poroČilo o biotski pestrosti metuljev - pef.uni-lj.siŒilo_o... · 6 2. opis krajinskega parka...

POROČILO O BIOTSKI PESTROSTI METULJEV

IN KOBILIC V KRAJINSKEM PARKU KOLPA

Projekt:

PROMOCIJA BIOTSKE PESTROSTI V KRAJINSKEM PARKU KOLPA (PRO-BIO-

KOLPA)

AVTORJI:

Stanislav Gomboc

Lea Vohar

Eva Lederer

Mojca Žemlja

Katja Malovrh

Tina Fabijan

Mata Zupančič

Tea Žmavčič

Nika Glavina

Gregor Torkar

Ljubljana, 2017.

2

Naslov: Poročilo o biotski pestrosti metuljev in kobilic v krajinskem parku Kolpa

Avtorji: Stanislav Gomboc, Lea Vohar, Eva Lederer, Mojca Žemlja, Katja Malovrh, Tina Fabijan, Mata

Zupančič, Tea Žmavčič, Nika Glavina, Gregor Torkar

Poročilo je nastalo v okviru projekta z naslovom Promocija biotske pestrosti v Krajinskem parku Kolpa (PRO-BIO-KOLPA), pri katerem so sodelovale institucije: Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko, KOLPA'S podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in servis, d. o. o. in Javni zavod Krajinski park Kolpa. Delovni in pedagoški mentorji: Tončka Jankovič, Boris Grabrijan, Zoran Bosnić in Gregor Torkar (vodja projekta). Projekt je trajal od marca do julija 2017. Projekt sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 kot neposredna potrditev operacije »Odprt, odziven in kakovosten sistem visokega šolstva - Projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do znanja 2016-2020«

3

Kazalo vsebine

1. PREDSTAVITEV PROJEKTA ............................................................................................................... 5

2. OPIS KRAJINSKEGA PARKA KOLPA................................................................................................... 6

3. METODE DELA ................................................................................................................................. 8

4. SEZNAM VRST IN LOKACIJE POPISOV .............................................................................................. 9

5. REZULTATI ..................................................................................................................................... 17

6. NARAVOVARSTVENO ZANIMIVE VRSTE ........................................................................................ 29

6.1. Euphydryas aurinia (Rottemburg, 1775)/ Travniški postavnež............................................. 29

6.2. Lycaena alciphron (Rottemburg, 1775)/ Spreminjavi cekinček ............................................ 29

6.3. Lycaena dispar (Haworth, 1802)/ Močvirski cekinček .......................................................... 30

6.4. Plebeius idas (Linnaeus, 1761)/ Ozkorobi mnogook ............................................................. 31

6.5. Scolitantides orion (Pallas, 1771)/ Homuljičin krivček .......................................................... 32

6.6. Carcharodus alceae (Esper, 1780)/ Slezenovčev kosmičar ................................................... 32

6.7. Spialia sertorius (Hoffmannsegg, 1804)/ Rdečkasti venčar .................................................. 33

6.8. Diasemia reticularis (Linnaeus, 1761)/ Travniška vešča ....................................................... 33

6.9. Hemaris tityus (Linnaeus, 1758)/ Ozkorobi čmrljevec .......................................................... 34

4

Kazalo tabel Tabela 1: Naravovarstveno pomembna območja v krajinskem parku Kolpa. ........................................ 7

Tabela 2: Popis metuljev. Označevanje pri npr BK1: IV (10) → april, 10 osebkov, V (11) → maj, 11

osebkov. ................................................................................................................................................ 17

Tabela 3: Popis kobilic. .......................................................................................................................... 27

Kazalo slik Slika 1: Zemljevid s točkami lokacij popisov. .......................................................................................... 9

Slika 2: Lokacija popisa BK1 .................................................................................................................... 9

Slika 3: Lokacija popisa BK1 .................................................................................................................. 10







Slika 10: Lokacija popisa BK3 ................................................................................................................ 12


Slika 12: : Lokacija popisa BK4 .............................................................................................................. 12











Slika 23: Lokacija popisa BK6 ........................................................................................................ 15





5

1. PREDSTAVITEV PROJEKTA

Projekt Promocija biotske pestrosti v Krajinskem parku Kolpa (PRO-BIO-KOLPA) sofinancirata

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega

sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske

politike v obdobju 2014-2020 kot neposredna potrditev operacije »Odprt, odziven in

kakovosten sistem visokega šolstva - Projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v

lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do znanja 2016-2020« Sodelavci projekta

so tudi Pedagoška fakulteta in Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani,

Javni zavod Krajinski park Kolpa in KOLPA`S podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in

servis, d. o. o. V projektu sta sodelovala dva pedagoška mentorja in sicer izredni profesor dr.

Gregor Torkar ter izredni profesor dr. Zoran Bosnić, strokovni sodelavec Stanislav Gomboc,

delovna mentorja Boris Grabrijan in Tončka Jankovič ter osem študentk. Sedem jih prihaja iz

Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ena pa je študentka Fakultete za računalništvo in

informatiko Univerze v Ljubljani.

Bela krajina in z njo Krajinski park Kolpa ima bogato ohranjeno naravno in kulturno

dediščino, veliko biotsko pestrost in je delno vključena tudi v omrežje Natura 2000 območij

naravovarstvenega pomena. Osnovni namen krajinskega parka je ohranitev naravnih

vrednot, ohranitev biotske in krajinske pestrosti ter ekološko pomembnih območij. S

projektom PRO-BIO-KOLPA smo želeli z različnimi izobraževalnimi vsebinami promovirati

omenjene naravovarstvene cilje in omogočiti širši javnosti, da spozna ta skriti biser Bele

krajine. Favna metuljev in kobilic na tem območju Slovenije je slabše raziskana, vendar je

njuno poznavanje zelo pomembno, saj sta ti dve skupini živali bioindikatorji kopenskih

ekosistemov. Zato smo sodelujoči v projektu od marca do julija popisovali favno kobilic in

metuljev. Nato smo med njimi identificirali naravovarstveno pomembne vrste in zanje

podali osnovne naravovarstvene smernice. Skupaj je bilo popisanih 115 vrst metuljev in 10

vrst kobilic.

Del projekta je poleg naštetega tudi ozaveščanje otrok in odraslih o biotski pestrosti parka,

kako jo raziskujemo in zakaj je pomembno, da jo ohranjamo. V sklopu tega cilja so bile

izvedene delavnice za otroke na dnevu odprtih vrat Krajinskega parka Kolpa. Izdelana so bila

tudi različna izobraževalna gradiva za učence in dijake.

6

2. OPIS KRAJINSKEGA PARKA KOLPA

Na majhnem območju Slovenije se nahaja kar 44 krajinskih parkov in eden izmed njih je tudi

krajinski park Kolpa, ki je bil razglašen leta 1998. Njegov osnovni namen je ohranitev

naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti ter izvajanje ukrepov za

zagotavljanje ohranitve območij Natura 2000 in ekološko pomembnih območij.

Razprostira se ob mejni reki Kolpi in sicer na območju med Starim trgom in Fučkovci v občini

Črnomelj in obsega 650 ha veliko območje. Glavna znamenitost Krajinskega parka Kolpa je

reka Kolpa s svojo dolino, ki skozi območje parka večkrat spremeni svoj značaj.

Območje parka je razgibano; tako poplavne ravnice prehajajo v globoke vrtače, značilne za

kraški svet, na eni strani opazimo gozd z izstopajočo brezo, na drugi pa znamenite steljnike s

praprotjo, katere mladi svitek najdemo upodobljen tudi na logotipu parka.

Skozi to mozaično pokrajino nas popeljejo številne učne poti, kot so Belokranjska čebelarska

učna pot Žuniči, Gozdna učna pot Žeželj, Živinorejsko-sadjarska učna pot itd., ki nam poleg

lepot narave, razkrijejo tudi bogastvo tamkajšnjega prebivalstva. Seznanijo nas s starimi

običaji in tradicijo prebivalcev, v večini uskoškega porekla, ki so svoje znanje zlili skupaj s

staroselskim in ohranili njeno pristnost vse do danes. Najbolj znani običaji so izdelovanje

lanenega platna, velikonočnih pisanic, vezenje, pletarstvo, mlinarstvo itd. Poleg bogate

kulturne dediščine pa se prebivalci lahko pohvalijo še s spoštljivo obliko sobivanja, saj si to

majhno območje delijo in skupaj ohranjajo ter soustvarjajo kulturo Slovenci, Hrvati, Srbi,

Črnogorci in Nemci.

Nazadnje je potrebno omeniti še pestrost tamkajšnjega živalskega sveta. Opazovanje

podnevi dodatno obarvajo raznovrstni dnevni metulji, nočne vrste popestrijo opazovanje

ponoči, takrat pa na plano pridejo tudi številni netopirji. Njihovi številčnosti pripomorejo

mnoge jame na območju parka Kolpa, med njimi najbolj znana kot prezimovališče kolonij

netopirjev pa je jama pod steno izvira Kotnice. V edinem naravnem rezervatu Hrastovi lozi,

ki je pravzaprav bukov gozd, živi kolonija sivih čapelj. Park je tudi območje več vrst ogroženih

sesalcev kot npr. rjavega medveda, risa, volka, evropske divje mačke, med domačimi živalmi

pa najdemo Belokranjsko pramenko - v svoji vrsti zelo redko pasmo. Tudi reka Kolpa je polna

življenja; v njej najdemo kar 39 avtohtonih vrst rib, med njimi najbolj bogato populacijo

upiravcev.

In ravno zaradi vseh omenjenih bogastev, je varovanje krajinskih parkov izrednega pomena,

saj s premišljenim vzdrževanjem in uporabo, v skladu z naravo oblikovanimi novimi,

drugačnimi vzorci razvoja tamkajšnjega prebivalstva, ohranjamo tudi zaklade narave.

7

Tabela 1: Naravovarstveno pomembna območja v krajinskem parku Kolpa.

Naravovarstveni status Ime zavarovanega območja ID

Natura 2000 Veliko bukovje 3000179

Petrišina jama 3000072

Kolpa 3000175

Marindol 3000296

Naravna vrednota Vrhovske vrtače 4533

Marindolski steljniki 4544

Žuniči - steljniki 8403

Kolpa 138

Jez 8218

Hrast pri Vinici – nahajališče boksita

4463

Zavarovana območja Krajinski park Kolpa 4054

Ekološko pomembna območja

Veliko bukovje 64600

Petrišina jama 67900

Kolpa 64700

Marindol 94700

8

3. METODE DELA

Vzorčenje metuljev in kobilic je potekalo na sedmih izbranih lokacijah v Krajinskem parku

Kolpa. Lokacije se raztezajo od vasi Adlešiči do Vinice (glej sliko 1). Sodelujoči so ob sončnih

dnevih prehodili vse lokacije in s pomočjo metuljnic vzorčili metulje in kobilice. Terenski

popis je potekal enkrat mesečno in sicer od marca do julija. Vrstno pestrost in abundanco

smo zabeležili in iz zbranih podatkov oblikovali tabelo v kateri je razvidno kje in kdaj smo

osebek ujeli ter kakšna je bila številčnost posameznih vrst. Popisane so bile tudi opažene

vrste kobilic, katerih število vrst je majhno, saj je večina kobilic odraslih v avgustu in

septembru, ko se projekt že zaključi.

Popis nočnih metuljev smo naredili s pomočjo svetlobnih piramid. Le te smo ob jasnih,

brezvetrnih nočeh postavili ob poti na Žeželj. V pol urnih intervalih smo obiskali vse

piramide, ter popisali prisotne vrste. Težje določljive vrste smo odvzeli in jih določili

naknadno. Popis vrst je vsakič potekal približno tri ure.

Oblikovali smo osebne izkaznice naravovarstveno pomembnih vrst v katere smo vključili

splošni opis vrste, pojavljanje in hranilne rastline gosenic ter odraslih metuljev.

9

4. SEZNAM VRST IN LOKACIJE POPISOV

Slika 1: Zemljevid s točkami lokacij popisov.

BK1 - Bela Krajina, Vinica, žaga in travniki spodaj ob Kolpi

Koordinate: 45°27'39,39" N 15°15'39,82" E

Opis območja: Vlažni, poplavni in gojeni travniki ob reki Kolpi. Travniki so ob porečju reke

porastli z vrbovjem in drugimi močvirnimi vrstami. Travniki deloma poplavljeni s stoječo

vodo.

Zemljevid lokacije:

Slika 2: Lokacija popisa BK1

10


Fotografiji lokacije:


BK2 - Bela Krajina, krajinski park Kolpa, Adlešiči, sadovnjak in suhi travniki ob vasi

Koordinate: 45°31'32,21" N 15°18'30,41" E

Opis območja: Ekstenzivni sadovnjaki, suhi travniki z mejicami na apnencu. Nadmorska

višina 208m.

Zemljevid lokacije:


11




BK3 - Bela Krajina, Krajinski park kolpa, Adlešiči, Vrhovske vrtače

Koordinate: 45°30'37,3" N 15°19'15,04" E Opis območja: Suhi travniki na plitvih tleh in mejice na apnencu. Travniki so porastli z brezo, dobom, črnim trnom, g abrom in trepetliko. Nadmorska višina je 229m.

Zemljevid lokacije:



12




BK4 - Bela Krajina, Krajinski park Kolpa, Marindol, Okroglica, steljniki

Koordinate: 45°29'34,12" N 15°19'29,24" E

Opis območja: Suhi travniki na plitvih tleh in steljniki orlove praproti na vrtačah. Mejice in

gozdni rob z navadnim brinom, rdečim borom, trepetliko, brezo in črnim trnom.

Zemljevid lokacije:

Slika 12: : Lokacija popisa BK4

13



BK5 - Bela krajina, Krajinski park Kolpa, Preloka, revitalizirani travniki, gozdni rob

Koordinate: 45°28'40,51" N 15°20'6,42" E

Opis območja: Suhi revitalizirani travnik, vrtače, listnati gozd na vrtačah, mejice, prevladuje

navadni gaber, breza in orlova praprot.

Zemljevid lokacije:

Slika 15: Lokacija popisa BK4 Slika 14: Lokacija popisa BK4


14


Fotografije lokacije:

BK6 - Bela krajina, Krajinski park Kolpa, Žuniči, Sobčeva domačija in čebelarska pot z okolico

Koordinate: 45°28'51,3" N 15°21'36,25" E

Opis območja: Kraški travniki, mejice, sadovnjak in posamezni listavci, ob robu večjih

travnikov mejice in listopadni gozd s trepetliko, brezo in gabrom.

Zemljevid lokacije:

Slika 18: Lokacija popisa BK5 Slika 19: Lokacija popisa BK5


15






16

BK7 - Bela krajina, Krajinski park Kolpa, Preloka, Sveta Trojica, cerkev s pokopališčem

Koordinate: 45°28'12,01" N 15°20'40,56" E

Opis območja: Termovilna lega na vrhu vasi s pokopališčem, vrtovi in travniki z mejicami.

Nadmorska višina je 301m.

Zemljevid lokacije:





17

5. REZULTATI

V tabeli so predstavljeni rezultati popisa metuljev in kobilic. Skupaj je bilo popisanih 115 vrst nočnih in dnevnih metuljev ter 10 vrst kobilic. Metulji uvrščeni

na rdeči seznam zavarovanih vrst so obarvani rdeče.

Tabela 2: Popis metuljev. Označevanje pri npr BK1: IV (10) → april, 10 osebkov, V (11) → maj, 11 osebkov.

Vrsta (znanstveno/slovensko ime) BK1 BK2 BK3 BK4 BK5 BK6 BK7 SKUPNO ŠTEVILO OSEBKOV

PIERIDAE

Anthocharis cardamines/zorica IV (1) IV (1) III (1) V (1) 4

Aporia crataegien/glogov belin V (1) V (1) V (2) 4

Colias alfacariensis/rumeni senožetnik

V (1) 1

Gonepteryx rhamni/citronček IV (1), VI (3)

III (3), IV (15), VI(7)

III (9), IV (6), VI (3), V (2)

III (4), IV (2)

III (4), IV (3), VI (2), V (2)

VI (2), V (1)

III (3), IV (4)

56

Leptidea sinapis/navadni frfotavček III (4), IV (1)

III (15), IV (20), VI (4)

III (10), IV (10), VI (7), V (3)

IV (1), VI (4), V(1)

III (4), IV (8), VI (7), V (3)

III (9), IV (3), VI (9), V (3)

III (8), IV (7), VI (5)

146

Oncocera semirubella V (4) 4

18

Pieris brassicae/kapusov belin VI (2) IV (1) 3

Pieris napi/repični belin III (1) III (1), IV (1), VI (2)

5

Pieris rapae/repin belin V (1) VI (3) IV (2), VI (2)

IV (2), VI (2)

VI (3), V (1)

16

GEOMETRIDAE

Camptogramma bilineata V (1) 1

Chiasmia clathrata/mreževček IV (1) 1

Chlorissa cloraria/zelenček V (1) IV (3) IV (1) 5

Ematurga atomaria/navadni vresnik III (4), IV (2), V(20)

III (25), IV (100)

III (15), IV(8), V (15)

III (5) III (10), IV (4), V (15)

IV (3) III (3) 235

Epirrhoe alternata IV (2) IV (2) 4

Epirrhoe tristata IV (1) 1

Idaea serpentata/okrasti pedic V (2) V (3) 5

Lomaspilis marginata/leskov pedic IV (2) 2

Minoa murinata V (2) V (1) V (3) 6

Opisthograptis luteolata/glogov ali rumeni pedic

IV (2) 2

Petrophora chlorosata IV (3) IV (2) 5

19

Pseudopanthera macularia/ tigrček IV (4) IV (4) IV (2), V (3)

V (9) IV (3), V (6)

31

Scopula immorata IV (1), V (2)

V (3) V (5) 11

Scopula nigropunctata V (1) 1

Scopula ornata IV (2) IV (1), V (1)

4

Siona lineata/črtasti pedic V (2) V (3) 5

Xanthorhoe ferrugata IV (1) 1

NYMPHALIDAE

Aglais io/dnevni pavlinček III (1) III (1) III (1) 3

Aglais urticae/mali koprivar III (1) 1

Aphantopus hyperantus/okati rjavec VI (1) VI (1) 2

Araschnia levana/koprivov pajčevinar III (1) IV (1) III (1) 3

Boloria dia/mali tratar IV (3) IV (10) IV (1) IV (5) 19

Brenthis hecate/dvopiki livadar VI (1) 1

Brintesia circe/travnar VI (1) VI (10) 11

Clossiana dia/mali tratar VI (4) VI (1) 5

Clossiana euphrosyne/pomladni tratar VI (3) 3

20

Coenonympha arcania/grmiščni okarček

VI (2) VI (2) VI (4) VI (2) VI (3) VI (1), VI (1)

15

Coenonympha pamphilus/mali okarček

IV (1), V (25)

IV (7), VI (2), V (6)

IV (10), V (40)

IV (7), V (30)

IV (16), V (30)

V (2) 176

Euphydryas aurinia/travniški postavnež

IV (1), V (6)

VI (3) V (7) V (2) 19

Fabriciana adippe VI (3) VI (1) 4

Lasiommata megera/okrasti skalnik IV (1) IV (1) 2

Limenitis camilla/mali trepetlikar VI (5) 5

Maniola jurtina/navadni lešnikar VI (14), V (2)

VI (13) VI (4), V (5)

VI (8) VI (12) VI (12), V (5)

VI (2), VI (2)

79

Melanargia galathea/travniški lisar VI (2) VI (14) VI (6) VI (7) VI (5) VI (10) VI (6) 50

Melitaea athalia/navadni pisanček V (60) VI (2), V (18)

IV (1), VI (3), V (120)

V (8) V (80) VI (4), V (60)

V (8) 364

Melitae britomartis/temni pisanček VI (2) 2

Melitaea cinxia/pikasti pisanček IV (2) V (1) 3

Melitaea didyma/rdeči pisanček VI (5) VI (2) VI (2) 9

Melitaea phoebe/veliki pisanček VI (1) V (2) IV (2), V (2)

7

Neptis sappho/mali kresničar IV (1) IV (1) 2

21

Nymphalis polychloros/veliki lepotec III (1) 1

Pararge aegeria/gozdni pegavček VI (10) III (1) 11

Polygonia c-album/beli C III (1) 1

Vanessa atalanta/admiral IV (1) III (1) IV (1) III (2) III (2) 7

Vanessa cardui/osatnik III (5) 5

PAPILIONIDAE

Iphiclides podalirius/jadralec VI (2) IV (1), VI (5)

III (1), IV (2), VI (20)

31

Papilio machaon/lastovičar III (1), VI (1)

III (1), IV (3)

III (2), VI (2)

III (1), IV(4), V (1)

III (4), IV (3), VI (1)

III (5), IV (8), VI (6), V (1)

44

PTEROPHORIDAE

Emmelina monodactyla/peresničar III (1) 1

SATURNIIDAE

Aglia tau/beli T ali rjavi pavlinček III (2) 2

Saturnia pavoniella/mali nočni pavlinček

IV (2) IV (2) IV (4) IV (2) 10

LYCAENIDAE

22

Aricia agestisizli/navadna rjavka VI (8) 8

Aricia eumedon VI (1) 1

Callophrys rubi/zeleni robidar IV (1), V (1)

2

Cupido argiades/rumenooki kupido IV (2), VI (1)

IV (2), VI (6)

IV (3) VI (1) VI (2) IV (1), VI (1)

19

Cupido minimus/mali kupido IV (1), V (2)

IV (2) IV (1) IV (2), V (2)

IV (1) 11

Glaucopsyche alexis/grahovčev iskrivček

V (1) IV (2) 3

Lycaena alciphron/spreminjavi cekinček

VI (1) 1

Lycaena dispar/močvirski cekinček V (1) 1

Lycaena phleas/mali cekinček VI (1) 1

Lycaena tityrus/temni cekinček IV (1) IV (1), V (2)

4

Meleageria bellargus/sinji modrin V (10) V (4) V (2), VI (2)

18

Plebejus argus/širokorobi mnogook V (10) V (10) VI (2), V (40)

V (2) VI (1), V (28)

VI (2), V (18)

VI (2), V (3)

118

Plebejus idas/ozkorobi mnogook IV (1) 1

23

Polyommatus icarus/navadni modrin VI (3), V (11)

VI (5), V (4)

VI (3), V (28)

V (16) VI (2), V (16)

IV (1), VI (3)

92

Satyrium acaciae/mali repkar VI (5) 5

Satyrium spini/trnov repkar VI (1) 1

Scolitantides orion/homuličin krivček IV (1) 1

NOCTUIDAE

Acontia trabealis V (2) 2

Autographa gamma/glagolska sovka ali glogolka

IV (2) 2

Deltote bankiana/srebrnopasava sovka

V (1) IV (1) 2

Macdunnoughia confusa V (1) 1

Panemeria tenebrata IV (2) 2

HESPERIIDAE

Carcharodus alceae/slezenovčev kosmičar

V (1) IV (1) IV (1) 3

Erynnis tages/nokotin sivček IV (8) IV (22) IV (1) V (1) IV (2) IV (4) 38

Heteropterus morpheus/pisani poplesovalček

VI (2) VI (1) VI (1) VI (2) VI (4) 10

Ochlodes sylvanus/rjasti vihravček V (4) V (4) V (1) 9

24

Pyrgus malvae/navadni slezovček V (4) IV (2) IV (2), V (2)

IV (1) 11

Spialia sertorius/rdečkasti venčar V (1) IV (2) IV (1) 4

Thymelicus sylvestris/dolgočrti debeloglavček

VI (1) VI (7) VI (3) VI (3) VI (3) VI (5) 22

CRAMBIDAE

Crambus pascuella V (1) 1

Crambus perlella V (6) V (7) 13

Cydalima perspectalis/pušpanova vešča

IV (100 - ličink), V (10-ličink)

110 ličink

Diasemia reticularis V (1) 1

Ecpyrrhorrhoe rubiginalis IV (1) 1

Paratalanta pandalis IV (3) IV (2) 5

Platytes cerussella V (2) V (1) 3

Pyrausta aurata/zlata travniška vešča IV (2) IV (3) IV (2) IV (3) IV (1) 11

Pyrausta nigrata IV (1) 1

Pyrausta purpuralis/purpurna travniška vešča

V (1) V (2) IV (1) 4

Sitochroa verticalis V (2) V (6) V (4) V (2) 14

25

Thisanotia chrysonuchella V (10) V (8) V (3) 21

ADELIDAE

Nematopogon swammerdamella/dolgotipalkar

IV (1) 1

Nemophora metallica/kovinski dolgotipalkar

V (3) V (6) V (6) V (4) 19

SPHINGIDAE

Hemaris tityus/čmrljevec IV (1) 1

EREBIDAE

Diacrisia sannio/travni medvedek V (6) V (2) V (5) V (10) V (3) 26

Euclidia glyphica/deteljna sovka V (18) IV (6), V (8)

V (40) IV (6), V (24)

IV (3), V (20)

125

Euclidia mi/lisasta sovka V (1) 1

Pentophera morio/travniški prelec V (2) V (3) 5

Phytometra viridaria IV (2) 2

Polypogon tentacularia V (2) V (2) V (4) 8

TORTRICIDAE

Celypha lacunana V (1) 1

26

Celypha rivulana V (1) 1

COLEOPHORIDAE

Coleophora ornatipennella V (2) 2

GELECHIDAE

Dichomeris ustalella/drevesna veščica V (1) 1

27

Tabela 3: Popis kobilic.

Vrsta (znanstveno/slovensko ime) Datum najdbe Lokacija in število osebkov

Gryllus campestris/Poljski murn 19.5. 2017 BK1 (30), BK3(70), BK4 (3), BK6 (20), BK2 (3)

22.4. 2017 BK2 (50), BK3 (40), BK4 (10), BK7 (15), BK6 (20)

Pteronemobius heydenii/Močvirski murn 19.5. 2017 BK1 (8), BK3 (3), BK4 (2), BK6 (1)

22.4. 2017 BK1 (1)

Pseudochorthippus parallelus/Kratkokrila ščebetulja

19.5. 2017 BK3(2 ličinki)

Melanogryllus desertus/Stepski murn 19.5. 2017 BK3 (10), BK7 (3), BK 6(10)

22.4. 2017 BK1 (2), BK2 (2), BK3 (2), BK6 (1)

Pholidoptera griseoaptera/Temna cvrčalka 19.5. 2017 BK4 (10 ličink)

Pachytrachis gracilis/Vitka zalezovalka 19.5. 2017 BK7 (3 ličinke)

Poecilimon ornatus/Prešernova lepotka 19.5. 2017 BK5 (1 ličinka), BK6 (1)

Ruspolia nitidula/Travniška listarica 23.7. 2017 BK1 (1)

28

Oedipoda caerulescens/Modrokrila peščenka

23.7. 2017 BK6 (10)

Calliptamus italicus/Laška kobilica 23.7. 2017 BK7 (1)

29

6. NARAVOVARSTVENO ZANIMIVE VRSTE

Predstavljenih je devet naravovarstveno zanimivih vrst.

6.1. Euphydryas aurinia (Rottemburg, 1775)/ Travniški postavnež

Splošne značilnosti vrste

Zgornjo stran kril ima rjavo in rumenooranžno kontrastno lisasto. Lise v postdiskalnem polju

in v mediani celici so oranžnordeče. Spodnja stran metulja je svetlejša, z več rumenimi

lisami. V postdiskalnem delu ima na spodnji in zgornji strani kril črne pike, ki so na spodnji

strani rumenkasto obrobljene. Samec je manjši in manj pisan kot samica. Razpon kril 36-46

mm.

Hranilne rastline (gosenice in metulja)

Gosenice se hranijo s travniško izjevko (Sussicsa pratensis) in navadnim grintavcom

(Scabiosa columbaria), ter njivskim grabljiščem (Knautia arvensis). V visokogorju se

prehranjuje s cvetovi svišča (Gentiana spp.). Odrasli metulji se prehranjujejo na različnih

predvsem rumeno cvetočih rastlinah npr. grintih (Senecio spp.), škržolicah (Hieracium spp.),

nokotah (Lotus spp.).

Obdobje pojavljanja

V eni generaciji od maja do junija. Čas pojavljanja odraslih osebkov je odvisen od klimatskih

razmer tipa življenjskega prostora in nadmorske višine.

Naravovarstveni status in ukrepi za ohranjanje

Na Rdečem seznamu se pojavlja kot ranljiva vrsta (V). Zanj je ključno ohranjanje vzdrževanja

mozaičnosti krajine za ohranjanje ekstenzivnih travnikov. Vrsta je zavarovana.

6.2. Lycaena alciphron (Rottemburg, 1775)/ Spreminjavi cekinček


Pri samčku je zgornja stran kril oranžnovijoličaste barve s kovinskim sijajem z medlimi

temnimi lisami. Samice so večje od samcev. Zgornjo stran kril imajo skoraj v celoti

temnorjavo z ozkim submarginalnim pasom na zadnjih krilih. Na spodnji strani sprednjih kril

imajo neraven niz črnih postdikalnih lis. Premer kril meri 30-37 mm.

30


Gosenice se hranijo na rastlinah rodu kislica (Rumex spp.)

Obdobje pojavljanja

V eni generaciji od junija do julija.


Na Rdečem seznamu se pojavlja kot ranljiva vrsta (V).

Spreminjavi cekinček (Fotografija: Mojca Žemlja)

6.3. Lycaena dispar (Haworth, 1802)/ Močvirski cekinček


Značilna za to vrsto je modra siva spodnja stran zadnjih kril s širokim sklenjenim oranžnim submarginalnim pasom in belo obrobljenimi črnimi pikami. Pri samcih je zgornja stran kril intenzivnejše oranžne barve z ozkim črnim pasom ob zunanjem robu kril, samice pa imajo v postdiskalnem polju večje črne lise v primerjavi s samcem.


Gosenice se hranijo na rastlinah rodu kislica (Rumex spp.)

Obdobje pojavljanja

V dveh generacijah od maja do junija in od julija do septembra.


Na Rdečem seznamu se pojavlja kot ranljiva vrsta (V). Je zavarovana vrsta, Natura 2000.

Pomembno za ohranjanje vrste je, oskrba habitata, ki ga izgubljajo kot posledico

intenzifikacije kmetijstva.

31

Močvirski cekinček (Fotografija: Gregor Torkar)

6.4. Plebeius idas (Linnaeus, 1761)/ Ozkorobi mnogook


Vrsta je podobna širokorobemu mnogooku. Samčke ločimo po ozkem črnem robu zgornje

strani kril pri ozkorobem mnogooku. Samice pa imajo zgornjo stran kril rjave barve z modrim

poprhom v bazalnem delu in velikimi oranžnimi polmesečastimi submarginalnimi lisami.

Spodnja stran kril ima pas oranžnih submarginalnih lis, ki so proti konici spodnje strani

sprednjih kril zabrisane.


Gosenice se hranijo z rastlinami rodu metuljnic (Fabaceae).

Obdobje pojavljanja

V dveh generacijah od maja do junija in od julija do avgusta.



32

Ozkorobi mnogook (Fotografija: Mojca Žemlja)

6.5. Scolitantides orion (Pallas, 1771)/ Homuljičin krivček


Na spodnji strani zadnjih kril ima rdeče lise, ki so zlite v pas. Pri samcu je zgornja stran kril

temno rjava z bolj ali manj izraženimi temno modrimi lisami, pri samicah pa je večinoma

rjava z modrikastim poprhom. Ima veliko in izrazito diskalno liso ob zunanjem robu mediane

celice. Zadnja spodnja krila so svetlo siva z izrazitimi oranžnimi lisami. Na spodnji strani kril

ima izrazite in velike črne pike in lise, zunanji rob kril je izrazito dvobarven v črnih in belih

pasovih. Razpon kril je velik 23-30 mm.


Gosenice se prehranjujejo predvsem z vrstami homuljice (Sedum spp.): bela homuljica (S.

album) in šesterokotna homuljica (S. sexangulare), odrasli metulji pa z rodom materine

dušice (Thymus).

Obdobje pojavljanja

V eni ali dveh generacijah od aprila do avgusta.



6.6. Carcharodus alceae (Esper, 1780)/ Slezenovčev kosmičar


Imajo značilno nazobčan zunanji rob kril. Zgornja stran kril je marmorirano svetlo in temno

obarvana. Na sprednjih krilih ima majhne neoluskane polprosojne pege - okenca, skozi

katere preseva svetloba. Na zgornji strani zadnjih kril nima diskalnih belih lis, po čemer ga

33

razlikujemo od močvirskega kosmičarja. Na spodnji strani kril je sivorjave barve, svetlejše

lise pa so majhne. Razpon kril meri od 26 - 32mm.


Gosenica se hrani na slezenovcu (Malva) in navadnem slezu (Althaea officinalis).

Obdobje pojavljanja

Pojavlja se v treh generacijah od aprila do oktobra.


Na Rdečem seznamu se pojavlja kot ranljiva vrsta (V). Vrsta je izrazito nižinsko razširjena,

kjer izginja zaradi prevelikega vpliva človeka.

6.7. Spialia sertorius (Hoffmannsegg, 1804)/ Rdečkasti venčar


Zgornja stran kril je temno rjava z rdečkastim nadihom in značilnim vzorcem majhnih belih

lis. Značilna je serija drobnih submarginalnih belih pik, ki so sklenjene v pravilnem loku, ki

poteka ob zunanjem robu zgornje strani sprednjih in zadnjih kril. Zlahka je prepoznaven po

rdečkasti spodnji strani zadnjih kril, na katerih so velike bele lise.


Gosenice se hranijo na rastlini mala strašnica (Sanguisorba minor).

Obdobje pojavljanja

V dveh generacijah od aprila do junija in od julija do avgusta.


Na Rdečem seznamu se pojavlja kot ranljiva vrsta (V). Raziskave razširjenosti v Sloveniji in

preverjanje starejših najdb, izboljšanje stalnega spremljanja stanja vsaj nekaterih večjih

populacij, oskrba habitata na Krasu.

6.8. Diasemia reticularis (Linnaeus, 1761)/ Travniška vešča


34

Je tropska vrsta, ki med selitvijo pride do severnega morja. Razpon kril meri 18-22mm. Krila

so lešnikovo rjava s svetlejšimi črtami, ki ustvarjajo marmornati vzorec. Prepoznamo ga po

jasnih črtah na zadnji polovici zadnjih kril.


Gosenice se hranijo na rastlinah rodu potrošnik (Cichorium), škržolica (Hieracium) in skrka

(Picris), redkeje se hranijo s suhimi listi.

Obdobje pojavljanja

Čez leto se pojavljajo tri generacije, od maja do septembra. Odrasli osebki letijo v mraku in

se pojavljajo do jutra.


Na Rdečem seznamu se pojavlja kot prizadeta vrsta (E).

6.9. Hemaris tityus (Linnaeus, 1758)/ Ozkorobi čmrljevec


Metulj se ob prvem poletu otrese lusk, ki se ohranijo le na zunanjem robu kril. Značilno je

hitro lebdenje pred cvetovi, iz katerih z dolgim rilčkom sesa medičino. Njegova podoba

spominja na čmrlja, a za razliko od njega leti hitreje. Od sorodne vrste, imenovane

Čmrljevec, se loči po odsotnosti rdečih obročev na boku oprsja.


Gosenice se hranijo na vrsti travniška izjevka (Succisa pratensis) in njivsko grabljišče (Knautia

arvensis).

Obdobje pojavljanja

Pojavlja se od maja do junija.


Na Rdečem seznamu se pojavlja kot prizadeta vrsta (E). Je zavarovana vrsta. Zanj je

pomembno varovanje travišč.

poroČilo o biotski pestrosti metuljev - pef.uni-lj.siŒilo_o... · 6 2. opis krajinskega parka...

Documents