poroČilo praktiČnega izobraŽevanja - praksa …praksa.uni-mb.si/porocila/e1040933_1.pdf ·...
TRANSCRIPT
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ
Elektrotehnika - Elektronika
POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
V
Avtoelektrika, Avtoservis, trgovina z avtomobilskimi nadomestnimi
deli Andrej Puconja s.p.
Čas opravljanja od 02.04.2013 do 31.05.2013
Mentor v GD Andrej Puconja univ.dipl.inž
Študent Janko Sivka
Vpisna številka E1040933
E-pošta [email protected]
Telefon 031476909
2
3
4
Kazalo
1. Uvod ..........................................................................................................................5
2. Opis gospodarske družbe ............................................................................................5 2.1 Zgodovina............................................................................................................5
2.2 Storitve ................................................................................................................5 3. Opis praktičnega izobraževanja ..................................................................................6
3.1 Delo z diagnostičnimi orodji ................................................................................6 3.1.1 Bosch ESI tronic ...........................................................................................6
3.1.2 Clip...............................................................................................................7 3.1.3 Texa ........................................................................................................... 10
3.1.4 VCDS ......................................................................................................... 10 3.1.5 Carman Scan VG+ ...................................................................................... 11
3.2 Obnova alternatorja ............................................................................................ 11 3.2.1 Sestavni deli in njihova naloga .................................................................... 12
3.2.2 Meritve ....................................................................................................... 13 3.2.3 Obnova ....................................................................................................... 13
3.3 Obnova zaganjalnika ......................................................................................... 14 3.3.1 Sestavni deli in njihova naloga .................................................................... 15
3.3.2 Meritve ....................................................................................................... 17 3.3.3 Obnova ....................................................................................................... 18
3.4 Ostala elektrotehniška dela ................................................................................. 19 3.4.1 Popravilo stikal ob volanu (Renault Clio) ................................................... 19
3.4.2 Popravilo »Komfortnega računalnika« (Volkswagen Passat) ....................... 20 3.4.3 Popravilo LCD prikazovalnika (Renault Twingo ) ...................................... 21
3.4.4 Popravilo merilnika vlage v zavorni tekočini .............................................. 22 3.4.5 Popravilo releja za impulzno delovanje brisalcev ( Renault Laguna) ........... 22
3.4.6 Vgradnja novih akumulatorjev za električno kolo (Piaggio) ........................ 23 4. Sklep ........................................................................................................................ 25
5
1. Uvod
Po koncu predavanj v šestem semestru, sem začel z praktičnim izobraževanjem. Izbra l
sem si podjetje s področja, ki me zanima in tam tudi dobil odobreno opravljanje
praktičnega izobraževanja. To podjetje je Avtoelektrika, Avtoservis, trgovina z
avtomobilskimi nadomestnimi deli Andrej Puconja s.p. .
Na mojo odločitev, je vplivala želja po podrobnejšem spoznavanju področja avtoelektrike.
2. Opis gospodarske družbe
2.1 Zgodovina
Podjetje posluje od leta 1969. Takrat je Franc Puconja na Ptujski cesti 78 v Mariboru
odprl delavnico za avtoelektriko. Od leta 1970 dalje, je delavnica pooblaščeni servis
podjetja BOSCH za avtoelektriko.
Zaradi rekonstrukcije Ptujske ceste na Teznem, so podjetje preselili na drugo lokacijo, in
sicer na današnji naslov Počehova 13, v Mariboru, kjer se servis nahaja še danes.
Vodenje servisa, je leta 1996 od očeta prevzel Andrej Puconja. Takrat so servis na novo
opremili z najsodobnejšimi diagnostičnimi napravami, ki omogočajo popravilo
elektronskih sistemov na današnjih vozilih.
V marcu, leta 2000, so razširili dejavnost in odprli trgovino z avtomobilskimi
nadomestnimi deli podjetja BOSCH in nadomestnimi deli drugih proizvajalcev.
2.2 Storitve
Podjetje ponuja naslednje storitve:
Diagnostika motorja
Servisiranje klimatskih naprav
Popravilo vžigalnih sistemov na bencinskih motorjih
Testiranje ter ultrazvočno čiščenje elektromagnetnih šob za bencinske motorje
Kontrola in preizkus naprav za oskrbo z električno energijo v avtomobilu
(akumulator, alternator, zaganjač)
Popravilo alternatorjev in zaganjačev
Splošna avtoelektrika
Servis električnih vozil in predelava vozil na baterijski pogon
6
3. Opis praktičnega izobraževanja
3.1 Delo z diagnostičnimi orodji
Do leta 2001 so avtomobilski proizvajalci uporabljali vsak svoje vmesnike za
diagnostiko, zato za starejša vozila rabimo veliko različnih konektorjev, če hočemo
dostopati do računalniških sistemov v avtomobilu. Nekateri že prej, po letu 2001 pa so vsi
pričeli vgrajevati OBD II konektor, ki bi omogočil dostop do parametrov vseh vozil z
univerzalnimi testerji. Pri tem ni potrebno imeti za vsak tip vozila svojega povezovalnega
konektorja.
Na praktičnem izobraževanju sem spoznal več različnih diagnostičnih orodij za vozila. Ta
orodja so:
3.1.1 Bosch ESI tronic
Je univerzalno diagnostično orodje podjetja Bosch. Programska oprema ponuja še veliko
drugih možnosti, naprimer bazo podatkov z električnimi shemami, postopki za merjenje ter
preverjanje raznih senzorjev, iskanje napak itd. Za diagnostiko potrebujemo vmesnik med
OBD II konektorjem ter prenosnim računalnikom (KTS 540) in seveda tudi programsko
opremo nameščeno na prenosni računalnik.
Stacionarna enota FSA 740 diagnostičnega sistema BOSCH ESI-tronic ponuja mnogo
drugih možnosti za delo. Nekaj od teh:
Lahko poveže z vmesnikom KTS 540 preko brezžičnega omrežja,
Merimo lahko izpušne pline,
Z univerzalnim osciloskopom lahko preko tokovnih klešč preverjamo,
delovanje vžigalnega sistema ter druge parametre
Nastavljanje klasičnega platinastega vžiga s pomočjo stroboskopa,
Vgrajen ima signalni generator za testiranje raznih senzorjev..
7
Slika 1: Stacionarna enota FSA 740 Slika 2: Vmesnik med USB in OBD II
3.1.2 Clip
Je originalno diagnostično orodje francoskega proizvajalca Renault. Omogoča vpogled
v vse računalniške sisteme vozil Renault, diagnozo in odpravljanje napak, ter
raznorazne nastavitve. Za diagnozo potrebujemo prenosni računalnik z nameščeno
programsko opremo »CLIP« in vmesnik med OBD II konektorjem v avtomobilu ter
USB konektorjem, ki ga vtaknemo v prenosni računalnik.
Slika 3: CLIP vmesnik med OBD II in USB
Ko zaženemo program na računalniku, se nam odpre glavno okno, v katerem vpišemo
številko šasije vozila, program nam nato izpiše ostale podatke o avtomobilu. Izberemo
še tip motorja, ter nadaljujemo.
8
Slika 4: Glavno okno z vpisom podatkov o vozilu
Nato se nam odpre okno v katerem lahko izbiramo med več možnostmi, naprimer:
- Test upravljalnih sistemov
Tukaj lahko testiramo posamezne sisteme v avtomobilu, da vidimo če je v njih
shranjen kak podatek o napaki. Ko nek senzor ne deluje pravilno, računalnik v
avtomobilu to prepozna in javi napako. To voznik opazi kot prižgano kontrolno
lučko na instrumentalni plošči avtomobila, ki pa včasih po določenem času
ugasne sama. Dokler je napaka prisotna, v avtomobilu zaradi varnosti ne deluje
sistem, katerega del je npr. senzor, ki je vzrok napake. Če bi sistem deloval tudi
z okvarjenim senzorjem, bi lahko bilo njegovo nepravilno delovanje vzrok
prometni nesreči.
Primer težave: Stranka pripelje avto, ki ga je kupila pred kratkim, na katerem
neprestano gori kontrolna lučka za sistem poti blokiranju koles (ABS).
Diagnoza: Z testiranjem ABS računalnika odkrijemo napako. In sicer,
računalnik javi, da sprednji levi ABS senzor nima stika z računalnikom.
Možen vzrok: Slab stik na konektorju senzorja, ali pokvarjen senzor.
9
Slika 5: Pogovorno okno »Test upravljalnih sistemov«
- Seznam parametrov
V tem oknu, lahko spremljamo vrednosti vseh parametrov, ki so potrebni za
pravilno delovanje avtomobila. Če poznamo pravilne vrednosti, pri nekih
pogojih delovanja, lahko tudi tako odkrijemo vzrok težav pri delovanju
avtomobila.
Primer težave: Bencinski motor v avtomobilu ne vžge.
Diagnoza: V seznamu parametrov opazimo premajhen pritisk goriva.
Možen vzrok: Okvarjena bencinska črpalka ali puščanje na sistemu cevi med
črpalko ter vbrizgalnim sistemom motorja.
- Itd..
Slika 6: Seznam parametrov
10
3.1.3 Texa
Je samostojno diagnostično orodje, z katerim je možno opravljati diagnostiko na
avtomobilih večine avtomobilskih znamk.
Slika 7: Univerzalno diagnostično orodje Texa
3.1.4 VCDS
Je originalna programska oprema diagnostiko vozil Audi, VW, Škoda in Seat, ki jo
namestimo na prenosni računalnik. Z OBD II konektorjem avtomobila se povežemo preko
VAG-COM vmesnika.
Slika 8: VAG-COM vmesnik
11
3.1.5 Carman Scan VG+
Spada med univerzalne terterje za diagnostiko vozil, vendar bolj podpira azijske
znamke. Ima vgrajen 4 – kanalni osciloskop, ki je ob uporabi le dveh kanalov dovolj
hiter za opazovanje CAN vodila v avtomobilu.
Slika 9: Univerzalno diagnostično orodje Carman Scan VG+
3.2 Obnova alternatorja
Alternator je generator izmenične napetosti, ki oskrbuje električne porabnike v
vozilu z energijo in polni akumulator.
Na njem so ponavadi priključki:
»B+« (stalen dovod z pozitivnega pola akumulatorja, imenovan tudi »30«)
Preko tega priključka poteka napajanje porabnikov ter polnjenje akumulatorja,
negativni pol akumulatorja pa je z alternatorjem povezan preko ohišja.
»D+« (odcep za kontrolno lučko, ki je vezana proti pozitivnemu polu
akumulatorja)
Tok ki teče skozi prižgano kontrolno lučko generatorja, ustvari magnetno polje, ki pri
nizkih začetnih vrtljajih rotorja povzroči induciranje zadostne napetosti, da se preseže
napetostni prag diod, in se lahko začne generator vzbujati sam. Takrat med pozitivnim
polom akumulatorja in sponko D+ več ni razlike potencialov, zato lučka ugasne.
»W« (odcep ene faze, za obratometer)
Imajo ga le nekatere izvedbe.
Nekateri alternatorji nimajo vgrajenega regulatorja izhodne napetosti, zato imajo
tudi priključek »DF«, preko katerega motorni računalnik sam regulira vzbujanje
alternatorja glede na trenutno izhodno napetost in tok, ki ga porabniki porabljajo.
12
3.2.1 Sestavni deli in njihova naloga
Sestavljen je naslednjih sestavnih delov:
Ohišje
Jermenica
Avtomobilski proizvajalci za prenos vrtenja iz motorja na alternator
uporabljajo 2 glavni vrsti jermenic. Fiksne ter take ki blažijo vpliv sunkov ob
delovanju motorja na alternator. Nekatere imajo vgrajeno gumo za blaženje
sunkov, druge imajo v ta namen vgrajeno napravo, ki v eno smer poganja gred
alternatorja, v drugo smer se pa jermenica prosto vrti (enosmerna sklopka)
Ventilator (pri novejših vgrajen na rotor)
Hladi sestavne dele alternatorja
Rotor z vzbujevalnim navitjem
Konca vzbujevalnega navitja sta povezana na drsna obročka, na katera preko
ščetk regulator dovaja tok vzbujanja. Z njim krmilimo inducirano napetost na
statorju.
Trofazno statorsko navitje
V vsakem od treh navitij se inducira izmenična napetost. Napetosti so zaradi
položaja navitij med sabo zamaknjene za 120°.
Močnostne diode
Preko njih poteka usmerjanje. Ponavadi jih je 6 (Odvisno od vezave navitij),
3 za negativno in 3 za pozitivno smer napetosti. Te diode so ponavadi vdelane v
hladilno telo, da lahko učinkovito odvajamo toploto, ki jo proizvajajo.
Segrevanje diod je odvisno od toka, ki teče skozi njih, ter padca na samih
diodah.
Regulator izhodne napetosti s ščetkami
Višina inducirane napetosti v statorskem navitju generatorja, je odvisna od
vrtilne frekvence, ter od velikosti vzbujevalnega toka, ki teče skozi navitje
rotorja. Regulator napetosti z neprestanim vklapljanjem in izklapljanjem
spreminja velikost vzbujevalnega toka, kar pa ima za posledico spreminjanje
jakosti magnetnega polja vzbujevalnega navitja. Zato se tudi inducirana napetost
v statorskem navitju spremeni.
13
Za 12V sistem, je regulator narejen tako, da vzdržuje napetost približno
14V, pri 24V sistemu pa 28V. Točne vrednosti so odvisne od proizvajalcev,
nikakor pa ne smejo preseči 2,4V na celico.
2 ležaja
Različni vijaki, ter ostali drobni deli
3.2.2 Meritve
Meritve ter preizkušanje alternatorjev smo opravljali na starejši merilni mizi,
podjetja BOSCH.
Pri popravilu ali obnovi, je potrebno z instrumentom premeriti posamezne sestavne
dele alternatorja, in sicer:
Diode
Preveriti je potrebno prevajanje v prevodni in zaporni smeri. Dioda nikakor ne sme
prevajati, ko jo merimo v zaporni smeri. Če nismo prepričani v brezhibno delovanje
diode, jo pomerimo še pod obremenitvijo.
Rotor
Preveriti je potrebno upornost vzbujevalnega navitja na rotorju, da izločimo
morebitno prekinitev žice. Opraviti je potrebno še izolacijski preizkus, saj mora biti
navitje rotorja izolirano od rotorske gredi.
Statorsko navitje
Statorsko navitje preizkusimo enako kot rotorsko navitje, saj navitje ne sme biti v
stiku z jedrom iz lamelirane pločevine in nesme biti prekinjeno.
3.2.3 Obnova
Ko nam je znana napaka, ki je bila vzrok nedelovanja ali nepravilnega delovanja
alternatorja, ali pa če gre le za obnovo zaradi izrabljenih sestavnih delov, alternator
razstavimo. Nato vse sestavne dele očistimo v čistilnem bencinu in jih posušimo.
Pri sestavljanju pazimo na pravilen položaj polovic ohišja, saj so na njem nosilci
preko katerih je alternator v avtomobilu pritrjen. Nato je potrebno preveriti drsne
obroče, po katerih preko grafitnih ščetk dovajamo tok na vzbujevalno navitje rotorja.
Rotor vpnemo v stružnico, in zgladimo površino drsnih obročev. Če so preveč
obrabljeni jih menjamo, ali zamenjamo celoten rotor. Nov ležaj na strani jermenice
»zaprešamo« in po potrebi vlepimo v ohišje, ležaj na drugi strani rotorja pa na gred
14
rotorja. Nato alternator sestavimo, pri čemer je potrebno očistiti vse kontaktne
površine. Če regulator napetosti deluje brezhibno, mu menjamo ščetke (če je to
možno), ali pa na alternator namestimo nov regulator s ščetkami. Obvezno je potrebno
preveri še pogonsko jermenico, in jo ob morebitni obrabljenosti zamenjati z novo.
Po končanem sestavljanju, preverimo zatisnjenost vseh vijakov, jih po potrebi
zavarujemo pred odvitjem, ter na merilni mizi preizkusimo delovanje alternatorja.
Slika 10: Alternator v razstavljanju Slika 11: Sestavni deli alternatorja
Nepravilna ali površna obnova ali popravilo, velikokrat vodijo v resnejše poškodbe
alternatorja, ali celo avtomobilskega motorja. Takratni finančni strošek je vsekakor
večji, kot bi stala pravilna in kakovostna obnova alternatorja.
3.3 Obnova zaganjalnika
Zaganjalnik je naprava, z katero zaženemo motor z notranjim izgorevanjem v vozilu.
Za zagon večjih dizelskih motorjev, se uporabljajo tudi drugačne vrste zaganjalnikov
(dvostopenjski zaganjalnik s pomičnim pastorkom), ki so grajeni za pogonsko moč od 2
do 8kW.
V nadaljevanju bom opisal zaganjalnik z pomičnim pastorkom in predležjem, ki se
uporablja za zagonske moči do 2kW.
Na njem so naslednje priključne sponke:
»30« (Stalni dovod s pozitivnega pola akumulatorja)
»50« (Povezava iz kontaktne ključavnice)
Ko obrnemo ključ vozila v položaj vžiganja motorja, se na tej sponki nahaja
potencial pozitivnega pola akumulatorja.
15
3.3.1 Sestavni deli in njihova naloga
Slika 12: Sestavni deli zaganjalnika z vzbujanjem z trajnimi magneti
Zaganjalniki, ki se uporabljajo za zagon motorjev z notranjim izgorevanjem v
vozilih so sestavljeni iz naslednjih sestavnih delov:
Pogonski elektromotor
Je enosmerni komutatorski stroj - enosmerni elektromotor z komutatorjem. Deluje
zaradi sile, ki deluje na zanko vodnika, po kateri teče tok, če je vodnik v magnetnem
polju.
Magnetno stikalo
V osnovi deluje kot rele, le da ob vklopu zaganjanja (napetost pozitivnega pola
akumulatorja na sponki »50«), preko vzvoda premakne pastorek , na katerem je zobnik
navzven, da nasede na ozobljen vstrajnik na glavni gredi motorja z notranjem
izgorevanjem. Ko je pastorek v končni legi, se sklene tudi glavni kontakt, ki poveže
sponko »30« (stalni dovod pozitivnega pola akumulatorja) z enosmernim
elektromotorjem. Takrat prične zaganjalnik zaganjati motor z notranjim izgorevanjem.
Naprava za prosti tek
Ko se motor zažene in je njegovo vrtenje hitrejše od vrtenja zaganjalnika, začne
delovati naprava za prosti tek (po sestavi je lahko podobna kot pri nekaterih
jermenicah na alternatorjih). Potrebna je zato, da se sile delujočega motorja več ne
prenašajo na gred enosmernega elektromotorja zaganjalnika.
16
Predležje z planetnim zobniškim prenosom
Ponavadi pastorek ni gnan neposredno z rotorjem elektromotorja, pač pa preko
planetnega zobniškega prenosa, ki poveča vrtilni moment pastorka. Ob enaki vrtilni
frekvenci pastorka, dosežemo povečanje vrtilne frekvence elektromotorja, ki je
sorazmerna moči na gredi zaganjalnika. Z vgradnjo zobniškega prenosa lahko
dosežemo pri isti dimenziji elektromotorja večjo moč zaganjalnika. Zato je lahko
elektromotor za manjšo potrebno moč manjši.
Slika 13: Planetni zobniški prenos z rotorjem
Rotor
Sestavljen je iz lameliranega jedra ( posamezne plasti pločevine, med sabo
izolirane). Z tako sestavo nasproti masivnemu železnemu jedru zelo zmanjšamo
vrtinčne tokove, ki segrevajo rotor.
V jedro so izrezani utori, v katere je navito vzbujevalno navitje, in povezano z
komutatorjem. Po njem drsijo ščetke, preko katerih dovajamo tok na rotorska navitja.
Zračna reža med rotorjem in čevlji polov vzbujanja, mora biti čim manjša. Z večanjem
reže se večajo izgube in manjša vrtilni moment.
Stator
Je cev, v kateri so nameščena vzbujevalna navitja ali trajni magneti.
Pri enosmernih elektromotorjih poznamo več vrst vzbujanja, za zaganjalnike se zaradi
svojih karakteristik večinoma uporabljata dve vrsti:
- Elektromotor z magnetnim vzbujanjem
Ima veliko vrtilno frekvenco, z uporabo zobniškega prenosa jo zmanjšamo,
da dobimo zadosten vrtilni moment.
17
Slika 14: Magnetno vzbujanje
- Elektromotor z zaporednim vzbujanjem
Pri tej vrsti je statorsko navitje vezano zaporedno z ščetkami ki drsijo po
komutatorju rotorja. Njegov zagonski moment je ob mirovanju rotorja zaradi
največjega toka, ki teče skozi njega največji. Zato lahko z to vrsto motorjev
zelo hitro dosežemo zagonsko vrtilno frekvenco.
Pri preizkušanju takega motorja brez obremenitve, se lahko njegova vrtilna
frekvenca tako zelo poveča, da lahko rotor tudi raznese.
Slika 15: zaporedno vzbujanje
Plošča s ščetkami
Na njej se nahajajo ščetke, preko katerih dovajamo električni tok na navitja rotorja.
Ohišje
Puše ali ležaji
Ostali drobni deli (vzmeti, vijaki, varovala)
3.3.2 Meritve
Pri zaganjalniku preverimo upornost statorskega navitja, ter preverimo njegov stik z
»maso«, torej ohišjem, preko katerega zaganjalnik odjema tok iz negativnega pola
akumulatorja. Nekateri imajo v ta namen tudi dodatno priključno sponko. Zaradi
velikih tokov, ki znašajo tudi več kot 100A (odvisno od moči zaganjalnika ter napetosti
za katero je grajen), morajo biti spoji zelo dobro izvedeni. Slab spoj ima za posledico
prevelik padec napetosti, in s tem premajhno vrtilno frekvenco zaganjalnika.
18
3.3.3 Obnova
Vedno hkrati z zaganjalnikom preverimo še akumulator v avtomobilu ter njegove
kontaktne površine, ki so tudi lahko vzrok težavam pri zaganjanju.
Po pregledu zaganjalnika, ko nam je napaka znana , ali pa če gre le za menjavo
izrabljenih delov, zaganjalnik razstavimo in očistimo s čistilnim bencinom. Če so
morebitni ležaji zaprtega sistema (samomazalni), jih ne smemo čistiti z čistilnim
bencinom. Ko se očiščeni deli posušijo, pričnemo zaganjalnik sestavljati v celoto. Iz
ohišja odstranimo stare izrabljene puše ali ležaje, ter vanj »zaprešamo« nove. Nato
preverimo komutator rotorja. Mora biti čist, in njegova površina gladka. Če so vanj
vrezani utori zaradi drsenja ščetk, ga je treba postružiti na stružnici. Če to ni mogoče
zaradi preveč obrabljenega komutatorja, je treba rotor menjati z novim. Med lamelami
komutatorja, ne sme biti nikakršnih opilkov ali druge snovi ki bi lahko povzročala stik
med sosednjima lamelama, zato prostor med lamelami vedno očistimo. Ta prostor mora
biti globok približno ½ širine reže.
Ščetke se morajo v svojih nosilcih premikati brez zatikanja. Če so izrabljene, jih je
potrebno menjati z novimi.
Zaganjalnik pozorno sestavimo v celoto, zobnike planetnega prenosa namažemo z
posebno mastjo, prav tako tudi puše. Ko smo zaganjalnik sestavili, preverimo vse
vijake, ki morajo biti dovolj zatisnjeni in po potrebi zavarovani pred odvijanjem. Vse
kontaktne površine morajo biti dobro očiščene. Morebitna oksidacija ali ožganost je
lahko vzrok kasnejšim težavam ali nepravilnemu delovanju zaganjalnika.
Na koncu zaganjalnik preizkusimo na merilni mizi, ter namestimo nazaj v avtomobil.
Slika 16: Avtomobilski zaganjalnik Slika 17: Sestavni deli zaganjalnika
19
3.4 Ostala elektrotehniška dela
3.4.1 Popravilo stikal ob volanu (Renault Clio)
Težava:
Stranka je pripeljala omenjeno vozilo, kateremu so nepravilno delovala stikala
nameščena ob volanu na obeh straneh. Funkcije posameznih stikal so bile med sabo
pomešane, ali pa so ena drugo izključevale.
Diagnoza:
Diagnostična naprava javi napako, ki nam pove, da stikala nimajo napajanja. Ker je
šlo za avtomobil novejšega letnika, so stikala že elektronska. Ker je popravilo takih
smiselno, in imajo nova kar veliko ceno, smo ponudili možnost popravila. Pri
elektronskih stikalih ob volanu dajemo računalniku signale, katero stvar naj preko
relejev vklopi ali izklopi. Starejše izvedbe so mehanske, z njimi neposredno krmilimo
releje za vklop.
Popravilo:
Po vizualnem pregledu vezja opazimo veliko hladnih spojev pri »SMD«
komponentah. Z spajkalnikom in pletenico odstranim staro spajko, in elemente
ponovno prispajkam. Enak postopek ponovim še na drugem stikalu. Pri tem opazim
prekinjeno povezavo na kablu, ki povezuje levi in desni sklop stikal. Tudi to napako
odpravim. Zatem stikala namestimo nazaj v avtomobil, in jih testiramo. Po popravilu
delujejo brezhibno, diagnostična naprava ne pokaže nobene napake več.
Slika 18: Eno od dveh obvolanskih stikal
20
3.4.2 Popravilo »Komfortnega računalnika« (Volkswagen Passat)
Težava:
Vozilo je imelo kot originalno opremo vgrajeno centralno daljinsko zaklepanje. Ob
zaklepanju ali odklepanju na vozilu nekajkrat zasvetijo vsi štirje smerokazi. Če sistem
pravilno deluje, se morajo smerniki vedno ugasniti, kar se pa tukaj ni vedno zgodilo.
Zaradi tega je imela stranka nekajkrat tudi izpraznjen akumulator.
Diagnoza:
Diagnostična naprava ne pokaže nobene napake, zato smo se odkrivanja napake
lotili s pomočjo električnega načrta za avtomobil. Ugotovili smo, da je celoten sistem
centralnega daljinskega zaklepanja krmiljen z tako imenovanim »komfortnim
računalnikom«, ki se je v tem primeru nahajal pod voznikovimi nogami. Po podrobnem
pregledu obnašanja vezja, smo prišli do ugotovitve, da je krivec za napako rele, ki
krmili utripanje smerokazov ob zaklepanju ali odklepanju. Ko so ob zaklepu smerokazi
svetili, namesto da bi po nekaj utripih ugasnili, smo potrkali po releju, ki je zatem takoj
ugasnil smerokaze. Krivec za nepravilno delovanje releja, so preobremenjene kontaktne
površine, ki zaradi električnega obloka ostanejo spojene tudi ko navitje več ne privlači
kontaktov (se »zlepijo«), in nato ob mehanskem tresljaju releja popustijo.
Popravilo:
Rele, ki je bil krivec za težavo odspajkam. Odstranim staro spajko in na vezje
namestim nov ustrezen rele. Nato ga zaspajkam, ter vezje vizualno preverim. Ker ne
najdem nobenih drugih vidnih težav, vključno z hladnimi spoji, računalnik vstavim
nazaj v njegovo ohišje. Nato sledi njegova montaža v avtomobil. Po testiranju, napaka
več ni prisotna, popravilo je s tem končano.
Slika 19: »Komfortni« računalnik Slika 20: Menjava releja
21
3.4.3 Popravilo LCD prikazovalnika (Renault Twingo )
Težava:
Na LCD prikazovalniku, ki prikazuje hitrost, količino goriva v rezervarju ter ostale
parametre osvetlitev deluje nepravilno. Ob izklopljenih lučeh deluje, ob vklopu luči pa
ugasne. Ker je vožnja brez prižganih luči z avtomobilom nevarna ter prepovedana, je
potrebno napako odpraviti.
Diagnoza:
Celoten LCD z vezjem smo demontirali ter ga pregledali. Večinoma imajo vsi
avtomobili urejeno zmanjšanje svetilnosti osvetlitve ob vklopu luči. Nekateri imajo
možnost nastavitve svetilnosti z močnejšim potenciometrom, naš primer je pa imel
urejeno nastavitev svetilnosti z fotouporom, ki je s pomočjo tranzistorja spreminjal
svetilnost glede na zunanjo svetlobo. Na spodnjih slikah je razvidna težava, in sicer na
mestu kjer je bilo dodatno vezje z tranzistorjem prispajkano, so se pojavili hladni spoji.
Vzrok za njih, je bila po moji presoji v tem primeru uporaba neustrezne paste za
spajkanje, ki je okrog nožic dodatnega vezja spajko nažrla.
Popravilo:
Ker se je stranka strinjala, da regulacije LCD prikazovalnika ne rabi, smo dodatno
vezje odstranili ter premostili.
Slika 21: Hladni spoji na LCD prikazovalniku
22
3.4.4 Popravilo merilnika vlage v zavorni tekočini
Težava:
Merilnik vlage ne deluje, zaradi razlitja baterijskega vložka.
Popravilo:
Razliti elektrolit je poškodoval priključna kontakta za priklop baterije, zato ju je
bilo potrebno odstraniti, ter prispajkati nove.
Slika 22: Merilnik vlage v zavorni tekočini
3.4.5 Popravilo releja za impulzno delovanje brisalcev ( Renault Laguna)
Težava:
Občasno ne deluje impulzno brisanje vetrobranskega stekla.
Diagnoza:
Po pregledu varovalk nisem opazil nobene prekinjene, zato sem po nasvetu
sodelavca lociral impulzni rele, ki skrbi za impulzno brisanje vetrobranskega stekla. Ko
sem rele razstavil, sem opazil kar nekaj hladnih spojev.
Popravilo:
Zaradi relativno nizke cene takega releja, bi ga v primeru da je vozilo last stranke
menjali z novim. Ker pa je šlo v tem primeru za lastno vozilo, sem se odločil za
popravilo. Z vseh hladnih spojev sem odstranil staro spajko, ter vse elemente ponovno
zaspajkal. Po vgradnji popravljenega releja v vozilo sem preizkusil delovanje
impulznega brisanja. Po posegu nedelovanja impulzne stopnje brisanja več ni, zato
lahko upravičeno krivim za zgornjo težavo hladne spoje na vezju releja.
23
Slika 23: Impulzni rele Slika 24: Spoji impulznega releja po popravilu
Slika 25: Lokacija impulznega releja
3.4.6 Vgradnja novih akumulatorjev za električno kolo (Piaggio)
Težava:
Električno kolo je bilo zaradi razlitja starih akumulatorjev kupljeno brez njih.
Popravilo:
Najprej je sledila izbira ustreznih akumulatorjev, ki bi dimenzijsko ustrezali
originalnemu prostoru za njih. V njem se nahaja še vezje, ki ob pritisku na tipko vklopi
pisk, po tem pisku imamo na voljo pomoč električnega pogona. Vezje služi tudi izklop
napajanja motorja ob prenizki napetosti akumulatorjev, da ne pride do njihovih
poškodb.
Napetost, ki jo kolo potrebuje za delovanje je 36V. Dimenzijsko so ustrezali le
akumulatorji 6V, kapacitete 4.5Ah. Da bi dosegli zadostno napetost, je potrebno 6
akumulatorjev vezati zaporedno.
24
Prostor okrog akumulatorjev, sem založil z tršim izolacijskim materialom,ki ga
uporabljajo v gradbeništvu. Na vrhu je pa uporabljena pena, ki je namenjena za
mehansko zaščito izdelkov, katere pošiljamo po pošti. Nato sem odmeril potrebno
dolžino povezovalnih vodnikov ter na njih z namenskimi kleščami stisnil pol-odprte
kabelske konektorje. Preko njih sem dal bužirko, ki se ob segrevanju skrči, da nebi
prišlo do nezaželenega stika.
Slika 26: Izbrani akumulatorji Slika 27: Akumulatorji nameščeni v ohišje
Sestavljeno ohišje z akumulatorji, sem namestil v kolo, ter preizkusil njegovo
delovanje. Ker je elektromotor namenjen kot pomoč pri vožnji (deluje le takrat ko
poganjamo pedale), njegove hitrosti vrtenja ne moremo krmiliti. Krmiljenje je izvedeno
z elektroniko, ki zaznava hitrost vrtenja pedalov, in glede na njo krmili elektromotor. Z
pomočjo elektromotorja (v »SPORT« načinu) veliko lažje premagamo klance, čeprav
ima omenjeno kolo le 5 prestav. »ECO« način izberemo, ko nočemo veliko pomoči
motorja in se peljemo počasi.
25
Slika 28: Kolo z vstavljenimi akumulatorji
4. Sklep
Med opravljanjem praktičnega izobraževanja, sem dobil veliko novih izkušenj ter
znanj s področja delovanja sistemov ter senzorjev v avtomobilu in odkrivanja ter
odpravljanja napak na električni napeljavi avtomobila. Srečal sem se tudi z
avtodiagnostiko, popravilom in obnovo zaganjalnikov ter alternatorjev, spoznal sem
lastnosti svinčevo-kislinskih akumulatorjev, ki se uporabljajo v avtomobilih.
Spoznal sem tudi, da brez znanja tujih jezikov (nemščina, angleščina) ni možno delati
z orodji za avtodiagnostiko.
Ker je avtoelektrika področje, ki me zanima, mi bodo nabrane izkušnje in spoznanja
v prihodnosti gotovo pomagale pri nadaljnem udejstvovanju na tem področju.
Med opravljanjem praktičnega izobraževanja, sem dobil tudi idejo za diplomsko
nalogo, katera je trenutno že v izdelavi, in sicer z naslovom :
»Gretje potniške kabine v električnem vozilu«
Ob koncu se zahvaljujem mentorju za omogočeno opravljanje praktičnega
izobraževanja ter za vso posredovano znanje. Zahvala gre tudi sodelavcu, kateri mi je
posredoval veliko praktičnega znanja pri samem delu.