjega prikaza.

Slika 2: Organizacijska struktura Merkur zavarovalnice

Odgovorne osebe za posamezne ključne funkcije in odgovorne osebe na posameznih področjih

dela imenuje uprava. Posamezne funkcije usklajujejo in usmerjajo aktivnosti v zavarovalnici in

sodelujejo s funkcijami na nivoju koncerna Merkur. Odgovorne osebe za zadevne funkcije

zavarovalnice za svoje področje izdajo pisne smernice, ob čemer pa vsaka funkcija k tem

smernicam lahko izda tudi podrejene smernice ali priročnike.

V smernicah se opredelijo predvsem cilji posamezne smernice, naloge in odgovornosti ter

procesi in postopki poročanja. Pisne smernice se prav tako izdelajo za preprečevanje in

preventivo na področju pranja denarja in financiranja terorizma, varstva podatkov, varstva

delavcev, varnosti informacijske tehnologije in zunanjega izvajanja storitev (outsourcing).

Zadevna odgovorna oseba za posamezno smernico je dolžna vzdrževati aktualno stanje njemu

dodeljene smernice in ustrezno opazovati in upoštevati razvoj na svojem področju. Vsako od

smernic mora zadevna odgovorna oseba vsaj enkrat letno ovrednotiti in – kadar je to primerno –

prilagoditi.

Organiziranost zavarovalnice je usmerjena v podporo najpomembnejšim strateškim ciljem in

dosledno strukturirana glede na strategijo upravljanja tveganj. Pri tem je treba jasno med seboj



ločiti funkcije. Odločitve se sprejemajo ob upoštevanju načela štirih oči. Organizacijska struktura

je oblikovana ustrezno in transparentno. Pristojnosti so jasno dodeljene in razdeljene glede na

namen. Zagotovljeno je transparentno dokumentiranje in poročanje, pri čemer se informacije in

podatki posredujejo na ustrezen način z vidika največje možne transparentnosti.

Nosilci ključnih funkcij imajo zagotovljen neposreden dostop do uprave. V primeru aktuarske

funkcije, funkcije upravljanja tveganj in funkcije notranje revizije so nosilci tudi vodje

organizacijskih področij.

B.1.8 Ključne funkcije

Zavarovalnica je vzpostavila vse štiri ključne funkcije, in sicer aktuarsko funkcijo, funkcijo

upravljanja tveganj, funkcijo notranje revizije ter funkcijo spremljanja skladnosti (compliance).

Naloge in glavne odgovornosti ključnih funkcij so naslednje:

Aktuarska funkcija

Nosilka funkcije: Katarina Perko

koordiniranje izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij,

zagotavljanje, da se za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij uporabljajo ustrezne

metode in modeli ter predpostavke,

ocenjevanje ustreznosti, zadostnosti in kakovosti podatkov, potrebnih za izračun

zavarovalno-tehničnih rezervacij,

primerjanje zneskov zavarovalno-tehničnih rezervacij z izkustvi,

obveščanje organov vodenja in nadzora zavarovalnice o zanesljivosti in ustreznosti

metod, modelov ter predpostavk, uporabljenih v izračunu zavarovalno-tehničnih

rezervacij, ter o ustreznosti izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij,

nadziranje izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij, ko se za izračun uporabljajo

približki,

preverjanje ustreznosti splošne politike prevzemanja zavarovalnih tveganj in ustreznost

višine zavarovalne premije za posamezne produkte s stališča, ali premija za posamezne

produkte zadošča za pokrivanje vseh obveznosti iz teh zavarovalnih pogodb,

preverjanje ustreznosti pozavarovanja oziroma prenosa tveganj na namensko družbo,



sodelovanje pri implementaciji in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri razvoju,

uporabi in spremljanju ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev in izvedbi lastne

ocene tveganj in solventnosti.

Funkcija upravljanja tveganj

Nosilec funkcije: Marko Klemenčič

implementacija, razvoj ustreznih metod in procesov, dokumentiranje in določanje metod

in procesov upravljanja tveganj (identifikacija, analiza, ovrednotenje, sposobnost

prevzemanja tveganj, limitni sistem, testi izjemnih situacij),

konceptualni razvoj sistema notranjih kontrol,

nadaljnji razvoj koncepta in izvajanje procesa lastne ocene tveganj in solventnosti,

razvijanje postopkov upravljanja tveganj v skladu z zakonskimi zahtevami in Direktivo

Solventnost 2,

poročanje upravi, nadzornemu svetu in regulatorju v skladu z ZZavar-1, podzakonskimi

predpisi, Delegirano uredbo in drugimi zavezujočimi akti.

Funkcija notranje revizije

Nosilka funkcije: Natalija Rus

preverjanje in ocenjevanje procesov upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in

upravljanja zavarovalnice,

preverjanje in ocenjevanje sistema notranjih kontrol, ki zagotavlja uspešno in učinkovito

poslovanje zavarovalnice ter varovanje sredstev pred izgubo,

preverjanje in ocenjevanje sistema notranjih kontrol, ki zagotavlja skladnost z zakoni in

drugimi ter notranjimi pravili zavarovalnice,

preverjanje in ocenjevanje sistema notranjih kontrol, ki zagotavlja zanesljivost,

pravočasnost, preglednost notranjega in zunanjega poročanja zavarovalnice,

priprava dolgoročnega in letnega načrta dela notranje revizije,

priprava poročil o opravljenih pregledih poslovanja s predlogi za izboljšanje poslovanja,

obveščanje uprave in nadzornega sveta o opravljenih pregledih ter ugotovitvah.



Funkcija spremljanja skladnosti (compliance)

Nosilka funkcije: mag. Andreja Štefančič

spremljanje in redno ocenjevanje primernosti in učinkovitosti rednih postopkov in

ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti na področju skladnosti

poslovanja zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami,

svetovanje in pomoč pri uskladitvi poslovanja zavarovalnice z obveznostmi, ki jih določajo

predpisi, in z drugimi zavezami,

ocenjevanje možnih vplivov sprememb v pravnem okolju na poslovanje zavarovalnice z

vidika skladnosti poslovanja zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami,

opredeljevanje in ocenjevanje tveganja glede skladnosti poslovanja zavarovalnice s

predpisi in drugimi zavezami,

seznanjanje uprave in nadzornega sveta zavarovalnice o skladnosti poslovanja

zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami in o oceni tveganja glede skladnosti

poslovanja zavarovalnice.

B.1.9 Politika prejemkov

V Merkur zavarovalnici politika prejemkov določa okvir za načrtovanje, izvajanje in spremljanje

sistemov in programov prejemkov, ki podpirajo dolgoročno strategijo in politiko obvladovanja

tveganj družbe. Politika prejemkov se uporablja na vseh organizacijskih ravneh in za vse

zaposlene. Prejemki so oblikovani tako, da poleg fiksnega dela zaposlenim omogočajo tudi

možnost pridobitve dodatnih finančnih in nefinančnih ugodnosti. Na delovnih mestih povezanih s

prodajo ali vnaprej opredeljenimi cilji pa tudi variabilni del prejemkov. Variabilni del prejemkov

vezanih na vnaprej postavljene cilje za vodstvena in izbrana strokovna delovna mesta podrobneje

ureja interni dokument ciljnega vodenja. Fiksni in variabilni del skupnih prejemkov sta ustrezno

uravnotežena, saj celotni paket prejemkov spodbuja dobro in učinkovito delo ter obvladovanje

tveganj oz. ne spodbuja prekomernega izpostavljanja neželenim tveganjem. V primeru, da bi

variabilni prejemki presegali 30 % vseh prejemkov na delovnih mestih izven direktne prodaje, se

vključijo posebni pogoji oziroma načini izplačila, da bi zagotovili trajnost rezultatov (npr.: odlog

plačila na nekaj let). Trenutno variabilni del prejemkov ne presega prej omenjene vrednosti.

Za nadzor uresničevanja politike prejemkov za zaposlene je odgovorna uprava zavarovalnice.

Odločitve, ki urejajo osebne prejemke uprave in odločitve o takšnih prejemkih sprejme nadzorni

svet. Odločitve, ki urejajo osebne prejemke nadzornega sveta in odločitve o takšnih prejemkih se

sprejmejo na skupščini družbe.



Zavarovalnica nima vzpostavljenih meril individualne in kolektivne uspešnosti, na katerih temelji

kakršna koli pravica do delniških opcij, delnic. Zavarovalnica tudi nima vzpostavljene dodatne

upokojitvene sheme niti sheme za zgodnjo upokojitev za člane uprave, člane nadzornega sveta

oz. nosilce ključnih funkcij.

V letu 2016 ni bilo nobenih transakcij z osebami, ki imajo vpliv na poslovanje zavarovalnice oz. na

nadzor nad poslovanjem zavarovalnice.

B.2 ZAHTEVE GLEDE SPOSOBNOSTI IN PRIMERNOSTI

V Merkur zavarovalnici se zahteve primernosti in sposobnosti (t.i. Fit & Proper) preverjajo za

funkcije vodenja in nadzora, ključne funkcije ter po potrebi za dodatne funkcije, ki jih določi

Merkur zavarovalnica.

Osebe morajo izpolnjevati naslednje pogoje glede sposobnosti in primernosti:

so ustrezno strokovno usposobljene in imajo lastnosti in izkušnje potrebne za nadzor /

vodenje / opravljanje nalog ključnih funkcij oz. dodatno določenih funkcij,

niso bile pravnomočno obsojene zaradi kaznivega dejanja,

nad njimi ni bil začet postopek osebnega stečaja,

so osebe dobrega ugleda in integritete.

Za izkazovanje sposobnosti in primernosti morajo kandidati predložiti življenjepis, uradni osebni

dokument, dokazila o uspešno zaključenem formalnem izobraževanju, dokazila o sposobnosti in

že opravljenih usposabljanjih, aktualno potrdilo pravosodnega ali upravnega organa, da zadevna

oseba ni bila obsojena zaradi kaznivih dejanj, izpis iz uradnih evidenc, da nad osebo ni bil začet

postopek osebnega stečaja, prijava stranskih dejavnosti, obvestilo o morebitnih dopolnilnih

dejavnostih ter izpolniti vprašalnik o preverjanju zahtev sposobnosti in primernosti.

Na podlagi predloženih dokumentov se izdela ocena sposobnosti in primernosti kandidata oz.

nosilca funkcije, ki je osnova za njegovo imenovanje ali razrešitev.

Zahteve glede sposobnosti in primernosti se ugotavljajo ob imenovanju na funkcijo ter obdobno

(na obdobje enega do pet let).



Zahteve glede sposobnosti in primernosti podrobneje določa smernica za zagotovitev zahtev

primernosti in sposobnosti.

Dokumentacija v zvezi z izvedenimi postopki glede sposobnosti in primernosti se, ločeno po

posameznih zaposlenih, hrani v kadrovskem oddelku zavarovalnice.

B.3 SISTEM UPRAVLJANJA TVEGANJ, VKLJUČNO Z LASTNO OCENO TVEGANJA IN

SOLVENTNOSTI

B.3.1 Sistem upravljanja tveganj

Uprava zavarovalnice ima za cilj implementacijo ustreznega sistema upravljanja tveganj z

namenom učinkovitega upravljanja in kontrole tveganj v družbi. Določiti mora izhodišča za

upravljanje vseh relevantnih tveganj in jih dokumentirati v Strategiji upravljanja tveganj, ki jo

morajo upoštevati vsi oddelki, službe oz. strokovni sodelavci zavarovalnice. S tem določi

pripravljenost za prevzemanje tveganj zavarovalnice in posledično poda limite tveganj na ravni

družbe, ki so podlaga za izpeljavo posameznih operativnih limitov, s čimer se omogoči

operativno upravljanje tveganj v zavarovalnici.

Uprava posamezne naloge v povezavi z upravljanjem tveganj deloma delegira posameznim

enotam znotraj zavarovalnice. Oddelek upravljanja tveganj nadzoruje relevantna tveganja na

ravni zavarovalnice in si v skladu s tem prizadeva za izgradnjo primernega sistema upravljanja

tveganj. Upravo podpira pri njeni odgovornosti glede spremljanja tveganj tako s predlogi glede

Strategije upravljanja tveganj in sistema limitov, kot tudi primernim poročanjem o tveganjih na

ravni zavarovalnice, da se zagotovi doseganje poslovnih ciljev v okviru sposobnosti prevzemanja

tveganj.

Oddelek upravljanja tveganj prevzame oz. uskladi vse dejavnosti upravljanja tveganj. Opredeli

metodološke in procesne predpostavke znotraj sistema upravljanja tveganj zavarovalnice,

nadzoruje limite in obdeluje alternativne rešitve v primeru prekoračitve limitov.

Vsi ukrepi za nadzor in spremljanje tveganj se v zavarovalnici izvajajo v dinamičnem procesu

upravljanja tveganj. Posamezni podprocesi v tem celotnem procesu upravljanja tveganj se

stalno ponavljajo. Ni jih mogoče obravnavati kot strogo zaporedne, temveč sestavljajo cikel

aktivnosti. Slika 3 prikazuje celoten proces upravljanja tveganj ter posamezne podfaze oz.

podprocese.



Slika 3: Proces upravljanja tveganj in njegove posamezne faze

Identifikacija/analiza tveganj

Korak identifikacije tveganj je posebnega pomena v procesu upravljanja tveganj, saj je mogoče

spremljati samo identificirana tveganja. Zavarovalnica identifikacijo tveganj izvaja prek analize

tveganj. Analiza tveganj je konsistentna metoda za identifikacijo vseh bistvenih tveganj, ki jim je

zavarovalnica izpostavljena, in v okviru sistema notranjih kontrol (tudi: interni kontrolni sistem ali

IKS) predstavlja izhodišče za povezavo tveganj s kontrolami in procesi, v katerih se pojavljajo.

Analiza tveganj se v Merkur zavarovalnici izvede najmanj enkrat letno. Po potrebi, npr. pri znatnih

spremembah profila tveganja, se lahko med letom izvedejo tudi delne analize ali celotna analiza,

ne glede na prej omenjen časovni razpored. Vrednotenja tveganj se izvajajo s pomočjo orodja za

upravljanje s poslovnimi procesi, ki omogoča večplasten pregled nad tveganji, kontrolami in

procesi.

Ovrednotenje tveganj, agregacija in spremljanje tveganj

Osrednja komponenta procesa upravljanja tveganj je ovrednotenje tveganj. Ta je pomembna

zato, ker brez ovrednotenja in združevanja tveganj ni mogoče predvideti sposobnosti



prevzemanja tveganj niti oceniti uspešnosti posamezne organizacijske enote zavarovalnice v

povezavi s tveganji.

Ocena sposobnosti prevzemanja tveganj se izvede v okviru procesa lastne ocene tveganj in

solventnosti. Na osnovi rezultatov izračunov sposobnosti prevzemanja tveganj se izpelje Sistem

limitov. Ta je pri upravljanju in omejevanju tveganj bistvenega pomena. Določijo se zneski (limiti),

ki jih je zavarovalnica pripravljena dejansko zagotoviti za kritje posameznih vrst prevzetih tveganj.

Poročanje in nadzor nad tveganji

Upravljanje tveganj je lahko učinkovito le, če se izvaja tudi nadzor nad tveganji, znotraj katerega

se prepozna potreba po ukrepanju in se poroča o tveganju. Naloga upravljanja posameznega

tveganja je aktivno vplivanje na tveganja, ki so bila prepoznana in ovrednotena v prejšnjih

procesnih korakih, da se uskladijo s cilji Strategije upravljanja tveganj.

Vključitev sistema upravljanja tveganj in funkcije upravljanja tveganj v organizacijsko strukturo

Funkcija upravljanja tveganj se v Merkur zavarovalnici izvaja prek področja Upravljanje tveganj, ki

je podrejeno neposredno upravi. Vodja področja je tudi nosilec funkcije upravljanja tveganj.

Strokovno delo na področju sistema upravljanja tveganj se izvaja po dogovoru s članom uprave,

odgovornim za funkcijo upravljanja tveganj (CRO). Vodja Upravljanja tveganj oziroma nosilec

funkcije upravljanja tveganj ima neposreden dostop do uprave, s čimer je zagotovljena

pretočnost informacij, možnost podajanja mnenj in vzpostavljena neposredna poročevalska

linija.

Aktivnosti razvoja, vzpostavitve in izvajanja sistema upravljanja tveganj na ravni zavarovalnice so

koordinirane s strani področja Upravljanje tveganj.

Z vključitvijo v organizacijsko strukturo je zagotovljeno, da področje Upravljanje tveganj aktivno

ne sodeluje pri prevzemanju tveganj.

B.3.2 Lastna ocena tveganj in solvetnosti

Merkur zavarovalnica razume proces lastne ocene tveganj in solventnosti kot redni krogotok

aktivnosti na ravni celotne zavarovalnice. Proces sestoji iz več med seboj prepletenih poslovnih

(pod)procesov oz. aktivnosti in nalog znotraj leta, ki so povezane z upravljanjem tveganj,

upravljanjem s kapitalom in poslovnim planiranjem/poslovno strategijo.



Cilj procesa lastne ocene tveganj in solventnosti je integracija v strateško vodenje podjetja. S tem

se namreč vzpostavlja zavest, da strateške odločitve v sebi skrivajo določena tveganja. Ta

tveganja pa je treba v okviru ocenjevanja sposobnosti prevzemanja tveganj zavarovalnice

podpreti z lastnimi sredstvi. Cilj integracije v operativno vodenje podjetja je upravljati sprejeta

tveganja in kadarkoli zagotoviti ustrezno preskrbljenost zavarovalnice z lastnimi sredstvi.

Ob izvedbi procesa lastne ocene tveganj in solventnosti zavarovalnica izdela poročilo o rezultatih

in zaključkih, ki upravi služijo kot podlaga za strateško odločanje. Poleg tega poročilo vsebuje tudi

podrobni seznam domnev, izračunov in rezultatov ter interpretacijo rezultatov, ki se izpeljejo na

tej osnovi. Uprava je aktivno vključena v vse faze procesa lastne ocene tveganj in solventnosti,

sprejme poročilo o ugotovitvah procesa in je odgovorna za upoštevanje osrednjih rezultatov

poročila pri svojem strateškem odločanju.

Uprava zavarovalnice se je v smernici, ki obravnava področje lastne ocene tveganj in solventnosti

zavezala, da se vsi delni procesi lastne ocene tveganj in solventnosti v zavarovalnici izvedejo vsaj

enkrat letno. Pri bistvenih spremembah poslovne strukture ali strukture tveganj pa je treba izvesti

ad hoc proces lastne ocene tveganj in solventnosti. Ta ad hoc izvedba lahko pomeni tako izvedbo

celotnega rednega krogotoka kot tudi delno izvedbo posameznih procesov.

Zavarovalnica je v okviru izračunov sposobnosti prevzemanja tveganj, ki predstavlja del procesa

lastne ocene tveganj in solventnosti, primerjala lastna sredstva, ki so na voljo za kritje izgub z

obstoječimi (dejanskimi, zavarovalnici lastnimi) pozicijami tveganj. S tem je zavarovalnica ob

upoštevanju profila tveganj preverila v kolikšni meri je sposobna nositi prihodnje nepričakovane

izgube oz. katera ter koliko tveganj se lahko sprejme za doseganje poslovnih ciljev v prihodnje.

Pri ocenjevanju sposobnosti prevzemanja tveganj se ugotavljajo maksimalna razpoložljiva lastna

sredstva, ki lahko absorbirajo izgubo. Ta predstavljajo osnovo za izpeljavo limitnega sistema

zavarovalnice. Limitni sistem je osnova za operativno omejevanje tveganj in s tem uravnavanje

tveganj zavarovalnice. Opredelijo se maksimalni zneski (limiti), ki jih uprava dejansko daje na voljo

za pokrivanje sprejetih tveganj. Glede na to, da limitni sistem upošteva strateške usmeritve iz

poslovne strategije in strategije upravljanja tveganj, s tem pa tudi interne določbe glede

upravljanja kapitala, se ob rednem osveževanju limitnega sistema zagotavlja usklajenost profila

tveganj in upravljanja kapitala zavarovalnice.

V okviru procesa lastne ocene tveganj in solventnosti je zavarovalnica izvedla tudi projekcije

zahtevanega solventnostnega kapitala in zahtevanega minimalnega kapitala ter projicirala tudi

bodoča lastna sredstva. V okviru procesa lastne ocene tveganj in solventnosti v letu 2016 je



zavarovalnica ugotovila ustrezno preskrbljenost s kapitalom oz. pokritost kapitalskih zahtev z

lastnimi sredstvi tudi v celotnem planskem obdobju.

B.4 SISTEM NOTRANJEGA NADZORA

Sistem notranjega nadzora (v nadaljevanju: sistem notranjih kontrol) zavarovalnice zagotavlja:

ukrepe za upoštevanje (internih in eksternih) pravil in regulatornih predpisov (skladnost),

identifikacijo in oceno procesov in s tem povezanih bistvenih (operativnih) tveganj in

kontrol,

razpoložljivost in zanesljivost finančnih in nefinančnih informacij,

(še posebej) ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti računovodskih postopkov in

finančnega poročanja,

ukrepe za izboljšanje operativnih potekov (učinkovitost),

v splošnem torej učinkovitost in uspešnost poslovanja.

Sistem notranjih kontrol se v zavarovalnici zagotavlja preko:

evidentiranja, analiz in stalnega izboljševanja poslovnih procesov zavarovalnice,

identifikacije in ocenjevanja tveganj v povezavi s posameznimi poslovnimi procesi,

identifikacije in ocenjevanja kontrol, vzpostavljenih za upravljanje s posameznimi tveganji,

vzpostavljanjem dokumentacije o izvajanju kontrol in spremljanje učinkovitosti kontrol,

stalnega izboljševanja sistema javljanja in poročanja,

redne aktualizacije dokumentacije, postopkov in metod, uporabljenih v okviru sistema

notranjih kontrol.

Preko sistema notranjih kontrol se v zavarovalnici zagotavlja, da se tveganja omejuje, da so

procesi izvedeni z boljo izkoriščenostjo virov in da ne prihaja do izgub v kakovosti na vmesnikih

procesov. Preko prikazov bistvenih procesov in v njih vključenih kontrol zavarovalnica identificira

slabosti in neučinkovitosti procesov, s čimer je omogočeno pristopati k izboljšavam na

posameznih področjih.

Zavarovalnica je v skladu z zahtevami 159. člena ZZavar-1 implementirala tudi kontrolne

aktivnosti v povezavi z vrednotenjem sredstev in obveznosti po pravilih Solventnost II.

V skladu z zahtevami regulative je zavarovalnica vzpostavila učinkovit sistem notranjih kontrol, ki

vključuje upravne in računovodske postopke, okvir notranjega nadzora, ustrezno opredelitev

poročanja na vseh ravneh in funkcijo spremljanja skladnosti.



Vzpostavljene kontrole so predmet pregleda notranje revizije. Pregledi se izvajajo v skladu z

načrtom revizijskih pregledov.

B.4.1 Izvajanje funkcije spremljanja skladnosti

Funkcija spremljanja skladnosti je bila v zavarovalnici implementirana z imenovanjem

pooblaščenca za spremljanje skladnosti. V okviru funkcije spremljanja skladnosti ima

zavarovalnica tudi strokovnjake za skladnost na področju preprečevanja pranja denarja, varstva

podatkov, informacijske varnosti in izločenih poslov, ki poročajo pooblaščencu za spremljanje

skladnosti.

V Smernici o spremljanju skladnosti so določeni cilji, naloge in pristojnosti pooblaščenca za

spremljanje skladnosti ter zahteve za poročanje. Pravila o ravnanju so prav tako del te smernice.

Glavne naloge funkcije spremljanja skladnosti so tekoče spremljanje pravnega okolja na področju

pravnih in nadzorstvenih novosti, ocena učinka teh novosti in takojšnje obveščanje ustreznih

oddelkov, svetovanje upravi in vodjem oddelkov, usposabljanje zaposlenih in izvedba analize

tveganj z vidika skladnosti skupaj s funkcijo upravljanja tveganj. V letni analizi tveganj se preučijo

že ugotovljena tveganja kot tudi na novo ugotovljena tveganja z vidika skladnosti. Pooblaščenec

za spremljanje skladnosti oceno tveganj, ki jo poda nosilec tveganja (t.i. risk owner), pojasni,

natančno preuči in po potrebi uskladi s funkcijo upravljanja tveganj in nosilcem tveganj. Poleg tega

se vodi seznam poizvedb skladnosti in incidentov, v katerem so kronološko navedene vse

okoliščine, ki so bile sporočene pooblaščencu za spremljanje skladnosti ali jih je ta pri opravljanju

svoje funkcije odkril sam. Izsledki letne analize tveganj, ugotovljeni ali prikazani incidenti ter

tekom leta izvedeni ukrepi se povzamejo v letnem poročilu skladnosti, ki se posreduje upravi.

Poročilo vsebuje tudi načrt spremljanja skladnosti, ki navaja aktivnosti funkcije v prihodnjem letu.

Poleg tega so bili procesi spremljanja skladnosti opisani, dokumentirani in prikazani v sistemu za

upravljanje s procesi. V okviru področja za upravljanje s procesi ima funkcija spremljanja

skladnosti vpogled v vse procese in tveganja ter lahko v primeru sprememb procesov in tveganj

takoj oceni učinek na tveganja skladnosti in po potrebi predlaga spremembe.



B.5 FUNKCIJA NOTRANJE REVIZIJE

Zavarovalnica ima ustanovljeno lastno funkcijo notranje revizije. Osnova za načrtovanje in

izvajanje notranjega revidiranja poslovanja v zavarovalnici je revizijska ocena tveganja, ki vključuje

tako poslovne funkcije kot organizacijske enote zavarovalnice. Ocena tveganja se izvede letno z

namenom, da se opredeli prioritetni seznam notranje revizijskih pregledov v revizijskem ciklu.

Notranja revizija o opravljenih posameznih poslih poroča upravi zavarovalnice. Letna in polletna

poročila notranje revizije se posredujejo upravi, revizijski komisiji in nadzornemu svetu

zavarovalnice.

Notranja revizija v zavarovalnici izvaja neodvisno in nepristransko dejavnost dajanja zagotovil in

svetovanja, ki je zasnovana z namenom dodajanja vrednosti in izboljševanja delovanja

zavarovalnice. Zavarovalnici pomaga uresničevati njene cilje s sistematičnim in metodičnim

ocenjevanjem uspešnosti upravljanja zavarovalnice, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov

ter dajanjem priporočil za njihovo izboljšanje.

Notranji revizor ohranja svojo neodvisnost in nepristranskost glede na dejavnosti, ki jih

pregleduje tako, da se izogiba vsakemu navzkrižju interesov. Zaradi zagotavljanja neodvisnosti

nepristranskosti notranji revizor ne opravlja nobenih operativnih nalog na področjih, ki jih revidira,

prav tako pa za ta področja nima nobene odgovornosti ali pooblastil. Notranja revizija prav tako

nima pravic in pooblastil za neposredno izvajanje ukrepov na osnovi opravljene revizije. Če sta

neodvisnost ali nepristranskost notranje revizije oslabljeni, morajo biti podrobnosti oslabitve

razkrite upravi, revizijski komisiji in nadzornemu svetu zavarovalnice.

B.6 AKTUARSKA FUNKCIJA

Zavarovalnica ima ustanovljeno lastno aktuarsko funkcijo. Izvaja jo aktuarski oddelek, nosilec

aktuarske funkcije je vodja aktuarskega oddelka in poroča neposredno upravi zavarovalnice.

Aktuarska funkcija deluje v skladu z Direktivo Solventnost II, ZZavar-1 ter interno smernico.

Vključena je v štiri področja:

Zavarovalno-tehnične rezervacije,

Pozavarovalni pogoji,

Politika prevzemanja tveganja,

Sodelovanje pri implementaciji in izvajanju sistema upravljanja tveganj.



Vključenost je različna glede na področja, lahko gre za podajanje mnenja oziroma za poglobljeno

udeležbo na posameznem področju.

Nosilec aktuarske funkcije enkrat letno pripravi poročilo, ki pokriva zgoraj našteta področja in ga

posreduje organom vodenja ter nadzora. Poročilo vsebuje pregled zanesljivosti in ustreznosti

uporabljenih metod, modelov in predpostavk za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij ter

ugotovitve in mnenja glede politike prevzemanja tveganj in ustreznosti pozavarovanja.

Poleg tega je vodja aktuarskega oddelka, ki je tudi nosilec aktuarske funkcije, član odbora za

upravljanje sredstev in obveznosti (ALM) in tesno sodeluje s funkcijo upravljanja tveganj na vseh

področjih, ki zadevajo obravnavo obveznosti zavarovalnice.

B.7 ZUNANJE IZVAJANJE

Zavarovalnica je sprejela politiko zunanjega izvajanja v smernici o zunanjem izvajanju

(outsourcingu), v kateri je opredelila standarde in načela na področju zunanjega izvajanja oz.

outsourcinga del oziroma storitev ter okvir procesa zunanjega izvajanja v zavarovalnici.

Z omenjeno smernico se zagotavlja, da zavarovalnica svoja dela in storitve v primeru zunanjega

izvajanja del ali storitev lahko izvaja v ustreznem obsegu in kakovosti. Cilj vsebine smernice je, da

se prepreči prekomerno povečanje operativnega tveganja zavarovalnice pri obsegu zunanjega

izvajanja storitev.

Za zunanje izvajanje se šteje zlasti prenos opravljanja naslednjih poslov:

zastopanje pri sklepanju zavarovalnih pogodb,

upravljanje z naložbenim premoženjem zavarovalnice,

obdelava škodnih ali zavarovalnih primerov,

vodenje računovodstva,

vzdrževanje in vodenje zbirk osebnih podatkov iz drugega odstavka 268. člena ZZavar-1,

zajem, obdelava ali shranjevanje podatkov,

opravljanje ključnih funkcij.

Zavarovalnica je decembra 2015 s strani Agencije za zavarovalni nadzor prejela odločbo, s katero

je ta dovolila prenos izločenega posla upravljanja določenih portfeljev finančnih naložb na



ponudnika storitev Metis Invest GmbH, Graz, Avstrija. Na osnovi prejete odločbe je bila sklenjena

Pogodba o oddajanju storitev upravljanja finančnih naložb v zunanje upravljanje, s pričetkom

opravljanja storitev v letu 2016.

B.8 DRUGE INFORMACIJE

V zvezi s sistemom upravljanja zavarovalnice ni drugih pomembnih informacij, ki bi vplivale na




C. PROFIL TVEGANJA

Glavni cilj upravljanja tveganj Merkur zavarovalnice je ohranjanje finančne moči zavarovalnice in

podpora vodstvu pri upravljanju družbe.

Cilj upravljanja tveganj torej ni odstraniti vsa tveganja, ki jim je zavarovalnica izpostavljena,

temveč pridobitev celostnega pregleda nad tveganji in vključitev upravljanje tveganj v čim večji

meri v vse dele organizacije.

Zavarovalnica svoje poglede in stališča glede posameznih vrst tveganj opredeljuje in dokumentira

v Strategiji upravljanja tveganj in drugih dokumentih v povezavi z upravljanjem tveganj. V

nadaljevanju so opisane glavne značilnosti, metode in pristopi, uporabljeni pri posameznih

kategorijah tveganj.

Kvantitativna ocena posameznih tveganj je razvidna iz sestave oziroma doprinosa posameznih

modulov standardne formule, kot je prikazano v naslednji tabeli.



Tabela 4: Struktura kapitalskih zahtev zavarovalnice

v TEUR

Bruto zahtevani

solventnostni

kapital

Neto zahtevani

solventnostni

kapital

Tržno tveganje 26.374 19.883

Obrestno tveganje 9.550 0

Tveganje lastniških vrednostnih papirjev 6.047 6.047

Tveganje spremembe cen nepremičnin 1.663 1.663

Tveganje razpona 13.273 13.273

Koncentracije tržnega tveganja 0 0

Valutno tveganje 1.815 1.815

Razpršenost v modulu tržnega tveganja -5.973 -2.913

Tveganje neplačila nasprotne stranke 3.015 3.015

Izpostavljenost tipa 1 2.932 2.932

Izpostavljenost tipa 2 110 110

Razpršenost v modulu tveganja neplačila nasprotne stranke -27 -27

Tveganje iz pogodb življenjskega zavarovanja 9.216 1.539

Tveganje umrljivosti 367 0

Tveganje dolgoživosti 0 0

Tveganje invalidnosti in obolevnosti 732 0

Tveganje predčasne prekinitve 1.539 1.539

Tveganja stroškov življenskega zavarovanja 7.634 0

Tveganja revizije 0 0

Tveganje katastrofe življenskega zavarovanje 801 0

Razpršenost v modulu tveganja iz pogodb življenskega

zavarovanja-1.856

0

Tveganje zdravstvenega zavarovanja 5.564 5.564

Tveganje SLT zdravstvenih zavarovanj 663 663

Tveganje NSLT zdravstvenih zavarovanj 4.943 4.943

Tveganje katastrofe zdravstvenih zavarovanj 784 784

Razpršenost v modulu tveganja zdravstvenega zavarovanja -826 -826

Tveganje iz pogodb neživljenjskega zavarovanja 528 528

Tveganje premije in rezervacije neživljenskega zavarovanja 425 425

Tveganje predčasne prekinitve neživljenskih zavarovanj 0 0

Tveganje katastrofe neživljenskih zavarovanj 225 225

Razpršenost v modulu tveganja iz pogodb neživljenjskega

zavarovanja-122 -122

Razpršenost -11.350 -6.855

Tveganje neopredmetenih sredstev 0 0

Osnovni zahtevani solventnostni kapital 33.346 23.674



Zavarovalnica solventnost v celoti izračunava po standardni formuli.

C.1 ZAVAROVALNO TVEGANJE

Zavarovalno tveganje izhaja iz zavarovalnih pogodb. Pri vsaki zavarovalni pogodbi obstaja

tveganje, da bo prišlo do zavarovalnega dogodka, ki je negotov tako po času kot po višini škode in

tako po naravi naključen in posledično nepredvidljiv. Zavarovalno tveganje je po definiciji iz 145.

člena Zzavar-1 tveganje nastanka izgub ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih

obveznosti zaradi neustreznih premij oziroma neustreznih predpostavk, upoštevanih v izračunu

zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Tveganje neustrezne višine premije predstavlja možnost, da bodo nastale škode in stroški večji

od pobrane premije, kar implicira na neustrezno načrtovan zavarovalni produkt ali neustrezno

oceno rizika ob sprejemu v zavarovanje. Tveganje neustreznih predpostavk, upoštevanih v

izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij predstavlja možnost oblikovanja neustrezne višine

zavarovalno-tehničnih rezervacij za pokrivanje obveznosti.

Zavarovalno tveganje vsebuje pri življenjskih zavarovanjih in zdravstvenih zavarovanjih po načelu

življenjskega komponente tveganja umrljivosti, invalidnosti in obolevnosti, predčasne prekinitve

in stroškov. Pri premoženjskih zavarovanjih in zdravstvenih zavarovanjih po načelu neživljenjskih

zavarovalno tveganje vsebuje komponento tveganja premije in rezervacije. Pri obeh skupinah

vsebuje tudi komponento tveganja katastrof.

Prispevek k bruto zahtevanemu solventnostnemu kapitalu iz naslova zavarovalnega tveganja je

pri življenjskih zavarovanjih največji pri tveganju stroškov. Pri tveganju umrljivosti in invalidnosti

oziroma obolevnosti je prispevek manjši, ker glavnino portfelja predstavljajo zavarovanja z

v TEUR

Vrednost

Osnov ni zahtev ani sol v entnostni kapital 33.346

Operativno tveganje 1.852

Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij -9.672

Absorpcijske kapacitete odloženih davkov -2.166

Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive

2003/41/ES

Zahtev ani sol v entnostni kapital br ez kapital skega pr ibitka 23.361

Že določen kapitalski pribitek 0

Zahtev ani sol v entnostni kapital 23.361



zagotovljeno varčevalno stopnjo, ki krijejo tudi nastanek hudih bolezni. Pri teh zavarovanjih

glavnino najboljše ocene predstavlja varčevalni del pogodbe. Pri tveganju predčasne prekinitve

se upošteva prispevek pri tveganju trajnega zmanjšanja stopenj predčasnih prekinitev.

Zavarovalnica pri izračunih neto zahtevanega solventnostnega kapitala upošteva učinek

scenarijev na prihodnja diskrecijska upravičenja, vključena v zavarovalno-tehnične rezervacije. To

izvede s pomočjo prihodnjih ukrepov upravljanja. Učinek upošteva pri vseh scenarijih iz naslova

zavarovalnega tveganja.

Pri zdravstvenih in premoženjskih zavarovanjih je prispevek k zahtevanemu solventnostnemu

kapitalu iz naslova zavarovalnega tveganja največji pri tveganju premije in rezervacij. Največji

delež je pri vrsti poslovanja zavarovanje izpada dohodka, ki predstavlja tudi največji delež v

portfelju premoženjskih zavarovanj.

Prispevek zaradi tveganja katastrof je glede na druge prispevke manjši pri vseh vrstah zavarovanj,

saj bi zavarovalnica v primeru katastrof del zavarovalnega tveganja prenesla na pozavarovatelja.

Zavarovalnica upravlja zavarovalno tveganje s kombinacijo nadzora nad tveganji, financiranja

tveganj in notranjega zniževanja tveganj. Tako se uporabljajo omejitve pri sprejemanju novih

zavarovanj in obnovah obstoječih zavarovanj, določena je metodologija pri sprejemanju

zavarovanj, ki lahko presegajo limite, previdno se določajo premije pri novih produktih, poudarjen

je strokovni razvoj novih produktov in aktivno se upravlja pozavarovanje.

Pri sprejemanju tveganj v zavarovanje se upošteva določila, ki so določena s sklenjenimi

pozavarovalnimi pogodbami, tehnično dokumentacijo za vsak posamezni produkt, splošnimi

pogoji in internimi navodili za sprejem v zavarovanje.

Pri življenjskih in zdravstvenih zavarovanjih se tveganje oceni na podlagi osebnih podatkov

zavarovanca, ki jih zavarovalnica pridobi s ponudbo. Zavarovalnica zahteva glede na višino

prevzetega tveganja (zavarovalna vsota za primer smrti oz. nastanka hude bolezni) in pristopno

starost zavarovanca ob sklenitvi še dodatna dokazila o zdravstvenem stanju potencialnega

zavarovanca. Glede na zdravstveno stanje poda dodatno svoje mnenje o obravnavanem tveganju

še za to usposobljen zdravnik cenzor.

V zavarovalnici se spremlja kumulacijo nevarnosti pri življenjskih in zdravstvenih zavarovanjih po

zavarovanih osebah s pomočjo informacijskega sistema za vodenje zavarovanega portfelja. Ob

sprejemu posameznega potencialnega zavarovanca v zavarovanje se ugotovi, kakšno tveganje

predstavlja za zavarovalnico na osnovi že sklenjenih zavarovanj in interno ali s strani

pozavarovatelja postavljenih limitov, ki so določeni ločeno za posamezno tveganje. Hkrati za to



usposobljen ocenjevalec rizika oceni, ali predstavlja posameznik za zavarovalnico večje tveganje

od standardnega (zaradi zdravstvenega stanja, poklica, športov, s katerimi se ukvarja).

Pri določanju največje verjetne škode ob sprejemu premoženjskih tveganj v zavarovanje se

dosledno upoštevajo določila pozavarovalne pogodbe o minimalnem PML-u (»probable

maximum loss«). Tveganje se oceni na podlagi podatkov o zavarovanem premoženju, ki jih

zavarovalnica pridobi s ponudbo.

Za obvladovanje in spremljanje zavarovalnega tveganja se pri življenjskih zavarovanjih enkrat

letno izvajajo analize smrtnosti in obolevnosti, odpovedi, kapitalizacij, analiza primernosti

vkalkuliranih stroškov ter test ustreznosti oblikovanih obveznosti. Pri neživljenjskih zavarovanjih

se enkrat letno izvaja analiza ustreznosti oblikovanih škodnih rezervacij. Poleg tega se na vsak

bilančni dan izvede test ustreznosti oblikovanih obveznosti.

Pomemben vidik zavarovalnega tveganja je izpostavljenost tveganju katastrof. To je lahko

posamezen dogodek ali skupina dogodkov, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na obveznosti

zavarovalnice. Takšno tveganje lahko izvira iz posamezne zavarovalne pogodbe ali iz skupine

zavarovalnih pogodb.

Tveganje katastrof v splošnem povzročijo malo verjetni dogodki, ki pa imajo velik vpliv na

obveznosti zavarovalnice (»low frequency, high-severity«). Za Merkur zavarovalnico so to

naravne katastrofe, katastrofe zaradi človeškega ravnanja, množične nezgode, koncentracija

nezgod in tveganje pandemije.

Za obvladovanje tveganja katastrof se kvartalno spremlja stanje akumulacije zavarovalnih vsot

sprejetih rizikov potresnih zavarovanj po potresnih conah, hkrati pa se v zavarovalnici pripravljajo

statistike izplačanih in rezerviranih škod, razdeljenih na male in velike škode, kjer se za kriterij za

malo oz. veliko škodo privzame maksimalni lastni delež zavarovalnice.

Glede na to, da je sprejeto zavarovalno tveganje zavarovalnice locirano v Sloveniji, Merkur

zavarovalnica ocenjuje, da dodatnega tveganja zaradi drugih dogodkov (sprememba zakonodaje,

...) na segment zavarovanega portfelja ni pričakovati.

Ena izmed oblik zmanjševanja tveganj je uporaba pozavarovanja. V skladu z ZZavar-1 je

zavarovalnica za leto 2016 pripravila Program načrtovanega pozavarovanja.

Na področju življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj ima zavarovalnica sklenjeni

pozavarovalni pogodbi s pozavarovalnico General Reinsurance in z zavarovalnico Merkur

Versicherung. Za tveganja, ki presegajo dogovorjene limite s pozavarovatelji ima zavarovalnica s



Pozavarovalnico Sava podpisan nezavezujoč dogovor o fakultativnem pozavarovanju življenjskih

zavarovanj, ki vključujejo tveganje smrti.

Na področju premoženjskih zavarovanj ima Merkur zavarovalnica sklenjeno pozavarovalno

pogodbo z zavarovalnico Merkur Versicherung, ki za zavarovanja naravnih nesreč vsebuje tudi

škodno presežkovno pozavarovanje za primer velike škode oziroma katastrofe.

Maksimalni lastni deleži so določeni izkustveno, na osnovi škodnega dogajanja v preteklih letih.

Enkrat letno zavarovalnica izvede analizo ustreznosti maksimalnih lastnih deležev. Pri analizi se

uporabi literatura pozavarovalnice Swiss Re oziroma njihovi referenčni kazalniki.

Analiza je za leto 2016 pokazala ustreznost lastnih deležev.

Ocena ustreznosti pozavarovanja se letno ugotavlja na osnovi analize pozavarovanja, ki se

izvede v sredini leta in bilančnega pozavarovalnega izida.

C.2 TRŽNO TVEGANJE

Po definiciji 146. člena ZZavar-1 je tržno tveganje tveganje nastanka izgube ali neugodne

spremembe v finančnem položaju zavarovalnice, ki nastane zaradi nihanj v višini in

spremenljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov.

Tržne vrednosti sredstev in finančnih instrumentov v portfelju zavarovalnice so občutljive na

spremembe obrestnih mer, cen lastniških vrednostnih papirjev, cen nepremičnin, kreditnih

pribitkov oz. tveganja razpona, valutnih razmerij in koncentracije finančnih instrumentov. Med

naštetimi tveganji so tržne vrednosti obveznosti občutljive le na spremembe obrestnih mer.

Tržna tveganja se v prvi fazi omejuje preko vnaprej postavljenih pravil o možnostih nalaganja

sredstev in vzpostavljenih postopkov ob razvoju produktov zavarovalnice.

Ocenjevanje tveganj v naslednji fazi se izvaja preko ustreznega prepoznavanja karakteristik

sredstev in obveznosti, razporejanja v določene razrede in izračunavanja sprememb vrednosti v

primeru posameznih šokov. Kapitalske zahteve za različne module tržnih tveganj zavarovalnica

izračunava z uporabo standardne formule Solventnosti II.

Iz strukture zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice je razvidno, da največje tržno

tveganje predstavlja tveganje spremembe kreditnih pribitkov oz. tveganje razpona. Materialno je

tudi tveganje spremembe obrestnih mer, na katerega so občutljiva tako sredstva kot tudi



obveznosti. Tveganje se lahko ustrezno zmanjša ob uporabi prihodnjih ukrepov upravljanja na

strani obveznosti. Za zavarovalnico je zaradi razlik v ročnosti sredstev in obveznosti relevanten

šok padca obrestnih mer, kot ga opredeljuje standardna formula.

Zavarovalnica v portfelju naložb nima direktnih izpostavljenosti do lastniških vrednostnih

papirjev, niti direktnih izpostavljenosti v tuji valuti. V modulu tveganj spremembe vrednosti

lastniških vrednostnih papirjev in modulu tveganj spremembe valutnih razmerij so bile tako

obravnavane le izpostavljenosti prek naložbenih podjemov.

Pri izračunu kapitalske zahteve za tveganje spremembe vrednosti nepremičnin je zavarovalnica

obravnavala vse naložbe v nepremičnine, vključno z naložbo v investicijski sklad, ki nalaga

sredstva v nepremičnine.

Ob upoštevanju pravil Solventnost II zavarovalnica pri naložbah ne presega meja, nad katerimi bi

moral biti določen del lastnih sredstev namenjen pokrivanju tveganj iz naslova koncentracije.

Za namene upravljanja tržnih tveganj zavarovalnica izvaja izračune sposobnosti prevzemanja

tveganj in na osnovi teh tudi prilagaja sistem limitov za sredstva oz. finančne naložbe. Kot je

opisano v podpoglavju B.3.2 zavarovalnica s tem zagotavlja, da so odločitve o novih naložbah

usklajene s profilom tveganj in zmožnostjo pokrivanja zahtevanega solventnostnega kapitala z

lastnimi sredstvi, s tem pa tudi s strateškimi cilji zavarovalnice.

Zavarovalnica je v Smernici Upravljanje premoženja postavila natančna in stroga interna pravila,

ki zagotavljajo, da se s sredstvi in instrumenti zavarovalnice upravlja po načelih preudarne osebe,

da je zagotovljena:

varnost, likvidnost in donosnost portfelja naložb,

razpoložljivost naložb,

ustreznost sredstev za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij glede na naravo in trajanje

zavarovalnih obveznosti.

Pri tem zavarovalnica vlaga le v sredstva, katerih tveganje se lahko opredeli, izmeri, spremlja,

upravlja, nadzira in o njem poroča.

Natančno so določene tudi omejite, ki preprečujejo koncentracijo tveganj do posameznih

izdajateljev. Limitni sistem, usklajenost sredstev z obveznostmi in druge tehnike, ki jih

zavarovalnica uporablja za zmanjševanje tveganj, so predmet osveževanja in izboljšav vsaj enkrat

letno. Specifično na področju upravljanja s tveganjem spremembe lastniških vrednostnih papirjev

zavarovalnica koristi strategijo ščitenja v delniškem skladu Sirius 20, ki preprečuje ekstremne

padce vrednosti sklada.



Na mesečni ravni zavarovalnica preverja skladnost portfelja z internimi limiti, izvajajo pa se tudi

izračuni izjemnih situacij in analiz občutljivosti. Zavarovalnica tako za namene spremljanja

tveganja:

spremembe obrestnih mer simulira različne premike obrestnih krivulj (manjše t.i. dolar

value (ena bazična točka) premike pa do večjih +/- 100 bazičnih točk) in sicer vzporedne,

pa tudi obrestne krivulje s spremenjenim naklonom, t.j. različnimi spremembami

obrestnih mer različnih ročnosti,

spremembe kreditnih pribitkov oz. tveganja razpona izračunava vplive manjših (ena

bazična točka) pa do večjih (100 bazičnih točk) zmanjšanj in povečanj kreditnih razmikov

na vrednost naložbenega portfelja zavarovalnice,

spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev simulira padce vrednosti delniških naložb

v različnih scenarijih ob upoštevanju šokov med 15 in 45% glede na različne vrste naložb,

razpoložljivost podatkov in vključenosti različnih zaščit v naložbenih skladih,

koncentracije finančnih naložb oz. izpada zaradi nezmožnosti poplačila obveznosti

izdajatelja izračunava višino izgube, ki bi jo v okviru portfelja direktnih naložb nad

določenim zneskom utrpela zaradi delnega neplačila izdajatelja.

Dodatno k rednim mesečnim aktivnostim je zavarovalnica tudi v okviru procesa Lastne ocene

tveganj in solventnosti izračunala stresni test sposobnosti prevzemanj tveganj in druge

kompleksnejše analize, kot je na primer tudi občutljivost portfelja (na obrestne mere in kreditne

pribitke) glede na razrede ročnosti naložb.

Rezultati izračunov izjemnih situacij in analiz občutljivosti so pokazali, da je zavarovalnica najbolj

občutljiva na spremembe obrestnih mer, vendar ne do te mere, da bi bila ogrožena njena

solventnost v primeru posameznega, realno pričakovanega, šoka.

C.3 KREDITNO TVEGANJE

Po definiciji 147. člena ZZavar-1 je kreditno tveganje tveganje izgube ali neugodne spremembe v

finančnem položaju zavarovalnice zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev vrednostnih

papirjev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, ki so jim izpostavljene zavarovalnice v obliki

tveganja neplačila nasprotne stranke, tveganja spremembe kreditnega pribitka in tveganja

koncentracije tržnega tveganja.

Ocenjevanje tveganj se izvaja preko ustreznega prepoznavanja karakteristik sredstev in

obveznosti, razporejanja v določene razrede in izračunavanja sprememb v vrednosti v primeru



posameznih šokov. Kapitalske zahteve za različne module, ki obravnavajo kreditno tveganje,

zavarovalnica izračunava z uporabo standardne formule Solventnosti II.

V portfelju zavarovalnica nima obveznosti, ki bi bile občutljive na kreditni položaj izdajateljev

vrednostnih papirjev ali na koncentracijo tržnih tveganj, so pa obveznosti zavarovalnice občutljive

na tveganje neplačila nasprotne stranke, t.j. pozavarovatelja.

Med sredstvi zavarovalnice so na nihanja v kreditnem položaju izdajateljev vrednostnih papirjev

občutljive naložbe v dolžniške vrednostne papirje (tako direktne kot tudi preko investicijskih

skladov) ter depozite, razen če so ti odpoklicni ali zaradi zelo kratke ročnosti obravnavani kot

denarna sredstva. Posojila, vezana na police, zaradi pravil, ki veljajo ob odobritvi in tekom trajanja

posojila, niso občutljiva na spremembe kreditne kvalitete posojilojemalca.

Pri obravnavi tveganja spremembe kreditnega položaja izdajateljev vrednostnih papirjev in

tveganja koncentracije tržnih tveganj je zavarovalnica uporabila možnost iz prehodne določbe iz

636. člena ZZavar-1 in izpostavljenosti do državnih obveznic EU v valuti druge države EU (v tem

primeru Evro) obravnavala kot izpostavljenosti do države EU v domači valuti.

Na tveganje neplačila nasprotne stranke so občutljive terjatve in obveznosti iz naslova

pozavarovanja, tako na presečni datum, kot tudi tiste, vključene v bodoče denarne tokove ter tudi

učinek na zmanjševanje tveganj iz 196. člena Delegirane uredbe. Kot občutljiva na tveganje

neplačila nasprotne stranke zavarovalnica obravnava tudi denarna sredstva na računih in

depozite, če so ti po vsebini lahko obravnavani kot denarni ustrezniki. Posebna obravnava je v

okviru izpostavljenosti, občutljivimi na tveganje neplačila nasprotne stranke, predvidena za druge

terjatve (iz naslova premij za premoženjski del bilance, terjatve do zunanjih institucij) in drugih

zneskov manjših vrednosti.

Na tveganje koncentracije tržnega tveganja so občutljive vse finančne naložbe (direktne in

naložbe v obveznice in delnice prek investicijskih skladov, depoziti), vključno z nepremičninami in

posojili, vezanimi na police, vendar brez naložb, pri katerih tveganje prevzema imetnik police.

Izpostavljenosti do skupine povezanih oseb in nepremičnine na isti lokaciji zavarovalnica

obravnava kot eno izpostavljenost.

V skladu s pravili standardne formule je zavarovalnica izračunala prag za določitev presežne

vrednosti. Zavarovalnica ugotavlja, da glede na zahteve standardne formule Solventnost II ni

dodatne kapitalske zahteve iz naslova koncentracije tržnega tveganja.

Tako kot pri upravljanju s tržnimi tveganji tudi pri upravljanju s kreditnim tveganjem zavarovalnica

uporablja izračune (sposobnosti prevzemanja tveganj), na podlagi katerih prilagaja sistem limitov



za finančne naložbe. Sistem limitov preprečuje prekomerno koncentracijo izpostavljenost do

posameznih (skupin) izdajateljev ter tudi zagotavlja zmožnost pokrivanja zahtevanega

solventnostnega kapitala z lastnimi sredstvi.

Z aktivnostmi glede izračunov izjemnih situacij in analiz občutljivosti ter nalaganjem sredstev v

skladu z načelom preudarne osebe, podrobneje opisanimi v okviru podpoglavja C.2 Tržno

tveganje, zavarovalnica zagotavlja tudi upravljanje kreditnega tveganja.

C.4 LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Likvidnostno tveganje, ki sicer ni obravnavano v sklopu izračunavanja kapitalskih zahtev po

Solventnosti II, je po definiciji 149. člena ZZavar-1 tveganje zavarovalnice, da ne more unovčiti

naložb in drugih sredstev za poravnavo svojih finančnih obveznosti, ko te zapadejo. Skrbno

upravljanje z likvidnostjo in predvidevanje možnih izrednih dogodkov je pomemben dejavnik v

poslovanju zavarovalnice, pri čemer zavarovalnica sledi naslednjim ciljem:

zagotavljanje izpolnjevanja vseh obveznosti zavarovalnice do zavarovancev in

dobaviteljev,

racionalno upravljanje z likvidnostjo zavarovalnice ob minimizaciji oportunitetnih

stroškov.

Zavarovalnica obvladuje kratkoročno likvidnostno tveganje s skrbnim planiranjem denarnih

pritokov in odtokov ter z visokim deležem likvidnih naložb v portfelju. Dolgoročno likvidnost,

predvsem na področju življenjskih zavarovanj, zavarovalnica zagotavlja na način, da skuša, ob

upoštevanju vsakokratnih tržnih razmer, v čim večji meri izenačevati ročnost naložb in

obveznosti, ki izhajajo iz pogodb življenjskih zavarovanj. Posebno pozornost zavarovalnica

posveča preverjanju zmožnosti, da do dospetja obdrži v portfelju vse naložbe, ki so bile

razvrščene v portfelj v posesti do zapadlosti.

Tveganje, ki izvira iz koncentracije virov likvidnosti, zavarovalnica obvladuje z razpršenostjo

tržnih likvidnih naložb v portfelju na način, da spoštuje omejitve izpostavljenosti iz interno

sprejetih naložbenih smernic ter limitnega sistema, vzpostavljenega tudi za namene

obvladovanja drugih, predvsem kreditnega tveganja.



Merkur zavarovalnica je v skladu s 260. členom Delegirane uredbe izračunala tudi pričakovani

dobiček, vključen v prihodnje premije. Vrednosti po zavarovalnih vrstah so predstavljene v spodnji

tabeli.

Tabela 5: Pričakovani dobiček, vključen v prihodnje premije

C.5 OPERATIVNO TVEGANJE

Po definiciji 148. člena ZZavar-1 je operativno tveganje tveganje izgube zavarovalnice zaradi

neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi ali delovanja sistemov

ali zaradi zunanjih dogodkov.

Kapitalske zahteve za operativno tveganje po standardni formuli Solventnost II niso odvisne od

dejanskih dogodkov, ki imajo za posledico negativen vpliv na finančni rezultat ali ugled

zavarovalnice, temveč so bolj povezane z obsegom poslovanja (prihodki od premij in oblikovanja

zavarovalno tehničnih rezervacij) oz. izračunanim osnovnim zahtevanim solventnostnim

kapitalom.

Operativna tveganja zavarovalnica omejuje s stalno nadgradnjo sistema notranjih kontrol. Prek

identifikacije, dokumentiranja in stalnega ocenjevanja ustreznosti glavnih poslovnih procesov

zavarovalnice zavarovalnica skrbi za jasno razmejevanje nalog, odgovornosti in opredeljene

poročevalske linije. Prek redne identifikacije in ocene tveganj v poslovnih procesih in tudi kontrol

ter ukrepov, vezanih na posamezno tveganje, zavarovalnica skrbi za preglednost in izboljšave na

področju sistema notranjih kontrol.

Vrsta zavarovanja Pričakovani

dobiček (v TEUR)

Zavarovanje za stroške zdravljenja 0

Zavarovanje izpada dohodka 1.203

Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju 0

Splošno zavarovanje odgovornosti 12

Različne finančne izgube 0

Zdravstveno zavarovanje 1.210

Zavarovanje z udeležbo na dobičku 0

Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja 1.198

Druga življenjska zavarovanja 1.821

Skupaj 5.444



V sistemu za upravljanje s procesi zavarovalnica vzdržuje aktualne procese, tveganja in kontrole.

Med tveganji daleč največji del predstavljajo operativna tveganja. Nosilci tveganj v okviru analize

tveganj s pomočjo oddelka upravljanja tveganj identificirajo, evidentirajo in ocenijo tveganja in z

njimi povezane kontrole. Operativna tveganja zavarovalnica razvršča v naslednje kategorije:

tveganja povezana z zaposlenimi oz. človeškim faktorjem,

tveganja, povezana z zunanjimi dogodki,

tveganja, povezana z infrastrukturo,

tveganja, povezana z internimi postopki in procesi zavarovalnice.

Omejevanje operativnih tveganj zavarovalnica izvaja tudi z vnaprej opredeljenimi pooblastili,

dokumentiranim načrtom obnovitve poslovanja in rednimi osveževanji internih navodil ter

postopkov za delo.

C.6 DRUGA POMEMBNA TVEGANJA

Zavarovalnica poleg tveganj, opisanih v podpoglavjih C.1 do C.5, upravlja tudi s tveganji izgube

ugleda, poslovnim tveganjem in drugimi tveganji, ki niso neposredno obravnavani v okviru

standardne formule Solventnost II.

Omenjena tveganja se obvladuje preko dogovorjenih internih procesov in postopkov in so

predmet tekočega spremljanja, ocenjevanja in poročanja.

Zavarovalnica ocenjuje, da ni občutljiva na druga tveganja do te mere, da bi njihova obravnava

vplivala na presojo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice.

C.7 DRUGE INFORMACIJE

V zvezi s profilom tveganj zavarovalnice ni drugih pomembnih informacij, ki bi vplivale na presojo

o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice.



D. VREDNOTENJE ZA NAMENE SOLVENTNOSTI

D.1 SREDSTVA

V nadaljevanju zavarovalnica podaja vrednosti za vsak pomemben razred sredstev posebej ter

opis osnov, metod in glavnih predpostavk, uporabljenih pri vrednotenju za namene solventnosti

in razlike v primerjavi z vrednotenjem v računovodskih izkazih. Postavke, ki niso vključene v

bilanco Solventnost II ali računovodske izkaze oziroma so v obeh primerih vrednotene na 0, niso

navedene.

D.1.1 Neopredmetena sredstva

Vrednost v računovodskih izkazih: 873 TEUR SII vrednost1: 0 TEUR

V skladu z določbami Solventnost II neopredmetena osnovna sredstva vrednotimo z vrednostjo

0.

D.1.2 Odložene terjatve za davek

Vrednost v računovodskih izkazih: 345 TEUR SII vrednost: 0 TEUR

Vrednost odloženih davkov za namene SII bilance zavarovalnica določi na podlagi razlik med

vrednostjo v računovodskih izkazih in tržno vrednostjo vseh postavk bilance, razen samih

odloženih davkov. Ob upoštevanju davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb se nato določi

vrednost odloženih terjatev in obveznosti za odložene davke po pravilih Solventnost II, pri čemer

se v bilanco vpisuje neto znesek (le terjatve ali le obveznosti). Pri obravnavi terjatev iz naslova

odloženih davkov (deferred tax assets) v okviru primernih lastnih virov sredstev se uporabljajo

limiti, ki jih v zvezi s tem določa Delegirana uredba oz. druga pravila v zvezi s Solventnostjo II.

1 Vrednost za namene solventnosti



D.1.3 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo

Nepremičnine v lastni rabi z opremo predstavljajo 1 % sredstev v bilanci Solventnost II.

Nepremičnine

Vrednost v računovodskih izkazih: 2.460 TEUR SII vrednost: 3.391 TEUR

Zavarovalnica vrednost nepremičnin po načelih Solventnost II presoja najmanj enkrat letno na

osnovi zunanjih virov informacij (npr. gospodarske razmere, objavljene cene na delujočem trgu,

podatki Geodetske uprave RS, dostopna infrastruktura, geografska lega, informacije glede

obremenitve s hipotekami, itd.) in notranjih virov informacij (npr. poškodovanost nepremičnin,

vzdrževanje nepremičnine, dostop do objekta, itd.) in v primeru zaznanih pomembnih sprememb

poštene vrednosti naroči cenitev vrednosti s strani pooblaščenega cenilca za nepremičnine.

Cenitev preko pooblaščenega cenilca vrednosti za nepremičnine mora biti izvedena najkasneje

vsakih 5 let.

Zavarovalnica je konec leta 2016 naročila cenitev nepremičnin preko pooblaščenega ocenjevalca

vrednosti za nepremičnine, registriranem pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Poštena vrednost

nepremičnin v uporabi zavarovalnice je 3.391 TEUR in temelji na osnovi ponderirane vrednosti

metode tržnih primerjav in metode kapitalizacije donosa. Metoda tržnih primerjav je temeljila na

izboru najbolj primerljivih nepremičnin ter na njih opravljenih prilagoditvah. Metoda kapitalizacije

donosa je temeljila na relativno dovolj natančnimi najemnimi cenami za podobne nepremičnine na

obravnavanih lokacijah. Potencialna tržna najemnina je bila izračunana na osnovi analize oddajanja

primerljivih prostorov v okolici.

Oprema


Za določanje vrednosti opreme v bilanci Solventnost II je bilo ocenjeno, da vrednost v

računovodskih izkazih v višini 516 TEUR predstavlja dovolj dobro, konzervativno vrednost.

D.1.4 Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali

enoto

premoženja)

Nepremičnine (razen za lastno uporabo)




Zavarovalnica po načelih Solventnost II med naložbene nepremičnine razvršča poslovne prostore

in parkirna mesta, ki se oddajajo v poslovni najem, njihova poštena vrednost predstavlja 0,7 %

sredstev v bilanci Solventnost II.

Predpostavke in metode vrednotenja naložbenih nepremičnin so enake kot veljajo za

nepremičnine za lastno uporabo.

Obveznice


Naložbe v obveznice predstavljajo naložbe v državne in podjetniške obveznice ter strukturiran

produkt.

Pri zgoraj predstavljenih vrednostih naložb v obveznice prihaja do razlik v primerjavi z vrednostmi

v računovodskih izkazih in vrednostmi za namene Solventnosti II. Slednje namreč temeljijo na

tržnih vrednostih, in sicer ne glede na razred vrednotenja, medtem ko so vrednosti v

računovodskih izkazih prikazane v skladu z zahtevami Mednarodnih standardov računovodskega

poročanja. To pomeni, da prihaja do razlik v razredu obveznic, namenjenih držanju do dospetja

(HTM), kjer je osnova vrednosti v računovodskih izkazih njihova odplačna vrednost.

Kolektivni naložbeni podjemi


Naložbe v investicijske sklade vključujejo tako obvezniške sklade, delniške oz. mešane sklade kot

tudi investicijski sklad, kjer glavnino naložb predstavljajo nepremičnine.

Vrednost v bilanci za namene Solventnosti II je enaka vrednosti v računovodskih izkazih.

Depoziti, ki niso denarni ustrezniki


Depoziti v večini primerov (razen »certificates of deposit«) v slovenskem okolju niso prenosljivi.

Zato ocenjujemo, da je vrednost v računovodskih izkazih dovolj dobra ocena tudi za namene

Solventnost II.

D.1.5 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja




Vrednostni papirji življenjskih zavarovanj, vezanih na enote sklada in indekse, se ocenijo po tržni

vrednosti.

Vrednost v bilanci za namene Solventnosti II je enaka vrednosti v računovodskih izkazih.

D.1.6 Krediti in hipoteke

Posojila, vezana na police


Predujmi na račun odkupne vrednosti polic se za potrebe poročanja Solventnosti II poročajo po

vrednostih v računovodskih izkazih in predstavljajo 1,2 % sredstev v bilanci Solventnost II.

Zavarovalnica se pri določitvi tržne vrednosti policnih posojil ne odloča za diskontiranje bodočih

denarnih tokov, temveč po konzervativnem načelu (nižja tržna vrednost) uporablja enako

vrednost kot v računovodskih izkazih.

D.1.7 Izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb

Vrednost v računovodskih izkazih: 1.205 TEUR SII vrednost: 288 TEUR

Način vrednotenja je podan pod točko D.2. Zavarovalno-tehnične rezervacije.

D.1.8 Terjatve

Za namene Solventnost II jih vrednotimo po vrednostih v računovodskih izkazih. Ne obstajajo

objektivni razlogi, da bi tržna vrednost odstopala od vrednosti v računovodskih izkazih.

Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov


Terjatve iz naslova pozavarovanj


Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)


Navedeni znesek vključuje tudi terjatve za kupone finančnih naložb in terjatve za obresti

predujmov in depozitov v skupni vrednosti 55 TEUR.



D.1.9 Denar in denarni ustrezniki


Za namene Solventnost II jih vrednotimo po vrednostih v računovodskih izkazih. Ne obstajajo

objektivni razlogi, da bi tržna vrednost odstopala od vrednosti v računovodskih izkazih.

D.1.10 Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje

Vrednost v računovodskih izkazih: 2.078 TEUR SII vrednost: 192 TEUR

Razlika izhaja iz odloženih stroških pridobivanja zavarovanj, ki jih v skladu z določbami Solventnost

II regulative vrednotimo z vrednostjo 0.

Ostala sredstva predstavljajo kratkoročno odloženi obratovalni stroški in zaloga reklamnega

materiala. Za namene Solventnost II navedena sredstva vrednotimo po vrednostih v

računovodskih izkazih, saj ne obstajajo objektivni razlogi, da bi tržna vrednost odstopala od

vrednosti v računovodskih izkazih.

D.2 ZAVAROVALNO-TEHNIČNE REZERVACIJE

Zavarovalno-tehnične rezervacije sestavljata najboljša ocena (v nadaljevanju BE) in marža za

tveganje (v nadaljevanju RM).

Tabela 6: Zavarovalno tehnične rezervacije po vrstah poslovanja

v TEUR

Vrsta zavarovanja

Najboljša ocena

pred odbitkom

pozavarovanja (v

TEUR)

Pozavarovani del

najboljše ocene (v

TEUR)

Najboljša ocena

po dobitku

pozavarovanja (v

TEUR)

Marža za tveganje

(v TEUR)

Zavarovanje za stroške zdravljenja 0 0 0 0

Zavarovanje izpada dohodka 2.834 145 2.688 1.072

Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju 833 503 330 113

Splošno zavarovanje odgovornosti 47 17 29 19

Različne finančne izgube 4 0 3 1

Zdravstveno zavarovanje -1.119 17 -1.136 548

Zavarovanje z udeležbo na dobičku 319.700 -326 320.026 1.122

Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja 23055 -12 23.067 975

Druga življenjska zavarovanja -1.876 -56 -1.819 620

Skupaj 343.478 288 343.188 4.470



D.2.1 Izračun najboljše ocene za življenjska zavarovanja in zdravstvena zavarovanja po

načinu življenjskega (v nadaljevanju SLT zdravstveno)

Izračun BE za življenjsko zavarovanje in SLT zdravstveno zavarovanje temelji na projekcijah

denarnih tokov. K temu izračunu se prištejejo še škodne rezervacije na dan vrednotenja, tako

rezervacije za nastale in prijavljene škode kot tudi za nastale in še ne prijavljene škode. Te škodne

rezervacije namreč niso zajete v projekciji denarnih tokov.

Izračun BE je pri življenjskih zavarovanjih z varčevalno komponento vezan na simulacijo razvoja

naložb. S pomočjo prihodnjih ukrepov upravljanja in simulacije razvoja naložb se pri izračunu

najboljše ocene upošteva prihodnja diskrecijska upravičenja (razpoložljivo udeležbo pri dobičku).

Simulacija je narejena na dinamično deterministični način. Najboljša ocena se za prihodnja

diskrecijska upravičenja (v nadaljevanju FDB) izračuna ločeno.

Izračun BE temelji na projekcijah pričakovanih vrednosti vseh denarnih prilivov in odlivov.

Denarni prilivi Prihodki od premij

Denarni odlivi Odhodki iz škod

Stroški

Začetne vrednosti za projekcijo prihodkov od premij so obstoječe premije vseh zavarovalnih

pogodb na datum projekcije. Na razvoj prihodkov od premij vplivajo datumi poteka posameznih

pogodb, verjetnost prenehanja zaradi stornacije, smrti ali nastanka hude bolezni in verjetnost

kapitalizacije (predpostavke 2. reda).

Projekcija odhodkov za škode temelji na predpostavkah 2. reda. Njihova določitev je opisana v

spodnjem podpoglavju. Odhodki za škode vključujejo tudi udeležbo pri dobičku, tako dodeljeno

ob začetku projekcije (»zagotovljeno«) kot prihodnjo (»FDB«).

D.2.1.1 Predpostavke drugega reda

Predpostavke o umrljivosti in obolevnosti, negativnih spremembah in stroških se določijo enkrat

letno.

Pri naložbenih zavarovanjih se predpostavi, da bo donos naložb ustrezal netvegani obrestni meri

na bilančni dan, ki jo na svoji spletni strani objavlja EIOPA.



Umrljivost in obolevnost

Modeliranje pričakovane umrljivosti in obolevnosti temelji na uporabi tablic umrljivosti SLO 2007,

tablic obolevnosti SLO 2006 in kombiniranih tablic umrljivosti in obolevnosti 2006/2007 ter

ustreznem umerjanju na opazovano raven škod v zavarovalnici.

Stornacija in kapitalizacija

Podlaga za predpostavko stornacije in kapitalizacije v projekciji so podatki preteklih let.

Predpostavke se določijo ločeno za zavarovanja z obveznimi premijami in zavarovanja brez

premij.

Stroški

Pri stroških se vključijo obratovalni stroški. Projekcija vključuje tudi predpostavko, da bo

zavarovalnica v prihodnosti sklepala nove posle.

Stroški se delijo na:

provizije zastopnikom,

stroški upravljanja,

stroški reševanja škod.

Provizije zastopnikom

Provizije zastopnikom so provizije, do katerih so zastopniki upravičeni v prihodnjih letih.

Stroški upravljanja

Stroški upravljanja so namenjeni za nego portfelja in vzdrževanje zavarovalnih poslov. Za

zavarovanja z enkratnim načinom plačila premije se stroški določijo kot stalni strošek na polico,

za ostala zavarovanja pa so določeni kot spremenljivi stroški in se razvijejo na osnovi premij.

Stroški reševanja škod

Stroški reševanja škod so stalni stroški, ki nastanejo v primeru škodnega primera (smrti, nastanka

hude bolezni, odkupa ali doživetja).

D.2.1.2 Izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb

Pozavarovani del BE se določi kot razliko med BE pred odbitkom pozavarovanja in BE po odbitku

pozavarovanja. BE po dobitku pozavarovanja se določi na podlagi pričakovanih denarnih tokov, ki

vključujejo pozavarovanje. Bodoče kosmate prihodke in kosmate odhodke za vsako vrsto



zavarovanja se zmanjša za pozavarovateljev delež. V denarnih tokovih se upošteva še

pozavarovalno provizijo in udeležbo pri dobičku v skladu s pozavarovalnimi pogodbami. Delež

zmanjšanja kosmatih bodočih prihodkov in odhodkov se določi na podlagi deleža pozavarovatelja

v preteklih treh letih.

D.2.1.3 Meje zavarovalnih pogodb

Pri izračunu BE se upošteva, da je meja zavarovalnih pogodb enaka zavarovalni dobi zavarovalne

pogodbe.

D.2.2 Izračun najboljše ocene za premoženjska zavarovanja in zdravstvena zavarovanja

po načinu neživljenjskega (v nadaljevanju NSLT zdravstveno)

D.2.2.1 Metode in predpostavke za škodne rezervacije

Opravi se delitev tveganj v homogene skupine tveganj. Osnova so zavarovalne vrste, razen pri

zavarovanju izpada dohodka, kjer se skupina razdeli na nezgodna zavarovanja in zavarovanja za

primer operacij.

S to delitvijo se omogoči ocenjevanje kosmatih rezervacij na podlagi izvedenega homogenega

trikotnika kosmatih škodnih rezervacij. Poleg tega se homogene skupine tveganja naprej razdelijo

glede na osnovno in veliko škodo zaradi različnih postopkov poravnave. Veliko škodo se določi

posamično glede na velikost portfelja v posamezni zavarovalni vrsti. Škodne rezervacije se

izračunavajo po metodi »Chain Ladder« (CLM). Kot podatkovna osnova se uporabijo škodni

trikotniki, ki temeljijo na plačanih škodah v zadnjih desetih letih. Izplačila iz vračil se ne ocenijo

ločeno, temveč skupaj s preostalimi izplačili za posamezne vrste poslovanja. Rentni primeri se

obravnavajo kot sedanje vrednosti v škodnem trikotniku. Podatki kažejo, da je 10 leten razvoj pri

portfelju Merkur zavarovalnice zadosten. Koeficient za »rep« je trenutno pri vseh skupinah enak

1.

Škodnim rezervacijam se doda še rezervacija za stroške obdelave škod. Določena je v enakem

deležu, kot ga predstavlja rezervacija za stroške obdelave škod v statutornih škodnih

rezervacijah.



D.2.2.2 Metode in predpostavke za premijske rezervacije

Premijske rezervacije se izračuna s pomočjo poenostavitve na osnovi kombiniranega količnika z

uporabo formule (Tehnična priloga III EIOPA smernice za vrednotenje zavarovalno-tehničnih

rezervacij):

𝐵𝐸 = 𝐶𝑅 ∙ 𝑉𝑀 + (𝐶𝑅 − 1) ∙ 𝑃𝑉𝐹𝑃 + 𝐴𝐸𝑅 ∙ 𝑃𝑉𝐹𝑃

kjer je:

BE Najboljša ocena premijske rezervacije

CR

ocena kombiniranega količnika za vrsto poslovanja, vključno s stroški

pridobivanja zavarovanj, tj. CR = (škodni zahtevki + stroški, povezani s škodnimi

zahtevki) / (zaslužene premije, vključno s stroški pridobivanja zavarovanj).

AER ocena količnika stroškov pridobivanja zavarovanj za vrsto poslovanja.

VM

merilo obsega za pričakovano nezasluženo premijo. Povezano je s poslom, ki je

začel veljati na datum vrednotenja, in predstavlja premije za ta začeti posel

brez že zasluženih premij iz teh pogodb. To merilo bi se moralo izračunati

skupaj s stroški pridobivanja zavarovanj.

PVFP

trenutna vrednost prihodnjih premij (diskontirana z uporabo predpisane

časovne strukture netveganih obrestnih mer), vključno s provizijo.

Upoštevane predpostavke:

1. Meja zavarovalnih pogodb je določena glede na določila Obligacijskega zakonika in je

odvisna od zavarovalne in pretekle dobe pogodbe.

2. Kombinirani količnik določimo za vsako homogeno skupino na podlagi škodnih in

stroškovnih količnikov v preteklih štirih koledarskih letih ob upoštevanju morebitnih

izrednih dogodkov in trenda.


Pozavarovani del škodnih in premijskih rezervacij se določi v skladu s pozavarovalno pogodbo za

posamezno vrsto zavarovanja. Predpostavi se enak delež pozavarovanja, kot je pri statutornih

zavarovalno-tehničnih rezervacijah.



D.2.3 Poenostavitve pri izračunu najboljše ocene

Vsebinske poenostavitve so se uporabile, če je ocena njihovega vpliva pokazala, da ni

signifikanten.

Bistvene poenostavitve so:

Življenjska zavarovanja: Rentna zavarovanja niso vključena v model denarnega toka, saj so

stroški implementacije za trenutni portfelj (274 kosov) nesorazmerni. Za ocenjevanje

rezervacije najboljše ocene so bile torej kot previdnostni pristop uporabljene bilančne

zavarovalno-tehnične rezervacije.

Zdravstvena zavarovanja po načinu življenjskega: Portfelj zdravstvenih zavarovanj do leta

2012 je nematerialen in ni vključen v model denarnega toka (215 kosov). Za ocenjevanje

rezervacije najboljše ocene so bile torej kot previdnostni pristop uporabljene bilančne

zavarovalno-tehnične rezervacije.

Prilagoditev zaradi neplačila nasprotne stranke: Izračun pokaže, da je prilagoditev

nematerialna, zato prilagoditev v izračunih ne upoštevamo.

D.2.4 Izračun marže za tveganje (RM)

RM se izračuna s pristopom stroška kapitala, kot sledi:

𝑅𝑀 = 𝐶𝑜𝐶 ∙ ∑𝑆𝐶𝑅(𝑡)

(1 + 𝑟𝑡+1)𝑡+1

𝑡 ≥0

Uporabi se zahtevani solventnostni kapital (SCR) v skladu z 2. odstavkom 38. člena Delegirane

uredbe. Ker je Merkur zavarovalnica kompozitna zavarovalnica, se pri izračunu privzame, da bi

obveznosti ločeno prevzeli dve referenčni podjetji, eno obveznosti iz življenjskih zavarovanj in

eno iz neživljenjskih zavarovanj.

Merkur zavarovalnica za izračun RM uporablja raven 2 hierarhije, ki je določena v Tehnični prilogi

IV EIOPA smernice za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Tako določena RM se uteženo razdeli na vrste zavarovanj. Utež je SCR posamezne vrste

zavarovanj pred upoštevanjem diverzifikacije.



D.2.5 Opis razreda negotovosti v modelu po področju

Pri življenjskih zavarovanjih in SLT zdravstvenih zavarovanjih predpostavke 2. reda temeljijo na

opaženih podatkih iz lastnega zavarovalnega portfelja. Spremembe predpostavk se letno

spremljajo in po potrebi posodobijo. V splošnem so predpostavke zelo stabilne in je izvajanje

sprememb potrebno samo v manjši meri.

Pri premoženjskih zavarovanjih in NSLT zavarovanjih obstajajo negotovosti glede pričakovanih

stroškov, če se ti ne razvijajo sorazmerno s premijo, glede škodnih količnikov, če ti ne potekajo v

skladu z ocenjenim trendom/srednjo vrednostjo ter glede poteka obravnavanja odškodninskih

zahtevkov.

D.2.6 Vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij za namene računovodskih izkazov

Zavarovalno-tehnične rezervacije za namene računovodskega poročanja sestavljajo

matematične rezervacije, škodne rezervacije in prenosne premije.

Tabela 7: Primerjava vrednotenja zavarovalno-tehničnih rezervacij (ZTR) za namene solventnosti

in za namene računovodskega poročanja (pred odbitkom pozavarovanja)

v TEUR

Vrsta zavarovanja Najboljša ocena

ZTR za namene

računovodskega

poročanja

Zavarovanje za stroške zdravljenja 0 0

Zavarovanje izpada dohodka 2.834 7.122

Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju 833 866

Splošno zavarovanje odgovornosti 47 71

Različne finančne izgube 4 4

Zdravstveno zavarovanje -1.119 307

Zavarovanje z udeležbo na dobičku 319.700 280.051

Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja 23.055 26.671

Druga življenjska zavarovanja -1.876 405

Skupaj 343.478 315.497



Tabela 8: Izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb

Matematične rezervacije

Matematične rezervacije so izračunane po tehničnih načrtih posameznih zavarovanj za vsako

zavarovalno pogodbo posebej. Pri izračunih matematičnih rezervacij je glede na vrsto produkta

uporabljena Zillmerjeva ali neto metoda. Matematične rezervacije za življenjsko zavarovanje,

vezano na enote investicijskih skladov so oblikovane v višini vrednosti premoženja skladov na

bilančni dan. Zavarovanja, pri katerih je število enot na bilančni dan negativno, se obravnava kot

zavarovanja s stanjem nič enot.

Tehnična obrestna mera in tablice umrljivosti so enake kot pri izračunu premije. Matematična

rezervacija je vedno oblikovana vsaj v višini odkupne vrednosti zavarovanja.

Škodne rezervacije

Škodne rezervacije za že nastale in prijavljene škode so oblikovane posamično po odškodninskih

zahtevkih (popis škod). Škodna rezervacija na bilančni dan je postavljena v verjetni višini izplačil in

ob upoštevanju upravičenosti odškodninskega zahtevka

Dodatno je oblikovana škodna rezervacija za nastale in neprijavljene škode. Pri oblikovanju teh

rezervacij se uporablja »chain-ladder« metoda. Kot podatkovna osnova se uporabijo škodni

trikotniki, ki temeljijo na prijavljenih škodah v zadnjih desetih letih. Pri produktih iz naslova

zdravstvenih zavarovanj za nastanek težkih bolezni, so zaradi mladega portfelja oblikovane

dodatne rezervacije. Višina dodatne rezervacije je določena ob upoštevanju povprečne

zavarovalne vsote in števila omenjenih zavarovanj. Pri nezgodnih zavarovanjih so oblikovane

v TEUR

Vrsta zavarovanja Najboljša ocena

ZTR za namene

računovodskega

poročanja

Zavarovanje za stroške zdravljenja 0 0

Zavarovanje izpada dohodka 145 150

Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju 503 485

Splošno zavarovanje odgovornosti 17 23

Različne finančne izgube 0 0

Zdravstveno zavarovanje 17 42

Zavarovanje z udeležbo na dobičku -326 497

Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja -12 0

Druga življenjska zavarovanja -56 8

Skupaj 288 1.205



dodatne rezervacije za nastale in neprijavljene velike škode. Višina dodatne rezervacije je

določena na podlagi škodnega dogajanja v preteklih letih.

Oblikuje se tudi rezervacija za stroške obdelave škod ob upoštevanju povprečne izplačane škode

v letu, višine stroškov za vsak zaključeni zavarovalni primer in ob pričakovanem številu

nezaključenih (prijavljenih in neprijavljenih) zavarovalnih primerov na bilančni datum.

Prenosne premije

Rezervacije za prenosne premije so oblikovane po metodi 1/365 (pro rata temporis) za vsako

zavarovalno pogodbo posebej. Rezervacije za prenosne premije neživljenjskih zavarovanj so

znižane za sorazmerni del stroškov pridobivanja zavarovanj in sicer glede na zavarovalno vrsto

oziroma produkt. Za naložbena življenjska zavarovanja se te rezervacije ne oblikujejo.


Matematične rezervacije niso pozavarovane. Za ostale obveznosti so izterljivi zneski iz

pozavarovalnih pogodb določeni skladno s pozavarovalnimi pogodbami.

D.2.6.2 Razlike med najboljšo oceno in vrednotenjem za potrebe računovodskega poročanja

Pri premoženjskih zavarovanjih so odstopanja med najboljšo oceno in vrednotenjem za potrebe

računovodskega poročanja zaradi:

- Pri izračunu škodne rezervacije se za potrebe najboljše ocene uporabi trikotnik plačanih

škod, in za potrebe računovodskega poročanja trikotnik prijavljenih škod.

- Pri izračunu škodne rezervacije se za potrebe najboljše ocene dopušča negativne

vrednosti po posameznih škodnih letih, za potrebe računovodskega poročanja se

negativne vrednosti postavijo na nič.

- Za namene najboljše ocene se vrednosti diskontirajo, za potrebe računovodskega

poročanja ne.

- Pri izračunu premijskega dela rezervacije se pri izračunu najboljše ocene upošteva tudi

rezervacija za bodoče premije medtem ko se za potrebe računovodskega poročanja

upošteva samo rezervacijo za nezasluženo premijo.

Največje odstopanje je pri zavarovanjih izpada dohodka. Glavnina izhaja iz premijske rezerve, kjer

je rezerva za bodoče premije zaradi nizkega škodnega količnika negativna.

Pri življenjskih zavarovanjih prihaja do razlik predvsem zaradi:



- Za potrebe najboljše ocene se za vrednotenje obveznosti uporabi netvegana obrestna

mera, za potrebe računovodskega poročanja pa se pri izračunu matematične rezervacije

uporabi tehnična obrestna mera.

- Najboljša ocena vključuje prihodnja diskrecijska upravičenja ter vrednotenje pogodbenih

možnosti in finančnih jamstev.

D.3 DRUGE OBVEZNOSTI

Druge obveznosti vključujejo vse obveznosti in rezervacije z izjemo zavarovalno-tehničnih

rezervacij.

Tabela 9: Pregled drugih obveznosti, razen zavarovalno - tehničnih rezervacij na dan 31.12.2016:

Druge obveznosti (razen odloženih obveznosti za davek)

Ni kakovostnih niti količinskih razlik, saj sta ocenjevanje in sestava izpostavljenosti v letnem

računovodskem izkazu in za namene solventnosti enaka.

Odložene obveznosti za davek

Vrednost odloženih davkov za namene SII bilance zavarovalnica določi na podlagi razlik med

vrednostjo v računovodskih izkazih in tržno vrednostjo vseh postavk bilance, razen samih

odloženih davkov. Ob upoštevanju davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb se nato določi

vrednost odloženih terjatev in obveznosti za odložene davke po SII pravilih, pri čemer se v bilanco

vpisuje neto znesek (le terjatve ali le obveznosti).

v TEUR

Vrednost v skladu

z obveznimi

računovodskimi

izkazi

Vrednost po

Solventnosti II Razlika

Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij 136 136 0

Depoziti pozavarovateljev 375 375 0

Odložene obveznosti za davek 4.024 2.166 1.858

Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov 388 388 0

Obveznosti iz naslova pozavarovanja 170 170 0

Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) 67 67 0

Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje* 1.987 1.987 0

Skupaj 7.148 5.289 1.858

* Vse druge obveznosti zajemajo predvsem obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih, obveznosti do dobaviteljev

in vnaprej vračunane stroške.



D.4 ALTERNATIVNE METODE VREDNOTENJA

Za vrednotenje obveznic oz. dolžniških finančnih instrumentov zavarovalnica uporablja tržne

vednosti, če te niso na voljo ali so neustrezne pa zavarovalnica uporablja alternativne metode

vrednotenja.

Tržne vrednosti se uporablja, če za obveznico obstaja likviden trg (oz. če obstaja tehtani

povprečni tečaj vsaj treh izvršljivih cen z določeno velikostjo posla na prodajni in nakupni strani).

Če za posamezno obveznico ne obstaja likviden trg, se za vrednotenje instrumenta uporabijo

alternativne metode vrednotenja: interni model ali zunanje vrednotenje (kot so npr. skrbniške

banke, modeli izdajatelja instrumenta), ki pa se uporabi, če vrednotenje po predhodnih načinih ni

mogoče.

Pri modelih vrednotenja sta potrebna dejanska krivulja donosnosti (»yield curve«) in kreditni

razmak (»Credit Spread«) izdajatelja. Kot vir kreditnega razmika interni model uporablja

zamenjave kreditnega tveganja (CDS) posameznega izdajatelja, ker gre tržne in običajno visoko

likvidne instrumente. Če za posameznega izdajatelja CDS ni na voljo, se uporabljajo t.i. »spread

indeksi«.

D.5 DRUGE INFORMACIJE

Zavarovalnica pri vrednotenju sredstev, zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti ne

uporablja:

- uskladitvene prilagoditve iz 182. Člena ZZavar-1;

- prilagoditev za nestanovitnost iz 184. Člena ZZavar-1;

- prehodne prilagoditve za krivuljo netvegane obrestne mere iz 639. člena ZZavar-1;

- prehodnih ukrepov glede zavarovalno-tehničnih rezervacij iz 640. člena ZZavar-1.

V zvezi vrednotenjem za namene solventnosti ni drugih pomembnih informacij, ki bi vplivale na




E. UPRAVLJANJE KAPITALA

E.1 LASTNA SREDSTVA

Za učinkovito in nadzorovano upravljanje z lastnimi sredstvi je zavarovalnica implementirala

Smernico o upravljanju kapitala. Smernica določa osnovna načela na tem področju, določa

vsebino lastnih virov sredstev zavarovalnice in njihovo razvrščanje, in tudi definira načrt za primer

izrednih razmer zaradi pomanjkanja kapitala.

Zavarovalnica vsako leto pripravi izračune srednjeročnega planiranja za naslednje triletno

obdobje. Omenjeni plani so osnova za projekcije kapitalskih zahtev in izračune sposobnosti

prevzemanja tveganj v planskem obdobju. Na osnovi teh je izračunana tudi višina in struktura

lastnih sredstev.

Preskrbljenost z lastnimi sredstvi se primerja s cilji, ki jih je zavarovalnica določila v Strategiji

upravljanja tveganj in načeli, ki veljajo glede upravljanja kapitala. Če bi zavarovalnica zaznala, da je

solventnostni položaj slabši od interno določenih mejnih vrednosti, bi v skladu s smernico o

upravljanju kapitala preučila predvidene možnosti za izboljšanje solventnostnega položaja.

V skladu s Strategijo upravljanja tveganj je primarni cilj krepitev oziroma vzdrževanje nivoja lastnih

sredstev, k čemer pripomorejo naslednji ukrepi:

- spodbujanje prodaje profitabilnih produktov,

- spremljanje in optimiziranje škodnega rezultata,

- spremljanje in optimiziranje operativnih stroškov,

- vzdrževanje k varnosti usmerjene in dolgoročne naložbene strategije,

- optimizacija k obvladovanju tveganj usmerjenega pozavarovanja.

Strategija upravljanja tveganj tudi določa ciljno pokritost zahtevanega solventnostnega kapitala

in sicer med 160% in 250%. Pri znatnem odstopanju se tveganja in razpoložljiva lastna sredstva

analizira in po potrebi razporedi.

Na dan 31.12.2016 je solventnostni količnik zavarovalnice znašal 180,6%.

V okviru procesa lastne ocene tveganj in solventnosti v letu 2016 je zavarovalnica ugotovila

ustrezno preskrbljenost s kapitalom oz. pokritost kapitalskih zahtev z lastnimi sredstvi tako glede

interno določenih mejnih vrednosti kot tudi ciljnega razpona solventnostnega količnika tako v

tekočem letu kot tudi v celotnem planskem obdobju.



Na referenčni datum je zavarovalnica izkazovala 42.184 TEUR lastnih sredstev, pri čemer so bila

sredstva v celoti razvrščena v Stopnjo 1 lastnih sredstev.

Tabela 10: Struktura lastnih sredstev zavarovalnice

Vsa lastna sredstva so bila na referenčni datum opredeljena kot primerna za kritje zahtevanega

solventnostnega kapitala in v celoti, tj. v višini 42.184 TEUR predstavljajo primerna lastna

sredstva Stopnje 1 za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala.

Tabela 11: Struktura primernih lastnih sredstev zavarovalnice za kritje zahtevanega

solventnostnega kapitala zavarovalnice

Na referenčni datum so bila vsa lastna sredstva opredeljena tudi kot primerna za kritje

zahtevanega minimalnega kapitala in tako v celoti, tj. v višini 42.184 TEUR predstavljajo primerna

lastna sredstva Stopnje 1 za kritje zahtevanega minimalnega kapitala.

Tabela 12: Struktura primernih lastnih sredstev zavarovalnice za kritje minimalnega kapitala

zavarovalnice

Lastniški kapital zavarovalnice, kot je prikazan v računovodskih izkazih, je sestavljen iz vplačanega

osnovnega kapitala, zadržanih dobičkov in drugih rezerv.

v TEUR

Skupaj

Stopnja 1 –

neomejene

postavke

Stopnja 1 –

omejene

postavke

Stopnja 2 Stopnja 3

Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje SCR 42.184 42.184 0 0 0

Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje MCR 42.184 42.184 0 0 0

v TEUR

Skupaj

Stopnja 1 –

neomejene

postavke

Stopnja 1 –

omejene

postavke

Stopnja 2 Stopnja 3

Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR 42.184 42.184 0 0 0

v TEUR

Skupaj

Stopnja 1 –

neomejene

postavke

Stopnja 1 –

omejene

postavke

Stopnja 2 Stopnja 3

Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje MCR 42.184 42.184 0 0 0



Tabela 13: Prikaz sestavin lastniškega kapitala zavarovalnice

Vse postavke lastniškega kapitala zavarovalnice izpolnjujejo zahteve glede kakovosti sredstev v

postavki stopnje 1 lastnih sredstev za pokrivanje zahtevanega solventnostnega kapitala in

pokrivanje zahtevanega minimalnega kapitala.

Naslednja tabela prikazuje razliko med presežkom sredstev nad obveznostmi, kot je izračunan za

namene solventnosti in lastniškim kapitalom zavarovalnice, kakor je prikazan v računovodskih

izkazih.

Razlike med vrednostmi za namene solventnosti in tistimi v računovodskih izkazih so prikazane s

pozitivnim predznakom, če gre za povečanje oz. negativnim, če gre za zmanjšanje.

Tabela 14: Razlika med presežkom sredstev nad obveznostmi za namene solventnosti in v

računovodskih izkazih zavarovalnice

Zavarovalnica pri opredeljevanju strukture lastnih sredstev ni uporabljala določb prehodnega

značaja iz členov 308b(9) in 308b(10) Direktive Solventnost II.

Med lastnimi sredstvi zavarovalnica nima pomožnih lastnih sredstev, niti v obdobju poročanja ni

zaprosila za odobritev postavke pomožnih lastnih sredstev s strani nadzornega organa. Med

lastnimi sredstvi zavarovalnica tudi nima postavk, ki bi bile podrejene ali bi bila podana kakšna

druga omejitev glede razpoložljivosti teh sredstev. Zavarovalnica tudi nima postavk, ki bi

predstavljale odbitne postavke lastnih sredstev.

v TEUR

Vrednost

Osnovni kapital 9.474

Vplačani kapital 9.474

Zadržani dobički 22.367

Druge rezerve iz bilance stanja 18.864

Skupaj 50.705

v TEUR

Vrednost

Lastniški kapital zavarovalnice 50.705

Razlike pri vrednotenju sredstev 24.140

Razlike pri vrednotenju zavarovalno - tehničnih rezervacij -32.449

Razlike pri vrednotenju ostalih obveznosti 1.858

Presežek sredstev nad obveznostmi 44.254



Zavarovalnica ni družba za vzajemno zavarovanje, niti nima vplačanih prednostnih delnic in

povezanega vplačanega presežka kapitala, zato tudi ne uporablja mehanizmov absorpcije izgub,

ki se aktivira po sprožilnem dogodku iz 71(1)e člena Delegirane uredbe.

Uskladitvena rezerva, ki na referenčni datum znaša 32.710 TEUR, je sestavljena iz razlike med

presežkom sredstev nad obveznostmi in zneski lastnih sredstev in predvidenih izplačil dividend.

Tabela 15: Struktura uskladitvene rezerve zavarovalnice

E.2 ZAHTEVANI SOLVENTNOSTNI KAPITAL IN ZAHTEVANI MINIMALNI KAPITAL

Na dan poročanja in objave Poročila o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice zahtevani

solventnostni kapital še ni bil predmet presoje zunanje revizije.

Zahtevani solventnostni kapital zavarovalnice na referenčni datum znaša 23.361 TEUR in je

sestavljen iz:

- osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala v višini 33.346 TEUR

- kapitalske zahteve za modul operativnega tveganja v višini 1.852 TEUR

- prilagoditev zaradi absorpcijske zmožnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih

davkov v višini – 11.838 TEUR

Zahtevani minimalni kapital zavarovalnice na referenčni datum znaša 10.512 TEUR.

K zahtevanemu minimalnemu kapitalu največ prispeva komponenta linearne formule za

obveznosti iz življenjskih zavarovanj in sicer 11.472 TEUR. Znotraj te komponente imajo največji

prispevek zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj z udeležbo pri dobičku v višini

10.970 TEUR.

v TEUR

Vrednost

Uskladitvene rezerve 32.710

Presežek sredstev nad obveznostmi 44.254

Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno) 0

Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve 2.070

Druge postavke osnovnih lastnih sredstev 9.474

Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s

portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi0



Zavarovalnica je zahtevani minimalni kapital izračunala v skladu s 7. poglavjem Delegirane uredbe

in zato uporabila predpisane podatke.

Zaradi narave posla, ki ga opravlja zavarovalnica, je zahtevani minimalni kapital enak zgornji meji

oziroma je nižji od izračunanega.

Tabela 16: Zahtevani minimalni kapital

Struktura bruto osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala je prikazana v naslednji tabeli.

v TEUR

Dejavnosti

neživljenjskih

zavarovanj

Dejavnosti

življenjskih

zavarovanj

Komponenta linerane formule za obveznosti iz neživljenjskih

zavarovanj 931 107

Komponenta linerane formule za obveznosti iz življenjskih

zavarovanj 20 11.472

Teoretični linearni MCR 951 11.579

Teoretični SCR brez pribitka 1.773 21.587

Zgornja meja teoretičnega MCR 798 9.714

Spodnja meja teoretičnega MCR 443 5.397

Toretični kombinirani MCR 798 9.714

Absoluna spodnja meja teoretičnega MCR 3.700 3.700

Teoretični MCR 3.700 9.714

Linearni MCR 12.530

SCR 23.361

Zgornja meja MCR 10.512

Spodnja meja MCR 5.840

Kombinirani MCR 10.512

Absoluna spodnja meja MCR 7.400

MCR 10.512



Tabela 17: Bruto osnovni zahtevani solventnostni kapital zavarovalnice

Zahtevani solventnostni kapital pa je sestavljen iz naslednjih postavk:

Tabela 18: Zahtevani solventnostni kapital zavarovalnice

Zavarovalnica za izračun kapitalskih zahtev za posamezne module in podmodule tveganj ne

uporablja poenostavljenih izračunov (Delegirana uredba, člen 90 do člen 112).

Pri izračunih kapitalskih zahtev zavarovalnica pri scenarijih ne zajame SLT zdravstvenih

zavarovanj, sklenjenih do leta 2012 in rentnih zavarovanj. Ta zavarovanja na dan 31.12.2016

predstavljajo 0,2% portfelja, zato zavarovalnica privzame, da je njihov vpliv na izračun kapitalskih

zahtev nematerialen.

v TEUR

Vrednost

Tržno tveganje 26.374

Tveganje neplačila nasprotne stranke 3.015

Tveganje iz pogodb življenjskega zavarovanja 9.216

Tveganje zdravstvenega zavarovanja 5.564

Tveganje iz pogodb neživljenjskega zavarovanja 528

Razpršenost -11.350

Tveganje neopredmetenih sredstev 0

v TEUR

Vrednost

Osnovni zahtevani solventnostni kapital 33.346

Operativno tveganje 1.852

Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij -9.672

Absorpcijske kapacitete odloženih davkov -2.166

Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka 23.361

Že določen kapitalski pribitek 0

Zahtevani solventnostni kapital 23.361



E.3 UPORABA PODMODULA TVEGANJA LASTNIŠKIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV,

TEMELJEČEGA NA TRAJANJU, PRI IZRAČUNU ZAHTEVANEGA SOLVENTNOSTNEGA

KAPITALA

Zavarovalnica za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala ne uporablja pristopa iz

podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, kot je opredeljen v

213. Členu ZZavar-1.

E.4 RAZLIKA MED STANDARDNO FORMULO IN KAKRŠNIM KOLI UPORABLJENIM NOTRANJIM

MODELOM

Zavarovalnica za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala ne uporablja notranjih modelov.

E.5 NESKLADNOST Z ZAHTEVANIM MINIMALNIM KAPITALOM IN NESKLADNOST Z

ZAHTEVANIM SOLVENTNOSTNIM KAPITALOM

Zavarovalnica na referenčne datume v letu 2016, t.j. ob koncih posameznega četrtletja in ob

koncu leta, ni izkazovala neskladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom, niti neskladnosti z

zahtevanim solventnostnim kapitalom.

E.6 DRUGE INFORMACIJE

V zvezi z upravljanjem kapitala zavarovalnice ni drugih pomembnih informacij, ki bi vplivale na




Kazalo tabel:

Tabela 1: Struktura delničarjev na dan 31.12.2016 ............................................................................................. 8 Tabela 2: Premije, škode in obratovalni stroški po vrstah poslovanja v letu 2016 na območju Republike

Slovenije ............................................................................................................................................................... 11 Tabela 3: Prihodki in odhodki naložb v Izkazu poslovnega izida (IPI) ............................................................... 13 Tabela 4: Struktura kapitalskih zahtev zavarovalnice ...................................................................................... 35 Tabela 5: Pričakovani dobiček, vključen v prihodnje premije ........................................................................... 44 Tabela 6: Zavarovalno tehnične rezervacije po vrstah poslovanja ................................................................. 50 Tabela 7: Primerjava vrednotenja zavarovalno-tehničnih rezervacij (ZTR) za namene solventnosti in za

namene računovodskega poročanja (pred odbitkom pozavarovanja) ........................................................... 56

Tabela 8: Izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb ......................................................................................... 57

Tabela 9: Pregled drugih obveznosti, razen zavarovalno - tehničnih rezervacij na dan 31.12.2016: ........... 59 Tabela 10: Struktura lastnih sredstev zavarovalnice ....................................................................................... 62 Tabela 11: Struktura primernih lastnih sredstev zavarovalnice za kritje zahtevanega solventnostnega

kapitala zavarovalnice ......................................................................................................................................... 62 Tabela 12: Struktura primernih lastnih sredstev zavarovalnice za kritje minimalnega kapitala zavarovalnice

.............................................................................................................................................................................. 62 Tabela 13: Prikaz sestavin lastniškega kapitala zavarovalnice ........................................................................ 63 Tabela 14: Razlika med presežkom sredstev nad obveznostmi za namene solventnosti in v računovodskih

izkazih zavarovalnice ........................................................................................................................................... 63

Tabela 15: Struktura uskladitvene rezerve zavarovalnice ............................................................................... 64 Tabela 16: Zahtevani minimalni kapital ............................................................................................................. 65

Tabela 17: Bruto osnovni zahtevani solventnostni kapital zavarovalnice ...................................................... 66 Tabela 18: Zahtevani solventnostni kapital zavarovalnice .............................................................................. 66

Kazalo slik:

Slika 1: Organizacijska struktura zavarovalniške skupine Merkur ..................................................................... 9 Slika 2: Organizacijska struktura Merkur zavarovalnice ................................................................................... 20 Slika 3: Proces upravljanja tveganj in njegove posamezne faze ...................................................................... 26



PRILOGE

Priloge so naslednje:

Bilanca stanja S.02.01.02 Premije, zahtevki in odhodki po vrstah poslovanja

S.05.01.02

Premije, zahtevki in odhodki po državah S.05.02.01 Zavarovalno-tehnične rezervacije za SLT življenjska in zdravstvena zavarovanja

S.12.01.02

Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja

S.17.01.02

Zavarovalni zahtevki iz neživljenjskih zavarovanj

S.19.01.21

Lastna sredstva S.23.01.01 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

S.25.01.21

Zahtevani minimalni kapital – tako življenjska kot neživljenjska zavarovanja

S.28.02.01


Poročilo o solventnosti in finančnem položaju

Bilanca stanja– S.02.01.02

Vrednost po

Solventnosti II

Sredstva C0010

Neopredmetena sredstva R0030

Odložene terjatve za davek R0040 0

Presežek iz naslova pokojninskih shem R0050

Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo R0060 3.907

Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na

indeks ali enoto premo ženja)R0070 342.872

Nepremičnine (razen za lastno uporabo) R0080 2.615

Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami R0090

Lastniški vrednostni papirji R0100

Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi R0110

Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi R0120

Obveznice R0130 287.462

Državne obveznice R0140 202.003

Podjetniške obveznice R0150 85.344

Strukturirani vrednostni papirji R0160 116

Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem R0170

Kolektivni naložbeni podjemi R0180 50.794

Izvedeni finančni instrumenti R0190

Depoziti, ki niso denarni ustrezniki R0200 2.001

Druge naložbe R0210

Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto

premoženjaR0220 26.671

Krediti in hipoteke R0230 4.894

Posojila, vezana na police R0240 4.894

Krediti in hipoteke posameznikom R0250

Drugi krediti in hipoteke R0260

Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova: R0270 288

neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskimR0280 666

neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj R0290 521

zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim R0300 145

življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih

življenjskim, razen zdrav stvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih

na indeks ali enoto premoženja

R0310 -366

zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim R0320 17

življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in

zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženjaR0330 -383

življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja R0340 -12

Depoziti pri cedentih R0350

Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov R0360 624

Terjatve iz naslova pozavarovanj R0370 105

Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) R0380 2.188

Lastne delnice (v posesti neposredno) R0390

Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih sredstev ali

ustanovnim kapitalom, ki je bil vpoklican in še ni vplačanR0400

Denar in denarni ustrezniki R0410 15.747

Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje R0420 192

Sredstva skupaj R0500 397.490



Vrednost po

Solventnosti II

Obveznosti C0010

Zavarovalnotehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja R0510 4.922

Zavarovalnotehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez

zdravstvenih zavarovanj)R0520 1.016

ZTR, izračunane kot celota R0530

Najboljša ocena R0540 884

Marža za tveganje R0550 132

Zavarovalnotehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja

(podobna neživljenjskim)R0560 3.906


Najboljša ocena R0580 2.834

Marža za tveganje R0590 1.072

Zavarovalnotehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen

zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)R0600 318.995

Zavarovalnotehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja

(podobna življenjskim)R0610 -571


Najboljša ocena R0630 -1.119


Zavarovalnotehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen

zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto

premoženja)

R0650 319.566



Marža za tveganje R0680 1.742

Zavarovalnotehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali

enoto premoženja R0690 24.030




Pogojne obveznosti R0740

Rezervacije, razen zavarovalnotehničnih rezervacij R0750 136

Obveznosti iz naslova pokojninskih shem R0760

Depoziti pozavarovateljev R0770 375

Odložene obveznosti za davek R0780 2.166

Izvedeni finančni instrumenti R0790

Zneski, dolgovani kreditnim institucijam R0800

Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim

institucijam R0810

Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov R0820 388

Obveznosti iz naslova pozavarovanja R0830 170

Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) R0840 67

Podrejene obveznosti R0850

Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev R0860

Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev R0870

Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje R0880 1.987

Obveznosti skupaj R0900 353.236

Presežek sredstev nad obveznostmi R1000 44.254



Premije, zahtevki in odhodki po vrstah poslovanja - S.05.01.02

Zavarovanje za

stroške

zdravljenja

Zavarovanje

izpada

dohodka

Nezgodno

zavarovanje

zaposlenih

Zavarovanje

avtomobilske

odgovornosti

Druga zava

rovanja

motornih vozil

Pomorsko,

letalsko in

transportno

zavarovanje

Požarno in drugo

škodno

zavarovanje

Splošno

zavarovanje

odgovornosti

Kreditno

in

kavcijsko

zavarovanj

e

C0010 C0020 C0030 C0040 C0050 C0060 C0070 C0080 C0090

Obračunane premije

bruto – neposredni posli R0110 3 5.907 1.916 156

bruto – sprejeto proporcionalno

pozavarovanjeR0120 0 0 0 0

bruto – sprejeto neproporcionalno

pozavarovanjeR0130

delež pozavarovateljev R0140 0 354 1.146 50

neto R0200 3 5.553 770 106

Prihodki od premije

bruto – neposredni posli R0210 3 5.375 1.901 155




pozavarovanjeR0230

delež pozavarovateljev R0240 0 355 1.137 50

neto R0300 3 5.020 764 105

Odhodki za škode

bruto – neposredni posli R0310 0 1.346 889 -18




pozavarovanjeR0330

delež pozavarovateljev R0340 0 137 466 -3

neto R0400 0 1.209 424 -14

Spremembe drugih zavarovalno-

tehničnih rezervacij

bruto – neposredni posli R0410 0 0 0 0




pozavarovanjeR0430

delež pozavarovateljev R0440 0 0 0 0

neto R0500 0 0 0 0

Odhodki R0550 1 2.623 900 74Drugi odhodki R1200Odhodki skupaj R1300

Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno

pozavarovanje)



Zavarovanje

stroškov

postopka

Zavarovanje

pomoči

Različne

finančne izgube

Zdravstveno

pozavarovanje

Pozavarovanje

odgovornosti

Pomorsko,

letalsko in

transportno

pozavarovanje

Premoženjsko

pozavarovanje

C0100 C0110 C0120 C0130 C0140 C0150 C0160 C0200Obračunane premije

bruto – neposredni posli R0110 6 7.988bruto – sprejeto proporcionalno R0120 0 0bruto – sprejeto neproporcionalno R0130delež pozavarovateljev R0140 1 1.551neto R0200 5 6.437

Prihodki od premijebruto – neposredni posli R0210 8 7.442bruto – sprejeto proporcionalno R0220 0 0bruto – sprejeto neproporcionalno R0230delež pozavarovateljev R0240 1 1.543neto R0300 7 5.899

Odhodki za škodebruto – neposredni posli R0310 6 2.223bruto – sprejeto proporcionalno R0320 0bruto – sprejeto neproporcionalno R0330delež pozavarovateljev R0340 599neto R0400 6 1.624

Spremembe drugih zavarovalno-bruto – neposredni posli R0410 0bruto – sprejeto proporcionalno R0420 0bruto – sprejeto neproporcionalno R0430delež pozavarovateljev R0440 0 0neto R0500 0 0

Odhodki R0550 5 3.603Drugi odhodki R1200Odhodki skupaj R1300 3.603

Vrsta poslovanja za: zavarovalne in

pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega

zavarovanja (neposredni posli in sprejeto

proporcionalno pozavarovanje)

Vrsta poslovanja za: sprejeto neproporcionalno pozavarovanje

Skupaj



Skupaj

Zdravstveno

zavarovanje

Zavarovanje z

udeležbo pri

dobičku

Zavarovanje,

vezano na

indeks ali enoto

premoženja

Druga življenjska

zavarovanja

Rente, ki

izhajajo iz

pogodb o

neživljenjskem

zavarovanju in

se nanašajo na

obveznosti iz

Rente, ki

izhajajo iz

pogodb o

neživljenjskem

zavarovanju in

se nanašajo na

zavarovalne

Zdravstveno

pozavarovanje

Življenjsko

pozavarovanje

C0210 C0220 C0230 C0240 C0250 C0260 C0270 C0280 C0300Obračunane premije

bruto R1410 319 35.002 3.269 321 38.911delež pozavarovateljev R1420 36 666 3 13 719neto R1500 283 34.336 3.266 308 38.192

Prihodki od premijebruto R1510 311 34.907 3.269 308 38.795delež pozavarovateljev R1520 29 668 3 10 709neto R1600 282 34.239 3.266 298 38.086

Odhodki za škodebruto R1610 68 16.328 1.847 -33 18.211delež pozavarovateljev R1620 21 249 0 0 270neto R1700 47 16.079 1.847 -33 17.941

Spremembe drugih zavarovalno-

tehničnih rezervacij

bruto R1710 -69 -14.661 -1.548 -1.557 -17.835

delež pozavarovateljev R1720 0 0 0 0 0

neto R1800 -69 -14.661 -1.548 -1.557 -17.835

Odhodki R1900 122 9.543 832 128 10.625

Drugi odhodki R2500

Odhodki skupaj R2600 10.625

Vrsta poslovanja za: obveznosti iz življenjskih zavarovanjObveznosti iz življenjskih

pozavarovanj



Premije, zahtevki in odhodki po državah - S.05.02.01

Matična

država

Najpomembnejših

5 in matična

C0010 C0020 C0030 C0040 C0050 C0060 C0070

R0010

C0080 C0090 C0100 C0110 C0120 C0130 C0140

Obračunane premije

bruto – neposredni posli R0110 7.988 7.988

bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje R0120 0 0

bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje R0130

delež pozavarovateljev R0140 1.551 1.551

neto R0200 6.437 6.437

Prihodki od premije




delež pozavarovateljev R0240 1.543 1.543

neto R0300 5.899 5.899

Odhodki za škode




delež pozavarovateljev R0340 599 599

neto R0400 1.624 1.624

Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij

bruto – neposredni posli R0410 0 0




neto R0500 0 0

Odhodki R0550 3.603 3.603

Drugi odhodki R1200


Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto

obračunanih premij) – obveznosti iz



Matična

država

Najpomembnejših

5 in matična

država, skupaj

C0150 C0160 C0170 C0180 C0190 C0200 C0210

R1400

C0220 C0230 C0240 C0250 C0260 C0270 C0280

Obračunane premije

bruto R1410 38.911 38.911


neto R1500 38.192 38.192

Prihodki od premije

bruto R1510 38.795 38.795


neto R1600 38.086 38.086

Odhodki za škode

bruto R1610 18.211 18.211


neto R1700 17.941 17.941

Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij

bruto R1710 -17.835 -17.835


neto R1800 -17.835 -17.835

Odhodki R1900 10.625 10.625

Drugi odhodki R2500


Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto

obračunanih premij) – obveznosti iz

neživljenjskih zavarovanj



Zavarovalno-tehnične rezervacije za SLT življenjska in zdravstvena zavarovanja - S.12.01.02

Pogodbe

brez opcij in

jamstev

Pogodbe z opcijami ali

jamstvi

Pogodbe brez

opcij in

jamstev

Pogodbe z

opcijami

ali jamstvi

C0020 C0030 C0040 C0050 C0060 C0070 C0080 C0090 C0100 C0150

Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota R0010

Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/ namenskih družb

ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane

izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri zavarovalno

tehničnih rezervacijah, izračunanih kot celota

R0020

Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota

najboljše ocene in marže za tveganje

Najboljša ocena

Bruto najboljša ocena R0030 319.700 0 23.055 0 -1.876 340.879

Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/ namenskih družb


izgube zaradi neplačila nasprotne stranke

R0080 -326 0 -12 0 -57 -395

Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz

pozavarovanj/namenskih družb ter končnega

pozavarovanja, skupaj

R0090

320.026 0 23.067 0 -1.819 341.274

Marža za tveganje R0100 1.122 975 620 2.717

Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih

rezervacijah

Zavarovalnotehnične rezervacije, izračunane kot

celotaR0110

Najboljša ocena R0120 0 0 0 0 0 0

Marža za tveganje R0130 0 0 0 0

Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj R0200 320.822 24.030 -1.256 343.596

Skupaj (življenjska

zavarovanja razen

zdravstvenih,

vključno z na enoto

premoženja vezanimi

zavarovanji)

Zavarovanje z

udeležbo pri

dobičku

Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja Druga življenjska zavarovanja Rente, ki

izhajajo iz

pogodb o

neživljenjsk

em

zavarovanju

Sprejeto

pozavarovanje



Pogodbe

brez opcij

in jamstev

Pogodbe z

opcijami ali

jamstvi

C0160 C0170 C0180 C0190 C0200 C0210


Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb




R0020



Najboljša ocena

Bruto najboljša ocena R0030 -1.119 -1.119

Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb



R0080

17 17

Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz

pozavarovanj/namenskih družb ter končnega


R0090

-1.136 -1.136

Marža za tveganje R0100 548 548


rezervacijah

Zavarovalnotehnične rezervacije, izračunane kot

celota R0110

Najboljša ocena R0120 0 0 0


Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj R0200 -571 -571

Zdravstveno zavarovanje (neposredni

posli)Rente, ki izhajajo iz

pogodb o neživljenjskem

zavarovanju in se nanašajo

na obveznosti iz

zdravstvenih zavarovanj

Zdravstveno

pozavarovanje

(sprejeto

pozavarovanje)

Skupaj

(zdravstvena

zavarovanja,

podobna

življenjskim)



Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja - S.17.01.02

Zavarovanje za

stroške

zdravljenja

Zavarovanje

izpada

dohodka

Nezgodno

zavarovanje

zaposlenih

Zavarovanje

avtomobilske

odgovornosti

Druga

zavarovanja

motornih vozil

Pomorsko, letalsko in

transportno

zavarovanje

Požarno in drugo

škodno zavarovanje

Splošno

zavarovanje

odgovornosti

Kreditno in

kavcijsko

zavarovanje

C0020 C0030 C0040 C0050 C0060 C0070 C0080 C0090 C0100


Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter

končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane



R0050



Najboljša ocena

Zavarovalnotehnične rezervacije za prenosne premije

Bruto R0060 0 408 338 3




R0140 0 64 188 1

Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije R0150 0 344 150 3

Škodne rezervacije

Bruto R0160 0 2.425 496 43




R0240 0 81 315 16

Neto najboljša ocena škodnih rezervacij R0250 0 2.344 180 27

Najboljša ocena skupaj – bruto R0260 0 2.834 833 47

Najboljša ocena skupaj – neto R0270 0 2.688 330 29

Marža za tveganje R0280 0 1.072 113 19

Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno- tehničnih

rezervacijah

Zavarovalnotehnične rezervacije, izračunane kot celota R0290

Najboljša ocena R0300 0 0 0 0

Marža za tveganje R0310 0 0 0 0

Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje



Zavarovanje za

stroške

zdravljenja

Zavarovanje

izpada

dohodka

Nezgodno

zavarovanje

zaposlenih

Zavarovanje

avtomobilske

odgovornosti

Druga

zavarovanja

motornih vozil

Pomorsko, letalsko in

transportno

zavarovanje

Požarno in drugo

škodno zavarovanje

Splošno

zavarovanje

odgovornosti

Kreditno in

kavcijsko

zavarovanje

C0020 C0030 C0040 C0050 C0060 C0070 C0080 C0090 C0100

Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj

Zavarovalnotehnične rezervacije skupaj R0320 0 3.906 946 65

Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter


izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj

R0330 0 145 503 17

Zavarovalnotehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive

zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega


R0340 0 3.760 443 48

Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje



Zavarovanje

stroškov

postopka

Zavarovanje

pomoči

Različne

finančne

izgube

Neproporcionaln

o zdravstveno

pozavarovanje

Neproporcional

no

pozavarovanje

odgovornosti

Neproporcionalno

pomorsko, letalsko in

transportno

pozavarovanje

Neproporcionalno

premoženjsko

pozavarovanje

C0110 C0120 C0130 C0140 C0150 C0160 C0170 C0180






R0050



Najboljša ocena

Zavarovalnotehnične rezervacije za prenosne premije

Bruto R0060 3 753




R0140 0 254

Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije R0150 2 499

Škodne rezervacije

Bruto R0160 1 2.965




R0240 0 412

Neto najboljša ocena škodnih rezervacij R0250 1 2.552

Najboljša ocena skupaj – bruto R0260 4 3.717

Najboljša ocena skupaj – neto R0270 3 3.051

Marža za tveganje R0280 1 1.204


rezervacijah

Zavarovalnotehnične rezervacije, izračunane kot celota R0290

Najboljša ocena R0300 0 0


Neposredni posli in sprejeto proporcionalno Sprejeto neproporcionalno pozavarovanjeObveznosti iz

neživljenjskih

zavarovanj

skupaj



Zavarovanje

stroškov

postopka

Zavarovanje

pomoči

Različne

finančne

izgube

Neproporcionaln

o zdravstveno

pozavarovanje

Neproporcional

no

pozavarovanje

odgovornosti

Neproporcionalno

pomorsko, letalsko in

transportno

pozavarovanje

Neproporcionalno

premoženjsko

pozavarovanje

C0110 C0120 C0130 C0140 C0150 C0160 C0170 C0180

Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj

Zavarovalnotehnične rezervacije skupaj R0320 4 4.922

Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter


izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj

R0330 0 666

Zavarovalnotehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive

zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega


R0340 4 4.256

Neposredni posli in sprejeto proporcionalno Sprejeto neproporcionalno pozavarovanjeObveznosti iz

neživljenjskih

zavarovanj

skupaj



Zavarovalni zahtevki iz neživljenjskih zavarovanj - S.19.01.21

Posli na področju neživljenjskih zavarovanj skupaj

Z0010Accident

year [AY]

Obračunani bruto zneski škod (nekumulativno)

(absolutni znesek)

Leto 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 & +

C0010 C0020 C0030 C0040 C0050 C0060 C0070 C0080 C0090 C0100 C0110 C0170 C0180

Predhodno R0100 4 R0100 4 11.649

N-9 R0160 446 560 292 167 41 116 0 0 0 0 R0160 0 1.622

N-8 R0170 2.778 623 259 134 16 50 1 1 1 R0170 1 3.865

N-7 R0180 898 818 252 113 20 232 10 20 R0180 20 2.363

N-6 R0190 530 429 280 91 26 113 4 R0190 4 1.474

N-5 R0200 445 515 341 67 113 79 R0200 79 1.561

N-4 R0210 688 557 273 114 16 R0210 16 1.648

N-3 R0220 947 595 460 91 R0220 91 2.094

N-2 R0230 862 815 376 R0230 376 2.052

N-1 R0240 799 634 R0240 634 1.433

N R0250 1.077 R0250 1.077 1.077

Skupaj R0260 2.302 30.838

Leto

nezgode/pogodbeno

Razvojno leto V tekočem

letu

Vsota

posameznih



Bruto nediskontirana najboljša ocena škodnih rezervacij

(absolutni znesek)

Year 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 & +

C0200 C0210 C0220 C0230 C0240 C0250 C0260 C0270 C0280 C0290 C0300 C0360

Predhodno R0100 133 R0100 133

N-9 R0160 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 R0160 0

N-8 R0170 0 0 0 0 0 0 0 3 2 R0170 2

N-7 R0180 0 0 0 0 0 0 8 28 R0180 28

N-6 R0190 0 0 0 0 0 11 73 R0190 73

N-5 R0200 0 0 0 0 123 18 R0200 18

N-4 R0210 0 0 0 192 207 R0210 207

N-3 R0220 0 0 272 140 R0220 140

N-2 R0230 0 699 171 R0230 171

N-1 R0240 1.983 464 R0240 464

N R0250 1.562 R0250 1.562

Skupaj R0260 2.799

Razvojno leto Konec leta

(diskontira



Lastna sredstva - S.23.01.01

Skupaj

Stopnja 1 –

neomejene

postavke

Stopnja 1 –

omejene

postavke

Stopnja 2 Stopnja 3

C0010 C0020 C0030 C0040 C0050

Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je

predvideno v členu 68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35

Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami) R0010 9.474 9.474

Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami R0030

Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnostiR0040

Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje R0050

Presežek sredstev R0070

Prednostne delnice R0090

Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami R0110

Uskladitvene rezerve R0130 32.710 32.710

Podrejene obveznosti R0140

Znesek neto odloženih terjatev za davek R0160 0 0

Druge postavke lastnih sredstev, ki jih je nadzorni organ odobril kot osnovna lastna sredstva in ki

niso navedene zgorajR0180

Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih

rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva v skladu s Solventnostjo II

Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih

rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva v skladu s Solventnostjo IIR0220

Odbitki

Odbitki za udeležbe v finančnih in kreditnih institucijah R0230

Skupna osnovna lastna sredstva po odbitkih R0290 42.184 42.184 0

Pomožna lastna sredstva

Nevplačane in nevpoklicane navadne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo R0300

Nevplačan in nevpoklican ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih

lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti, ki se

jih lahko vpokliče na zahtevo

R0310

Nevplačane in nevpoklicane prednostne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo R0320

Pravno zavezujoča zaveza vpisa in plačila podrejenih obveznosti na zahtevo R0330

Akreditivi in jamstva v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES R0340

Akreditivi in jamstva, razen tistih v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES R0350

Pozivi članom za dodatne prispevke v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive

2009/138/ESR0360

Pozivi članom za dodatne prispevke, razen tistih v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ESR0370

Druga pomožna lastna sredstva R0390

Skupaj pomožna lastna sredstva R0400



Razpoložljiva in primerna lastna sredstva

Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje SCR R0500 42.184 42.184 0

Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje MCR R0510 42.184 42.184

Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR R0540 42.184 42.184 0 0 0

Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje MCR R0550 42.184 42.184 0 0

SCR R0580 23.361

MCR R0600 10.512

Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR R0620 1,81

Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in MCR R0640 4,01

C0060

Uskladitvene rezerve

Presežek sredstev nad obveznostmi R0700 44.254

Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno) R0710

Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve R0720 2.070

Druge postavke osnovnih lastnih sredstev R0730 9.474

Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in

omejenimi skladiR0740

Uskladitvene rezerve R0760 32.710

Pričakovani dobički

Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja R0770 4.230

Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja R0780 1.215

Skupni pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) R0790 5.444



Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo - S.25.01.21

Bruto zahtevani

solventnostni kapital

Za podjetje

specifični

parametri

Poenostavitve

C0110 C0080 C0090

Tržno tveganje R0010 26.374

Tveganje neplačila nasprotne stranke R0020 3.015

Tveganje iz pogodb življenjskega zavarovanja R0030 9.216

Tveganje zdravstvenega zavarovanja R0040 5.564

Tveganje iz pogodb neživljenjskega zavarovanja R0050 528

Razpršenost R0060 -11.350

Tveganje neopredmetenih sredstev R0070 0

Osnovni zahtevani solventnostni kapital R0100 33.346

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala C0100

Operativno tveganje R0130 1.852

Absorpcijske kapacitete zavarovalnotehničnih rezervacij R0140 -9.672

Absorpcijske kapacitete odloženih davkov R0150 -2.166

Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive

2003/41/ESR0160

Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka R0200 23.361

Že določen kapitalski pribitek R0210

Zahtevani solventnostni kapital R0220 23.361

Druge informacije o SCR

Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki

temelji na trajanju R0400

Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali

delR0410

Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene

skladeR0420

Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje

uskladitvenih prilagoditev R0430

Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za

potrebe člena 304R0440



Zahtevani minimalni kapital – tako življenjska kot neživljenjska zavarovanja - S.28.02.01

Dejavnosti

neživljenjskih

zavarovanj

Dejavnosti

življenjskih

zavarovanj

Rezultat

MCR(NL,NL)

Rezultat

MCR(NL,L)

C0010 C0020

Komponenta linearne formule za obveznosti iz

neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanjR0010 931 107

Neto (brez

pozavarovanja/na

menskih družb)

najboljša ocena in

ZTR, izračunane

kot celota

Neto (brez

pozavarovanja)

obračunane

premije v zadnjih

12 mesecih

Neto (brez

pozavarovanja/na

menskih družb)

najboljša ocena in

ZTR, izračunane

kot celota

Neto (brez

pozavarovanja)

obračunane

premije v zadnjih

12 mesecih

C0030 C0040 C0050 C0060Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja R0020 0 3Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka R0030 2.688 5.553 1.254Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih R0040Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti R0050Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil R0060Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno pozavarovanje R0070

R0080 330 770

Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti R0090 29 106

Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje R0100

Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka R0110

Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči R0120

Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub R0130 3 5

Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje R0140

Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti R0150

Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje R0160

Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje R0170

Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje

druge škode na premoženju

Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj Dejavnosti življenjskih zavarovanj



Dejavnosti

neživljenjskih

zavarovanj

Dejavnosti

življenjskih

zavarovanj

Rezultat

MCR(L,NL)

Rezultat

MCR(L,L)

C0070 C0080

Komponenta linearne formule za obveznosti iz življenjskih

zavarovanj in pozavarovanjR0200 20 11.472

Neto (brez

pozavarovanja/na

menskih družb)

najboljša ocena in

ZTR, izračunane

kot celota

Neto (brez

pozavarovanja/na

menskih družb)

skupni rizični

kapital

Neto (brez

pozavarovanja/na

menskih družb)

najboljša ocena in

ZTR, izračunane

kot celota

Neto (brez

pozavarovanja/na

menskih družb)

skupni rizični

kapital

C0090 C0100 C0110 C0120

Obveznosti z udeležbo pri dobičku – zajamčena upravičenja R0210 309.104

Obveznosti z udeležbo pri dobičku – prihodnja diskrecijska upravičenja R0220 9.786

Obveznosti iz zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja R0230 23.067

Druge obveznosti iz življenjskih in zdravstvenih (po)zavarovanj R0240 0

Skupni rizični kapital za vse obveznosti iz življenjskega (po)zavarovanja R0250 28.572 547.073

Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj Dejavnosti življenjskih zavarovanj



Izračun skupnega minimalnega zahtevanega kapitala (MCR)

C0130

Linearni MCR R0300 12.530

SCR R0310 23.361

Zgornja meja MCR R0320 10.512

Spodnja meja MCR R0330 5.840

Kombinirani MCR R0340 10.512

Absolutna spodnja meja (absolutni prag) MCR R0350 7.400

C0130

Zahtevani minimalni kapital R0400 10.512

Izračun teoretičnega MCR za neživljenjska in življenjska zavarovanjaNon-life

activitiesLife activities

C0140 C0150

Teoretični linearni MCR R0500 951 11.579

Teoretični SCR brez pribitka (letni ali zadnji izračun) R0510 1.773 21.587

Zgornja meja teoretičnega MCR R0520 798 9.714

Spodnja meja teoretičnega MCR R0530 443 5.397

Teoretični kombinirani MCR R0540 798 9.714

Absolutna spodnja meja (absolutni prag) teoretičnega MCR R0550 3.700 3.700

Teoretični MCR R0560 3.700 9.714

pòõč òïùèñ÷ñòö éìñäñč òžäíø (sfcr)€¦ · tabela 1: struktura...

Documents