poslovni razgledi saŠa regije 2 - ssgz.gzs.si · danes je odgovor na omenje-no vprašanje jasen...

1 Poslovni razgledi SAŠA regije


UVODNE MISLI

Pred letom dni ...

… sem se na tem mestu spraševal, ali bomo s časovno distanco nekoč leto 2014 navajali kot prelomno leto, ko se je v Sloveniji zgodil odboj od dna gospodarske in politične krize, ali pa bo se kriza še poglobila in sami zanjo ne bomo imeli več rešitve. Danes je odgovor na omenje-no vprašanje jasen – slovensko gospodarstvo je drugo leto zapored v vzponu, obeti za priho-dnji dve leti so dobri, prebuja se domača potro-šnja, sicer sramežljivo a vendarle tudi zasebne investicije, le državnih investicij, ki pa imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju bruto druž-benega produkta, (še) ni na vidiku.Mednarodne politične razmere so sicer vse prej kot stabilne, rusko-ukrajinska kriza je in še bo

okolja v Sloveniji. Zgodilo se je ravno obratno - mini davčna reforma bi prinesla neto večje obremenitve gospodarstva in ko je bila uma-knjena, smo si oddahnili, a to je slaba tolažba. Smo namreč še vedno tam, kjer smo bili, kar pa ni to, kar si želimo in potrebujemo. Razlogov za zadovoljstvo torej ni, ravno obratno - po-stavlja se resno vprašanje, kateri vzvodi, moč-nejši in bolj učinkoviti kot dosedanji, so gospo-darstvu še na razpolago v prizadevanjih za bolj konkurenčno, predvsem pa bolj stabilno po-slovno okolje v Sloveniji?Poslovanje regijskega gospodarstva sta v le-tošnjem letu najbolj zaznamovali že omenje-na mednarodna politična negotovost, ki ne-posredno vpliva na poslovanje pretežno izvo-zno usmerjene predelovalne industrije, in za-ostrene razmere v energetiki, ki še zdaleč niso zgolj notranji problem panoge, ampak posre-dno vplivajo tudi na ostalo gospodarstvo v Ša-leški dolini in širše. Kot korak naprej lahko oce-nimo razgrnitev predloga prostorskega načrta za hitro cesto Velenje-Šentrupert, ki naj bi ga vlada z upoštevanjem pripomb iz javne razpra-ve sprejela v začetku leta 2016. V tednih pred iztekom leta je vroča tema tudi prvi razpis za evropska sredstva na podlagi strategije pame-tne specializacije. Gremo naprej!

Poslovni razgledi SAŠA regijeIzdajatelj: Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Rudarska

6a, 3320 Velenje, tel. 03/898-4202, faks 03/898-4206, e-pošta: [email protected]. Odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Priprava in tisk: Mantisk - tiskarstvo Sašo Mažgon s.p., Arnače 35, 3320 Ve-lenje. Poslovni razgledi SAŠA regije izhajajo občasno in jih brez-plačno prejmejo vsi člani SŠGZ. Naklada: 200 izvodov. Na podla-gi zakona o davku na dodano vrednost sodijo Poslovni razgledi SAŠA regije med proizvode, za katere se obračunava DDV po sto-pnji 9,5%.

Rudarska cesta 6A/IV, 3320 Velenje

Tel. 03/898-4202Faks: 03/898-4206

E-pošta: [email protected] Internet: www.ssgz.si

URADNE URE:- ponedeljek, torek, četrtek:

8.00 – 14.00- sreda: 8.00 – 16.00- petek: 8.00 – 12.00

direktno prizadela mnoge izvoznike, Evropa in z njo tudi Slovenija pa sta soočeni z begun-sko krizo in strahom pred islamskimi skrajne-ži. Slednji so v Parizu pokazali, da pred njimi ni varen nihče, kar je dalo vetra v jadra naciona-lističnim političnim strankam, zlasti v Franci-ji. Slovenska vlada je bila ob jesenskem navalu beguncev deležna kritik, da ni poskrbela za na-cionalno varnost, sedaj, ko je na južni meji po-stavljena začasna ograja, je deležna kritik, ker je oviran pretok ljudi in živali.Ta ista vlada se je letos izkazala kot nezanesljiv sogovornik gospodarstva, saj je pod pritiskom sindikatov javnega sektorja prelomila obljubo, da ne bo povečevala obremenitev gospodar-stva. Gospodarska zbornica je zato protestno izstopila iz socialnega dialoga (kakšen dialog pa je to, če nekdo nekomu nekaj obljubi, po-tem pa svoje zaveze ne drži?), zaradi (sicer ka-sneje umaknjene) mini davčne reforme pa je v nadaljevanju leta izstopila tudi večina ostalih delodajalskih združenj.Omenjena davčna reforma je bila še pose-bej negativno presenečenje zato, ker so pred-stavniki vlade na oktobrskem Vrhu slovenske-ga gospodarstva na Brdu pri Kranju obljublja-li, da bodo nove zakonske spremembe pozitiv-no vplivale na dvig konkurenčnosti poslovnega

SŠGZSAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA


MANIFEST INDUSTRIJSKE POLITIKE

Vlada se mora opredeliti do 12 prednostnih ukrepovParlamentarni odbori za gospodarstvo, za finance in monetarno po-

litiko ter za delo, družino, socialne zadeve in invalide so skoraj sogla-sno odločili, da se mora vlada do konca januarja 2016 opredeliti do po-bud iz Manifesta industrijske politike, ki je bil v mesecu oktobru spre-jet na 10. Vrhu slovenskega gospodarstva. Vlada mora pripraviti tudi časovnico in predstaviti način realizacije tistih predlogov iz manifesta, do katerih se bo opredelila pozitivno.

Gre za prvi primer v zgodovini naše mlade države, da se bo vlada na ta način opredeljevala pred najvišjim zakonodajnim telesom v državi. Gospodarska zbornica Slovenije je predhodno že preverila, kako na po-sameznih ministrstvih odgovarjajo na 12 prednostnih ukrepov iz Ma-nifesta industrijske politike. V nadaljevanju so predstavljeni ukrepi in prvi odzivi pristojnih ministrstev.

1. ŠTIPENDIJSKA POLITIKA

5. PAMETNO USMERJANJE RAZVOJNIH SREDSTEV

4. DIGITALIZACIJA INDUSTRIJE

2. IZOBRAŽEVANJE KADROV SKLADNO S POTREBAMI DELODAJALCEV

3. PRENOS ZNANJA IZ AKADEMSKE SFERE V GOSPODARSTVO

• Več štipendij za deficitarne poklice v povezavi z gospodarstvom.• Štipendije za mlade raziskovalce v industriji (sofinanciranje dr-

žave) z realnimi roki za končanje študija.• Državne štipendije v obliki povratnih sredstev.• Kadrovske štipendije v obliki povratnih sredstev, ki jih ob državi

financirajo tudi podjetja.

• Ustrezno načrtovanje in omejevanje vpisa na fakultete bi pov-zročilo pozitivno selekcijo, hkrati bi se zmanjšalo število diplo-mantov, ki ne morejo najti zaposlitve.

• Načrtovanje študijskih smeri po obsegu in vsebinah v skladu z dolgoročnejšimi napovedmi potreb s strani delodajalcev.

• Daljše obdobje praktičnega usposabljanja v podjetjih.• Zagotavljanje boljšega poklicnega informiranja in karierne ori-

entacije mladine na celotni vertikali.

• Na javnih inštitutih in univerzah večji pomen (tudi pri napredo-vanjih in statusih) in obveza sodelovanja z industrijo. Vrednotijo naj se rezultati projektov v gospodarstvu, ne le članki v revijah.

• Internacionalizacija programov, vsaj 10 odstotkov tujih predava-teljev.

• Centralizacija razvojnih investicijskih odločitev in financiranja v eni strokovni in neodvisni tehnološki agenciji za delitev in nad-zor porabe sredstev za razvoj.

• Aktivno privabljanje strateških vlagateljev.• Povečanje sredstev za raziskovalni vavčer.• Ponovna uvedba inštrumenta KROP (krepitev razvojnih organi-

zacij podjetij): spodbujanje zaposlovanja novih strokovnjakov in poglobljenega izobraževanja zaposlenih.

• Izkoriščanje digitalnih inovacij, poslovnih modelov in infrastruk-ture za pospešitev rasti v industriji. Spodbujanje inovativnosti s sodelovanjem in digitalizacijo spremljajočih panog, kot so logi-stika, dizajn …

• Cilj: povečanje števila novih patentov v IKT industriji s 13 na 20 v letu 2020.

Prvi odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

Prvi odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo:

Prvi odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter univerz:

Prvi odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport:

Prvi odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport:

• Zadeficitarnepoklicesedodeli le1,7odstotkaštipendij.Večinadeficitarnihpoklicevjenaravnisekundarnegapoklicnegainstro-kovnegaizobraževanja,predvsemnapodročjutehnike.Potrebnojespodbujati predvsem šolanje mladih na programih srednjega po-klicnegaizobraževanja,kjerjerazkorakmedpovpraševanjeminpo-nudbonajvečji.

• Vlanskemšolskemletujebilopodeljenih1.918nesofinanciranihkadrovskihštipendij in1.385sofinanciranih.Iztegajerazvidno,da se več delodajalcev v Sloveniji odloča za dodeljevanje nesofi-nanciranihkadrovskihštipendijoziromasenevključujejovsistemsofinanciranjakadrovskihštipendij.

• Nimamovplivananačrtovanjevpisanafakultete,kersevzadnjihletihvcelotiupoštevapredlogerazpisanihmest,kijihpredlagajavisokošolskizavodi.

• Študijskedejavnostinemoremozamejitizgoljnapotrebetrgadelain produkcijo diplomantov; ki bo ustrezala konkretnim delovnimmestominstemdelodajalcem.

• Za boljše vključevanje mladih na trg dela načrtujemo sistematič-nospremljanjezaposljivostidiplomantov,karboomogočilo lažjeprilagajanještudijskihprogramovpotrebamgospodarstvainnego-spodarstva.

• Daljše praktično usposabljanje dijakov in študentov v podjetjihpodpiramozrazpisiprekovisokošolskihzavodovingospodarstva.

• Slovenija»dejavno«podpirauvedbovajeništva.

• Kriterijizaakademskenaziveinnapredovanjasomednarodnopri-merljiviindoločljivi,vemopa,dasoraziskovalcinanekaterihpri-merljivihkakovostnihmednarodnihuniverzah,karsetičesodelo-vanjazgospodarstvom,boljšiodnaših.

• Naslednje letobomoobjavilinacionalnostrategijozainternacio-nalizacijovisokegašolstvatudizmerilom,dabovtemvsaj10od-stotkovtujihdržavljanov.Tobotežkodoseči,tudizaradiovir,kotso:dodatnolahkozaposlujemolevokviruprojektov,sicermoramoštevilozaposlenihzmanjševati;»sprostiti«jetrebazahtevopozna-nju slovenskega jezika; debirokratizirati postopke, še posebej obzaposlitvahzadoločenčas;intujcemomogočitiustreznoplačilo,karjevokviruzakonaojavnihuslužbencihnemogoče.

• Digitalizacijo industrije bomo spodbujali tako, da bomo podpr-li oblikovanje in delovanje Nacionalnega foruma za e-poslovanjepriGZSterustanovitevindelovanjeSlovenskedigitalnekoalicije.

• Sofinanciralibomoraziskovalno-razvojneprojektenapodročjuIKTspoudarkomnamasovnihpodatkih,računalništvuvoblakuinin-ternetu stvari, z vsebinskega vidika pa na digitalizaciji podjetni-štvainindustrije.

• Posebneagencijezadelitevinnadzorporabesredstevzarazvojnebo.

• Konkretnihnačrtovzaprivabljanjestrateškihvlagateljevnimamo.• Prek Slovenskega podjetniškega sklada namenjamo sredstva tudi

za lastniškenaložbedružbtveganegakapitalavperspektivnego-spodarskedružbe.


9. IZENAČITEV OKOLJSKIH IN ENERGETSKIH DAJATEV S POVPREČJEM VIŠEGRAJSKIH DRŽAV

7. ZNIŽANJE OBDAVČITVE STROŠKOV DELA

10. VSE NA ENEM MESTU

8. DAVČNE OLAJŠAVE ZA RAZVOJ IN RAZISKAVE

11. VEČJA PROŽNOST TRGA DELA

6. OKREPLJENA VLOGA DIPLOMACIJE IN OKREPITEV PONUDBE SID BANKE

12. SPREMENITI DELOVANJE JAVNE UPRAVE

• Ohranitev vrednosti davčnih olajšav za podjetja:- na dosedanji vrednosti s ciljem zvišanja olajšav za investici-je in razvoj ter prevetritev dosedanjih neučinkovitih olajšav,- prožnejši administrativni postopek.

• Prenova sistema kadrovanja ekonomskih svetovalcev na velepo-slaništvih v tujini.

• Ureditev in posodobitev viznega režima za poslovne partnerje. • Najem specializiranih agencij, ki se ukvarjajo z izdajo viz na tr-

gih, kjer Slovenija nima veleposlaništev.• Odpiranje slovenskih veleposlaništev na perspektivnih trgih nek-

danje Sovjetske zveze (Kazahstan, območje Kavkaza, Moldavija) in na Arabskem polotoku. Ponovno odprtje veleposlaništva v Ira-nu.

• Podpora ustanavljanju podjetij in lokacij v tujini.• Okrepitev ponudbe SID banke v smeri večjega zagotavljanja kom-

plementarne podpore pri projektih na tujih trgih po vzoru nem-ške razvojne banke KfW.

• Vzpostavitev sistema za privabljanje domačih in tujih vlagateljev po načelu »vse na enem mestu« s posebnim poudarkom na trže-nju industrijskih con.

• Hitra debirokratizacija prostorskih postopkov po načelih »nare-di preprosto« in »vse na enem mestu« - kratkoročni cilj pri prido-bivanju gradbenih in drugih dovoljenj, ki jih potrebujejo investi-torji, je merljivo skrajšanje povprečnega časa za pridobitev grad-benega dovoljenja za petino do 1. 1. 2017.

• Znižanje dajatev v deležu BDP, tako da Slovenija ne bo več na vi-sokem 2. mestu v EU po tem merilu, temveč vsaj nižje od 4. me-sta že v letu 2016; znižanje višine dajatev, ki dvigujejo ceno naf-tnih derivatov; ohranitev konkurenčne cene električne energije.

• Stroški dela naj se s postopnim zmanjševanjem v mandatu te vla-de bistveno približajo povprečju višegrajskih držav (za nekaj od-stotkov na leto). Ne potrebujemo najbolj liberalnega sistema, ampak takšnega, kot velja za konkurenco.

• Uvedba razvojne kapice in redefiniranje dohodninske lestvice v prvi polovici leta 2016 v smeri:

- več razredov in enakomernejšega razpona med pragi doho-dninske lestvice,- nižjih dohodninskih stopenj (vključno z ukinitvijo najvišje 50-odstotne stopnje).

• Povečanje prožnosti pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi.• Pravica do 50-odstotnega nadomestila za brezposelnost za tri me-

sece v primeru sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi.• Uzakonitev posebne oblike pogodbe o zaposlitvi za sezonsko delo.

• Debirokratizacija upravnih postopkov državne in lokalne admi-nistracije - uvedba MSP testa do konca junija 2016 in povečanje učinkovitosti delovanja administracije za pet odstotkov na leto, tudi z deregulacijo, kjer ta ni potrebna.

• Optimizacija poslovanja javnega sektorja.

Prvi odziv Ministrstva za finance

Prvi odziv Ministrstva za zunanje zadeve:

Prvi odziv Ministrstva za javno upravo:

Prvi odziv Ministrstva za finance:

Prvi odziv Ministrstva za javno upravo:

Prvi odziv Ministrstva za finance:

Prvi odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

• DorazličnihzahtevinpobudGZSseneopredeljujemovjavnosti,sajsmoprepričani,da jepotrebnotovrstnetemeobravnavativokvi-rusocialnegadialogainostalihpogovorovspredstavnikizdruženj.

• Skrajšanjepovprečnegačasazapridobitevgradbenegadovoljenjajeuresničljivobrezspremembsistema,samozodgovornostjoposa-meznikov,kisoudeleženivpostopku.

• Debirokratizacijaupravnihpostopkovselahkoizvedelesspremem-bamipredpisovinodpravonekonsistentnostimednjimiterzreali-zacijopredpisanegasstranivsehvpletenihdržavnihorganovinor-ganovlokalnihskupnosti.

• Ocenaučinkovpredpisovnagospodarstvojevzaključnifaziizde-laveaplikacije,sleditestnoobdobjeinintegracijavaplikacijoMO-PED,kiimarokimplementacijejunija.

• Poslovanje javnega sektorja bomo optimizirali naslednjimi ukrepi:projektninačindela,izvedbafunkcijskeanalize,kibooblikovalapre-kostorazličnihkazalnikovučinkovitosti,inprojektvzpostavitvecilj-negavodenja.Tiukrepizahtevajosvojčaspriuvedbivveliksistem.

• Ševečjeprožnostipriodpovedipogodbeozaposlitvi(zazdaj)nebo,kersmotožestorilizreformotrgadeloleta2013.

• Tudipravicedo50-odstotneganadomestilanebo,kerzatonipravnepodlage,sajsistemzavarovanjazaprimerbrezposelnostitemeljinapravilu,dajemogočepravicododenarneganadomestilapridobiti,čevzrokzanastanekbrezposelnostinivkrivdialivoljizavarovanca.


• PolegtegaboprekSIDbankevlagateljemponujenapodporazain-vesticije,povezanezRRI(raziskave,razvojininovacije)projekti.

• Zavavčerjebovnaslednjievropskifinančniperspektivinamenjenih21milijonovevrov,vskloputegatudizaraziskovalnioziromaino-vacijskivavčer.

• lnstrumentaKROPnebomoponovnouvedli.

• Sistemakadrovanjaekonomskihsvetovalcevnaveleposlaništvihvtujininebomospreminjali.

• Tudiposodobitveviznegarežimazatujeposlovnepartnerjesloven-skihpodjetijnebo.

• Privizumskipraksižesedajsodelujemozzunanjimiponudnikisto-ritev, vendar ti ne morejo nadomestiti diplomatsko-konzularnemreže.

• Zaradipremalosredstevnebomoodpiralinovihveleposlaništevnatrgih,ki jihpredlagajogospodarstveniki,sipabomoprizadevali,dabitonarediliv»doglednemčasu«.


Vir: Glas gospodarstva, december 2015


SEKCIJA RAČUNOVODSKIH SERVISOV PRI SŠGZ

Predstavitev standarda izvajalcev računovodskih storitev

Sekcija računovodskih servisov pri SŠGZ je na septembrski seji gostila predstavnike Zbornice računovodskih servisov (ZRS) pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki so udeležencem seje predstavili standard izva-jalcev računovodskih storitev. Le-ta je v ve-ljavi od 1. januarja letos.

Direktorica ZRS Polonca Podgoršek je uvo-doma predstavila delovanje zbornice kot na-cionalne asociacije podjetij in samostojnih podjetnikov, ki opravljajo dejavnost računo-vodskih servisov. ZRS deluje v okviru GZS in ima trenutno preko 530 članov, njeno poslan-stvo pa je zastopanje interesov članov, njiho-va promocija in skrb za razvoj ter prepoznav-nost dejavnosti.

ZRS se je oblikovanja standarda izvajalcev računovodskih storitev lotila po neuspešnih poskusih, da bi dejavnost zakonsko uredili, kot je to primer v Avstriji in Nemčiji. Računo-vodski servis namreč lahko v Sloveniji odpre kdor koli, izobraževanje računovodij pri nas je pod evropskim povprečjem, slabo računo-vodenje pa lahko pripelje celo do prenehanja poslovanja podjetja. V anketi se je skoraj 80 odstotkov vprašanih podjetnikov strinjalo, da je treba trg izvajalcev računovodskih storitev urediti. Alternativo zakonski ureditvi pred-stavlja ureditev s standardom, kot je to pri-mer v skandinavskih državah.

Oblikovanje slovenskega standarda se je pod okriljem ZRS začelo junija lani, oktobra pa ga je sprejel upravni odbor ZRS z veljavno-stjo od 1. januarja 2015 dalje. Standard pod-pirajo ključne finančne institucije v državi: AJPES, Finančna uprava RS, Združenje bank Slovenije, Banka Slovenije in NLB.

Kot je povedal predsednik ZRS Aleksander Štefanac, standard opredeljuje osnovne po-goje za kakovost izvajanja storitev (računo-vodskih in neračunovodskih), kadrov (struk-tura, izobraževanje, pogodbena razmerja, zunanji sodelavci), delovnega okolja (infor-macijska tehnologija, poslovni prostori in oprema prostorov) in sodelovanja z naročni-ki (oblikovanje cen, ponudba storitev, zava-rovanje poklicne odgovornosti, sklepanje in prekinitev pogodbenega razmerja).

Iz vidika podjetnikov so cilji standarda nji-hova zaščita, večja kredibilnost in bolj vero-dostojne bilance, iz vidika izvajalcev računo-

vodskih storitev pa ureditev dejavnosti v obli-ki samoregulacije, dvig ravni izobraževanja zaposlenih v dejavnosti in večja strokovnost izvajalcev. Iz vidika širšega poslovnega okolja naj bi standard pripomogel k večji pregledno-sti in bolj kakovostnemu razkritju poslovanja poslovnih subjektov. Vizija ZRS, kot je pove-dal član upravnega odbora Neven Škrokov, je, da bi do leta 2017 več kot 75 odstotkov članov ZRS pridobilo certifikat o usposobljenosti.

Udeležence seje je v razpravi zanimal zlasti način pridobitve certifikata o usposobljeno-sti za vodenje dejavnosti po standardu izva-jalcev računovodskih storitev.

SŠGZ v sodelovanju z GZS Zbornico računovodskih servisov

organizira seminar

Davčni obračun in letno poročilo za leto 2015, ki bo v torek, 2. februarja 2016,

od 9.00 do 13.30, v prostorih SŠGZ, Rudarska 6a, Velenje.

Vsebina:1. Predvidene spremembe ZDDPO 2 in

ZDoh 2 za leto 20162. Letno poročilo za gospodarske družbe

in samostojne podjetnike za leto 20153. Obračun davka od dohodkov pravnih

oseb 20154. Obračun akontacije dohodnine od do-

hodkov iz dejavnosti davčni obračun za s.p. in druge zasebnike ter obračun dohodnine za »normirance«

Več informacij na spletni strani www.ssgz.si.


ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE

DAN INOVATIVNOSTI GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE

Kako hitreje do delovnega dovoljenja za državljane BIH in zaposlovanje hrvaških državljanov

Zlati in srebrni priznanji za inovatorje SAŠA regije

SŠGZ in Zavod Republike Slovenije za za-poslovanje (ZRSZ) - Območna služba Velenje sta 9. septembra pripravila brezplačen se-minar z naslovom Hitreje do delovnega do-voljenja za državljane BIH in zaposlovanje hrvaških državljanov. Aktualno tematiko je

slušateljem, ki so do zadnjega sedeža napol-nili sejno sobo SŠGZ, predstavil Miho Šepec iz Zavoda RS za zaposlovanje, udeležence pa je v imenu organizatorjev pozdravila Nataša Detečnik, direktorica Območne službe ZRSZ Velenje.

Nov Zakon o zaposlovanju, samozaposlova-nju in delu tujcev uvaja koncept enotnega do-voljenja za prebivanje in delo, ki se bo po no-vem izdajal v enotnem postopku na upravnih enotah. Ne glede na to se postopki za izda-jo delovnih dovoljenj za državljane BiH izva-jajo kot doslej skladno s Sporazumom o zapo-slovanju državljanov BiH v Sloveniji. Miho Še-pec je predstavil praktične informacije o tem, kako pravilno vložiti vlogo, kje je potrebno biti posebej pozoren pri njenem vlaganju, vse z namenom, da bi postopek izdaje delovnega dovoljenja potekal čim hitreje.

Konec junija je bil sprejet Zakon o podalj-šanju prehodnega obdobja na področju pro-stega gibanja državljanov Republike Hrvaške in njihovih družinskih članov, ki podaljšu-je prehodno obdobje za hrvaške državljane za nadaljnja 3 leta. Na seminarju je bil zato predstavljen tudi postopek zaposlovanja hr-vaških državljanov, ki se razlikuje od postop-ka izdaje enotnega dovoljenja po novem Za-konu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.

Udeležence seminarja je v imenu organizatorjev pozdravila direktorica velenjske območne službe ZRSZ Nataša Detečnik. (Foto: Lucija Žunter)

V okviru Dneva inovativnosti je Gospodar-ska zbornica Slovenije (GZS) na Brdu pri Kra-nju 16. septembra podelila nacionalna pri-znanja za najboljše inovacije, ki so bile prija-vljene na letošnji razpis GZS. Rezultat final-nega ocenjevanja je bil 12 zlatih, 21 srebr-nih in štiri bronasta priznanja ter ena diplo-ma, sicer pa je na regionalni ravni letos sode-lovalo več kot 170 inovacij, pri katerih je so-delovalo več kot 800 inovatorjev. Inovator-ji SAŠA regije so bili tudi letos zelo uspešni, saj so prejeli dve zlati in dve srebrni priznanji.

Število in kakovost nagrajenih inovacij do-kazujeta, da ima Slovenija velik inovacijski potencial, ki je pomemben tudi za nadaljnji razvoj gospodarstva. Slovenija po podatkih SURS v inovacije vlaga 2,59 % BDP, imamo kar 46,5 % inovacijsko aktivnih podjetij. Po vre-dnosti intelektualnih sredstev se nahajamo v zgornji tretjini držav EU 28. Visoka uvrstitev na tej lestvici pomeni, da podjetja precej upo-rabljajo zaščito s patenti in blagovnimi znam-kami. V zadnjih osmih letih beležimo 2,6-od-stotno rast inovacijskega indeksa in se pomi-kamo od inovacijskih sledilcev k inovacijskim vodjem. Po višini izdatkov podjetij za raziska-ve in razvoj glede na BDP smo na 10. mestu med 61 državami (lestvica IMD).

Zlati priznanji so prejeli inovatorji BSH Hi-šnih aparatov Nazarje in Gorenja, prvi za po-polnoma vgradni kavni avtomat IC6, drugi pa za novo generacijo vgradnih pečic H-BIO 45/60-14. Srebrni priznanji sta šli v roke ino-

vatorjev BSH za kuhinjski aparat MaxxiMUM in Esotecha za čistilne naprave za pitno vodo. Rezultati naših inovatorjev potrjujejo, da se naša regija uvršča med najbolj inovativne re-gije v Sloveniji.

Pogled na avditorij slovesnosti ob podelitvi nacionalnih priznanj za inovacije na Brdu pri Kranju. (Fotodokumentacija GZS)


PLASTIKA SKAZA D.O.O. VELENJE


Ponovno gazela savinjsko-zasavske regijeMedijska družba Dnevnik je 17. septembra v

velenjskem hotelu Paka razglasila gazelo sa-vinjsko-zasavske regije kot tretjega finalista v izboru Gazela 2015. Savinjsko-zasavska ga-zela je vnovič postalo podjetje Plastika Ska-za, med nominiranimi podjetji pa sta bili še Biomasa iz Luč in Baumüller Dravinja iz Slo-venskih Konjic.

Plastika Skaza je hitro rastoče slovensko podjetje, usmerjeno v razvoj novih plastičnih izdelkov iz recikliranih ter do okolja in zdrav-ja prijaznih materialov. Odlikuje ga predvsem dolgoletno partnerstvo z velikimi tujimi pod-jetji, ki poslujejo v več državah, na področju izdelovanja bele tehnike ter avtomobilske in elektroindustrije. Podjetje je v letu 2011 raz-vilo tudi svoji blagovni znamki Cuisine in Or-ganko, ki sta bili na trgu zelo dobro spreje-ti. V letu 2014 so s 166 zaposlenimi ustvarili 29,4 milijona evrov skupnih prihodkov, v letu 2015 pa načrtujejo, da bodo s 190 zaposleni-mi ustvarili približno 32 milijonov evrov pri-hodkov.

Danes že 25 % celotne proizvodnje Pla-stike Skaza, ki se ponaša z odlično boniteto A1++ in več kot 90-odstotnim deležem pro-daje na mednarodnih trgih, predstavljajo la-stne razvojne rešitve. V letih od 2009 do 2014 je podjetje potrojilo prihodke od prodaje na 29,4 milijona evrov, za 2016 že napovedujejo povečanje za 40 milijonov evrov glede na le-

tošnje leto. Podjetje, ki organizacijski razvoj gradi na trojčku ljudje-strast-uspešnost, je v petih letih gospodarstvu in družbi prispevalo več kot 80 novih delovnih mest.

Med sto najhitreje rastočimi podjetji sa-vinjsko-zasavske regije je 55 mikropodje-tij, 33 majhnih, 11 srednje velikih podjetij in samo eno veliko podjetje z več kot 250 zapo-slenimi. V povprečju ta podjetja zaposlujejo

37,6 sodelavca, kar je več kot podvojeno šte-vilo v primerjavi z letom 2009, ko so v povpre-čju zaposlovala 16,7 sodelavca.

Savinjsko-zasavska regija je po prejetih najvišjih priznanjih za gazele med šestimi re-gijami rekorderka. Od leta 2001, ko so pripra-vili prvi izbor, do leta 2014, sta bronasto ga-zelo prejeli dve podjetji, srebrno tri, zlato pa kar šest.

V imenu podjetja Plastika Skaza je priznanje za savinjsko-zasavsko gazelo leta prevzela izvršna direktorica Laura Rednak. (Foto: Štefka Sem)

S pravimi informacijami do varnega poslovanjaSekcija računovodskih servisov je na de-

cembrski seji gostila vodjo velenjske izpo-stave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) Tanjo Žnidarko, ki je pred-stavila njihove glavne storitve oziroma pro-dukte. Kot je bilo poudarjeno že na začetku seje, so člani sekcije zelo zadovoljni s stori-tvami in profesionalnim odnosom sodelavcev velenjske izpostave AJPES-a, želijo pa si, da bi v prihodnje poslovne banke letne bilance njihovih strank pridobivale direktno na AJ-PES-u, kar bi jim prihranilo veliko dela.

Najbolj pogosto iskan produkt AJPES-a je bonitetna ocena S.BON, ki vsebuje letno boni-tetno oceno, ki napoveduje verjetnost za na-stop dogodka neplačila v obdobju 12 mesecev po sestavi računovodskih izkazov, trenutno bonitetno oceno, podatke iz javnih registrov, podatke in kazalnike poslovanja za zadnjih pet let, dejavnike tveganja, podatke in kazalnike za dejavnost, v katero sodi poslovni subjekt, ter prejemke in izdatke v tekočem letu vključno s podatki o neporavnanih obveznostih.

Zbirka Fi=Po zajema izvorne podatke o več kot 140 tisoč gospodarskih subjektih: podat-ke iz letnih poročil, kazalnike poslovanja za daljše časovno obdobje, dnevno osvežene podatke o transakcijskih računih in neporav-nanih obveznostih, podatke iz sodnega regi-stra in letna (revidirana in konsolidirana) le-tna poročila.

Spletni servis proFi=Po omogoča prevze-manje in vnos podatkov ter informacij o po-slovanju posameznih gospodarskih subjektov v uporabnikov informacijski sistem. mFi=Po je mobilna aplikacija za preverjanje podatkov o gospodarskih subjektih. eOpomnik na eno-staven način (preko e-pošte ali SMS sporočil) omogoča sledenje spremembam v poslovnem registru, registru transakcijskih računov, re-gistru protestiranih menic in še vrsti drugih poslovnih podatkov. Iskalnik eEBR omogo-ča dostop do informacij o poslovnih subjek-tih v evropskem poslovnem registru, ePobot pa nudi enostavno večstransko poravnavanje obveznosti.

Vodja velenjske izpostave AJPES Tanja Žnidarko (desno) je predstavila njihove glavne storitve in produkte. (Foto: Tanja

Drofelnik)


Gospodarstvo mora dobiti pomembnejšo vlogo v slovenski družbi

10. SEJA UPRAVNEGA ODBORA SŠGZ

Upravni odbor SŠGZ je na 10. redni seji 22. septembra gostil predsednika GZS Marjana

Mačkoška in podpredsednika upravnega od-bora GZS Martina Novšaka, s katerima je te-kla beseda o aktualnem trenutku slovenskega gospodarstva ter položaju regionalnih zbor-nic v sistemu GZS. Udeleženci seje so se stri-njali, da mora dobiti gospodarstvo pomemb-nejšo vlogo v slovenski družbi.

Marjan Mačkošek je opozoril na nespreje-mljiv način delovanja ekonomsko-socialne-ga sveta, ki je v veliki meri posledica njego-ve neustrezne sestave oziroma premoči sindi-katov javnega sektorja, in izpostavil aktivno-sti pri pripravi industrijskega manifesta, ki bo predstavljen na jesenskem vrhu slovenskega gospodarstva. Manifest bo zajemal pet ključ-nih področij za nadaljnji gospodarski razvoj: poslovno okolje, davčno, kadrovsko in razvoj-no politiko ter internacionalizacijo.

Martin Novšak je opozoril na rigidnost dr-žavne uprave in neustrezen model javnih na-ročil. Osrednjo vlogo regionalnih zbornic v sistemu GZS vidi pri zavzemanju za bolj kon-kurenčno poslovno okolje, zlasti na področjih urejanja prostora, stabilne energetske oskr-be in učinkovite logistike. Pri slednji je izpo-stavil projekt tretje razvojne osi, ki povezuje zbornice na predvideni trasi od avstrijske do hrvaške meje.

Direktor KLS Ljubno Mirko Strašek je v raz-pravi izrazil nezadovoljstvo z dosedanjim

delovanjem zbornice, saj je premalo osredo-točeno na ključna področja, med katerimi bi morala biti na prvem mestu delovnopravna zakonodaja. Zbornica bi morala vztrajati pri tem, da bi lahko delodajalec odpustil zapo-slenega brez razloga. To bi odpravilo strah podjetnikov pred dodatnim zaposlovanjem, posledično pa bi se znebili problema brezpo-selnosti. Težava je tudi v tem, da ima pod-jetništvo v slovenski družbi negativno podo-bo.

Drago Pavlič iz Esotecha je opozoril na spe-cifično problematiko storitvenih podjetij pri prodiranju na tuje trge in pri pridobivanju re-ferenc na domačem trgu. Mag. Marko Mavec iz Erica je izpostavil niz absurdov na področju okoljskih predpisov in nelojalno konkuren-co, ki jo država sama ustvarja na trgu s svo-jimi uslužbenci.

V drugem delu seje je predsednik pro-gramskega sveta gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline mag. Gašper Škar-ja predstavil namen gibanja in možnosti so-delovanja z gospodarstvom, nakar sta Sonja Bercko Eisenreich in Suzana Žula iz zaposli-tvenega centra GEA predstavili njihovo po-nudbo zdravih obrokov za prehrano na de-lovnih mestih, ki jih po naročilu dostavlja-jo tudi v podjetja.Predsednik GZS Marjan Mačkošek (levo) je opozoril na nesprejemljiv način

delovanja ekonomsko-socialnega sveta, ki je v veliki meri posledica njegove neustrezne sestave. (Foto: ML)

Člani upravnega odbora so v razpravi opozorili, da je gospodarska zbornica premalo osredotočena na ključna področja, med katerimi bi morala biti na prvem mestu

delovnopravna zakonodaja. (Foto: ML)


8. RAZVOJNA KONFERENCA LESARJEV SLOVENIJE

PROJEKT ZMOREMO

Lesarji veliko pričakujejo od direktorata za lesarstvo, a marsikaj bodo morali postoriti sami

Sprejemanje različnosti - usposabljanje strokovnih delavcev za zaposlovanje invalidov na odprtem trgu dela

V Domu kulture Nazarje je 29. septembra potekala 8. razvojna konferenca lesarjev Slo-venije – vseslovensko srečanje lesnopredelo-valne panoge. Za razliko od nekaterih prej-šnjih izvedb razvojne konference je bilo to-krat razpoloženje udeležencev zmerno opti-mistično, saj je slovensko lesarstvo po več le-tih vztrajnih prizadevanj le dočakalo sektor-ski pristop pri urejanju pogojev njegovega poslovanja. Pozitiven je tudi trend poslovanja lesnopredelovalnih obratov, ki je zlasti spod-buden na področju primarne predelave lesa, medtem ko se pohištvena industrija pobira nekoliko počasneje.

Udeleženci konference so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi novoustanovljene-ga Direktorata za lesarstvo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata

Jože Prikeržnik je povedal, da je oživitev le-sne industrije eden od ukrepov vlade za rast gospodarstva. Na tem področju so potrebne sistemske spremembe, ki bodo omogočile oži-vitev celotne verige, od gozda, žage do pohi-štvene industrije.

Na direktoratu nameravajo podpirati pod-jetja pri krepitvi njihovih zmogljivosti in ustvarjanju podpornih sistemov za vstop v mrežne povezave ter pri razvoju novih, ino-vativnih produktov in iskanju inovativnih re-šitev. Podpirali bodo razvoj poslovnih proce-sov za optimizacijo proizvodnje in povečanje dodane vrednosti ter novih poslovnih mode-lov za povečanje učinkovitosti, zmogljivosti in dodane vrednosti podjetij. Sofinancirali bodo investicije v sodobno tehnološko opre-mo, za kar bo v finančni perspektivi do leta 2020 na voljo 20 milijonov nepovratnih in 30 milijonov povratnih sredstev.

Direktor Združenja lesne in pohištvene in-dustrije pri GZS Igor Milavec je predstavil sta-nje in trende v panogi ter pri tem opozoril, da je napočil čas za krožno gospodarstvo s čim manjšo porabo snovnih in energetskih vi-rov. Pri tem ima lesna industrija izjemno pri-ložnost. Na panogo bo imel nedvomno ve-lik vpliv nov zakon o upravljanju z državnimi gozdovi, veliko več kot doslej pa bo potrebno narediti na področju povezovanja in trženja.

Predsednik Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS in direktor podjetja Lip Bled Alojz Burja je na podlagi njihovega primera izpostavil nekaj ključnih elementov uspešne-ga prestrukturiranja. Po njegovem mnenju so

to kupci, trg, velikost podjetja, poslovni mo-del in zaposleni, kakor Milavec pa tudi on vidi veliko potrebo po povezovanju znotraj pano-ge, tako na področju razvoja in produkcije kot tudi trženja.

Direktor Slovenskega regionalno razvoj-nega sklada Velislav Žvipelj je predstavil ak-tualne razpise za financiranje projektov na področju predelave lesa, direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Kropušek Ranzinger pa je razmišljala o tem, kako lahko postane les izziv za vse Slovence. V razpravi je tekla beseda zlasti o trendih na področju izvoza ne-predelanega lesa iz Slovenije in o pričakova-njih lesarjev glede nove ureditve upravljanja z državnimi gozdovi.

V. d. generalnega direktorja direktorata Jože Prikeržnik je povedal, da je oživitev lesne industrije eden od ukrepov vlade

za rast gospodarstva. (Foto: Marija Lebar)

Direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Igor Milavec je

opozoril, da je napočil čas za krožno gospodarstvo s čim manjšo porabo snovnih in energetskih virov. (Foto:

Marija Lebar)

SŠGZ je v sodelovanju z Združenjem izva-jalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji (ZIZRS) v okviru projekta Zmoremo - spodbujanje enakosti in preprečevanje dis-kriminacije invalidov, ki ga skupaj izvajajo Mi-nistrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Društvo študentov invalidov Slovenije, Urbanistični inštitut Republike Slo-venije in ZIZRS, Velenje, 22. oktobra organi-zirala seminar oziroma delavnico Sprejema-nje različnosti - usposabljanje strokovnih de-lavcev za zaposlovanje invalidov na odprtem trgu dela.

ZIZRS je združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, izbranih s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake mo-žnosti, ki tvorijo mrežo izvajalcev zaposlitve-ne rehabilitacije v Republiki Sloveniji. Zapo-slitvena rehabilitacija se izvaja kot javna služ-ba v okviru mreže izvajalcev zaposlitvene re-habilitacije, ki jo je sprejel resorni minister.

Po podatkih delodajalcev je usposobljenost strokovnih delavcev, ki delajo s človeškimi viri v običajnem delovnem okolju oziroma odpr-tem trgu dela, pomanjkljiva in ne dovolj ce-lovita. Sedanja tradicionalna znanja glede na

spremenjene razmere na trgu dela ne zado-ščajo več. Zato potrebujejo nova in specifič-na znanja, ki so potrebna za delo z ranljivimi ciljnimi skupinami, predvsem invalidi.

Za potrebe projekta so v ZIZRS zato razvi-li poseben program usposabljanja in izobra-ževanja za strokovne delavce pri delodajalcih na odprtem trgu dela, v okviru katerega ude-leženci spoznajo preizkušene metode in do-bre prakse pri zaposlovanju invalidov ter naj-novejše pristope, vrednote in načela podpor-nega zaposlovanja invalidov v običajem de-lovnem okolju.


ŠALEŠKI FORUM ČASNIKA FINANCE

Kaj prinaša prihodnost velenjskemu gospodarstvu?Časnik Finance je po nekajletnem premoru

14. oktobra v Velenju znova organiziral Šale-ški forum, na katerem je tekla beseda o neka-terih ključnih izzivih tukajšnjega gospodar-stva. V osrednjem razgovoru na to temo so so-delovali predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer, član uprave Gorenja Branko Apat in direktori-ca Plastike Skaza Tanja Skaza.

V prvem delu foruma so se občinstvu pred-stavili trije uspešni podjetniki: Franc Krevzel (Krevzel instalacije), Gregor Ročnik (kmetija

Potočnik) in Eva Klepec, start-up podjetnica. Šoštanjska družba Krevzel instalacije sodi med večja slovenska podjetja za izvajanje strojnih inštalacij in se od lanskega leta uspešno kosa tudi s konkurenco na avstrijskem trgu, na kme-tiji Potočnik iz Zavodenj nad Šoštanjem name-sto v novo mehanizacijo za obdelavo njiv in travnikov, ki ne bi bila rentabilna, vlagajo v so-dobno strojno opremo za molžo krav, Eva Kle-pec pa je tik pred začetkom serijske proizvo-dnje garderobe za vodnike psov.

Predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je opozorila na specifično strukturo tukajšnjega gospodarstva in na negativni rezultat, ki ga je to gospodarstvo lani prvič izkazalo po

vseh letih krize. (Fotodokumentacija Financ)

V iskanju odgovorov na vprašanje, kaj pri-naša prihodnost velenjskemu gospodarstvu, je predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer opo-zorila na specifično strukturo tukajšnjega go-spodarstva in na negativni rezultat, ki ga je to gospodarstvo izkazalo lani prvič po vseh letih krize. Pomemben delež v tej izgubi predsta-vlja energetika, ki je iz razvojnega vidika naj-večja neznanka za prihodnost, pozitivna pri-čakovanja pa spodbujajo zlasti srednja podje-tja, na čelu z gazelami.

Tanja Skaza, direktorica ene izmed najbolj uspešnih družb v regiji, je predstavila ne-kaj njihovih ambicioznih ciljev in opozorila na pomen konkurenčnega poslovnega oko-lja tako na državnem kot na lokalnem nivo-ju. Tudi za Gorenje, ki s svojimi izdelki tek-muje na globalnem trgu, je poslovno okolje zelo pomembno, žal pa se v praksi izkazuje, da imajo v nekaterih drugih državah bistve-no več posluha za potrebe gospodarstva kot pri nas. To velja tako za področje infrastruk-ture kot za davčne obremenitve, je povedal član uprave največjega slovenskega izvozni-ka Branko Apat.

Živahna razprava je v nadaljevanju spre-mljala pogovor z Blažem Košorokom, gene-ralnim direktorjem Holdinga Slovenske elek-trarne, na temo izzivov, ki so pred šaleško energetiko. Košorok je povedal, da nekate-ri postopki racionalizacije že potekajo, ne-kateri pa bodo še izvedeni. Po njegovih bese-dah bodo na nivoju HSE centralizirali nekate-re poslovne funkcije in tako razbremenili po-slovanje hčerinskih družb, kar zagotovo po-meni manj delovnih mest v energetskih druž-bah v Šaleški dolini. Kar nekaj polemičnih di-alogov se je razvilo na temo daljinskega ogre-vanja, kjer so pogajanja med Termoelektrar-no Šoštanj in Komunalnim podjetjem Velenje še v teku.

IZPOSTAVA AJPES VELENJE

Dan za podjetneMinistrstvo za javno upravo je v sodelova-

nju s partnerji ob 10. obletnici delovanja dr-žavnega poslovnega portala e-VEM pripravilo več celodnevnih dogodkov pod naslovom Dan za podjetne. Za območje SAŠA regije je dogo-dek potekal 5. novembra na sedežu izposta-ve AJPES, v poslovni stavbi NLB, na Rudarski cesti 3.

Dopoldanski del dogodka je bil namenjen srečanju referentov točk VEM iz regije. Po pozdravnem nagovoru vodje izpostave AJPES

Velenje Tanje Žnidarko je udeležence nagovo-ril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Nato so bile predsta-vljene nove oblike e-poslovanja in podeljena priznanja točkam VEM.

Popoldanski del dogodka je potekal kot dan odprtih vrat e-VEM z individualnim svetova-njem in z okroglo mizo, na kateri so bile pred-stavljene nekatere dobre praksa uspešnih podjetnikov SAŠA regije. Na okrogli mizi s so-delovali: Katarina Hriberšek iz Društva brez-

poselnih Slovenije - servisa dela, socialno podjetje, Stanislav Atelšek iz Mizarstva Atel-šek, Franc Krevzel iz podjetja Krevzel instala-cije, Laura Rednak iz podjetja Plastika Skaza in Nastja Kramer iz podjetja Malinca.

Savinjsko-šaleška gospodarska zborni-ca (SŠGZ) je na dogodku sodelovala s stojni-co, na kateri smo zainteresiranim obiskoval-cem nudili informacije o storitvah regional-ne in matične zbornice, zlasti za mala in mi-kro podjetja.


10. VRH SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA


O industrijskem preporodu

Uspešno tudi drugo polletje

Več kot 450 vodilnih predstavnikov gospo-darstva, stroke in politike je na 10. Vrhu slo-venskega gospodarstva, ki ga je na Brdu pri

Kranju 20. oktobra organizirala Gospodar-ska zbornica Slovenije, razpravljalo o ključ-nih ukrepih, ki bi zagotovili pogoje za nadalj-

nji industrijski preporod v Sloveniji. Pri tem ne gre zgolj za tehnološki razvoj, temveč tudi za oblikovanje prijaznejšega širšega poslov-nega okolja - od davčnega, administrativne-ga do razvojnega in izobraževalnega.

Motor sedanje gospodarske rasti v Sloveni-ji je izvoz, glavnino izvoza pa ustvarijo podje-tja iz predelovalnih dejavnosti. Slovenija to-rej že doživlja industrijski preporod, ki pa ni dovolj, da bi se gospodarska rast nadaljeva-la tudi v prihodnjih letih. Na GZS so zato za-snovali projekt industrijskega preporoda in ga poimenovali Slovenija 5.0.

Evropska komisarka za notranji trg, indu-strijo in podjetništvo Elżbieta Bieńkowska, ki se je udeležila vrha slovenskega gospodar-stva, je izpostavila pomen konkurenčnosti in-dustrije, ki potrebuje manj ovir, več integraci-je in več priložnosti. Industriji je treba omogo-čiti, da se modernizira in inovira. Treba je obli-kovati tudi čim bolj prijazno zakonodajno oko-lje, ki bo opogumljalo podjetja k rasti in ne bo prinašalo nepotrebnih dodatnih obremenitev.

Na treh okroglih mizah, ki so potekale v okviru srečanja na Brdu, na dveh izmed njih sta v vlogi uvodničarjev nastopila predsedni-ca SŠGZ dr. Cvetka Tinauer in direktor tovar-ne BSH Hišni aparati Nazarje Matija Petrin, so gospodarstveniki v interakciji s predstavni-ki vlade opredelili 12 ključnih ukrepov za in-dustrijski preporod, ki so pomembni in realno izvedljivi v roku enega do dveh let.

Na eni od treh okroglih miz, ki so potekale v okviru srečanja na Brdu, je v vlogi uvodničarja nastopil tudi direktor tovarne BSH Hišni aparati Nazarje Matija Petrin

(levo) (Foto: Tadej Kreft)

Člani sekcije računovodskih servisov pri SŠGZ z zadovoljstvom ugotavljajo, da jim je v sodelovanju s strokovno službo SŠGZ tudi v drugem polletju uspelo realizirati vse zasta-vljene cilje.

Na septembrskem sestanku sekcije so pred-stavniki Zbornice računovodskih servisov (ZRS) pri GZS podrobno predstavili standard izvajalcev računovodskih storitev. Namen tega standarda je zaščititi uporabnike raču-novodskih storitev. Do sedaj je bilo namreč to področje povsem neurejeno. Standard opre-deljuje smernice za opravljanje računovodske dejavnosti in določa pogoje, ki jih mora izpol-njevati izvajalec računovodskih storitev, da opravlja tovrstno delo kakovostno in ustre-zno strokovno.

V mesecu oktobru so člani sekcije, ki so se udeležili zbora članov ZRS in kongresa izva-jalcev računovodskih storitev v Laškem, po-ročali oziroma seznanili ostale člane z no-vostmi s teh dveh nadvse pomembnih do-

godkov. V tem mesecu so tudi že intenziv-no potekale priprave na srečanje podjetni-kov regije SAŠA.

Sredi novembra je sekcija uspešno izpelja-la regijsko srečanje podjetnikov. Glavna tema je bila uvedba davčnih blagajn. Zakonski okvir sta predstavili predstavnici Finančnega ura-da Velenje. Za lažjo predstavo, kako bo po-tekalo izdajanje računov v letu 2016, je po-skrbelo podjetje Pro-bit programska opre-ma d.o.o., ki je davčno blagajno predstavilo tudi na praktičnem primeru. Glede na to, da je standard izvajalcev računovodskih stori-tev zelo pomemben za podjetnike, ga je ude-ležencem podrobneje predstavil predsednik ZRS Aleksander Štefanac.

Število udeležencev srečanja se je v pri-merjavi z lanskim podvojilo - bilo jih je sko-raj sto. Na podlagi analize izpolnjenih vpra-šalnikov udeležencev je bilo ugotovljeno, da je bila večina zelo zadovoljna s predstavljeni-mi temami in tudi z organizacijo. To potrjuje,

da je smiselno s tovrstnimi aktivnostmi nada-ljevati tudi v bodoče.

V mesecu decembru je bila gostja na se-stanku sekcije vodja velenjske izpostave AJ-PES Tanja Žnidarko, ki je predstavila nabor storitev AJPES. To so predvsem informacije, ki so v podporo varnemu podjetništvu. Seve-da jih je potrebno znati poiskati in žal v večini primerov tudi plačati. Udeleženci sestanka so bili seznanjeni z brezplačno mobilno aplika-cijo mFi=Po, preko katere je možno preveriti podatke o gospodarskem subjektu (npr. že kar na sestanku preko mobilne naprave, brez ra-čunalnika). V tem primeru se plača samo pre-nos podatkov mobilnemu operaterju.

Zakonodajalci venomer skrbijo za razgiba-nost na področju izvajalcev računovodskih storitev, zato je za začetek prihodnjega leta že dogovorjeno, da se v sodelovanju s strokovno službo SŠGZ izvede, kot vsako leto, najprej se-minar na temo zaključnih računov, nato pa se-znanitev z novelo ZGD-1 in novimi SRS 2016.


O uredbi po direktivi IED in izzivih za zavezance

Slovenska podjetja so spet odprla svoja vrata mladim

14. KONFERENCA KAKOVOSTI

DAN ODPRTIH VRAT SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA

Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem (DKRO) je 17. novembra v sodelovanju s SŠGZ po enoletnem premoru organiziralo 14. kon-ferenco kakovosti, ki je potekala pod naslo-vom Uredba po direktivi IED: izzivi in obve-znosti za dosedanje (IPPC) in nove zavezance.

V letu 2010 sprejeta direktiva o industrij-skih emisijah združuje vsebine sedmih pred tem ločenih direktiv. V slovenski pravni red se uvaja postopno preko zakona o varstvu oko-lja in posameznih uredb, med slednjimi je ena najpomembnejših uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, ki velja od 15. avgu-sta dalje.

O spremembah na področju okoljske zako-nodaje s poudarkom na uredbi po direktivi IED in prihodnjih spremembah sta na konfe-renci uvodoma spregovorila generalna direk-torica Direktorata za okolje v Ministrstvu za okolje in prostor mag. Tanja Bolte in dr. Jože Roth iz Agencije RS za okolje. Za njima je po-gled na omenjeno tematiko iz vidika gospo-darstva, torej iz prakse, predstavila direkto-rica službe za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije Janja Leban.

V nadaljevanju programa konference je Po-lonca Druks Gajšek iz Inštituta za ekološke raziskave Erico pojasnila podrobnosti glede posnetka ničelnega stanja tal in podzemnih

voda po direktivi IED, nakar so mag. Vilma Fece (Gorenje), Vesna Rožič (Erico) in mag. Slavko Dvoršak (Gorenje Surovina) temeljito predstavili novo uredbo o odpadkih.

Udeležence 14. konference kakovosti je uvodoma nagovoril podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol. (Foto: Emil Šterbenk)

Slovenska podjetja so 26. novembra v sklo-pu dogodka Dan odprtih vrat slovenskega go-spodarstva drugo leto zapored odprla svoja vrata devetošolcem, njihovim staršem in uči-teljem. Osrednji namen dogodka, katerega soorganizatorji so Gospodarska zbornica Slo-venije, Zavod RS za zaposlovanje in Zavod za šolstvo RS, je približati mladim poklice, ki jih potrebuje naše gospodarstvo, in jim tako po-magati pri njihovi odločitvi za nadaljnje izo-braževanje. Letos so obiskovalce sprejeli v 89 podjetjih, v SAŠA regiji so to bila podjetja Go-renje, Plastika Skaza, BSH Hišni aparati, Rih-ter, Mega M in Mizarstvo Melu.

Največ zanimanja za ogled delovnega pro-cesa v naši regiji je bilo tudi tokrat v Gore-nju, kjer so trenutno najbolj deficitarni pokli-ci v orodjarstvu, mehatroniki, elektroniki in strojništvu. Na omenjenih področjih potrebu-jejo kadre tako s srednje- kot z višje- in viso-košolsko izobrazbo. O njih pričakujejo odpr-tost, zavzetost, marljivost in željo po neneh-nem izobraževanju.

Izvršni direktor za kadre Jurij Marjanovič je ob sprejemu osnovnošolcev in njihovih star-

šev med drugim povedal, da želi Gorenje po-stati najbolj zaželen zaposlovalec tako v Slo-veniji kot na drugih lokacijah, »zato mora-mo razvijati bodoče vodje in strokovno zna-nje, zagotoviti in vzdrževati vključenost za-poslenih in zavzetost, ker vemo, da le če bodo

zaposleni z veseljem hodili v službo, bodo re-zultati dobri.« Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva je Marjanovič ocenil kot ustre-zno obliko povezovanja z izobraževalnim sek-torjem in širšim poslovnim okoljem, kar naj bi pripomoglo k uresničitvi njihovih ciljev.

Izvršni direktor za kadre Jurij Marjanovič (desno) je ob sprejemu osnovnošolcev povedal, da želi Gorenje postati najbolj zaželen zaposlovalec pri nas. (Foto: Franci

Kotnik)


PROJEKT ATRAKTIVNA PROMOCIJA PROMOCIJE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

ZDRAVI ZAPOSLENI – USPEŠNA ORGANIZACIJA

Za ohranjanje in krepitev zdravja aktivne populacije

Vseslovenska kampanja za promocijo zdravja na delovnem mestu

Julija 2015 je Savinjsko-šaleška gospodar-ska zbornica (SŠGZ) kot partner začela s so-delovanjem v projektu Atraktivna promocija

promocije zdravja na delovnem mestu (APP), ki je bil izbran na javnem razpisu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za sofinanciranje projektov za promocijo zdrav-ja na delovnem mestu med letoma 2015 in 2016.

Cilj projekta je na enostaven in praktičen način ter z relativno nizkimi stroški, glede na pričakovani učinek, aktivni populaciji za-gotoviti več vedenja o ohranitvi in izboljšavi zdravja ter tako prispevati tudi k zniževanju stroškov, povezanih s slabim zdravjem.

V okviru projekta bo izdelana brezplačna spletna platforma za obvladovanje najpogo-stejših bolezenskih stanj, krivih za bolniško odsotnost z dela, hkrati pa bodo izvedene številne izobraževalne in promocijske dejav-nosti, namenjene delodajalcem, delojemal-cem (zaposlenim) in strokovnim deležnikom na območju Republike Slovenije.

Konzorcij projekta sestavlja devet partner-jev, od tega trije strokovni partnerji in šest regijskih gospodarskih zbornic Slovenije. Po-leg strokovnega nosilca projekta Zavoda ZAP (Zavod za Atraktivno Promocijo zdravja) sta strokovna partnerja projekta Sindikat zdrav-nikov družinske medicine Slovenije PRAKTIK.UM in Zveza društev – Slovensko zdravniško

društvo, Združenje medicine dela, prometa in športa ter vse samostojne regijske gospodar-ske zbornice, poleg Gospodarske zbornice Do-

Za Slovenijo zaskrbljujoči rezultati evropske raziskave glede zmožnosti in voljnosti opravljanja istega dela pri starosti 60 let

• dvigu ozaveščenosti aktivne populaci-je na področju zdravja pri delu,

• izboljšanju zdravstvenega stanja ak-tivne populacije,

• zmanjšanju prezentizma in absentiz-ma ter z njima povezanih stroškov,

• zmanjšanju pojava poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom, ter

• drugim učinkom, povezanih z dolgo-ročnimi cilji projekta.

O poteku projekta bomo zainteresirano jav-nost obveščali sproti, prav tako bomo podje-tja in podjetnike povabili k sodelovanju pri posameznih projektnih dejavnostih. Verjame-mo, da bomo s projektom okrepili prizadeva-nja za ohranjanje in krepitev zdravja aktivne populacije.

S kratkim anonimnim vprašalnikom želi-mo pridobiti informacije, ki bi prispevale k boljšemu razumevanju promocije zdravja pri delu v Sloveniji. V okviru projekta APP bomo, upoštevajoč vaše mnenje, za vas izdelali brezplačno spletno stran s strokovnimi in-formacijami in uporabnimi orodji, ki jo boste lahko v svojih delovnih organizacijah upora-bljali pri izvajanju zakonsko zavezujoče pro-mocije zdravja pri delu. Vljudno vas vabimo k izpolnitvi vprašalnika, ki je dostopen na povezavi https://www.1ka.si/a/72840. Za vaše mnenje se vam že vnaprej lepo zahva-ljujemo.

lenjske in Bele krajine so to še: Pomurska go-spodarska zbornica, Primorska gospodarska zbornica, Regionalna gospodarska zbornica Celje, Štajerska gospodarska zbornica in Sa-vinjsko-šaleška gospodarska zbornica.

Vsi sodelujoči v projektu bomo s projektom prispevali k:

ProjektAPP-AtraktivnaPromocijaPromocijezdravjanadelovnemmestujenapodlagiJav-nega razpisa za sofinanciranje projektov pro-mocijezdravjanadelovnemmestumedletoma2015 in 2016 finančno podprl Zavod za zdra-vstvenozavarovanjeSlovenije.

Z novinarsko konferenco 13. oktobra se je uradno začel izvajati projekt Vsesloven-ska kampanja za ozaveščanje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu. Častna pokroviteljica kam-panje je ministrica za delo, družino, social-ne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. Namen kampanje, ki poteka pod slo-

ganom Zdravi zaposleni – uspešna organi-zacija, je dvig ozaveščenosti in informirano-sti slovenskih delodajalcev, zaposlenih, stro-kovne in splošne javnosti o pomenu promoci-je zdravja na delovnem mestu ter koristih, ki jih le-ta prinaša.

Nosilec projekta je Združenje delodajal-cev Slovenije, ostali projektni partnerji pa


POSLOVNI ZAJTRK SŠGZ IN NLB

Od varnosti do uvozno-izvoznega financiranja

so Sindikat novinarjev Slovenije, Štajerska gospodarska zbornica, Regionalna gospo-darska zbornica Celje, Pomurska gospodar-ska zbornica, Savinjsko-šaleška gospodar-ska zbornica, Primorska gospodarska zbor-nica in Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine.

V okviru kampanje bodo izvedene števil-ne brezplačne informativno-promocijske ak-tivnosti. Oktobra se je pričel natečaj za delo-dajalce za izbor najboljših ukrepov promoci-je zdravja na delovnem mestu – vsa sloven-ska podjetja so vabljena, da preko spletnega obrazca na www.zdravi-in-uspesni.si najka-sneje do 31. maja 2016 oddajo opis inovativ-nega ukrepa, ki ga izvajajo na področju pro-mocije zdravja na delovnem mestu. Med pri-spelimi ukrepi bo strokovna komisija izbrala najboljše na regijskem nivoju in absolutnega zmagovalca na nacionalnem nivoju. Zmago-valni ukrepi bodo predstavljeni v brošuri, iz-

dani v okviru kampanje, in prejeli priznanja na nacionalnem posvetu.

Novembra je začel izhajati spletni newslet-ter z aktualnimi informacijami, napovedmi dogodkov, ugotovitvami raziskav, intervju-ji in predstavitvami dobrih praks s področja promocije zdravja na delovnem mestu.

Od januarja 2016 do junija 2016 bodo v sedmih slovenskih regijah organizirani stro-kovni regijski posveti, na katerih bodo obrav-navane aktualne teme s področja promocije

zdravja na delovnem mestu. Prvi izmed teh posvetov bo v organizaciji SŠGZ potekal v Ve-lenju tretji teden v januarju.

Oktobra 2016 bo organiziran nacionalni strokovni posvet, na katerem bodo predsta-vljeni rezultati kampanje, sklepi regijskih po-svetov, zmagovalci natečaja za delodajalce in podobno.

Aktualne kampanjske aktivnosti je mogo-če spremljati na spletni strani www.zdravi--in-uspesni.si, na facebooku (profil Zdravi in uspešni) ali na twitterju (@Zdravi_Uspe-sni).

Projekt »Vseslovenska kampanja za ozave-ščanje delodajalcev za ohranjanje in krepitevzdravjazaposlenihnadelovnemmestu«jenapodlagiJavnegarazpisazasofinanciranjepro-jektov za promocijo zdravja na delovnem me-stuvletu2015in2016finančnopodprlZavodzazdravstvenozavarovanjeSlovenije.

SŠGZ je skupaj z Novo Ljubljansko banko (NLB) 3. decembra v vili Bianca pripravila po-slovni zajtrk in srečanje z naslovom Od varno-sti do uvozno-izvoznega financiranja. Udele-žence sta uvodoma nagovorila direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik in član uprave NLB Blaž Brodnjak, ki sta osvetlila pogled na aktual-ne dogodke na gospodarskem in bančnem po-dročju ter jim zaželela uspešno poslovno leto 2016.

V nadaljevanju so spregovorili trije pred-stavniki NLB, prvi izmed njih, Matija Mazalo-vić, je predstavil trgovinsko financiranje ozi-roma zavarovanje in financiranje uvoza in iz-voza. Pri tem je poudaril zagotavljanje kom-pleksnega in celovitega servisa z garantira-no najvišjimi strokovnimi standardi in ponud-bo celotnega spektra storitev trgovinskega fi-nanciranja.

Uroš Ledinek je predstavil uporabo izvede-nih finančnih instrumentov za ščitenje pred obrestnim tveganjem. Kot je povedal, je da-nes temeljna obrestna mera euribor na zgo-dovinskem dnu zaradi tega, ker je gospodar-

sko okrevanje v Evropi povzročilo deflacij-ski pritisk, na katerega je evropska centralna banka odgovorila z znižanjem temeljne obre-stne mere in odkupom državnih obveznic. NLB ponuja možnost ščitenja obrestnega tve-ganja pred pričakovanim naraščanjem euri-borja v prihodnosti, s čimer se podjetje lahko posveti svojemu poslu, obrestno tveganje pa prenese na banko.

Matej Rigelnik je nato nakazal dve možno-sti, kam s presežnimi sredstvi v razmerah niz-kih obrestnih mer. Prva opcija je upravljanje

Udeleženci poslovnega zajtrka so se seznanili z možnostmi trgovinskega financiranja, zavarovanja pred obrestnim tveganjem in investiranja v razmerah nizkih obrestnih

mer. (Foto: Primož Vajdl)

sredstev znotraj krovnega sklada, kjer je for-miranih pet portfeljev (konzervativni, preu-darni, uravnoteženi, ambiciozni in dinamič-ni) z različnimi razmerji med pričakovano do-nosnostjo in naložbenim tveganjem, druga opcija (za vplačila nad 250 tisoč EUR) pa je individualno upravljanje premoženja, pri ka-terem se sredstva razporejajo skladno z izbra-no naložbeno politiko na individualni ravni.

Po formalnem delu srečanja je sledil še ne-formalni del s pogostitvijo in priložnostjo za mreženje.

Član uprave NLB d.d. Blaž Brodnjak je osvetlil pogled na aktualne razmere na bančnem področju. (Foto: Primož Vajdl)


SREČANJE PODJETNIKOV SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE

11. SEJA UPRAVNEGA ODBORA SŠGZ

Davčne blagajne od A do Ž

KLS Ljubno kot primer dobre prakse

Sekcija računovodskih servisov pri SŠGZ je tudi letos pripravila regijsko srečanje podje-tnikov, katerega osrednja tema je bila uved-ba davčnih blagajn. Udeležence srečanja, ki je potekalo 11. novembra v restavraciji Pod Jakcem, sta uvodoma nagovorili predsedni-ca sekcije računovodskih servisov Petra Ple-terski in predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer.

Predsednik Zbornice računovodskih servi-sov pri GZS Aleksander Štefanac je predstavil standard izvajalcev računovodskih storitev. Predstavnici Finančnega urada Velenje He-lena Selič in Frida Gorčan sta v nadaljevanju predstavili zakonski okvir davčnih blagajn, nato pa je sledila predstavitev aplikativne re-šitve uvedbe davčnih blagajn s strani Ane Kuk iz podjetja Pro-bit d.o.o. Udeleženci srečanja podjetnikov so bili seznanjeni tudi s projek-tom Atraktivna promocija promocije zdravja pri delu.

Udeležence srečanja podjetnikov je na začetku pozdravila predsednica sekcije računovodskih servisov pri SŠGZ Petra Pleterski. (Foto: Franci Kotnik)

Upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodar-ske zbornice (SŠGZ) se je na 11. redni seji 8. decembra sestal na sedežu podjetja KLS Ljub-no. Na tej lokaciji je upravni odbor nazadnje zasedal oktobra 2008, torej ob začetku go-spodarske krize v Sloveniji. Direktor KLS Mir-ko Strašek ocenjuje, da je bilo njihovo hitro

ukrepanje ključnega pomena za nadaljnje ob-vladovanje razmer v obdobju krize.

Vodja trženja v KLS Barbara Strašek Mirnik je predstavila nekaj najbolj karakterističnih podatkov o podjetju, ki je globalni dobavitelj avtomobilske industrije, in sicer specialist za zobate vence. Letno izdelajo skoraj 12 milijo-

nov kosov tovrstnih izdelkov in imajo v Evropi 60-odstotni, v svetu pa 14-odstotni tržni de-lež. Trenutno zaposlujejo 230 ljudi.

Mirko Strašek je poudaril, da je produktiv-nost osnova za uspeh podjetja. V KLS svojo uspešnost poslovanja merijo z več kot 120 ka-zalniki na različnih nivojih. Vsak zaposleni ima postavljene cilje, katerih doseganje preverjajo najmanj enkrat letno. Bruto dodana vrednost na zaposlenega bo letos znašala 105 tisoč evrov, prihodnje leto pa je njihov cilj 110 tisoč evrov. Imajo več kot enega robota na enega za-poslenega, pomembna investicija v bližnji pri-hodnosti pa bo nov logistični center.

V razpravi so člani upravnega odbora izrekli priznanje podjetju KLS Ljubno in njegovemu vodstvu za izjemen vzpon v času gospodarske krize, z njimi pa se je strinjal tudi župan obči-ne Ljubno Franjo Naraločnik. V nadaljevanju je tekla beseda o potrebnih ukrepih za izbolj-šanje poslovnega okolja v Sloveniji, pri čemer je bil kot uspeh ocenjen sklep treh parlamen-tarnih odborov, da se mora vlada do konca ja-nuarja 2016 opredeliti do pobud iz Manifesta industrijske politike, ki so bile sprejete na ok-tobrskem Vrhu slovenskega gospodarstva. Ne glede na ta dosežek je bilo izrečenih nekaj kritičnih pripomb na komuniciranje vodstva Gospodarske zbornice Slovenije, ki bi moralo stališča gospodarstva bolj temeljito pojasniti oziroma to storiti na tak način, da bi bila ra-zumljiva tudi širši javnosti.

Ob zaključku seje je direktor popeljal člane upravnega odbora na voden ogled proizvo-dnega procesa.

Udeleženci seje upravnega odbora SŠGZ s predstavniki podjetja KLS Ljubno pred ogledom proizvodnje (foto: Primož Vajdl)


SŠGZSAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA

poslovni razgledi saŠa regije 2 - ssgz.gzs.si · danes je odgovor na omenje-no vprašanje jasen...

Documents