poplave - vodnogospodarski ukrepi
DESCRIPTION
Gradivo za izbirni predmet Geografija naravnih nesreč v študijskem programu GeografijaFF LjubljanaTRANSCRIPT
1
VODNOGOSPODARSKI UKREPI ZA
VAROVANJE PRED POPLAVAMI
2
VODOGRADBENI UKREPI ZA VARSTVO
PRED POPLAVAMI (po Brilly in sod.,
Vodne ujme. Ljubljana 1999)
• Problem je v enostranskem poseganju v vodne razmere, kar ima
številne negativne učinke, vendar je to pri nas še vedno prevladujoč
način varstva pred poplavami.
• Negativni učinki tudi zahtevajo dodatne vodnogospodarske ukrepe,
kar vodi v začarani krog stalnih posegov, obenem pa ni več mogoče
zmanjšati varnosti že varovanega območja.
• Na deklarativni ravni se govori o novih pristopih, vendar naše
vodno gospodarstvo še vedno deluje po starem. Glavno izhodišče
ocenjevanja posegov je, da vsakršno varovanje pred poplavami
zahteva vedno nove posege in gradnje (tudi t. i. sonaravno urejanje
vodotokov), tako da je tu za geografe še zelo veliko dela.
http://www.dhd.si/index.html
3
PROTIPOPLAVNI NASIPI
• preprečujejo razlitje vode po poplavni ravnici.
• Praviloma bi jih morali graditi vstran od vodotokov, vendar s tem
izgubljamo "dragoceni prostor". Najbolj kritični pri nas so nasipi tik
ob strugi Savinje, pa tudi ob reguliranih rekah so razmeroma blizu
struge in ne omogočajo večjega razlitja vode. Izjema je ob Muri, kjer
so nasipi izven poplavnih logov; ti so prepuščeni naravnemu ritmu
poplav.
4
• Zaradi pomanjkanja denarja se pri nas (pa tudi drugje) gradijo iz
lokalnega materiala, imajo strme brežine in ne vzdržijo erozijskega
delovanja vode, slabo tesnijo in ob močnejši poplavi popustijo (npr.
ob Savinji nad Celjem, 1.11.1990).
• Drug problem je, da se morajo nasipi občasno dograjevati in
dodatno utrjevati. S tem se še poveča heterogenost gradiva in so še
manj trdni.
5 Sava pri Brežicah, 26.12.2009
6
• Ob večjih rekah (ne pri nas) imajo cele sisteme nasipov, ki varujejo
pred različnimi poplavami:
• – glavni nasipi varujejo naseljena območja pred 10- in večletnimi
poplavami
• – sekundarni nasipi so zadnja obrambna črta, če popustijo glavni
nasipi
• – poletni nasipi varujejo obdelovalne površine pred poplavami v
vegetacijski dobi
• – razdelilni nasipi delijo poplavno območje na prekate za
nadzorovano poplavljanje
7
• Nadzorovano
poplavljanje je najbolj
učinkovito ob srednje
visokih poplavah, ko se
zniža Qmax.
• Ko je že enkrat
poplavljeno, novega
poplavnega vala ni
mogoče znižati, le še
nekoliko zadržati.
8
• Tudi protipoplavni
nasipi imajo lahko v
pokrajini več funkcij
in jih je mogoče zelo
smotrno uporabiti.
• Primer:
protipoplavni nasip
ob Dravi na
Koroškem (pred
poplavami varuje
obdelovalne
površine, naselja,
železniško progo,
kolesarska proga)
9
ZADRŽEVALNIKI
• omogočajo zadrževanje
viškov vode ob visokih
pretokih. S tem zmanjšamo
nevarnost poplav, ob nizki
vodi so lahko dodatni vir
vode. Ločimo:
• – večnamenski z.: z vodo
napolnjeni večino časa (za
oskrbo s pitno ali ind. vodo)
• – suhi z.: z vodo se napolnijo
le ob visoki vodi
• – retenzija: naravno poplavno
območje, urejeno za
zadrževanje poplavnih voda
10
• S pravilno zasnovanimi vodnimi zadrževalniki (še bolje s
sistemom zadrževalnikov) je možno precej znižati maksimalne
vodne pretoke.
11
• Najugodnejši protipoplavni
učinki se dosežejo s
kontroliranim odtekanjem
vode.
• Na sliki učinek vodnih
zadrževalnikov na pretok
Misisipija ob poplavi julija 1993.
12
Gajševsko jezero na Ščavnici
13 Pregrada Ledavskega jezera
14 Lokacija suhega zadrževalnika pri Dobrovi
15
16
REGULIRANE STRUGE
• zmanjšajo rečno erozijo in povečajo pretočnost struge, vendar ima to
izrazito negativne učinke na okolje.
• Kljub temu je to še vedno eden glavnih načinov urejanja voda.
17 Ledava pri Skakovcih
18
RAZBREMENILNIKI
• Omogočajo odvajanje poplavnih viškov v drugo reko ali na območje, kjer se lahko vode razlijejo brez večje škode
19
VAROVANJE URBANIH OBMOČIJ • Urbanizacija prinaša velike spremembe v vodni režim, mdr.:
• – hitrejši odtok padavinske vode
• – manjše pronicanje v podtalnico
• – višji maksimalni pretoki
• – manjši minimalni pretoki
20
21
• Poseben in nov problem so t. i.
mestne poplave, ko dele mesta
poplavi zaradi pospešenega odtekanja
vode s streh in asfaltiranih površin,
majhnega pronicanja vode v tal, slabo
projektiranih prepustov, podvozov,
podhodov in kanalizacije.
• V najslabšem primeru se temu
pridružijo še odpadne vode iz
kanalizacije.
22
• Zelo raznovrstni so vplivi
urbanizacije tudi na druge
značilnosti rek:
23
• O D L O K o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP2 (Žalec, dne 30. maja 1996)
• Vodotoki – varstvo pred visokimi vodami (16. člen)
• – Ob vodotokih je treba zagotoviti obvodni pas za vzdrževanje vodnega režima in preprečiti gradnje objektov v tem pasu in sicer ob Savinji v pasu širine 10 m od zunanjega roba korita ali obrežnega nasipa ter ob ostalih vodotokih v pasu širine vsaj 3 m od roba korita. – Za vsak poseg v obvodnih predelih je potrebno pridobiti mnenje pristojne službe za urejanje voda. – Na območju naselij je potrebno zagotoviti 100 letno poplavno varnost. – Za zmanjšanje poplavne ogroženosti je potrebno izvesti celovite protipoplavne ukrepe. Izdelati je potrebno načrte in izvesti odvod in čiščenje odplak po “Zasnovi vodnogospodarskih ureditev” ter prostorsko dokumentacijo za izgradnjo varovalnih nasipov.
• Do izvedbe ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti gradnja objektov ni možna v nekaterih ureditvenih območjih naselij, ki so navedena v členu 31 tega odloka.
24
IV. DODATNI POSEBNI POGOJI (31. člen)
Posebna določila v zvezi z novogradnjami – dodatnimi objekti v
nekaterih naseljih, ki se urejajo na podlagi PUP:
Za območja urbanističnih zasnov Polzela, Šempeter in Žalec–Petrovče je
pred posegi v ta prostor potrebno pridobiti podrobnejše
vodnogospodarske pogoje in opredeliti celovite protipoplavne ukrepe za
ta območja.
– Začasno do izvedbe ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti
legalizacija obstoječih objektov in novogradnje niso možne v okviru
naslednjih ureditvenih območij, ki se urejajo na podlagi PUP:
– v Krajevni skupnosti Gomilsko: A25/2 – južni del v poplavnem območju in A26 – ob Konjščici v poplavnem pasu, itd.
– v Krajevni skupnosti Prebold: A29 – v poplavnem pasu, A30 v
poplavnem pasu, A32 (možna sanacija obstoječih objektov žage),
A33 – v poplavnem pasu,
– v Krajevni skupnosti Polzela: A43 v poplavnem delu Ložnice,
25
26
Prebold, 19.9.2007
27
Prebold, 19.9.2007
28
• NAJBOLJŠE PRAKSE ZA PREPREČEVANJE POPLAV, VARSTVO PRED
NJIMI IN UBLAŽITEV NJIHOVIH POSLEDIC (EU, 26.5.2003)
• Dokument v obliki smernic ureja vprašanja v zvezi s trajnostnim
preprečevanjem poplav, varstvom pred njimi in ublažitvijo njihovih učinkov;
mdr. izhaja iz naslednjih temeljnih ugotovitev:
• – Poplavni dogodki so del narave. Obstajali so od nekdaj in bodo vedno
obstajali. Kolikor je to mogoče, je treba ustaviti človekovo vmešavanje v
naravne procese, ga nevtralizirati in v prihodnje preprečiti.
• – Protipoplavna strategija mora zajemati celotno povodje (porečje). Pri tem se
moramo zavzemati za usklajeno razvijanje in ohranjanje dejavnosti v zvezi z
vodo, tlemi in drugimi viri.
• – Če upoštevamo razvoj in težnje, vidimo, da moramo pri obravnavi naravnih
nevarnosti spremeniti svojo miselnost. Preiti moramo od defenzivnih ukrepov
proti nesrečam k obvladovanju tveganja in zaživeti s poplavami. Zavedati se
moramo, da zmanjševanje ogroženosti ne sme biti omejeno le na območja, na
katerih so poplave pogoste. Pripravljeni moramo biti tudi na redkejše poplavne
dogodke.
• – Države si morajo še bolj prizadevati in sodelovati pri tem, da bi obnovili
naravna poplavna območja rek, saj bi tako oživili sposobnost mokrišč in
poplavnih območij za zadrževanje vode in s tem zmanjšali posledice poplav.
http://www.dhd.si/datoteke/strategija_poplave_koncni_prevod.pdf
29
• EVROPSKA INICIJATIVA ZA ZMANJŠEVANJE OGROŽENOSTI PRED
POPLAVAMI (2003)
• Skupne usmeritve za zmanjševanje ogroženosti pred poplavami tako temeljijo
na uvajanju trajnostno naravnanih ukrepov, ki upoštevajo problematiko
celotnega prispevnega območja in naslednja načela:
• - Raba prostora na poplavnih območjih se mora prilagoditi poplavam, tako da se
postopno zmanjšajo vplivi dosedanjega poseganje človeka v naravne procese,
• - Gradnja protipoplavnih objektov, ki je še vedno eden od pomembnih
elementov obrambe pred poplavami naj se omeji na varovanje življenj in
pomembnejših materialnih dobrin, pri čemer je potrebno upoštevati tudi varstvo
narave in krajine,
• - Na poplavnih območjih je še posebej potrebno zagotoviti preventivne ukrepe
za preprečitev onesnaženj voda,vodnih ekosistemov in tal, kot posledic poplav,
• - Varstvo pred poplavami mora temeljiti na načelu solidarnosti, zato je potrebno
pri uravnavanju spoštovati tristopenjski pristop, ki določa: zadrževanje
prekomernih količin voda, hranjenje teh količin na območju nastanka ter
postopno odvajanje v vodni režim, ko to ne povzroča več škodljivega delovanja,
• - Vsakdo, ki živi na območju poplav, mora tudi sam poskrbeti za preventivne
ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti, ki jih morajo zagotoviti pristojne
odgovorne uprave.
DIREKTIVA O OCENI IN OBVLADOVANJU
POPLAVNE OGROŽENOSTI (23.10.2007)
• Poplave so naravni pojav, ki ga ni mogoče preprečiti.
• Na območju Skupnosti se pojavljajo različne vrste poplav, kot so
poplave rek, nenadne poplave, poplave v mestih in poplave morja na
obalnih območjih.
• V vsakem vodnem območju ali območju upravljanja je treba oceniti
poplavno ogroženost in potrebo po nadaljnjem ukrepanju – npr. z
ovrednotenjem možnosti za ublažitev učinkov poplav.
• Načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti naj se usmerijo na
preprečevanje, varstvo in pripravljenost. Da bi rekam zagotovili več
prostora, bi morali v načrtih, kolikor je mogoče, upoštevati
ohranjanje in/ali obnovo poplavnih območij ter ukrepe za
preprečevanje in zmanjševanje škode na zdravju ljudi, okolju,
kulturni dediščini in gospodarski dejavnosti.
30 http://www.dhd.si/datoteke/poplavna_direktiva.pdf
31