poslovno porocilo skupine istrabenz 2005
TRANSCRIPT
holdinška družba, d.d. Cesta Zore Perello-Godina 2, 6000 Koper
Tel. 05/662-1500, Fax: 05/662-1515
LETNO POROČILO
holdinške družbe in Skupine Istrabenz za leto 2005
Poslovno poročilo
Koper, maj 2006
2
KAZALO HKAZALO ................................................................................................................................................................. ���H2 �HPOMEMBNEJŠI POUDARKI V POSLOVANJU DRUŽBE ISTRABENZ, D.D., V LETU 2005.................................................. ���H3 �HPOMEMBNEJŠI PODATKI O DRUŽBI ISTRABENZ, D.D................................................................................................ ���H4 �HPOROČILO PREDSEDNIKA UPRAVE ISTRABENZ, D.D. ................................................................................................ ���H5 �HPOROČILO NADZORNEGA SVETA......................................................................................................................... ���H10 �HPOMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2005 ................................................................................................................ ���H13 �HPOSLOVNO POROČILO ....................................................................................................................................... ���H15 �H1. PREDSTAVITEV DRUŽBE IN SKUPINE ISTRABENZ .................................................................................................. ���H15
�H1.1 MEJNIKI V ZGODOVINI DRUŽBE ....................................................................................................................���H18 �H1.2 POSLANSTVO DRUŽBE IN SKUPINE ISTRABENZ...............................................................................................���H19 ��H1.3 VIZIJA DRUŽBE IN SKUPINE ISTRABENZ...........................................................................................................���H19 ��H1.4 VREDNOTE DRUŽBE IN SKUPINE ISTRABENZ ..................................................................................................���H19 ��H1.5 STRATEŠKI CILJI DRUŽBE IN SKUPINE ISTRABENZ ............................................................................................���H19
��H2. LASTNIŠKA STRUKTURA, DELNICE IN DIVIDENDE................................................................................................ ���H20 ��H2.1 LASTNIŠKA STRUKTURA..................................................................................................................................���H20 ��H2.2 DELNICE IN DIVIDENDE .................................................................................................................................���H22 ��H2.3 DIVIDENDNA POLITIKA ..................................................................................................................................���H22 ��H2.4 DELNICA HOLDINŠKE DRUŽBE ISTRABENZ, D.D., NA ORGANIZIRANEM TRGU ...............................................���H23 ��H2.5 LASTNE DELNICE ...........................................................................................................................................���H26 ��H2.6 NAVZKRIŽNA POVEZANOST Z DRUGIMI DRUŽBAMI .......................................................................................���H26 ��H2.7 POOBLASTILA UPRAVE ...................................................................................................................................���H26 ��H2.8 POGOJNO POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA.......................................................................................... ���H26
��H3. POROČILO O VODENJU IN UPRAVLJANJU ........................................................................................................ ���H27 ��H3.1 SISTEM UPRAVLJANJA ....................................................................................................................................���H27 ��H3.2 SKUPŠČINA DELNIČARJEV..............................................................................................................................���H27 ��H3.3 NADZORNI SVET ...........................................................................................................................................���H27 ��H3.4 UPRAVA.........................................................................................................................................................���H30 ��H3.5 VODENJE IN UPRAVLJANJE POVEZANIH DRUŽB .............................................................................................���H31 ��H3.6 NOTRANJI NADZOR......................................................................................................................................���H32 ��H3.7 SKUPNI POSLOVNI STANDARDI .....................................................................................................................���H32 ��H3.8 VODSTVA HČERINSKIH DRUŽB.......................................................................................................................���H32 ��H3.9 OBVEŠČANJE DELNIČARJEV IN POROČANJE ................................................................................................. ���H33 ��H3.10 FINANČNI KOLEDAR OBJAV/ DOGODKOV V LETU 2006............................................................................. ���H35 ��H3.11 KODEKS UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB .......................................................................................���H35
��H4. ANALIZA POSLOVANJA HOLDINŠKE DRUŽBE ISTRABENZ, D.D. ........................................................................... ���H36 ��H4.1 UVODNA POJASNILA.....................................................................................................................................���H36 ��H4.2 POSLOVANJE SKUPINE ISTRABENZ.................................................................................................................���H37 ��H4.3 NAČRTI ZA LETO 2006 ..................................................................................................................................���H57 ��H4.4 POSLOVANJE HOLDINŠKE DRUŽBE ISTRABENZ, D.D. .....................................................................................���H58 ��H4.5 DOGODKI PO DATUMU PRIPRAVE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ....................................................................���H62 ��H4.6 UPRAVLJANJE TVEGANJ .................................................................................................................................���H63 ��H4.7 ANALIZA DOSEGANJA STRATEŠKIH CILJEV ....................................................................................................���H66
��H5. UPRAVLJANJE KADROV ..................................................................................................................................... ���H67 ��H5.1 RAST ŠTEVILA ZAPOSLENIH ............................................................................................................................���H67 ��H5.2 PREHAJANJE ZAPOSLENIH IN STAROSTNA STRUKTURA...................................................................................���H68 ��H5.3 IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH .......................................................................................................���H69 ��H5.4 IZOBRAŽEVANJE............................................................................................................................................���H70 ��H5.5 ŠTIPENDIRANJE..............................................................................................................................................���H71 ��H5.6 ORGANIZACIJSKA KLIMA IN MERITVE ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH .............................................................. ���H71 ��H5.7 NAGRAJEVANJE IN NAPREDOVANJE KADROV................................................................................................���H72 ��H5.8 PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE .......................................................................���H72 ��H5.9 VODSTVENI KADRI – IZVRŠNI MENEDŽMENT..................................................................................................���H73 ��H5.10 VARSTVO PRI DELU – SKRB ZA ZDRAVJE ZAPOSLENIH...................................................................................���H73 ��H5.11 POŠKODBE NA DELOVNEM MESTU .............................................................................................................���H74
��H6. KOMUNIKACIJE IN UPRAVLJANJE BLAGOVNIH ZNAMK ...................................................................................... ���H75 ��H6.1 KORPORACIJSKO KOMUNICIRANJE ..............................................................................................................���H75 ��H6.2 UPRAVLJANJE BLAGOVNIH ZNAMK................................................................................................................���H76 ��H6.3 RAZISKAVE IN RAZVOJ ...................................................................................................................................���H77
��HPriloge ................................................................................................................................................................. ���H80 ��HSeznam tabel ........................................................................................................................................................ ���H86 ��HSeznam slik........................................................................................................................................................... ���H86
3
POMEMBNEJŠI POUDARKI V POSLOVANJU DRUŽBE ISTRABENZ, D.D., V LETU 2005
POSTAVKE ENOTA ISTRABENZ, D.D. SKUPINA ISTRABENZ
ITEMS UNIT ISTRABENZ ISTRABENZ GROUP
Čisti prihodki od prodaje / Sales revenues »000« SIT 215.698 138.591.877
Dobiček iz poslovanja / Operating profit »000« SIT -1.347.177 3.678.487
Dobiček iz poslovanja in amortizacija / Operating profit and depreciation »000« SIT -1.092.554 12.117.500
Čisti dobiček / Net profit »000« SIT -105.073 3.121.181
Čisti dobiček večinskega lastnika / Net profit 2.352.794
Sredstva / Assets »000« SIT 104.119.604 231.878.468
Lastniški kapital / Shareholders' equity »000« SIT 39.670.184 86.557.914
Kapital večinskega lastnika »000« SIT 48.086.843
Donos na kapital večinskega lastnika v % / Return on equity in % % -0,27% 4,97%
Knjigovodska vrednost delnice večinskega lastnika / Book value of a share�F
1 SIT 7.658 9.283
Čisti dobiček na delnico / Earnings per share�F
2 SIT -20,28 454,21
1 Kapital večinskega lastnika konec obračunskega obdobja / število vseh delnic
2 Čisti dobiček obdobja (za Skupino: čisti dobiček večinskega lastnika) / število vseh delnic družbe Istrabenz d.d.
4
POMEMBNEJŠI PODATKI O DRUŽBI ISTRABENZ, D.D.
Firma: Istrabenz, holdinška družba, d.d. Skrajšano: Istrabenz, d.d. Naslov: Cesta Zore Perello-Godina 2, 6000 Koper, Slovenija Telefon: 00386 5 662 1500 Telefaks: 00386 5 662 1515 El. pošta: ��[email protected] Spletna stran: ��Hhttp://www.istrabenz.si Glavna dejavnost: upravljanje naložb znotraj in izven Skupine Istrabenz
Vodstvo družbe: Predsednik uprave: Igor Bavčar Član uprave: mag. Srečko Kenda Član uprave: Aldo Gabrijel Član uprave: mag. Niko Trošt (do 21.3.2006)
Predsednik nadzornega sveta: Janko Kosmina
Št. družb v Skupini Istrabenz: 60 (na dan 31. 12. 2005) Št. dejavnosti v Skupini Istrabenz: 7 Št. zaposlenih v Skupini Istrabenz: 5.064 (na dan 31. 12. 2005) Matična številka: 5000025 ID za DDV: SI17762723 Št. vpisa v sodni register: 199600803 Datum vpisa v sodni register: 16. 11. 1996 Osnovni kapital: 5.180.000.000,00 tolarjev Nominalna vrednost delnic: 1.000,00 tolarjev Kotacija delnic: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev Vložna številka: 10031700
5
POROČILO PREDSEDNIKA UPRAVE ISTRABENZ, D.D. Spoštovani delničarji in poslovni partnerji! Razvojni potencial Skupine Istrabenz je v letu 2005 prišel do polne veljave. Postali smo mednarodna poslovna skupina z več dejavnostmi. S prestrukturiranjem njene dejavnosti in z usmeritvijo naložb holdinške družbe Istrabenz, d.d., v naložbe dolgoročnejšega značaja smo dosegli eno izmed največjih rasti v regiji�F
3. Razširitev z divizijo Prehrana je bila nova prelomnica v razvoju Skupine Istrabenz po sprejetju prenovljene razvojne strategije pred tremi leti. Tedaj se je pretežno naftna skupina prelevila v večdejavnostno skupino, osredotočeno na Energetiko, Turizem in Naložbe. Leto 2004 je zaznamoval izstop iz prodaje naftnih derivatov in ustvarjenega kapitalskega dobička iz prodaje polovičnega deleža v družbi OMV Istrabenz. Tokratni rezultati poslovanja Skupine Istrabenz imajo tako povsem drugačno razsežnost, ne le zaradi uvedbe Mednarodnih računovodskih standardov, temveč tudi zato, ker gre za leto širjenja in prestrukturiranja poslovne skupine, ki postaja prava podlaga za presojo doseženih rezultatov holdinške družbe in njenih odvisnih družb. 1. NOVA STRUKTURA SKUPINE ISTRABENZ Vpliv vključitve nove dejavnosti se odraža v skokoviti internacionalizaciji poslovanja, visoki rasti premoženja in prihodkov iz poslovanja ter v številu zaposlenih. Da lahko to gibanje označimo kot skok, potrjujejo podatki, ki postavljajo Prehrano na drugo mesto v Skupini Istrabenz na prihodkovni in na prvo mesto na zaposlitveni strani. Vlogo nove dejavnosti potrjuje tudi dejstvo, da je holdinška družba v njej uporabila polovico svojih sredstev v odvisnih družbah. 2. PREHRANA Več kot 57 milijard tolarjev prihodkov, ustvarjenih v prvem letu delovanja Prehrane, kaže na pomen, ki ga ima nova divizija v finančnih tokovih v Skupini. Prispevala je namreč štiri desetine prihodkov in je bila občutno udeležena pri 2,7-kratni rasti poslovnih prihodkov. Okrepila je našo navzočnost na območju jugovzhodne Evrope in Rusije, hkrati pa smo postali bogatejši za več perspektivnih blagovnih znamk. Kljub temu še ne moremo govoriti o preobratu v razvoju te naložbe, saj je zanj potrebno izboljšanje finančne uspešnosti divizije in s tem tudi Skupine Istrabenz. Medtem ko so bili načrti na področju rasti poslovnih prihodkov in neto poslovnih sredstev preseženi, smo zaostali pri načrtovanem poslovnem izidu iz poslovanja in s tem donosnosti uporabljenih sredstev. To je v diviziji Prehrana, kjer je vodenje krovne družbe Droga Kolinska v aprilu 2005 prevzel mag. Robert Ferko, posledica izrednih odhodkov, povezanih z združevanjem družb in intenzivnejšo zunanjo rastjo od predvidene na jugovzhodnih trgih. Septembra je Droga Kolinska postala tričetrtinska lastnica srbske družbe Grand Prom in proizvajalca slaščic Soko Štark, ki ga je pred tem kupila Grand Promova družba Grand kafa. Prvo leto Skupine Istrabenz v Prehrani je bilo tako ne le vstopno, temveč tudi leto sočasne rasti obsega, organizacijske, kadrovske in tržne konsolidacije. Med odhodki so imeli veliko težo: odpravnine za presežne delavce, odhodki zaradi prestrukturiranja povezanih podjetij v tujini, izredni
3 v jugovzhodni Evropi
6
stroški kot posledica združitve in akvizicij, povečanje amortizacije iz naslova blagovnih znamk, višji davek zaradi povečanja davčne osnove in popravki vrednosti terjatev po enotnih usmeritvah Skupine Istrabenz ter srečanje z nekaterimi negativnimi posledicami sprejetih odločitev v preteklosti v ločenih družbah sedanje Droge Kolinske, d.d. (v Drogi, d.d., in Kolinski, d.d.). V vseh primerih je šlo za enkratne odhodke. V letu 2006, prvem letu, ki bo zajelo poslovanje vseh družb Skupine Droga Kolinska, zato ob močni investicijski dejavnosti načrtujemo bistveno izboljšanje poslovnega izida iz poslovanja ter čistega dobička. 3. ENERGETIKA Obsežnost premikov, ki jih je povzročil vstop v Prehrano, ni zmanjšala intenzivnosti dogajanja v drugih dejavnostih. Po uspešnosti nedvomno izstopa divizija Energetika, kjer družbe dosegajo in presegajo zastavljene letne kot tudi dolgoročne cilje: v plinski dejavnosti, energetskih sistemih in skladiščenju ter pretovoru. Energetika, Istrabenzova tradicionalna dejavnost, se je zlasti v zadnjih dveh letih povsem preoblikovala. Danes že lahko presodimo, da je bilo to preoblikovanje uspešno. Skupina Istrabenz plini, ki jo vodi nova tričlanska uprava Zorko A. Cerkvenik, Suzana Bolčič Agostini, in Aldo Srabotič, je ponovno presegla cilje, zastavljene v letnem načrtu, in ustvarila nadpovprečne donose. To ji je uspelo s poudarjeno kakovostjo pred- in poprodajnih aktivnosti ter z obvladovanjem stroškov in poslovnih procesov, kljub neugodnim razmeram v poslovnem okolju, kjer so vladali močna konkurenca in neugodna cenovna gibanja. Posebej izstopajo dosežki pri dvigu produktivnosti in krepitvi tržnega položaja v vseh segmentih poslovanja. Procesi vstopa na Hrvaško, na področje Srbije in Črne gore ter BiH in širitve oskrbe z zemeljskim plinom so v zagonu. Družba Instalacija je pod vodstvom Borisa Gorupa presegla tako planske prihodke kot dobičkonosnost in nadaljevala uspešno poslovanje. V letu 2004 smo bili priča širitvi v program električne energije, že v letu 2005 pa izrazitemu napredku v poslovnih rezultatih. V začetku tega leta je prišlo do oblikovanja zaokrožene bilančne skupine, ki obsega proizvodnjo, trgovanje in distribucijo električne energije. Skupina Istrabenz energetski sistemi je pod vodstvom dr. Roberta Goloba, ki se mu je v začetku leta 2006 kot član uprave pridružil še Aleksander Mervar, spodbudila izjemen napredek z učinkovito reorganizacijo notranjih procesov v dunajski družbi APC. Družba je leto prej pridelala negativen poslovni izid, tokrat pa je presegla ključne načrte in dosegla dobičkonosno poslovanje. Celoletno poslovanje družbe APC je doprineslo k rasti prihodkov iz poslovanja divizije Energetika. Predvsem APC-jevi prihodki iz poslovanja so Skupino Istrabenz energetski sistemi postavili na drugo mesto (za Prehrano in Energetiko), s skoraj polovičnim deležem prihodkov pa na vodilno mesto v Skupini. Program električne energije, zdaj že osrednji, in oblikovanje bilančne skupine bosta v ospredju tudi v prihodnjem letu. 4. TURIZEM Notranja konsolidacija v Turizmu je dosegla vrh s pripojitvijo Hotelov Palace k Hotelom Morje. Združena družba Istrabenz Turizem je pod vodstvom Tomislava Čeha, mag. Edvarda Lesnika in Vesne Nahtigal postala nosilka poenotenja notranjih procesov, investicij v prenovo namestitvenih zmogljivosti, prenove produktov in vzpostavljanja standardov hotelske verige LifeClass. Razvojne aktivnosti so zelo široke, zato smo se v diviziji Turizem odločili za strategijo notranje rasti. Intenzivna tržna ekspanzija s potencialnimi prevzemi bi lahko otežila doseganje strateških ciljev na področju rasti kakovosti ponudbe. Tu velja opozoriti, da smo se v diviziji Turizem v Portorožu in Postojni lotili širših nalog, ki bodo vplivale na rast destinacij kot celote. Prenova starega hotela Palace, začetek prenove
7
Jamskega dvorca v Postojni, aktivno sodelovanje pri upravljanju destinacije in pri gradnji skupne turistične ponudbe v Postojni so projekti, ki imajo dolgoročne pozitivne vplive na okolje. Z vidika notranje uspešnosti so predvsem spodbudni rast števila gostov in finančnih rezultatov v Postojnski jami, turizem, začetek prenove starega hotela Palace kot močnega razvojnega projekta na destinaciji Portorož-Piran in zaključek prenove opatijskega hotela Adriatic. Tržno prestrukturiranje že poteka v želeni smeri večanja vloge individualnih gostov in naraščanja zunajpenzionske porabe. Manj zadovoljni smo s poslovanjem, ki občutno odstopa od načrtov, vzrok pa so tudi tu enkratni odhodki, ki spremljajo proces združevanja in reorganizacijo družb. Skupaj z vrhnjim menedžmentom v Turizmu smo ugotovili, da je napredek pri izidu iz poslovanja potrebno doseči v letu 2006, saj smo si zastavili cilj, da v primerjavi z letom 2005 napredujemo za petino. 5. NALOŽBE Med dolgoročnimi naložbami v odvisne družbe so v Skupino Istrabenz vključene še naložbe v posamezne strateške projekte. V dejavnosti finančnega najema v Srbiji in Črni gori so bili finančni in prodajni rezultati ugodni. V oglaševalski industriji je inovativni projekt trženja idej prek spletnega portala nove generacije v klasični zagonski fazi. Polovico naložbe v nepremičninski družbi smo odprodali specializiranemu strateškemu partnerju, in tako bo izvedba zastalih projektov stekla že v letošnjem letu. S strateško finančno naložbo v Mercator, d.d., pa Skupina Istrabenz dolgoročno krepi svojo pozicijo tudi v trgovini. Dejavnost informacijske podpore, ki jo združuje Skupina Actual, je pred pomembnim projektom uvedbe informacijskega sistema SAP v divizijah Prehrana in Turizem. Razlog za manjši negativni odmik od načrtovanih rezultatov je možno v največji meri pripisati nastalemu zamiku pri nekaterih projektih vpeljave sistema outsorcinga. 6. STABILNOST FINANČNE STRUKTURE Skupina Istrabenz je doživela več kot le notranjo prerazporeditev in širitev. Z vidika holdinške družbe Istrabenz je bilo namreč v ospredju prestrukturiranje naložb ob sočasni rasti premoženja in zagotavljanju finančne stabilnosti. Finančne naložbe družbe so se povečale za 35,8 milijarde tolarjev, pri čemer je prišlo do izrazitega povečanja naložb v odvisne družbe. Vrednost dolgoročnih naložb v odvisne družbe je tako ob koncu leta 2005 znašala 51,6 milijarde tolarjev, kar je za 27 milijard tolarjev več v primerjavi z letom 2004. Povečanje dolgoročnih sredstev je družba financirala s povečanjem dolgoročne zadolžitve. V sklopu 63,6 milijarde tolarjev finančnih obveznosti predstavljajo pomemben del ali 18 milijard tolarjev dolgoročne obveznosti iz naslova terminske pogodbe z Banko Koper o reodkupu delnic Poslovnega sistema Mercator. Rezultat finančne obveznosti je strateška in hkrati visoko likvidna naložba v tej trgovski družbi. Holdinška družba Istrabenz, d.d., je na dan 31.12.2005 razpolagala s 24,2 milijarde tolarjev likvidnega premoženja v obliki delnic podjetij, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, ter v obliki drugih vrednostnih papirjev, depozitov in posojil z ročnostjo manj kot leto. Ob upoštevanju navedenega zneska likvidnega premoženja holdinške družbe Istrabenz, d.d., znaša neto dolg na dan 31.12.2005 39,4 milijarde tolarjev. Omenjeno premoženje ne vključuje naložbe v Banko Koper, d.d., kjer je treba upoštevati, da skupni nastop manjšinskih slovenskih delničarjev dopušča individualno politiko posameznega delničarja. Zato menimo, da je struktura virov sredstev holdinške družbe Istrabenz, d.d., stabilna.
8
Izvedene spremembe na področju naložb so občutno povečale kapital Skupine Istrabenz, ki je v letu dni narasel za skoraj 40 odstotkov in znaša 86 milijard tolarjev. 7. OBLIKOVANJE TRAJNIH KONKURENČNIH PREDNOSTI S stabilnostjo in razvojno močjo Skupine Istrabenz smo dejavnostim in družbam zagotovili izhodišče za prihodnjo rast. Ta pa temelji na usmeritvi v oblikovanje trajnih konkurenčnih prednosti, ki jih sproti preverja in potrjuje trg. Z vstopom v Prehrano je pridobilo trženje do končnih kupcev v visoko konkurenčnih panogah. Zavedamo se, da je doseganje konkurenčnih prednosti dolgotrajen proces. V podjetjih, ki tvorijo Skupino Istrabenz, se ta proces že odvija in izvira iz razvoja znanj in veščin zaposlenih. Internacionalizacija naših blagovnih znamk zahteva trdnost konkurenčnih prednosti in njihovih virov. Odpiranje novih trgov pomeni ne le upoštevati cenovni vidik, temveč tudi ugled podjetij, kakovost storitev oziroma izdelkov, jasno razlikovalnost in razvite stike s trgom. Naš položaj je v vsaki dejavnosti specifičen, zato so različne tudi strategije rasti. V Prehrani se bo ob notranji konsolidaciji nadaljevala zunanja rast. V Turizmu smo se odločili za organsko rast, kar je povezano z zahtevnim procesom razvoja lastne blagovne znamke in s sodelovanjem pri razvoju destinacij kot blagovnih znamk. V Prehrani je proces nasproten, saj potekajo procesi krčenja portfelja blagovnih znamk in osredotočenje na tiste z najbolj trdnimi viri konkurenčnosti. Sam koncept naložbe v oglaševalski dejavnosti pa je zastavljen kot pridobitev prodorne globalne blagovne znamke. Družbe divizije Energetika se poskušajo čim bolj približati nabavnim virom (strateška partnerstva, naložbe v vire energije), kar bo omogočalo, v nekaterih primerih že dovoljuje, prožnejše in učinkovitejše poslovanje podjetij. Povezava nabavnih virov in končnih kupcev skozi lastno distribucijsko mrežo namreč dovoljuje izgradnjo pomembnih konkurenčnih prednosti. 8. VODENJE IN UPRAVLJANJE ODVISNIH DRUŽB Vsem procesom že namenjamo veliko angažiranost vrhnjih menedžerjev in mendžerjev posameznih področij v odvisnih in holdinški družbi. Potem ko smo v Skupini leta 2005 uvedli nekatere nove skupne standarde poslovanja, bomo v letu 2006 preučili možnosti in utemeljenost uvedbe enotirnega sistema v upravljanje odvisnih družb, kar nam je omogočila sprememba slovenske zakonodaje v mesecu marcu 2006. 9. NAČRTI Med vsebinami, ki jih želim izpostaviti, je nadaljevanje s projekti, ki nas na posameznih področjih uvrščajo na prvo mesto v regiji. V vseh dejavnostih bomo nadgrajevali kakovostne odnose z lokalnimi in širšimi skupnostmi, kar še posebej velja za obe turistični destinaciji v Sloveniji, Piran s Portorožem in Postojno. Velik pomen pripisujemo sodelovanju z Univerzo na Primorskem ter njeni družbeni in gospodarski vlogi. Tudi v prihodnjih letih si bomo prizadevali za nadaljevanje teh partnerstev. V poslovnem načrtu za leto 2006 dajemo prednost rasti prihodkov iz poslovanja in izboljšanju izida iz poslovanja. Prva naj bi dosegla 22-odstotno rast, izid iz poslovanja pa se bo na osnovi sedanjih predvidevanj povečal za 2,2-krat. Ob tem želim poudariti, da je holdinška družba kot krovna družba spričo dinamičnega dogajanja v sestavi svojih sredstev zavezana predvsem zasledovati ciljno rast vrednosti premoženja lastnikov. To je mogoče doseči s preudarno in uravnoteženo naložbeno politiko, ki vlaga v podjetja, ljudi in okolje z jasnim razvojnim potencialom. Rast tovrstnih naložb je naša pot pri oblikovanju naložbenega portfelja. V preteklem triletnem obdobju (2003-2005) se je holdinška družba Istrabenz usmerila k rasti naložb v projekte, različne po dejavnostih in po pričakovanih dobah vračil investicij. 31-odstotna povprečna letna rast družbenih sredstev v preteklem triletnem obdobju,
9
struktura in razpršenost naložb ter dobra likvidnost naložbenega premoženja so vsekakor zadostna osnova za uresničitev pričakovane in zastavljene rasti vrednosti premoženja vseh delničarjev. Izkoriščanje razvojnega potenciala Skupine Istrabenz bo po opravljenih in načrtovanih spremembah temeljilo na učinkovitosti in fleksibilnosti njenih družb, usmerjenih k doseganju rasti tržnih deležev, regionalno širjenje ter povečevanju vrednosti blagovnih znamk in specifičnih znanj, ki zagotavljajo konkurenčne prednosti v okviru posamezne dejavnosti.
Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenz, d.d.
10
POROČILO NADZORNEGA SVETA 1. POROČILO O SEJAH NADZORNEGA SVETA V ospredju delovanja nadzornega sveta družbe Istrabenz, d.d., v letu 2005 je bilo tekoče spremljanje uresničevanja sprejetih sklepov, poslovanja ter dinamičnih sprememb v sestavi dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb družbe. Sodelovanje med upravo in nadzornim svetom je potekalo na način, ki je nadzornemu svetu tudi po spremembah njegove sestave zagotovil tekoče nadzorovanje in spremljanje poslovnega razvoja in rezultatov holdinške družbe Istrabenz, d.d., in Skupine Istrabenz. Obveščanje članov nadzornega sveta je potekalo na sejah, a tudi med njimi, ko so člani prejemali poslovna poročila in načrte. Nadzorni svet holdinške družbe Istrabenz, d.d., se je sestal na štirih rednih in eni konstitutivni seji. Na prvi seji v letu 2005 oziroma na svoji 20. seji, 18. marca 2005, je na osnovi preveritve potrdil Letno poročilo Istrabenz, d.d., za leto 2004 in dal pozitivno stališče k Letnemu poročilu Istrabenz, d.d., za leto 2004, ki ga je revidirala družba KPMG, d.o.o., Ljubljana. Sprejel je predlagano delitev bilančnega dobička in dal soglasje k Letnemu načrtu holdinške družbe Istrabenz, d.d., za leto 2005 ter k izplačilu nagrade upravi in zaposlenim. Pri tem je obravnaval najpomembnejše postavke poslovnih načrtov za posamezne divizije in Skupino kot celoto. Uprava ga je seznanila z vplivom Mednarodnih računovodskih standardov na presojo uspešnosti poslovanja holdinške družbe. Na 21. redni seji, 8. aprila 2005, je imenoval revizorja družbe za leto 2005, to je družbo KPMG Slovenija, d.o.o. Sklenil je, da skupščini delničarjev predlaga izvolitev novih članov nadzornega sveta, predstavnikov delničarjev, za mandat od 30.5.2005 do 29.5.2009. Odobril je predlog sklica 9. seje skupščine družbe s predlogi sklepov uprave in nadzornega sveta skupščini. Ob tem je določil višino gibljivega dela plače predsednika in članov uprave za leto 2004. Prva konstitutivna seja novega nadzornega sveta je bila 3. junija 2005. Na njej so člani imenovali predsednika nadzornega sveta in njegovega namestnika ter sprejeli poslovnik o delu nadzornega sveta. Uprava je nadzornemu svetu predstavila dejavnost holdinške družbe Istrabenz, d.d., in poročilo o poslovanju ter sklenjenih poslih v obdobju od januarja do marca 2005 z upoštevanjem mesečnih sprememb iz finančnega izkaza. Med dogodki, ki so pomembneje vplivali na spremembo bilance stanja, je bil uspešno zaključen prevzem družbe Kolinska, d.d., v januarju 2005. V središču druge redne seje nadzornega sveta 9. septembra 2005 sta bila poročilo o sklenjenih poslih in poslovanju družbe za obdobje od januarja do junija 2005 ter predstavitev dejavnosti štirih stebrov Skupine Istrabenz. Ta je vključevala ključne informacije o predvidenih aktivnostih in ključnih projektih povezanih družb v vseh divizijah. Nadzorni svet je pozornost posvetil spremembam v poslovanju divizije Naložbe, in sicer razvoju poslovanja Skupine OpenAd in poslovni politiki na področju nepremičninske dejavnosti. Seznanil se je z določili pogodbe o nakupu delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., in z odgovori uprave na vprašanja delničarja, postavljena na 9. seji skupščine družbe. Člani nadzornega sveta so na tretji redni seji, ki je bila 20. decembra 2005, obravnavali več pomembnih tem, saj je bilo obdobje med obema sejama intenzivno. Uprava jim je predstavila Poročilo o sklenjenih poslih in poslovanju družbe Istrabenz, d.d., za obdobje od januarja do septembra 2005 in oceno poslovanja do konca leta. Pri tem so se podrobneje seznanili z doseženimi finančnimi tokovi, s spremembami v vrednosti premoženja Skupine Istrabenz, z dodatno zadolžitvijo družbe in vplivom le-te na prihodnje finančne tokove. Obravnavali so Letni načrt poslovanja holdinške družbe Istrabenz, d.d., in Skupine Istrabenz za leto 2006 ter informacijo o nadaljnjih korakih pri prodaji delnic Banke Koper, d.d.
11
Glede na obseg in intenzivnost transakcij je nadzorni svet prejel še pojasnila pomembnih poslovnih dogodkov. Med njimi sta bili sklenitev reodkupne pogodbe z Banko Koper, d.d., za delnice družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., in predčasna prodaja II. dela delnic mobilnega operaterja Si.mobil. K obravnavanim dogodkom je sodila še prodaja 50-odstotnega deleža družbenika Istrabenz, d.d., v družbi Istrabenz nepremičnine podjetju Energoplan in sočasna dokapitalizacija te družbe. Uprava je nadzornemu svetu poročala tudi o problematiki gradnje golf igrišča. Ob projekciji poslovanja do konca leta 2005 se je nadzorni svet seznanil z napovedjo slabših rezultatov od načrtovanih in z vzroki zanje, med katerimi prevladujejo enkratni odhodki zaradi prestrukturiranja in reorganizacije divizij Prehrana in Turizem. Seznanil se je z izpolnjevanjem ključnih ciljev Skupine Istrabenz iz strateškega načrta za obdobje 2003 – 2006. Uprava je nadzornemu svetu predstavila načrt za leto 2006, v katerem bodo k bistvenemu izboljšanju prispevale divizije Prehrana, Energetika in ostale naložbe. Poslovni načrt bo vseboval tudi usposobitev odvisnih družb za nadaljnje akvizicije na področju prehrane. Ob vključitvi zaključkov razprave je soglašal z Letnim načrtom holdinške družbe Istrabenz, d.d., in Skupine Istrabenz za leto 2006. Upravo je zadolžil, naj skladno z načrti in spremembami v Skupini Istrabenz do 31. oktobra 2006 pripravi nov strateški poslovni načrt za Skupino Istrabenz za obdobje 2006 – 2010. 2. POROČILO O VODENJU IN UPRAVLJANJU (CORPORATE GOVERNANCE) Na področju vodenja in upravljanja je prišlo do sprememb. Štiriletni mandat se je nadzornemu svetu, ki je nastopil svojo funkcijo 30.5.2001, iztekel 29.5.2005. V času od 7. oktobra 2004 do 14. marca 2005 je na podlagi odstopnih izjav prenehala funkcija trem članom nadzornega sveta, in sicer Wernerju Schinhanu, prof. Franzu Eckertu (7.10.2004) ter Borutu Kuhariču (14.3.2005). Nadzorni svet je leta 2005 do tega datuma deloval v sestavi Janko Kosmina, predsednik nadzornega sveta, in člani Estela Cetin Turk, Radoš Gregorčič, Borut Kuharič, Janez Kocijančič ter Gorazd Čuk, mag. Rudi Grbec, Klavdija Primožič in mag. Maja Prodan Jurič. V letu 2005 se je spremenilo tudi število članov nadzornega sveta. Na podlagi predloga dopolnitev statuta družbe, ki jih je nadzorni svet sprejel 18. marca 2005, se je število članov nadzornega sveta znižalo na devet, od katerih so trije predstavniki delavcev. Skupščina delničarjev je na svoji 9. seji 27. maja 2005 izvolila naslednje nove člane nadzornega sveta, predstavnike kapitala: Janka Kosmino, Tomaža Toplaka, mag. Boža Predaliča, Bojana Korsiko, Antona Turnška in Damjana Mihevca. Kot predstavniki delavcev pa so bili v nadzorni svet imenovani Sanja Bajec, Klavdija Primožič in Klavdija Ule. Novi nadzorni svet je na konstitutivni seji 3.6.2005 za predsednika izvolil Janka Kosmino, za namestnika pa Tomaža Toplaka in sprejel Poslovnik o delu nadzornega sveta. Nadzorni svet holdinške družbe Istrabenz, d.d., je upošteval Priporočila za plačila članov nadzornih svetov in kriterije za članstvo, delo in plačilo nadzornih svetov, ki jih predlaga Združenje članov nadzornih svetov, in potrdil spremembo statuta, ki opredeljuje vrste prejemkov članov nadzornega sveta, h katerim sodi poleg sejnin še plačilo za opravljeno delo kot obliko nagrajevanja. Na isti seji je nadzorni svet obravnaval vsebini, ki opredeljujeta vodenje in upravljanje. Uprava potrebuje soglasje nadzornega sveta, ko stanje vseh vrst poslov (sredstev) družbe Istrabenz, d.d., med letom preseže letno načrtovani obseg poslov, povečan za 20 odstotkov kapitala, ugotovljenega po zadnjem periodičnem obračunu. Sprejel je sklep o trimesečnem poročanju uprave nadzornemu svetu o sklenjenih poslih in obravnavi trimesečnih poročil o poslovanju družbe. S tem je nadomestil sklep s seje 24. septembra 2004, ki je upravo družbe zadolžil, da mora članom nadzornega sveta pošiljati mesečna poročila in predložiti v obravnavo trimesečna poročila o poslovanju družbe in sklenjenih poslih.
12
3. PREGLED IN POTRDITEV LETNEGA POROČILA HOLDINŠKE DRUŽBE IN SKUPINE ISTRABENZ TER STALIŠČE DO REVIZORJEVEGA POROČILA Obravnava Letnega poročila holdinške družbe in Skupine Istrabenz za leto 2005 s poročilom pooblaščene revizorske hiše in predlogom uprave za oblikovanje in uporabo bilančnega dobička je potekala na 5. redni seji nadzornega sveta, ki je bila 19. maja 2006. Nadzorni svet je ugotovil, da vsebina letnega poročila realno prikazuje poslovanje holdinške družbe in Skupine Istrabenz v letu 2005. Na osnovi preveritve letnega poročila in pregleda revizorjevega poročila za leto 2005 je nadzorni svet: – potrdil Letno poročilo holdinške družbe in Skupine Istrabenz za leto 2005; – dal pozitivno stališče k revizorjevemu poročilu o poslovanju družbe v letu 2005; – sprejel predlog uprave o pokrivanju čiste izgube poslovnega leta v višini 105.072.636,42 tolarja z uporabo rezerv iz nerazporejenega dobička in predlog o uporabi bilančnega dobička družbe za leto 2005; – z upravo družbe skupščini delničarjev podal usklajen predlog o uporabi bilančnega dobička za leto 2005. Ta se glasi: Uprava in nadzorni svet družbe ugotavljata, da bilančni dobiček družbe za leto 2005 znaša 4.005.036.646,12 tolarjev in ga sestavljajo:
• čista izguba leta 2005 -105.072.636,42 tolarja, • preneseni čisti poslovni izid 3.384.909.282,54 tolarja, • zmanjšanje drugih rezerv iz dobička 725.200.000,00 tolarjev.
Uprava in nadzorni svet družbe skupščini predlagata, da se bilančni dobiček leta 2005 uporabi v naslednje namene: - za dividende družbe 725.200.000,00 tolarjev ali 140,00 tolarjev bruto na delnico; - v druge rezerve družbe iz dobička 3.279.836.656,12 tolarja. Nadzorni svet ocenjuje, da je uprava pri svojem delu zasledovala strateške cilje, opredeljene v Strateškem poslovnem načrtu, in dogovorjene usmeritve letnega načrta. Nadzorni svet holdinške družbe Istrabenz, d.d., se za opravljeno delo zahvaljuje vsem članom predhodnega nadzornega sveta, ki je deloval do 29. maja 2005. 19. maja 2006
Janko Kosmina, predsednik nadzornega sveta Istrabenz, d.d.
13
POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2005 Januar
• Holdinška družba Istrabenz, d.d., je postala 93,22-odstotna lastnica Kolinske, d.d., iz Ljubljane. Konec januarja sta družbi Droga in Kolinska podpisali pogodbo o združitvi. V združenem podjetju Droga Kolinska je največji posamični lastnik Istrabenz z več kot 45-odstotnim lastniškim deležem.
• Družba OpenAd je ustanovila podjetje OpenAd Slovenija, d.o.o. • Družbi Istrabenz energetski sistemi in Gorenje, d.d., sta ustanovili družbo IG Prodaja, d.o.o. • Financial Times in OpenAd sta razpisala natečaj "Največji oglaševalski izzivi".
Marec • Družba Istrabenz energetski sistemi je ustanovila družbo Biotoplota, d.o.o.
April
• Družba Actual I.T. je odkupila 100-odstotni delež družbe 3M Consulting iz Sarajeva, s katero je Skupina Actual povečala število družb na tri. Družba se je preimenovala v Actual BH.
• Vodstvi družb FMC in Actual I.T. sta se dogovorili, da za poslovno sodelovanje ni več potrebna kapitalska povezanost. Tako so Actualov 14,4-odstotni poslovni delež v FMC-ju odkupili dosedanji večinski lastniki, ki družbo tudi vodijo.
• Družba Maksima Holding, d.d., je od družbe LHB Internationale Handelsbank AG odkupila 323.000 delnic ali 6,24-odstotni delež družbe Istrabenz, d.d.
Maj
• 3. maja 2005 sta bili opravljeni združitveni skupščini družb Droga, d.d., in Kolinska, d.d. • Nadzorni svet združene družbe Droga Kolinska, d.d., je na svoji prvi konstitutivni seji v
enočlansko upravo imenoval mag. Roberta Ferka. Za predsednika nadzornega sveta Droge Kolinske je imenoval Igorja Bavčarja.
• Na skupščini delničarjev holdinške družbe Istrabenz so imenovali nove člane nadzornega sveta.
• Delniška družba Istrabenz, d.d., je dne 24. maja prejela odločbo Urada za varstvo konkurence, v kateri urad priglašeni koncentraciji družb Istrabenz, holdinška družba, d.d., in Droga Kolinska, Živilska industrija, d.d., ni nasprotoval. Ugotovil je, da je koncentracija skladna s pravili konkurence.
• Skupščina holdinške družbe Istrabenz, d.d., je bila 27. maja 2005, ko so njeni delničarji za štiriletni mandat od 30. maja 2005 do 29. maja 2009 imenovali nove člane nadzornega sveta.
Junij
• Člani nadzornega sveta holdinške družbe Istrabenz, d.d., so na svoji prvi, konstitutivni seji, imenovali za predsednika nadzornega sveta Istrabenza, d.d., Janka Kosmino, za njegovega namestnika pa Tomaža Toplaka.
Julij
• 14. julija in 19. avgusta sta nadzorna sveta in skupščini družb Hoteli Palace, d.d., in Hoteli Morje, d.d., dokončno potrdila pripojitev prve družbe k drugi.
Avgust
• Istrabenz, d.d., je s Kapitalsko družbo, d.d., podpisal pogodbo o odkupu 492.268 delnic Poslovnega sistema Mercator, d.d., kar je znašalo 15,34 odstotka vseh delnic izdajatelja. Odkupna cena na delnico je bila 38.000 tolarjev.
14
• Mag. Igor Okorn je postal nov direktor družbe Istrabenz hoteli Portorož.
September • Holdinška družba Istrabenz, d.d., je družbi Investplan, d.o.o., Ljubljana, s sklenitvijo
pogodbenega razmerja odprodala polovični delež v višini 100 milijonov tolarjev v družbi Istrabenz nepremičnine, d.o.o. Družbenika sta s podpisom nove družbene pogodbe in sklepi seje skupščine družbo preimenovala v IP Obala, d.o.o., s sedežem v Kopru, ter jo dokapitalizirala; Istrabenz s stvarnim vložkom v zemljiščih v vrednosti 920 milijonov tolarjev, Investplan pa z denarnim vložkom enake vrednosti.
• Istrabenz plini so dokončali novo plinsko postajo Rotomatika v Spodnji Idriji in zanjo dobili vsa potrebna dovoljenja.
• Droga Kolinska je postala tričetrtinska lastnica srbske družbe Grand Prom in proizvajalca slaščic Soko Štark, ki ga je pred tem kupila družba Grand Proma – Grand Kafa.
Oktober
• Družba Istrabenz hoteli Portorož je pridobila gradbeno dovoljenje za prenovo in gradnjo osrednjega hotelskega objekta starega hotela Palace.
• Po 15 letih so se na starem Hotelu Palace pod skrbništvom investitorja družbe Istrabenz hoteli Portorož začela gradbena dela. V prvi fazi so potekala obsežna rušitvena dela.
November
• Istrabenz je na osnovi terminske pogodbe, ki jo je z Gorenjsko banko podpisal leta 2002, odkupil 44.938 Petrolovih delnic z oznako PETG in zanje odštel 1.578.179.668,68 tolarjev.
• Istrabenz je od Kapitalske družbe, d.d., odkupil 492.268 delnic Poslovnega sistema Mercator z oznako MELR, in sicer 472.915 lotov na podlagi sklenjene »Pogodbe o terminskem nakupu delnic Poslovnega sistema Mercator« z Banko Koper v višini 17.970 milijonov tolarjev, z rokom zapadlosti 31. decembra 2008. S tem je Istrabenz v celoti realiziral »Pogodbo o odkupu delnic Poslovnega sistema Mercator«, sklenjeno s Kapitalsko družbo, 30. avgusta 2005. Razliko 19.353 delnic je odkupil neposredno Istrabenz, d.d.
• Na slovesnem sprejemu holdinške družbe Istrabenz, d.d., v Postojnski jami je bil razglašen zmagovalec že tretjega natečaja Istrabenzov UP, s katerim smo iskali mladega strokovnjaka s področja računalništva in informatike. Istrabenzov UP 2005 je postal Matej Kocbek.
• Družba Istrabenz-Gorenje, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o., je bila na razpisu družbe Eles Gen, d.o.o., izbrana kot najugodnejši ponudnik za odkup 450 GWh električne energije, proizvedene v nuklearni elektrarni Krško v letu 2006. S tem je osvojila 6,5-odstotni delež na slovenskem proizvodnem trgu in prispevala k njegovi večji konkurenčnosti.
December
• Istrabenzova odvisna družba OpenAd je lansirala novo generacijo spletnih strani OpenAd.net. • Maksima holding, d.d., finančna družba, Ljubljana, je postala lastnica 155.000 delnic ITBG
holdinške družbe Istrabenz. • Družba Istrabenz plini je praznovala 15. obletnico delovanja.
15
POSLOVNO POROČILO 1. PREDSTAVITEV DRUŽBE IN SKUPINE ISTRABENZ Skupina Istrabenz je mednarodna skupina povezanih podjetij, ki združuje dejavnosti v štirih temeljnih stebrih:
• Prehrana • Energetika • Turizem • Naložbe
V začetku leta 2005 je holdinška družba Istrabenz, d.d., s prevzemom družbe Kolinska, d.d., aktivno vstopila v panogo živilske industrije. Z združitvijo družb Droga, d.d., in Kolinska, d.d., v enotno družbo, v kateri je imela holdinška družba Istrabenz več kot 45-odstotni lastniški delež, se je v Skupini začela oblikovati divizija Prehrana. Na področju Turizma se je začelo novo obdobje s pripojitvijo družbe Hoteli Palace, d.d., družbi Hoteli Morje, d.d. Pozneje pa sta se družbi združili v turistični holding. Ostala dva stebra Energetika in Naložbe sta tudi v letu 2005 uspešno pripomogla k uresničevanju strateških ciljev družb in Skupine.
16
Slika 1: Shema organiziranosti Skupine Istrabenz na dan 31. december 2005
Slika 2: Shema organiziranosti divizije Prehrana na dan 31. december 2005
PREHRANA
Vse družbe: 29
INFORMACIJSKA PODPORA
Vse družbe: 4
ENERGETIKA
Vse družbe: 13
TURIZEM
Vse družbe: 8
INSTALACIJAd.o.o. Koper
ACTUAL I.T.d.o.o. Koper
ISTRABENZ PLINI
d.o.o. Koper
HOTELI MORJE d.d. Portoroz
Od 1.2.06 Istrabenz Turizem, d.d.
HOTELI PALACEd.d. Portorož
ISTRABENZ ENERGETSKI
SISTEMI, d.o.o.
ISTRABENZ HOTELI
PORTOROŽ d.o.o.
67,06 89,39
62,45
51,00 99,90 51,00 68,00
družba hči
IMPERIAL PALACE d.o.o.
100
DROGA KOLINSKA d.d.
55,63
NALOŽBE
NALOŽBE V INOVATIVNE
PROJEKTE
Vse družbe: 5
ZASTAVA ISTRABENZ
LIZING d.o.o. Beograd
95,20
OPENAD AG CH
50,1
Legenda:ISTRABENZ
holdinška družba, d.d., Cesta Zore Perello-Godina 2, 6000 Koper
Tel.: 00386/5/662-1500, Fax: 00386/5/662-1515, http www.istrabenz.si
SKUPINA ISTRABENZna dan 31.12.2005 družba vnukinja
23,75
POSTOJNSKA JAMA, TURIZEM d.d. Postojna
81,053,59
PREHRANA
DROGA KOLINSKA d.d.
DROGA KOLINSKA, d.o.o. Zagreb,
Hrvaška
100
55,63
KOLINSKA, d.o.o.e.l. Skopje,
Makedonija
100
KOLINSKA, d.l.j. Sarajevo, BiH
100
KOLEKS SARAJEVO, d.o.o. BiH
100
KOLINSKA, d.o.o. Moskva, Rusija
100
KOLEX, d.o.o. Düsseldorf, Nemèija
100
PALANACKI KISELJAK, AD, Smederevska
Palanka, SCG
79,40
DROGA, d.o.o., Buje, Hrvaška
LASAGO, d.o.o. Buje, Hrvaška
DROGA, d.o.o., Sarajevo, BiH
KONZUM, d.d., Sarajevo, BiH
DROGA LIVSMEDEL AB, Göteborg,
Švedska
DROGA, d.o.o.e.l., Skopje, Makedonija
BONITO AD Beograd
100
100
75,5
100
100
96,21
100
VIVO, d.o.o. , Ljubljana
51
KOLINSKA BANJA LUKA, d.o.o.
100
KOLINSKA d.o.o. Beograd
100
ARGETA d.o.o. Sarajevo
100
GRAND PROM AD, Beograd
75
GRAND KAFA AD, Beograd
100
UNIKOMERC d.o.o., Beograd
100
VS International, d.o.o., Beograd
100
ŠTARK AD, Beograd
93,92
DROGA KOLINSKA d.o.o.e.l., Skopje
100
SOKO ŠTARK, d.o.o.e.l., Skopje
100
družba vnukinja
družba hci
Legenda:
družba pravnukinja
dužba prapravnukinja
KOFIKOM, d.o.o., Sarajevo
100
KOFIKOM PRODUKT, d.o.o., Glavičice, Bijeljina
100
SOKO ŠTARK, d.o.o., Banja Luka
100
17
Slika 3: Shema organiziranosti divizij Naložbe in Turizem na dan 31. december 2005
Slika 4: Shema organiziranosti divizije Energetika in podporne dejavnosti Informatika na dan 31. december 2005
ENERGETIKA
INSTALACIJAd.o.o. Koper
ISTRABENZ PLINI
d.o.o. Koper
PLINARNA MARIBOR
d.d. Maribor
ISTRABENZ ENERGETSKI
SISTEMI, d.o.o.
INTRADE ENERGIJA
d.o.o. Sarajevo
MONTKEMIJA d.o.o. Bakarod 1.1.2004
PELETI d.o.o. Nazarje
ISTRABENZ -GORENJE, d.o.o.
DISUPLIN PORTO RE d.o.o.
Kraljevica
51,00
51,00
50,00
97,67
54,07
51,00 99,90 51,00
IG PRODAJA d.o.o. Nova
Gorica
50,00
AUSTRIAN POWER VERTRIEBS, GmbH
Dunaj
100
74,00
BIOTOPLOTA d.o.o.
Nova Gorica
100
VITALES, d.o.o. Vitez, BiH
100
INFORMACIJSKAPODPORA
ACTUAL I.T.d.o.o. Koper
ACTUAL I.T. HRVAŠKA d.o.o.
100
68,00
ACTUAL I.T. BH d.o.o.
100
ACTUAL I.T. d.o.o., Beograd,
SČG
100
NALOŽBE
ZASTAVA ISTRABENZ
LIZING d.o.o. Beograd
95,20
NALOŽBE V INOVATIVNE
PROJEKTE
OPENAD AG CH
50,1
OPENAD Ltd. UK
OPENAD d.o.o. Slovenija
FUTURA d.o.o.
100
100
52,81
18
1.1 MEJNIKI V ZGODOVINI DRUŽBE
1948 28. oktobra 1948 je bila ustanovljena družba z omejeno zavezo, Istra-benz, trgovina na debelo in drobno s pogonskimi sredstvi. 1954 Delniška družba Istra-benz se je preoblikovala v Trgovsko podjetje Istra-benz Koper. 1960 Istrabenz se je začel širiti z obalnih krajev in istrskega območja po vsej Sloveniji. 1978 Družba je pokrivala 20 odstotkov slovenskega trga z naftnimi derivati. 1981 Istrabenz je vstopil v enovit nacionalni sistem oskrbe z naftnimi derivati. 1990 Istrabenz se je lastninsko preoblikoval v delniško družbo v mešani lasti in se začel kapitalsko povezovati s tujimi partnerji. 1992 Z avstrijsko družbo OMV AG Dunaj in s hrvaško naftno družbo INA je družba ustanovila družbo OMV ISTRA, d.o.o., Koper, ki se je pozneje preimenovala v ��HOMV Istrabenz. 1996 Zaključil se je proces lastninskega preoblikovanja in Istrabenz je bil vpisan v register podjetij kot holdinška družba Istrabenz, d.d. 2003 Uveljavljena je bila strateška usmeritev razvoja treh stebrov poslovanja: Energetike, Turizma in Naložb. 2004 Holdinška družba Istrabenz se je s prodajo deleža v družbi OMV Istrabenz družbi OMV Refining & Marketing Dunaj umaknila s trga naftnih derivatov. 2005 S prevzemom družbe Kolinska, d.d., in poznejšo združitvijo z Drogo, d.d., se v Skupini Istrabenz oblikuje nova divizija Prehrana. Holdinška družba Istrabenz vstopi tudi v lastniško strukturo družbe Poslovni sistem Mercator.
19
1.2 POSLANSTVO DRUŽBE IN SKUPINE ISTRABENZ
Poganjamo svet z ustvarjalno energijo. S celovitimi storitvami na področju energetike, turizma, prehrane in naložb bistveno prispevamo h kakovostnemu življenju in gospodarski učinkovitosti. 1.3 VIZIJA DRUŽBE IN SKUPINE ISTRABENZ Postali bomo vodilna gospodarska skupina v regiji za celostno oskrbo s storitvami in izdelki, ki omogočajo ljudem dinamično in kakovostno življenje. 1.4 VREDNOTE DRUŽBE IN SKUPINE ISTRABENZ Vrednote, na katerih temelji delovanje Skupine Istrabenz, so:
• Ljudje - smo odgovorni, dobro usposobljeni in visoko motivirani. • Storitve - stalno izboljševanje storitev in izdelkov je bistven element našega razmišljanja. • Okolje – povezani smo z okoljem, zato spodbujamo dialog in trajnostni razvoj. • Donosnost – učinkovito in dolgoročno upravljamo priložnosti in tveganja.
1.5 STRATEŠKI CILJI DRUŽBE IN SKUPINE ISTRABENZ Cilj holdinške družbe Istrabenz, d.d., je doseči najvišjo možno učinkovitost, zato se osredotočamo predvsem na optimizacijo poslovnih procesov. Trudili se bomo izkoristiti vse možne sinergije ter si prizadevali izboljšati poslovne rezultate odvisnih družb in Skupine. Na izbranih strateških področjih bomo tako dosegli vodilni položaj v regiji.
Temelji našega poslovanja in rasti so:
• Uvajanje novih dejavnosti v Skupino. • Iskanje in izbiranje novih naložbenih možnosti na ciljnih trgih. • Ofenzivni razvoj vseh divizij. • Izboljševanje operativnih in finančnih rezultatov poslovanja.
20
2. LASTNIŠKA STRUKTURA, DELNICE IN DIVIDENDE 2.1 LASTNIŠKA STRUKTURA Osnovni kapital holdinške družbe Istrabenz, d.d., Koper je razdeljen na 5.180.000 navadnih, prosto prenosljivih, imenskih delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev. V letu 2005 smo bili priča nadaljevanju postopne koncentracije, sicer še vedno razpršenega lastništva, ki je značilna za celotno obdobje od leta 1996. Število lastnikov, ki imajo skupaj več kot 1-odstotni lastniški delež, se je od lanskih 14 zmanjšalo na 11 delničarjev. Največji delničar je bil ob koncu leta Maksima Holding, d.d., Ljubljana, ki je s 17, 28-odstotnim deležem v primerjavi z letom prej okrepil svoj položaj. Sledila sta mu državna sklada SOD s 16,41-odstotnim deležem in KAD z 11,81-odstotnim deležem. Svoj 6,24-odstotni delež je prodala LHB Internationale Handelsbank AG in med večjimi lastniki je družba Gorenje, d.d., ki je imela 3,86-odstotni delež. Zmanjšal se je delež lastništva tujih pravnih oseb in pooblaščenih investicijskih družb. Največjih 10 lastnikov je imelo skupaj 67,71-odstotni delež v podjetju, največjih 15 lastnikov pa 72,22-odstotnega. Na zadnji dan leta 2005 je imela holdinška družba Istrabenz, d.d., 18.363 delničarjev. V primerjavi s stanjem na isti dan prejšnjega leta se je število delničarjev zmanjšalo za 331, v primerjavi z začetnim stanjem leta 1996 pa je imela holdinška družba za 43,3 odstotka manj delničarjev. Slika 5: Struktura lastništva holdinške družbe Istrabenz, d.d., na dan 31.12.2005
Maksima Holding, d.d.
Maksima Holding17,28 %
SOD d.d., LjubljanaSOD Ljubljana
16,41 %
KAD d.d. in skladiKAD and funds
12,93 %
Lastništvo fizične osebe
Ownership natural persons20,16 %
Pooblaščene investicijske družbe
Authorised investment companies17,64 %
Lastništvo domače pravne osebeOwnership
domestic legal entities
15,50 %
Lastništvo tuje pravne osebe
Ownership foreign legal entities
0,08 %
21
Pregled največjih lastnikov holdinške družbe Istrabenz, d.d., je podan v tabeli št. 1. Tabela 1: Struktura lastništva holdinške družbe Istrabenz, d.d., na dan 31.12.2005
DELNIČAR ŠTEVILO DELNIC NA DAN 31.12.2005
LASTNIŠTVO NA DAN 31.12.2005 V %
MAKSIMA HOLDING D.D. 895.000 17,28
SLOVENSKA ODŠKODNINSKA DRUŽBA, D.D. 850.093 16,41
KAPITALSKA DRUŽBA, D.D. 611.672 11,81
VS TRIGLAV STEBER I 296.771 5,73
PIVOVARNA LAŠKO, D.D. 200.000 3,86
MAKSIMA, DELNIŠKA ID, D.D. 186.937 3,61
KOTO, D.D., LJUBLJANA 156.438 3,02
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. 133.885 2,58
DELNIŠKI VZAJEMNI SKLAD MODRA LINIJA 104.418 2,02
KD GALILEO, VZAJEMNI SKLAD 71.926 1,39
OSTALI DELNIČARJI 1.672.860 32,29
SKUPAJ 5.180.000 100,00
22
2.2 DELNICE IN DIVIDENDE Tabela 2: Osnovni podatki o delnicah holdinške družbe Istrabenz, d.d. (v SIT)
POSTAVKE 31.12.2005 31.12.2004 31.12.2003 31.12.2002 31.12.2001
Število delnic 5.180.000 5.180.000 5.180.000 5.180.000 5.180.000
Nominalna vrednost delnice 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000
Knjigovodska vrednost delnice
7.658,00
7.442 5.998 5.649 5.149
Tehtana povprečna letna tržna vrednost delnice
8.911,20 10.136,72 8.585,02 6.463,70 3.972,85
Najvišja v letu 10.420,22 11.419,94 10.885,84 8.463,62 4.989,54
Najnižja v letu 7.430,83 9.008,38 6.349,06 4.783,35 2.689,30
Zaključni tečaj 8.099,00 9.924,08 10.216,66 7.750,04 4.914,36
Dividenda na delnico 130 110 100 130 80
Število delničarjev 18.363 18.694 18.956 19.277 19.701
Oznaka delnice ITBG
Kotacija redna borzna kotacija - Ljubljanska borza vrednostnih papirjev
Povprečni tehtani enotni tečaj delnice je v letu 2005 dosegel 8.911,20 tolarja. Tržna kapitalizacija podjetja znaša pri tem tečaju 46,16 milijarde tolarjev. Glede na zaključni tečaj leta 2005, dosegel je vrednost 8.099 tolarjev, znaša tržna kapitalizacija 42 milijard tolarjev.
Tabela 3: Zaključni tečaji delnice ITBG za zadnjih pet let
Tečaj na dan Tečaj delnice v tolarjih
31.12.2000 2.805,34
31.12.2001 4.914,36
31.12.2002 7.750,04
31.12.2003 10.216,66
31.12.2004 9.924,08
31.12.2005 8.099,00
2.3 DIVIDENDNA POLITIKA Temeljna opredelitev dividendne politike holdinške družbe Istrabenz, d.d., je enakomerno naraščanje realne vrednosti dividend. Na osnovi sklepa, ki ga je skupščina delničarjev, sprejela na svoji 9. redni seji, 27. maja 2005, so delničarji holdinške družbe Istrabenz, d.d., konec julija prejeli izplačilo dividend v višini 130 tolarjev bruto na delnico.
23
Dividendna politika se skladno s predlogom uprave nadaljuje. 10. redna skupščina delničarjev bo tako odločala o predlogu uprave, ki predvideva izplačilo dividende v letu 2006 v višini 140 tolarjev bruto na delnico. V primerjavi s predhodnim letom je predlagana dividenda za 8 odstotkov višja. 2.4 DELNICA HOLDINŠKE DRUŽBE ISTRABENZ, D.D., NA ORGANIZIRANEM TRGU
Slika 6: Gibanje enotnega tečaja in prometa z delnico Istrabenz v letu 2005 ter primerjava s SBI20
6.300
6.800
7.300
7.800
8.300
8.800
9.300
9.800
10.300
10.800
jan-
05
mar
-05
maj
-05
jul-0
5
sep-
05
nov-
05
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
Tečaj SBI20 relativno na ceno Promet
Teča
j v S
IT
Prom
et v
mio
SIT
(zgo
rnji l
imit
skal
e je
50
mio
)
24
Slika 7: Mesečni kapitalski donos in kumulativni mesečni promet z delnico Istrabenz v letu 2005
Slika 8: Relativno gibanje tečaja delnice Istrabenz in indexa SBI20 od leta 2000 do konca 2005
-8%
-6%
-4%
-2%
0%
2%
4%
6%
dec.
05
nov.
05
okt.0
5
sep.
05
avg.
05
jul.0
5
jun.
05
maj
.05
apr.0
5
mar
.05
feb.
05
jan.
05
Mes
ečni
kap
itals
ki d
ono s
0
50
100
150
200
250
300
350
400
450
Kapitalski donos PrometM
eseč
ni p
rom
et v
mio
SIT
-50%
0%
50%
100%
150%
200%
250%
300%
350%
2001 2002 2003 2004 2005
Relativni enotni tečaj SBI20 relativno
25
Slika 9: Letni kapitalski donos in vrednostni obrat (promet kot delež celotne izdaje) za delnico Istrabenz v letih od 2000 do 2004
Dogajanje z Istrabenzovo delnico na organiziranem trgu je v letu 2005 stopnjevano odražalo prevladujoče trende na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Obseg trgovanja z delnicami holdinške družbe Istrabenz, d.d., se je v letu 2005 znižal. Dosegel je 43 odstotkov vrednosti iz prejšnjega leta. Povprečni mesečni borzni promet je znašal 125 milijonov tolarjev. Največ, za 400 milijonov tolarjev poslov, je bilo sklenjenih na začetku leta, v januarju mesecu, ko se je uspešno iztekla ponudba za prevzem družbe Kolinska. V tem obdobju se je nadaljevala rast tečaja, ki je po 9-odstotni rasti v decembru januarja pridobil še 5 odstotkov vrednosti. Najvišja vrednost enotnega tečaja je bila zabeležena 1. februarja, ko je dosegel 10.420,22 tolarja. V tem obdobju se je cena Istrabenzove delnice gibala rahlo ugodneje kot trg, saj je indeks SBI20 od začetka leta pridobil le 4,6 odstotka. V naslednjem mesecu smo bili priča obratnemu položaju. Ko je indeks SBI20 odločno drsel navzdol in do konca septembra izgubil 16 odstotkov, je tečaj Istrabenzove delnice prav tako upadel, vendar za 28 odstotkov. Najnižjo vrednost sta dosegla istega dne, to je 28. septembra, ko je Istrabenzova delnica padla na vrednost 7.430,83 tolarjev, SBI20 pa je upadel na 4.301 indeksnih točk. Istrabenzova delnica je doživela obrat navzgor sočasno s splošnim obratom na organiziranem trgu, ki ga ponazarja gibanje SBI20. V zadnjih treh mesecih leta 2005 je pridobila 9 odstotkov vrednosti, medtem ko je indeks SBI20 v tem obdobju pridobil manj kot 8 odstotkov. Promet z delnico je bil najnižji avgusta, nato pa je do konca leta naraščal in v decembru presegel 147 milijonov tolarjev. Borzna vrednost Istrabenzove delnice je v letu 2005 upadla za 18 odstotkov, znižanje indeksa SBI20 pa je bilo nekaj manj kot 6-odstotno. To kaže, da zadnje Istrabenzove naložbe v Drogi Kolinski, Mercatorju in energetiki še niso začele prispevati k stabilni rasti tržne vrednosti.
-40%
-20%
0%
20%
40%
60%
80%
20052004200320022001
Letn
i kap
itals
ki d
onos
0,00
0,02
0,04
0,06
0,08
0,10
0,12
0,14
0,16
0,18
0,20
Letn
i vre
dnos
tni o
brat
Kapitalski donos Vrednostni obrat
26
2.5 LASTNE DELNICE Holdinška družba Istrabenz, d.d., na dan 31.12.2005 ni imela lastnih delnic. Prav tako ni imela oblikovanih rezerv za lastne deleže. 2.6 NAVZKRIŽNA POVEZANOST Z DRUGIMI DRUŽBAMI Podatki o navzkrižni lastniški povezanosti holdinške družbe Istrabenz, d.d., z drugimi družbami so razvidni v tabeli št. 4. Tabela 4: Navzkrižna lastniška povezanost med družbami delničarkami in holdinško družbo Istrabenz, d.d.
DRUŽBA ODSTOTEK LASTNIŠTVA V ISTRABENZU, D.D.
ODSTOTEK LASTNIŠTVA ISTRABENZA, D.D., V KAPITALU DRUŽBE
Maksima Holding, d.d. 17,28 19,60
Pivovarna Laško, d.d. 3,86 2,33
Maksima, delniška ID, d.d. 3,61 7,35
Zavarovalnica Triglav, d.d. 2,58 0,07
Infond ID, d.d. 1,02 0,14
2.7 POOBLASTILA UPRAVE V skladu s 4. členom statuta in po predhodnem soglasju nadzornega sveta lahko uprava holdinške družbe Istrabenz, d.d., v petih letih od dneva vpisa sprememb in dopolnitev statuta v sodni register (28.9.2004) poveča osnovni kapital za največ 2.590.000.000 tolarjev. Povečanje osnovnega kapitala lahko izvede z izdajo novih delnic za vložke, pri čemer lahko obstoječim delničarjem izključi prednostno pravico do vpisa novih delnic. Uprava holdinške družbe navedene možnosti še ni izkoristila. 2.8 POGOJNO POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA Skupščina holdinške družbe Istrabenz, d.d., na svojih dosedanjih sejah ni obravnavala vprašanja in ni sklepala o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.
27
3. POROČILO O VODENJU IN UPRAVLJANJU Korporacijsko upravljanje je za holdinško družbo Istrabenz posebej pomembno področje poslovanja zaradi same narave in odgovornosti javne delniške družbe in zato, ker so prav vzvodi vodenja in upravljanja temeljna struktura, ki povezuje poslovno skupino. Osnovna dejavnost družbe je upravljanje naložb, med katerimi imajo osrednjo vlogo naložbe v odvisnih družbah. Za dosego rasti vrednosti družbinega premoženja in za uresničevanje sprejetih poslovnih strategij je nepogrešljivo učinkovito vodenje in upravljanje tako holdinške družbe Istrabenz, d.d., kot tudi Skupine Istrabenz. Družba natančnejše opredeljuje način svojega upravljanja v Izjavi o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, pred tem pa predstavljamo splošne informacije o vodenju in upravljanju holdinške družbe in Skupine Istrabenz. 3.1 SISTEM UPRAVLJANJA
• Dvotirni sistem upravljanja Vodenje in upravljanje holdinške družbe Istrabenz, d.d., potekata po dvotirnem sistemu, v katerem imata osrednjo vlogo uprava z izvršilnimi funkcijami in nadzorni svet z nadzornimi pooblastili. Med upravo in nadzornim svetom poteka stalen dialog. 3.2 SKUPŠČINA DELNIČARJEV Svoje pravice, povezane z družbo, uresničujejo delničarji na skupščini. Na 9. redni seji skupščine delničarjev holdinške družbe Istrabenz, d.d., ki je bila 27. maja 2005, so se delničarji in njihovi predstavniki:
- seznanili z letnim poročilom družbe za leto 2004, z mnenjem revizorja in s poročilom nadzornega sveta;
- obravnavali in sprejeli so spremembe in dopolnitve statuta družbe, s katerimi so: o opredelili nov sistem nagrajevanja članov in predsednika nadzornega sveta v skladu s
Priporočili Združenja članov nadzornih svetov; o zmanjšali število članov nadzornega sveta z 11 na 9 članov;
- imenovali 6 članov nadzornega sveta, predstavnikov delničarjev, za mandatno obdobje od 30.05.2005 do 29.05.2009;
- sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička; - podelili upravi družbe in članom nadzornega sveta razrešnico za poslovno leto 2004; - določili višino plačil članom in predsedniku nadzornega sveta v skladu z novim sistemom
nagrajevanja; - imenovali revizijsko hišo za poslovno leto 2005 in - sprejeli sklep o računovodskem poročanju za obdobje 2006 – 2010 v skladu z MSRP.
3.3 NADZORNI SVET
• Odgovornost Nadzorni svet je odgovoren delničarjem za nadziranje odločitev uprave, ki so temeljnega pomena za holdinško družbo Istrabenz, d.d. V stikih z upravo nadzira izvajanje sprejete poslovne strategije.
28
• Imenovanje in sestava
Nadzorni svet imenuje skupščina delničarjev z navadno večino glasov navzočih delničarjev. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so po poteku lahko ponovno izvoljeni. Na svoji 9. redni seji, 29. maja 2005 (glej zgoraj Skupščina delničarjev), je skupščina delničarjev holdinške družbe Istrabenz, d.d., sprejela spremembo statuta, s katero se je število članov nadzornega sveta zmanjšalo z enajstih na devet. Nadzorni svet je tako devetčlanski, ima predsednika, namestnika predsednika in 7 članov. Trije člani so skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju in s statutom družbe predstavniki delavcev. S strani zaposlenih so bile za članice nadzornega sveta imenovane: Sanja Bajec, Klavdija Primožič in Klavdija Ule. Skupščina delničarjev je na 9. seji imenovala za člane nadzornega sveta Janka Kosmino, Tomaža Toplaka, Boža Predaliča, Bojana Korsiko, Antona Turnška in Damjana Mihevca. Nadzorni svet je na svoji konstitutivni seji za predsednika nadzornega sveta imenoval Janka Kosmino, za namestnika predsednika pa Tomaža Toplaka. Skladno s statutom družbe je od nastopa mandata članov nadzornega sveta do 28.02.2006 deloval z vsemi člani nadzornega sveta.
• Nagrajevanje nadzornega sveta Novi sistem nagrajevanja članov nadzornega sveta temelji na priporočilih Združenja članov nadzornega sveta in ga je uveljavila odločitev 9. redne seje skupščine delničarjev. Tako so člani nadzornega sveta lahko upravičeni do osnovnega plačila za opravljanje funkcije, doplačila zaradi posebnih obveznosti in sejnine. Člani nadzornega sveta, ki opravljajo posebne funkcije, so upravičeni tudi do doplačila za opravljanje posebnih funkcij. Višino osnovnega plačila za opravljanje funkcije, doplačila zaradi posebnih obveznosti, doplačila za opravljanje posebnih funkcij in sejnine ter način izplačila je določila skupščina. Osnovno plačilo znaša 2.610.720 tolarjev bruto letno, predsednik pa je upravičen še do doplačila v enaki višini. Sejnina na člana nadzornega sveta je v letu 2005 znašala 80.000 tolarjev, predsednik nadzornega sveta pa je prejel 120.000 tolarjev na sejo. Člani nadzornega sveta so upravičeni še do povračila ostalih stroškov, ki so povezani s to funkcijo. Člani nadzornega sveta so lahko upravičeni tudi do izredne nagrade oz. udeležbe pri dobičku, če to določi skupščina s sklepom.
• Člani nadzornega sveta Člani nadzornega sveta so predstavljeni v tabeli št. 5, poleg tega pa so navedene tudi njihove podobne funkcije v drugih gospodarskih subjektih.
29
Tabela 5: Člani nadzornega sveta holdinške družbe Istrabenz, d.d., so bili na dan 31.12.2005 tudi člani nadzornih svetov oziroma upravnih odborov v naslednjih družbah (poleg članstva v nadzornem svetu Istrabenz, d.d.):
Ime in priimek Gospodarska družba Funkcija
Predsednik nadzornega sveta
Janko Kosmina Banka Koper, d.d. Namestnik predsednika nadzornega sveta
Člani nadzornega sveta, predstavniki delničarjev
Zavarovalnica Triglav, d.d. Član nadzornega sveta, predstavnik delničarjev Tomaž Toplak
Abanka Vipa, d.d. Predsednik nadzornega sveta
mag. Božo Predalič - -
Zavarovalnica Triglav, d.d. Predsednik nadzornega sveta
Triglav, DZU, d.o.o. Predsednik nadzornega sveta
Triglav Naložbe, d.d. Predsednik nadzornega sveta Damjan Mihevc
Zavarovalnica Lovćen, a.d. Podpredsednik odbora direktorjev
Bojan Korsika Maksima Holding, d.d. Predsednik nadzornega sveta
Zdravilišče Laško, d.d. Član nadzornega sveta
Infond Holding, d.d. Član nadzornega sveta
Pivovarna Union, d.d. Član nadzornega sveta
Radenska, d.d. Predsednik nadzornega sveta
Anton Turnšek
Pivovarna Split, d.d. Predsednik nadzornega sveta
Člani nadzornega sveta, predstavniki delavcev
Klavdija Ule - -
Sanja Bajec - -
Klavdija Primožič - -
Mandat se nadzornemu svetu izteče 29. maja 2009.
30
3.4 UPRAVA
• Odgovornost Nadzorni svet pričakuje od uprave družbe, da na podlagi dogovorjenih strategij in politik učinkovito vodi poslovanje. Prav tako pričakuje, da mu uprava poroča o izvajanju poslovanja v odnosu do načrtov in o vseh dogodkih, ki bi lahko vplivali na odstopanja. Druge pomembne naloge uprave so: opredelitev korporacijske strategije, opredeljevanje poslovnih načrtov in njihovo izvajanje, zagotavljanje virov in razvoj strateških menedžerskih kadrov.
• Imenovanje in sestava Nadzorni svet imenuje upravo za petletno mandatno obdobje z možnostjo ponovnega imenovanja. Uprava ima predsednika in do tri člane. 31.12.2005 je bil predsednik uprave Igor Bavčar, člani pa Aldo Gabrijel, Srečko Kenda in Niko Trošt, ki je sporazumno prekinil svoj mandat dne 21.3.2006.
• Strateški poslovni načrt Ključne poslovne usmeritve, strategije in cilje holdinške družbe združuje Strateški poslovni načrt. Za njegovo pripravo in uresničitev je odgovorna uprava. V teku je uresničevanje Strateškega poslovnega načrta holdinške družbe Istrabenz, d.d., za obdobje 2003 - 2007. Zaradi bistvenih sprememb v strukturi strateških naložb je v pripravi nov strateški poslovni načrt. Ta nastaja po načelu »down/up&up/down« na osnovi novih strateških razvojnih načrtov odvisnih družb, ki so jih pripravile v letu 2005 in 2006.
• Nagrajevanje uprave Višina prejemkov članov uprave je razkrita v računovodskem poročilu 1 (nekonsolidiranem) na strani 32 (razkritje št. 36). Plačilo za delo uprave predstavljajo fiksni in variabilni del plače in nagrada v obliki udeležbe pri bilančnemu dobičku družbe. Člani uprave so tudi člani nadzornih svetov v nekaterih drugih gospodarskih subjektih.
31
Tabela 6: Objavljamo podatke o članih uprave družbe Istrabenz, holdinška družba, d.d., in njihovem članstvu v nadzornih svetih drugih družb na dan 31.12.2005
Ime in priimek Gospodarska družba Funkcija
Hoteli Morje, d.d. Predsednik nadzornega sveta
Droga Kolinska, d.d. Predsednik nadzornega sveta
Intrade Energija, d.o.o. Član nadzornega sveta
Igor Bavčar
LHB Frankfurt Član nadzornega
Intrade Energija, d.o.o. Član nadzornega sveta mag. Niko Trošt
IP Obala, d.o.o. Član nadzornega sveta
Aldo Gabrijel Vinakoper, d.o.o. Član nadzornega sveta
mag. Srečko Kenda Hoteli Morje, d.d. Namestnik predsednika nadzornega sveta družbe
Mandat uprave se izteče 31. maja 2007. Podatke o lastništvu vrednostnih papirjev družbe s strani članov uprave in nadzornega sveta razkrivamo v računovodskem poročilu 1 (nekonsolidiranem) na strani 24, v razkritju št. 18. 3.5 VODENJE IN UPRAVLJANJE POVEZANIH DRUŽB V letu 2005 je Skupina Istrabenz skoraj podvojila svoj obseg. Velika dinamika je še povečala potrebo po sočasnem obvladovanju procesov vodenja in upravljanja, še zlasti ker gre za kompleksno in z vidika dejavnosti razvejano strukturo poslovne skupine, zato smo dogradili in izboljšali sistem nadzora poslovanja odvisnih družb. Ta sloni na jasno opredeljenih razmerjih v statutih, družbenih pogodbah, delovanju v nadzornih svetih oziroma skupščinah, v učinkovitem kontrolinškem sistemu in uvajanju enotnega informacijskega (IT) sistema. Pomembno funkcijo nadziranja poslovanja imajo skupščine in nadzorni sveti odvisnih družb. Za nekatere najpomembnejše posle morajo poslovodje oziroma uprave dobiti soglasje nadzornega sveta oziroma skupščine družbe. Upravljanje in vodenje odvisnih družb poteka po dvotirnem sistemu, razen v družbah OpenAd AG in Zastava Istrabenz Lizing, d.o.o., kjer je skladno z zakonodajno ureditvijo v Švici, Srbiji in Črni Gori uveljavljen enotirni sistem. Glede na dosedanje izkušnje smo temu sistemu naklonjeni. Nadaljevali smo združevanje in oblikovanje močnejše funkcije vodenja na ravni divizij. Zaradi izboljšanega upravljanja skupine smo tam, kjer je to primerno, združili družbe. V letu 2005 so bili uspešno izvedeni temeljni postopki za združitev družb Hoteli Palace, d.d., in Hoteli Morje, d.d., v turistični diviziji, prav tako pa tudi združitev družb Kolinske, d.d., in Droge, d.d. Medtem ko so bile v redni borzni kotaciji ob združevanju družb iz divizije Turizem le delnice družbe Hoteli Palace, d.d., se je v prehrambeni diviziji uspešno odvila prva združitev družb iz redne borzne kotacije v Sloveniji. Prevzemu družbe Kolinska, d.d., in združitvi obeh družb je 15. 3. 2006 sledila objava obvestila o nameri ponudbe za odkup delnic združene družbe Droga Kolinska, d.d., s strani holdinške družbe Istrabenz, d.d. Za ta korak in konsolidacijo lastništva smo se odločili, da bi povečali nadzor nad upravljanjem družbe in kot strateški lastnik intenzivirali svoje aktivnosti pri doseganju rasti vrednosti družbe.
32
Družbi v Turizmu sta bili tudi po združitvi premajhni, da bi upravičili delovanje v obliki javne delniške družbe. Po pripojitvi družbe Hoteli Palace, d.d., k družbi Hoteli Morje, d.d., in preimenovanju slednje v družbo Istrabenz Turizem, d.d., (obe registraciji sta bili izvedeni 1.2.2006) nadaljuje vodenje združene družbe tričlanska uprava, nosilci operativnega poslovanja pa so vodstva posameznih hotelskih hiš. V diviziji Prehrana smo oblikovali vodstveno ekipo z enočlansko upravo in s pomembno vlogo izvršnih direktorjev. Uprava holdinške družbe Istrabenz, d.d., si bo še naprej prizadevala za širitev enotnih standardov vodenja in upravljanja ter izboljševanje sistema nadzorovanja poslovanja novih odvisnih družb. S krepitvijo vloge enotnih standardov za urejanje razmerij med obvladujočo družbo in organi odvisnih družb dosegamo večjo preglednost njihovega poslovanja in delovanja organov vodenja in nadzora. Prav tako bo holdinška družba Istrabenz, d.d., tudi v prihodnje spodbujala uvajanje in uporabo standardov v družbah na hierarhično nižjih ravneh Skupine Istrabenz, v družbah »vnukinjah« in »pravnukinjah«. 3.6 NOTRANJI NADZOR V notranjem nadzoru v Skupini Istrabenz ima osrednjo vlogo funkcija kontrolinga. V Skupini Istrabenz je notranja revizija organizirana v Drogi Kolinski, d.d., v teku pa so priprave za organiziranje delovanja notranje revizije tudi v ostalih družbah. Nadzorovanje poslovanja poteka prek kontrolinške funkcije v holdinški družbi Istrabenz, d.d., in z ustreznimi orodji poslovno-informacijskega sistema. Od vseh odvisnih družb terja stalno poročanje in spremljanje rezultatov ter njihovo primerjavo z zastavljenimi cilji. Izmenjava informacij z vodstvi družb se odvija prek poročil in rednih obdobnih sestankov z odgovornimi osebami v vodstvih odvisnih družb. 3.7 SKUPNI POSLOVNI STANDARDI Po sprejetju Etičnega kodeksa v letu 2004 so družbe v Skupini Istrabenz uveljavile tudi sprejete usmeritve skupine na področja zagotavljanja varovanja poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov ter politiko plačil in napredovanj. Težnjo k večji učinkovitosti vodenja in upravljanja odvisnih družb smo v letu 2005 nadgradili s skupnimi poslovnimi standardi organiziranja in postopkov, povezanih s skupščinami in nadzornimi sveti družb v Skupini Istrabenz, s Pravilnikom kontrolinga odvisnih družb, Finančnimi smernicami zakladništva in vzpostavitvijo Seznama oseb, ki imajo dostop do notranjih informacij. Uprava holdinške družbe bo tudi v prihodnje podpirala izvajanje sprejetih strategij z uvajanjem enotnih poslovnih standardov. 3.8 VODSTVA HČERINSKIH DRUŽB Istrabenz plini, d.o.o Zorko Albin Cerkvenik, predsednik uprave Suzana Bolčič Agostini, članica uprave Aldo Srabotič, član uprave Istrabenz energetski sistemi, d.o.o. dr. Robert Golob, predsednik uprave Aleksander Mervar, član uprave (s 1.1.2006)
33
Instalacija, d.o.o. Boris Gorup, direktor družbe Droga Kolinska, d.d. mag. Robert Ferko, predsednik uprave Istrabenz Turizem, d.d. Tomislav Čeh, predsednik uprave mag. Edvard Lesnik, član uprave Vesna Nahtigal, članica uprave Istrabenz hoteli Portorož, d.o.o. mag. Igor Okorn, direktor družbe Imperial Palace, d.o.o. Srečko Ritonja, direktor družbe Actual I.T., d.o.o. Igor Kosmina, direktor družbe Zastava Istrabenz Lizing, d.o.o. Božidar Milojičić, direktor družbe OpenAd AG Vital Verlič, predsednik upravnega odbora S 1. septembrom 2005 je vodenje družbe Istrabenz hoteli Portorož, d.o.o., od Edmonda Mahniča prevzel mag. Igor Okorn. Uprava družbe Istrabenz Energetski sistemi, d.o.o., se je s 1. januarjem 2006 razširila s članom uprave Aleksandrom Mervarjem. Drugih sprememb v vodstvih hčerinskih družb ni bilo. 3.9 OBVEŠČANJE DELNIČARJEV IN POROČANJE Komuniciranje holdinške družbe Istrabenz, d.d., in članic poslovne skupine sloni na sprejetih Standardih komuniciranja Skupine Istrabenz. Z njimi so opredeljeni komunikacijska politika, načela in postopki obveščanja javnosti, zlasti postopki sporočanja strateških odločitev in drugih pomembnih informacij za delničarje. Intenzivna širitev skupine in zatem procesi ter postopki združevanja družb so v letu 2005 zahtevali tudi izjemno dinamično in celovito delo na področju obveščanja in odnosov z delničarji. Izdatni napori so bili vloženi v ustrezno obveščanje delničarskih javnosti družb Istrabenz, d.d., Kolinska, d.d., Droga, d.d., Hoteli Palace, d.d., in Hoteli Morje, d.d. Postopki združevanja so bili tudi s komunikacijskega vidika zahtevni projekti in so potekali skladno z zakonsko in drugo regulativo, ki ureja obveščanje delničarjev. Zaradi domnevno nepopolnega razkritja vseh informacij iz pogodb o nakupu lastniških deležev od Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe v družbi Mercator, d.d., pa je holdinška družba Istrabenz, d.d., 13. 1. 2006 prejela javni opomin Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Pritožbeni postopek še poteka.
34
Sicer pa cenovno občutljive in druge pomembne informacije o poslovanju holdinške družbe Istrabenz, d.d., in družb v Skupini Istrabenz objavljamo na spletnih straneh Ljubljanske borze, v sklopu sistema elektronskega obveščanja SEOnet in na spletnih straneh družbe (http://www.istrabenz.si). Sklic skupščine objavljamo tudi v dnevniku Delo. Za ažurno obveščanje delničarske, investitorske in splošne javnosti se poslužujemo različnih komunikacijskih orodij, kot so sporočila za javnost, novinarske konference, predstavitvene publikacije, razlagalna gradiva in objave na družbenih spletnih straneh. Letno poročilo, ki je eno ključnih orodij v odnosu do finančnih in ostalih javnosti, je prav tako dostopno na spletnih straneh naše družbe. Na isti spletni strani so objavljeni tudi statut družbe in druge informacije za investitorje. Da bi izpolnili zahteve prenovljenega Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in obenem razširili proces obveščanja delničarjev ter drugih ključnih deležnikov, smo pred iztekom leta 2005 zastavili projekt prenove spletnih strani. Poleg letnega in polletnega poročila je družba v poslovnem letu 2005 pripravila in javno objavila tudi trimesečno in devetmesečno poročilo o poslovanju.
• Informacije delničarjem Na vprašanja delničarjev odgovarjajo služba za stike z delničarji ali drugi pooblaščeni predstavniki holdinške družbe.
Stiki z delničarji
Kontaktna oseba: Klavdija Ule, strokovna sodelavka za delniško knjigo in poravnave
ISTRABENZ, d.d., Cesta Zore Perello-Godina 2, 6000 Koper tel: 00386/(0)5/662 1500, fax: 00386/(0)5/662 1515 elektronska pošta: [email protected] http://www.istrabenz.si/
35
3.10 FINANČNI KOLEDAR OBJAV/ DOGODKOV V LETU 2006
Tabela 7: Finančni koledar objav/dogodkov v letu 2006
Vrsta objave / dogodka Predvideni datum objave
/ dogodka
Objava povzetka nerevidiranih nekonsolidiranih računovodskih izkazov holdinške družbe Istrabenz, d.d., za leto 2005.
28.02.2006
Objava povzetka nerevidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Istrabenz za leto 2005.
31.03.2006
Objava poročila o poslovanju družbe Istrabenz, d.d., in Skupine Istrabenz za obdobje januar - marec 2006.
31.05.2006
Objava revidiranih konsolidiranih in nekonsolidiranih računovodskih izkazov za leto 2005 v sklopu objave revidiranega konsolidiranega in nekonsolidiranega letnega poročila za leto 2005.
31.05.2006
Objava povzetka letnega poročila holdinške družbe Istrabenz, d.d., in Skupine Istrabenz za leto 2005.
31.05.2006
Objava izjave o spoštovanju Kodeksa. 31.05.2006
Objava sklica skupščine družbe Istrabenz, d.d. (tudi v časopisu Delo in v Uradnem listu). do 2.07.2006
10. redna seja skupščine delničarjev holdinške družbe Istrabenz, d.d. 28.08.2006
Objava sklepov 10. redne seje skupščine delničarjev holdinške družbe Istrabenz, d.d. (tudi v časopisu Delo).
28.08.2006 oziroma 29.08.2006
Objava poročila in povzetka poročila o poslovanju holdinške družbe Istrabenz, d.d., in Skupine Istrabenz za obdobje januar – junij 2006.
31.08.2006
Objava poročila o poslovanju holdinške družbe Istrabenz, d.d., in Skupine Istrabenz za obdobje januar - september 2006.
30.11.2006
Periodične objave bodo objavljene na spletnih straneh Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana (http://seonet.ljse.si) in na spletnih straneh družbe Istrabenz, d.d., (http://www.istrabenz.si) ter v tiskanih medijih (glej tabelo št. 7). Na istem mestu bodo pravočasno objavljene tudi morebitne spremembe predvidenih datumov objav/dogodkov. 3.11 KODEKS UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB 3.11.1 Spoštovanje Kodeksa upravljanja javnih delniških družb Holdinška družba Istrabenz, d.d., je naklonjena sprejetju in uveljavljanju standardov vodenja in upravljanja, ki so uveljavljeni v slovenskem gospodarskem prostoru in predstavljajo dodatna merila na področju ključnega pomena pri sodobnem in uspešnem vodenju javnih delniških družb. Take standarde holdinška družba Istrabenz, d.d., prepoznava med drugim tudi v slovenskem Kodeksu upravljanja javnih delniških družb, ki je stopil v veljavo marca 2004, njegovi oblikovalci, Ljubljanska borza, d.d., Združenje Manager in Združenje članov nadzornih svetov pa so ga temeljito prenovili decembra 2005.
36
Kodeks upravljanja javnih delniških družb predstavlja v družbi Istrabenz, d.d., poleg pozitivne zakonodaje in avtonomnih pravil Ljubljanske borze, d.d., pomembno vodilo za upravljanje in vodenje holdinške družbe in Skupine Istrabenz. Z uvajanjem priporočene poslovne prakse vodenja in upravljanja si uprava holdinške družbe prizadeva dvigniti raven upravljanja družbe in celotne poslovne skupine. Holdinška družba zato v letnem poročilu podaja tudi poročilo o upravljanju družbe in Skupine Istrabenz ter Izjavo o spoštovanju Kodeksa, kar bo omogočilo nadgradnjo sistema vodenja in upravljanja, spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev ter povečanje zaupanja investitorjev. 3.11.2 Izjava o spoštovanju Kodeksa o upravljanju javnih delniških družb V prilogi št. 1 na strani ���H80 je v celoti podana Izjava o spoštovanju Kodeksa o upravljanju javnih delniških družb. 4. ANALIZA POSLOVANJA HOLDINŠKE DRUŽBE ISTRABENZ, D.D. 4.1 UVODNA POJASNILA Konsolidirani izkazi Skupine Istrabenz so za leto 2005 pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Ustrezne prilagoditve konsolidiranih izkazov so bile narejene tudi za leto 2004, tako da je omogočena primerjava med obema letoma. V tabelah s podatki o poslovanju prikazujemo rezultate divizij ali posameznih družb, pripravljene v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP). Glavne spremembe zaradi prehoda iz SRS na MSRP, ki so izkazane za leti 2004 in 2005, so:
• slabo ime, ustvarjeno z nakupi odvisnih družb, se neposredno v celoti prepozna kot prihodek, • dobrega imena se ne amortizira, • dolgoročno odloženi stroški poslovanja se odpravijo in prenesejo med stroške poslovanja
tekočega leta. Za posamezno divizijo oziroma podskupino dejavnosti so prikazani ključni parametri iz konsolidiranih računovodskih izkazov divizij oziroma podskupin dejavnosti, izdelanih z izločitvijo medsebojnih terjatev, obveznosti, prihodkov in odhodkov, nastalih le med družbami v okviru divizije oziroma podskupine dejavnosti (niso upoštevane izločitve med ostalimi divizijami oziroma podskupinami dejavnosti v Skupini Istrabenz). Zaradi navedenega izkazi nekaterih divizij za leto 2004 ne odražajo v celoti njihovega poslovanja. To velja predvsem za divizijo Turizem, kjer na višino prihodkov v letu 2004 vpliva odprava slabega imena, in za dejavnost energetskih sistemov, kjer je poslovni izid nižji zaradi prenosa dolgoročno odloženih stroškov med poslovne odhodke. Podrobneje je vpliv prehoda na MSRP obrazložen v 7. poglavju: Prehod na MSRP računovodskega dela letnega poročila (konsolidirano poročilo).
37
4.2 POSLOVANJE SKUPINE ISTRABENZ Poslovanje Skupine Istrabenz ocenjujemo in o njem poročamo skozi analizo poslovanja posameznih divizij, ki jo sestavljajo. V letu 2005 je družba Istrabenz, d.d., s prevzemom družbe Kolinska, d.d., in z njeno kasnejšo združitvijo z Drogo, d.d., v novo družbo Droga Kolinska, d.d., vstopila v živilsko industrijo. Strateške naložbe družbe so tako razvrščene v štiri divizije in eno podporno dejavnost, ki tvorijo Skupino Istrabenz:
• Prehrana, • Energetika, • Turizem, • Naložbe, • Informacijska podpora.
V Skupino Istrabenz je na dan 31.12.2005 skupaj z matično družbo vključenih 60 družb.
Tabela 8: Glavni pokazatelji poslovanja za Skupino Istrabenz
Zneski v 000 SIT POSTAVKE 2005 2004
INDEKS 2005 / 2004
POSLOVNI PRIHODKI 141.572.429 52.546.200 269
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (EBIT) 3.678.487 3.028.859 121POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA PRED AMORTIZACIJO (EBITDA) 12.117.500 6.376.282 190
ČISTI DOBIČEK 3.121.181 12.006.481 26
NETO POSLOVNA SREDSTVA 203.128.649 103.969.710 195
KAPITAL 86.557.914 62.103.650 139 Preoblikovanje strukture strateških naložb se je močno odražalo v gibanju poslovnih prihodkov Skupine Istrabenz. Glavnina rasti se je nanašala na vključitev divizije Prehrana. Prihod te divizije je spodbudil rast prihodkov Skupine, ki so glede na leto 2004 narasli za 169 odstotkov in znašali 141,6 milijarde tolarjev. Poleg vključitve divizije Prehrana v Skupino Istrabenz je na vzpon prihodkov vplivalo tudi celoletno poslovanje družbe APC v sklopu Skupine.
38
Slika 10: Gibanje poslovnih prihodkov, neto poslovnih sredstev, in obrata sredstev Skupine Istrabenz v obdobju 2003 – 2005
Slika 11: Struktura prihodkov iz poslovanja v letu 2005 po divizijah Skupine Istrabenz
Struktura prihodkov iz poslovanja Skupine Istrabenz
0,9%
1,6%
1,9%
6,9%
10,0%
38,4%
40,4%
Naložbe Informacijska podpora Instalacija Turizem Plini IBES Prehrana
Neto poslovna sredstva Skupine Istrabenz so glede na leto 2004 porasla za 95 odstotkov. Na zadnji dan leta 2005 so znašala 203.128 milijonov tolarjev, kar je predvsem posledica vključitve divizije Prehrana v Skupino Istrabenz. Obenem so na dvig te vrednosti pomembno vplivala tudi povečanja ostalih finančnih naložb družbe Istrabenz, d.d., kjer izstopa naložba v družbo Poslovni sistem Mercator, d.d., v višini 21.534 milijonov tolarjev.
0
50.000.000
100.000.000
150.000.000
200.000.000
250.000.000
2003 2004 2005
POSLOVNI PRIHODKI NETO POSLOVNA SREDSTVA
39
Viri sredstev. Neto poslovna sredstva Skupine Istrabenz so bila na presečni dan financirana z lastniškim kapitalom v višini 42,6 odstotka. Lastniški kapital je ob koncu leta 2005 znašal 86.558 milijonov tolarjev. Finančne obveznosti Skupine Istrabenz so znašale 111.511 milijonov tolarjev, neto dolg�F
4 Skupine Istrabenz pa 47.942 milijonov tolarjev. Izid iz poslovanja (EBIT). Rast prihodkov in obsega sredstev Skupine Istrabenz se v letu 2005 še ni odrazila v rasti poslovnega izida. Divizija Energetika je poslovala občutno nad načrti. Glavna odstopanja od zastavljenih ciljev so nastala v diviziji Prehrana, pod načrti je poslovala tudi divizija Turizem. Izid iz poslovanja Skupine Istrabenz je v letu 2005 znašal 3.678 milijonov tolarjev. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je dosegel 3.121 milijonov tolarjev, od tega 2.353 milijonov tolarjev pripada večinskemu lastniku. Čista dobičkonosnost lastniškega kapitala večinskega lastnika znaša 4,97 odstotka. Izračunana je iz razmerja med čistim poslovnim izidom večinskega lastnika obračunskega obdobja (števec) in povprečnim stanjem lastniškega kapitala večinskega lastnika, izračunanim med stanjem lastniškega kapitala večinskega lastnika na dan 31.12.2004 in 31.12.2005 (imenovalec). V kapitalu po stanju na dan 31.12.2005 ni upoštevan čisti poslovni izid večinskega lastnika iz leta 2005. Čisti dobiček na delnico, izračunan iz razmerja med doseženim čistim poslovnim izidom večinskega lastnika obračunskega obdobja (števec) in številom izdanih delnic holdinške družbe Istrabenz, d.d., (imenovalec), znaša 454,21 tolarja. Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2005, izračunana iz razmerja med višino kapitala večinskega lastnika po stanju na dan 31.12.2005 in številom izdanih delnic holdinške družbe Istrabenz, d.d., znaša 9.283,17 tolarja. 4.2.1 POSLOVANJE DIVIZIJ IN ODVISNIH DRUŽB 4.2.1.1 Divizija Naložbe Divizija Naložbe združuje projekte, ki niso umeščeni v strateške dejavnosti Skupine Istrabenz. Z njimi zasledujemo strategijo razpršitve naložb ob doseganju pričakovanih večjih donosov na vložena sredstva. V diviziji sta bili ob koncu leta družba Zastava Istrabenz Lizing in Skupina OpenAd. Ob koncu leta 2005 v njej ni bilo več naložbe v nepremičninsko družbo. Holdinška družba Istrabenz, d.d., je namreč strateškemu partnerju Investplan, d.o.o., odprodala polovični delež v družbi Istrabenz nepremičnine, d.o.o. Ta se je preimenovala v IP Obala, d.o.o., s sedežem v Kopru. S strani Istrabenza je bila dokapitalizirana z zemljišči v vrednosti 920 milijonov tolarjev, na katerih bo realizirala zastavljene projekte. S strani Investplana bo dokapitalizacija izvedena z denarnim vložkom enake vrednosti v skladu z dinamiko izvedbe načrtovanih projektov. V izkazih Skupine Istrabenz se bo IP Obala, d.o.o., v prihodnosti vodila kot pridružena družba.
• FINANČNI NAJEM – lizing Poslovno okolje. V Srbiji in Črni gori se položaj spreminja po obdobju, v katerem se je razvila močna konkurenca na trgu bančnih storitev, ponudba na trgu finančnega najema pa je bila skromna.
4 Neto dolg Skupine Istrabenz je izračunan tako, da so od finančnih obveznosti odštete finančne naložbe ter denar in denarni ustrezniki družb v Skupini Istrabenz.
40
Ponudba je v letu 2005 postala bogatejša, zato je pričakovati specializacijo ter oblikovanje novih produktov. Poslovanje. Družba Zastava Istrabenz Lizing je poslovala uspešno. V finančni najem je bilo oddano načrtovano število avtomobilov. Zaradi slabše prodajne strukture je dosegla manj prihodkov od načrtovanih, vendar za 8 odstotkov več kot leto prej. To je vplivalo na nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT). Ker se ponudba finančnega najema povečuje, bo družba v prihodnje še povečala svojo konkurenčnost. Doslej je bila zelo uspešna pri pridobivanju neobrestnih prihodkov, povezanih z dodatnimi storitvami pri prodaji vozil.
Tabela 9: Osnovni podatki družbe ZASTAVA ISTRABENZ LIZING
SKRAJŠANA FIRMA DRUŽBE SEDEŽ PRAVNA
OBLIKA DRŽAVA OSNOVNA DEJAVNOST VODSTVO
ZASTAVA ISTRABENZ LIZING, d.o.o.
Bulevar Despota Stefana broj 12 11000 Beograd
d.o.o. Srbija in Črna Gora
finančni leasing Božidar Milojičić
Tabela 10: Glavni pokazatelji poslovanja za družbo Zastava Istrabenz Lizing
Zneski v 000 SIT POSTAVKE 2005 2004
INDEKS 2005 / 2004
POSLOVNI PRIHODKI 1.078.460 996.164 108
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (EBIT) 1.423 40.723 3
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA PRED AMORTIZACIJO (EBITDA) 2.810 41.396 7
ČISTI DOBIČEK 56.368 51.015 110
NETO POSLOVNA SREDSTVA 970.632 785.290 124
KAPITAL 318.052 130.173 244 Rezultati iz temeljne dejavnosti (finančnega najema) so boljši od načrtovanih. Tako je bil načrtovani čisti dobiček za leto 2005 dosežen in od dobička iz preteklega leta višji za 10 odstotkov. Zastava Istrabenz Lizing dosega načrtovane donose in odpira nove možnosti za delovanje Skupine Istrabenz na območju Srbije in Črne gore. Družba Zastava Istrabenz Lizing je bila zaradi zagotavljanja potrebnega kapitala in povečanja lastniškega vpliva dokapitalizirana s strani Istrabenza, holdinške družbe. Delež lastništva Istrabenz, d,d., sedaj znaša 95,20 odstotka.
• OGLAŠEVALSKE STORITVE Poslovno okolje. V Evropi in svetu se povečujejo zahteve kupcev po hitrejši in dostopnejši oglaševalski storitvi in širši ponudbi. Krepi se trend globalne integracije in konsolidacije agencijskih mrež, ki ga spremljajo številni izstopi manjših, lokalnih dobaviteljev. Ključni dejavniki konkurenčnosti so kakovostna podpora storitvi (client service), odzivnost in ustrezne strateške povezave. Skupina OpenAd. Skupino OpenAd sestavljajo štiri družbe, krovna je OpenAd A.G. s sedežem v Zurichu. V skupini so še družbe OpenAd.net td. iz Londona ter družbi OpenAd, d.o.o, Ljubljana in Futura, d.o.o.
41
Skupina je internetni posrednik oglaševalskih idej, njen glavni cilj pa je segment oglaševalskega trga, ki pogosto menja navade in skuša uveljaviti nove, cenovno dostopnejše oglaševalske pristope. V letu 2005 je bila opravljena optimizacija strukture skupine, pri čemer so bili upoštevani poslovni, finančni in davčni vidiki poslovanja. Matična družba OpenAd A.G. vlaga v razvoj produkta, informacijsko strukturo spletnega mesta ��Hwww.openad.net, ki je osnova za posredovanje oglaševalskih konceptov. Družba OpenAd UK ltd. trži OpenAdove storitve, pridobiva oglaševalske koncepte in jih prodaja. OpenAd, d.o.o., je storitveni center za obe družbi, ki ju podpira pri trženju in prodaji.
Tabela 11: Osnovni podatki krovne družbe – OPENAD AG
SKRAJŠANA FIRMA DRUŽBE SEDEŽ PRAVNA
OBLIKA DRŽAVA OSNOVNA DEJAVNOST VODSTVO
OPENAD AG Grabenstrasse 32,
6301 ZUG d.d. Švica oglaševanje preko internetnih
strani
Vital Verlič, CEO Člani uprave: Dr. Jakob Höhn, Christian Roos, mag. Barbara
Stegel, Dr. Robert Furter Katarina Škoberne, Managing
Director
Tabela 12: Osnovni podatki odvisnih družb krovne – OPENAD AG
SKRAJŠANA FIRMA DRUŽBE SEDEŽ PRAVNA
OBLIKA DRŽAVA OSNOVNA DEJAVNOST VODSTVO UDELEŽBA V KAPITALU
OPENAD.net Ltd. 8 Hanover Street, London W1S 1YE
d.o.o. Velika
Britanija oglaševanje preko internetnih
strani Vital Verlič,
Katarina Škoberne 100,00%
OPENAD, Zakladnica idej,
d.o.o.
Tomšičeva 3, 1000 Ljubljana
d.o.o. Slovenija omrežne podatkovne storitve Vital Verlič,
Katarina Škoberne 100,00%
FUTURA d.o.o. Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
d.o.o. Slovenija oglaševanje Vital Verlič 52,81%
Poslovanje. Pred koncem leta 2005 je bila zaključena in predstavljena dograditev 4. generacije spletnega mesta.
Tabela 13: Glavni pokazatelji poslovanja za Skupino OpenAd
Zneski v 000 SIT POSTAVKE 2005 2004
INDEKS 2005 / 2004
POSLOVNI PRIHODKI 168.716 12.338 -
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (EBIT) -294.762 -8.232 -
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA PRED AMORTIZACIJO (EBITDA) -287.958 -8.232 -
ČISTI DOBIČEK -300.183 -8.434 -
NETO POSLOVNA SREDSTVA 2.141.265 1.657.991 129
KAPITAL 1.199.004 1.507.991 80
42
Skupina je poslovno leto zaključila z nižjo izgubo od načrtovane, kar je posledica zamika pri izdelavi spletnega mesta in zato nižjih marketinških stroškov. Pozitivno poslovanje je predvideno v letu 2007. 4.2.1.2 Divizija Turizem Krovna družba v turistični diviziji je bila na dan 31.12.2005 družba Hoteli Morje, d.d., z večinskim deležem v petih odvisnih družbah. V Sloveniji so bile to Hoteli Palace, d.d, Postojnska jama, turizem, d.d, Turistična družba Kras, d.o.o., in Marina Koper, d.o.o. Na Hrvaškem pa je poslovala družba Grand hotel Adriatic, d.o.o., Opatija. Poleg navedenih družb v divizijo Turizem sodi tudi družba Istrabenz hoteli, d.o.o., ki ima v lasti stari Hotel Palace. Družba je v neposredni lasti Istrabenza, holdinške družbe, zato ni vključena v konsolidirane izkaze divizije Turizem. V letu 2005 se je družba ukvarjala s pridobivanjem dokumentacije in pripravljalnimi deli za prenovo starega Hotela Palace, zato je ustvarila 98 milijonov tolarjev izgube.
Tabela 14: Osnovni podatki krovne družbe – HOTELI MORJE, d.d.
SKRAJŠANA FIRMA DRUŽBE SEDEŽ PRAVNA
OBLIKA DRŽAVA OSNOVNA DEJAVNOST VODSTVO
HOTELI MORJE, d.d. Obala 33, Portorož
d.d. Slovenija dejavnost hotelov in podobnih
obratov Tomislav Čeh, mag. Edvard
Lesnik, Vesna Nahtigal
Tabela 15: Osnovni podatki družbe ISTRABENZ HOTELI PORTOROŽ, d.o.o.
SKRAJŠANA FIRMA DRUŽBE SEDEŽ PRAVNA
OBLIKA DRŽAVA OSNOVNA DEJAVNOST VODSTVO
ISTRABENZ HOTELI PORTOROŽ, d.o.o.
Obala 33, Portorož
d.o.o. Slovenija dejavnost hotelov in podobnih
obratov mag. Igor Okorn
Tabela 16: Osnovni podatki odvisnih družb krovne – HOTELI MORJE, d.d.
SKRAJŠANA FIRMA DRUŽBE SEDEŽ PRAVNA
OBLIKA DRŽAVA OSNOVNA DEJAVNOST VODSTVO UDELEŽBA V KAPITALU
HOTELI PALACE d.d. Obala 43, Portorož
d.d. Slovenija hotelske, gostinske, termalne in
rekreacijske storitve mag. Edvard
Lesnik 62,45%
POSTOJNSKA JAMA, TURIZEM,
d.d.
Jamska cesta 30, Postojna
d.d. Slovenija vodenje po jamah in
Predjamskem gradu, gostinske storitve in trgovina
Matjaž Berčon 81,05%
TURISTIČNA DRUŽBA KRAS,
d.o.o.
Jamska cesta 30, Postojna
d.o.o. Slovenija dejavnost hotelov in podobnih
obratov Tomislav Čeh 100,00%
MARINA KOPER d.o.o.
Kopališko nabrežje 5,
Koper d.o.o. Slovenija dejavnost marin Ivan Štravs 88,87%
GRAND HOTEL ADRIATIC, d.d.,
Opatija
Maršala Tita 200, 51410
Opatija d.d. Hrvaška hoteli in moteli Valentina Božič 96,81%
43
Poslovno okolje. Slovenija je kot turistična destinacija vpeta v svetovno gospodarstvo, ki se zadnja leta spreminja v smeri nižje gospodarske rasti v evropskih državah ter višje v Rusiji, na Kitajskem in v Indiji. Na izbiro turistične destinacije vplivajo visoka stopnja rasti uporabnikov interneta, nove turistične destinacije v svetu, širjenje ponudbe nizkocenovnih letalskih prevozov in iskanje varnega političnega in naravnega okolja. Slovenski turizem so neposredno opredeljevale tržne razmere, ki so se nadaljevale iz preteklega leta. Na glavnih trgih (Italije, Nemčije, Avstrije) je bila gospodarska slika šibka, kupna moč pa znižana. Gostje so se zato vse bolj odločali za več krajših dopustov v teku leta. Nadaljeval se je trend rezervacij v zadnjem trenutku, kar otežuje optimalno cenovno politiko in polnjenje zmogljivosti. S prihodom nizko cenovnih letalskih prevoznikov v Ljubljano in druga bližnja letališča se povečuje možnost trženja na trgih Velike Britanije, Irske in ostalih držav. Gostje iz teh držav so zelo zaželeni, saj sodijo med zahtevnejše in manj cenovno občutljive. Nadaljuje se trend večje osveščenosti ljudi glede skrbi za zdravje, za lepši videz in težnje za boljšim počutjem. Prednosti Slovenije so, da je nova, neodkrita destinacija, članstvo v EU, ugodno razmerje med kakovostjo in ceno storitev, geografska bližina najbogatejših evropskih regij v Italiji, Avstriji in Nemčiji ter omejena ponudba namestitvenih zmogljivosti. Povezovalne aktivnosti. Poslovno leto 2005 je bilo za divizijo Turizem v marsičem prelomno. Poleg pripojitvenih aktivnosti je v portoroških družbah potekal proces reorganizacije in vzpostavitve enotnih funkcij. Poslovno povezovanje družb Hoteli Morje, d.d., in Hoteli Palace, d.d., na področju trženja in prodaje ter operativne dejavnosti, se je nadaljevalo s sklenitvijo pogodbe o pripojitvi družbe Hoteli Palace, d.d., h krovni družbi Hoteli Morje, d.d. Pripojitev je bila registrirana 01.02.2006, krovna družba pa se je sočasno preimenovala v Istrabenz Turizem, d.d. Vzpostavitev enotnih poslovnih funkcij se bo po združitvi še intenzivneje nadaljevala. Cilji povezovanja obeh družb so rast prihodkov, zmanjševanje stroškov in še učinkovitejši nastop na trgu. Med prednostne naloge sodijo nadaljnji razvoj blagovne znamke LifeClass, izvedba začrtanih investicij na vseh destinacijah in aktivno sodelovanje pri razvoju destinacij.
Tabela 17: Glavni pokazatelji poslovanja za divizijo Turizem Zneski v 000 SIT POSTAVKE 2005 2004
INDEKS 2005 / 2004
POSLOVNI PRIHODKI 9.773.838 9.806.741 100
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (EBIT) 713.735 1.419.023 50
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA PRED AMORTIZACIJO (EBITDA) 1.884.273 2.530.098 74
ČISTI DOBIČEK 479.667 1.256.156 38
NETO POSLOVNA SREDSTVA 29.077.673 28.849.947 101
KAPITAL 20.607.407 19.904.124 104 Poslovanje. Divizija je osvojila zastavljene cilje pri doseganju prihodkov od prodaje. Med njimi predstavljajo največji delež prihodki od namestitev; le-ti so lanske presegli za 6 odstotkov. Za načrti pa so zaostali zaradi nižjega števila nočitev in nižje povprečne prodajne cene nočitve. Trend rasti doseženih povprečnih prodajnih cen nočitev je kljub temu pozitiven. Načrtovani prihodki so bili preseženi v ostalih ključnih segmentih poslovanja v gostinstvu, pri termalnih in wellness storitvah ter obiskih jam, kjer beležimo rast števila obiskovalcev. Relativni delež prihodkov od namestitev v vseh prihodkih upada, kar je v skladu s strateškimi usmeritvami, ki predvidevajo povečevanje deleža prihodkov zunajpenzionske ponudbe.
44
Slika 12: Fizični kazalniki poslovanja za divizijo Turizem
Fizični kazalniki poslovanja za divizijo Turizem
0
100.000
200.000
300.000
400.000
500.000
600.000
700.000
2003 507.431 222.527 592.038
2004 494.182 280.519 632.256
2005 480.921 284.590 645.651
PLAN 2006 510.201 253.408 655.908
Nočitve T&W Obiskovalci
Slika 13: Struktura prihodkov divizije Turizem
Odhodki poslovanja so presegli načrtovane zaradi:
• podcenjenih stroškov storitev, povezanih z združitvijo Hotelov Morje in Hotelov Palace, • višjih stroškov materiala zaradi rasti cen energentov, večje porabe hrane in pijače, • nenačrtovanih stroškov vzdrževanja in marketinških aktivnosti za predstavitev Postojnske jame.
Zaradi višjih stroškov poslovanja turistična divizija ni dosegla načrtovanega poslovnega izida iz poslovanja (EBIT) v višini 1.180 milijonov tolarjev; z doseženimi 713 milijoni tolarjev je za 40 odstotkov zaostala za načrti. Najbolj sta za načrti zaostali družbi Hoteli Morje in Grand Hotel Adriatic.
Struktura prihodkov divizije Turizem
NAMESTITVE; 48,3%
KONGRESI; 7,1%
TERME IN WELLNESS; 12,0%
GOSTINSTVO A'LA CARTE;
10,1%
CASINO; 2,3%
VSTOPNINE; 15,4%
NAJEMNINE IN UPORABNINE;
2,9%
PRODAJA TRG. BLAGA; 2,0%
45
Ob tem je potrebno omeniti, da prikazani EBIT za leto 2004 vsebuje za 784 milijonov tolarjev prihodkov, ki so bili enkratnega značaja, zaradi odprave slabega imena. Investicije v turistični diviziji so obsegale 2,1 milijarde tolarjev. Glavni investicijski projekti so bili:
• delna prenova Grand Hotela Adriatic, s katero je izpolnil kriterije za pridobitev štirih zvezdic, • prenova Term Palace, ki je bila zaključena v aprilu 2006 in bo prinesla višji standard storitev
in nove produkte, • investicije v opremo in prenovo poslovnih objektov v Postojnski jami.
Turistična divizija trenutno ne dosega predvidenih donosov. Njihovo izboljšanje bo rezultat večje dobičkonosnosti obstoječega poslovanja, uvajanja novih produktov in bolj racionalne izrabe poslovnih sredstev. 4.2.1.3 Divizija Energetika Divizija Energetika je sestavljena iz plinske dejavnosti, dejavnosti Skupine Istrabenz energetski sistemi ter pretovora in skladiščenja naftnih derivatov.
• Plinska dejavnost Krovna družba v plinski dejavnosti je družba Istrabenz plini, d.o.o. V letu 2005 je preteklo 15 let njenega delovanja. V tem obdobju je družba rasla organsko in z nakupi družb. V Skupini Istrabenz plini so še družba Plinarna Maribor, d. d., in hrvaški družbi Montkemija, d.o.o., Bakar ter Disuplin Porto Re, d.o.o., Kraljevica. Tabela 18: Osnovni podatki krovne družbe ISTRABENZ PLINI d.o.o.
SKRAJŠANA FIRMA DRUŽBE SEDEŽ PRAVNA
OBLIKA DRŽAVA OSNOVNA DEJAVNOST VODSTVO
ISTRABENZ PLINI d.o.o.
Sermin 8a, Koper
d.o.o. Slovenija trgovina s plini in nove tehnologije uporabe
plinov
Zorko A.Cerkvenik, Aldo Srabotič, Suzana B. Agostini
46
Tabela 19: Osnovni podatki odvisnih družb krovne ISTRABENZ PLINI d.o.o.
SKRAJŠANA FIRMA DRUŽBE SEDEŽ PRAVNA
OBLIKA DRŽAVA OSNOVNA DEJAVNOST VODSTVO UDELEŽBA V KAPITALU
PLINARNA MARIBOR, d.d.
Plinarniška ulica 9, Maribor
d.d. Slovenija distribucija plina mag. Alan Perc 54,07%
MONTKEMIJA d.o.o. BAKAR
Senjska cesta b.b., Bakar
d.o.o. Hrvaška proizvodnja plina Josip Engel 97,67%
DISUPLIN PORTO RE d.o.o.
Kraljevica d.o.o. Hrvaška proizvodnja plina Zvonimir Doganac 74,22%
Poslovno okolje. Glavna značilnost poslovnega okolja je porast nabavnih cen energentov - zemeljskega plina, utekočinjenega naftnega plina in tehničnih plinov. Nabavne cene UNP-ja so na svetovnem trgu v drugi polovici preteklega leta narasle s 400 $/t na 600 $/t. Evropski trg z zemeljskim plinom je v začetku leta 2006 zaznamoval spor med Rusijo in Ukrajino zaradi dobavnih cen zemeljskega plina, zaradi česar je bila v začetku januarja 2006 motena oskrba z zemeljskim plinom po vsej Evropi. Tudi Slovenija je nekaj dni dobivala tretjino manj plina od pogodbenih vrednosti. Na slovenskem prodajnem trgu se konkurenca vedno bolj zaostruje. Z vstopom naše države v Evropsko unijo se je s prisotnostjo vseh večjih multinacionalk še povečala in je še posebej ostra na področju tehničnih plinov in utekočinjenega naftnega plina. Dejavnost oskrbe z zemeljskim plinom bo v prihodnje v veliki meri odvisna od novih metodologij tarifnega sistema in metodologije splošnih pogojev za dobavo zemeljskega plina. V strukturi potrebne primarne energije Slovenije je predvideno povečanje deleža zemeljskega plina od sedanjih 13,3 na 19,4 odstotka do leta 2015. Poraba zemeljskega plina je tako najhitreje rastoča med vsemi energenti in se bo v obdobju od 2000 do 2015 povečala za skoraj 70 odstotkov oziroma za 3,5 odstotka na leto. Poslovanje. Skupina Istrabenz plini je leta 2005, kljub nadaljnjemu neugodnemu gibanju nabavnih cen in zaostrovanju konkurence presegla poslovne načrte. Količinska prodaja tehničnih plinov je bila 5 odstotkov nad načrti, zemeljskega plina za 3 odstotke. Prodaja utekočinjenega naftnega plina je bila 2 odstotka nižja od načrtovane, vendar je rezultat predhodnega leta presegla za 3 odstotke.
47
Tabela 20: Tržni deleži Skupine po posameznih področjih na slovenskem trgu
Program Tržni deležUTEKOČINJENI NAFTNI PLIN 45%TEHNIČNI PLINI 18%ZEMELJSKI PLIN 18% Skupina se je zaradi zasičenosti slovenskega trga odločila za prodor na tuje trge. Najprej na Hrvaško, kjer sta družbi Montkemija in Disuplin uresničili načrte na področju tehničnih plinov. Pri prodaji utekočinjenega naftnega plina pa je bil položaj težji, saj INA kot monopolist še vedno narekuje tržne cene, ki so včasih celo nižje od nabavnih. Načrti Skupine so bili tako doseženi, razen na Hrvaškem v segmentu utekočinjenega naftnega plina. Kot je razvidno na sliki št. 14, količinska prodaja Skupine Istrabenz plini raste, družbam pa uspeva ohranjati ustrezno dobičkonosnost.
Slika 14: Prodane količine po programih
Tabela 21: Glavni pokazatelji poslovanja za plinsko dejavnost
Zneski v 000 SIT POSTAVKE
2005 2004 INDEKS 2005 / 2004
POSLOVNI PRIHODKI 14.151.877 12.054.871 117
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (EBIT) 1.154.982 1.313.273 88
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA PRED AMORTIZACIJO (EBITDA) 2.114.482 2.193.501 96
ČISTI DOBIČEK 971.434 1.075.968 90
NETO POSLOVNA SREDSTVA 10.259.765 9.472.853 108
KAPITAL 7.729.001 7.024.696 110 Prihodki so presegli načrtovane zaradi večjih prodanih količin ob visokem porastu nabavnih in prodajnih cen na področju utekočinjenega naftnega in zemeljskega plina. Relativna bruto marža se je nekoliko znižala, kar je posledica višjih nabavnih cen, v skupnem znesku pa je ustvarjena razlika v ceni večja. V Montkemiji so bili poleg težav na področju utekočinjenega naftnega plina glavni razlog
Prodane količine po programih
0
20.000.000
40.000.000
60.000.000
80.000.000
2003 38.895.061 50.367.518 16.097.358
2004 39.086.974 54.532.187 17.670.310
2005 40.299.994 57.792.523 19.920.703
Plan 2006 41.658.000 62.770.000 21.106.647
UNP (kg) ZP (m3) TP (kg)
48
za zaostanek popravki vrednosti terjatev. Ti se oblikujejo skladno z metodologijo, ki velja za vse družbe v Skupini Istrabenz. Upravljanje z obratnimi sredstvi je eno od področij, s katerim se družbe v plinski dejavnosti posebej aktivno ukvarjajo in dosegajo ugodne rezultate. Slika 15: Struktura prihodkov za plinsko dejavnost
Struktura prihodkov za plinsko dejavnost
ZEMELJSKI PLIN ; 32,2% UNP; 49,1%
TEHNIČNI PLINI; 10,4%STORITVE;
6,9%
OSTALO BLAGO; 1,4%
Konsolidirani poslovni izid iz poslovanja (EBIT) za plinsko dejavnost znaša skladno z načrti 1.16 milijonov tolarjev. S stroškovno učinkovitostjo je Skupina Istrabenz plini dosega kljub širitvi nadpovprečne donose. Investicije družb v plinski dejavnosti so bile vredne 1,9 milijarde tolarjev in namenjene širitvi zmogljivosti (Istrabenz plini - nov obrat za proizvodnjo dušika v družbi Sava Tires, gradnja plinovodnega omrežja v Novem mestu, rezervoarji za utekočinjeni naftni plin; Plinarna Maribor - širitev plinovodnega omrežja v občinah Maribor, Hoče in Ruše; družba Montkemija - nakup zemljišča v Zagrebu za proizvodne in skladiščne zmogljivosti).
• Energetski sistemi Krovna družba v drugi Istrabenzovi energetski skupini je Istrabenz energetski sistemi, d.o.o., Nova Gorica, njenih sedem odvisnih družb ima sedeže v Avstriji, Bosni in Hercegovini ter Sloveniji. Te družbe so Intrade Energija, d.o.o., Sarajevo; Vitales, d.o.o., Sarajevo; APC GmbH, Dunaj; Istrabenz Gorenje, d.o.o., Ljubljana; IG Prodaja, d.o.o., Nova Gorica; Biotoplota, d.o.o., Nova Gorica in Peleti, d.o.o., v stečaju.
Tabela 22: Osnovni podatki krovne družbe ISTRABENZ ENERGETSKI SISTEMI d.o.o.
SKRAJŠANA FIRMA DRUŽBE SEDEŽ PRAVNA
OBLIKA DRŽAVA OSNOVNA DEJAVNOST VODSTVO
Istrabenz energetski sistemi d.o.o.
Tumova ulica 5, Nova Gorica
d.o.o. Slovenija drugo projektiranje in tehnično svetovanje
dr. Robert Golob
49
Tabela 23: Osnovni podatki odvisnih družb krovne ISTRABENZ ENERGETSKI SISTEMI d.o.o.
SKRAJŠANA FIRMA DRUŽBE SEDEŽ PRAVNA
OBLIKA DRŽAVA OSNOVNA DEJAVNOST VODSTVO UDELEŽBA V KAPITALU
Intrade Energija d.o.o.
Zmaja od Bosne 44, 71000 Sarajevo
d.o.o. Bosna in
Hercegovina
proizvodnja in distribucija električne
energije Emir Avdić 51,00%
Istrabenz Gorenje d.o.o.
Dunajska 106, Ljubljana
d.o.o. Slovenija trgovanje z električno
energijo
dr. Dejan Paravan, dr. Igor Koprivnikar,
prokurist 50,00%
IG Prodaja električne
energije d.o.o.
Tumova ulica 5, Nova Gorica d.o.o. Slovenija
trgovanje z električno energijo dr. Dejan Paravan 50,00%
APC Austrian Power Vertriebs
GmbH
Storchengasse 1, 1150 Wien
d.o.o. Avstrija prodaja električne
energije Astrid Obermair, Kristjan Sušinski
100,00%
Vitales, društvo za proizvodnju
goriva od biomase, d.o.o.
Vitez
Ul Stjepana Radića b.b., Vitez
d.o.o. Bosna in
Hercegovina impregniranje lesa Peter Kodrič 100,00%
BIOTOPLOTA,, Proizvodnja in
distribucija toplote, d.o.o
Tumova ulica 5, Nova Gorica d.o.o. Slovenija
oskrba s paro in toploto
Peter Kodrič 100,00%
Peleti d.o.o. – v stečaju
Lesarska cesta 10, 3331 Nazarje
d.o.o. Slovenija žaganje, skobljanje in
impregniranje lesa Borut Soklič, stečajni
upravitelj 51,00%
Poslovno okolje. Država je večinska lastnica vseh pomembnih podjetij na trgu električne energije v Sloveniji, konkurenca je majhna, trg pa relativno zaprt. Zakonodaja, ki ureja razmere na trgu, obstaja, vendar je zaradi svoje kompleksnosti večkrat dvoumna in podrejena lastništvu države v podjetjih. Konkurenca je zelo omejena tudi na ostalih evropskih trgih, v Avstriji in Nemčiji predvsem zaradi navzkrižnega subvencioniranja, v Bosni in Hercegovini pa zaradi neobstoja zakonodajne infrastrukture. Razmere na trgu z električno energijo so bile v letu 2005 zelo nepredvidljive. Gibanje cene električne energije in obseg trgovanja na EEX (European energy exchange) sta prikazana na sliki št. 16.
50
Slika 16: Gibanje cene električne energije in obseg trgovanja na EEX
Na sliki je razvidno, da je cena v letu 2005 izjemno nihala s trendom rasti. V takšnih razmerah je bil otežen konkurenčen nastop pri strankah, ki so že imele sklenjene dolgoročne pogodbe o nakupu električne energije. Značilnost evropskih energetskih trgov je še strma rast porabe oplemenitene biomase (OBM). S širjenjem znanja, z dostopnostjo in znižanjem cen tehnologije za rabo OBM postaja njena uporaba vse bolj razširjena in ekonomsko atraktivna. Poslovanje. Skupina Istrabenz energetski sistemi je v omenjenih pogojih poslovala nad načrti in pričakovanji. To najbolj velja za področje trgovanja z električno energijo, kjer so vse družbe presegle zastavljene cilje. Skupina Istrabenz energetski sistemi je dosegla EBIT v znesku 776 milijonov tolarjev ter čisti dobiček 528 milijonov tolarjev.
51
Tabela 24: Glavni pokazatelji poslovanja za dejavnost energetskih sistemov
Zneski v 000 SIT POSTAVKE 2005 2004
INDEKS 2005 / 2004
POSLOVNI PRIHODKI 54.283.070 22.778.147 238
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (EBIT) 775.812 -428.309 -
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA PRED AMORTIZACIJO (EBITDA) 1.918.618 -345.380 -
ČISTI DOBIČEK 527.979 -475.818 -
NETO POSLOVNA SREDSTVA 6.007.731 4.649.734 129
KAPITAL 2.257.885 1.547.270 146 Glavni pečat je letu dalo polno poslovanje družbe Austrian Power Vertriebs (APC) v okviru Skupine in po spremenjenem poslovnem modelu, to je v svojem imenu in za svoj račun. Zelo dobrim rezultatom je, v nasprotju s preteklim negativnim poslovnim izidom, botrovala velika angažiranost pri spremembi notranje organizacije. Prodaja se je povečala za 9 odstotkov - od 2.900 GWh v letu 2004 na 3.200 GWh leta 2005. Rezultati konsolidacije poslovanja se bodo izkazovali tudi v naslednjih letih, saj naj bi rast prodaje letno dosegala 7 odstotkov, poslovanje pa pričakovani donos. Z ustanovitvijo podjetja za prodajo električne energije IG Prodaja je Skupina Istrabenz energetski sistemi prvič vstopila na slovenski trg z električno energijo in postala edini resni zasebni ponudnik. Sočasno je prek podjetij APC in Istrabenz-Gorenje dosegla izjemno rast obsega poslovanja. S tem je področje električne energije postalo naša najpomembnejša dejavnost. Družba Istrabenz-Gorenje je bila na razpisu podjetja Eles Gen, d.o.o., izbrana kot najugodnejši ponudnik za odkup 450 GWh električne energije, proizvedene v nuklearni elektrarni Krško v letu 2006. S tem je pridobila 6,5-odstotni delež na slovenskem proizvodnem trgu in povečala njegovo konkurenčnost. Navkljub težavam v zimi 2004/2005 zaradi ustavitve proizvodnje peletov v Nazarjah smo dosegli več kot 20-odstotno rast prodaje lesne biomase. Prodaja se je povečala predvsem na račun večje lastne proizvodnje briketov in novih prodajnih artiklov. Za družbo Peleti, d.o.o., je bil zaradi stečaja poslovnega partnerja predlagan stečaj, v Bosni in Hercegovini pa je bila ustanovljena družba Vitales. Nanjo bomo prenesli proizvodnjo peletov in si z bolj ekonomičnimi ter dolgoročnimi viri surovin zagotovili trajno konkurenčno prednost. Družba Istrabenz energetski sistemi je trgovala tudi s premogom, in sicer v okviru triletnega posla, ki ga je na razpisu Termoelektrarne Toplarne Ljubljana dobil konzorcij družb Istrabenz, d.d., Istrabenz energetski sistemi in Impakta. V letu 2005 je bilo na podlagi te pogodbe uvoženih 311.000 ton premoga, odpremljena pa je bila ena ladja manj, kot je bilo načrtovano. Pogodba se je iztekla v prvem trimesečju leta 2006. Storitve, povezane z zagotavljanjem energetsko učinkovite rabe in oskrbe z energijo, ter raziskovalno – razvojna dejavnost trenutno prinašajo v strukturi prihodkov manjši del. Pomembne so z vidika izobraževanja strank in prisotnosti na trgu. Ko bo trg zaradi vse višjih cen energentov postal bolj dovzeten za inovativne rešitve, bodo obstoječi projekti in reference olajšali pridobivanje novih strank. Investicije. Zaključili smo trenutno največjo naložbo, gradnjo štirih malih hidroelektrarn v BIH, ki jo izvajamo v okviru sarajevskega podjetja Intrade Energija. Z zaključkom del na hidroelektrarnah Majdan in Mujakoviči smo pridobili dodatne 4 MW instalirane moči, s čimer smo več kot podvojili
52
proizvodnjo. Pri gradnji hidroelektrarn je prišlo do zamika postavljenih rokov za en mesec, kar pa ni bistveno vplivalo na rezultate poslovanja.
Slika 17: Struktura prihodkov za dejavnost energetskih sistemov
Struktura prihodkov za dejavnost energetskih sistemov
Elektrika; 95%
Premog; 4%Obnovljiva biomasa; 1%
• Pretovor in skladiščenje V dejavnosti Pretovor in skladiščenje posluje družba Instalacija, d.o.o. Veliko pozornost namenja varnosti pri delu in skrbi za okolje, o čemer pričata certifikata ISO 9001 in 14001.
Tabela 25: Osnovni podatki družbe INSTALACIJA d.o.o. SKRAJŠANA FIRMA
DRUŽBE SEDEŽ PRAVNA OBLIKA DRŽAVA OSNOVNA DEJAVNOST VODSTVO
Instalacija d.o.o. Sermin 10 a, 6000 Koper d.o.o. Slovenija
skladiščenje in pretovarjanje naftnih derivatov Boris Gorup
V letu 2005 je družba nadaljevala dobro poslovanje iz preteklih let. Presegla je načrtovane prihodke, z visoko produktivnostjo in s stroškovno učinkovitostjo pa tudi poslovno uspešnost. Prihodki od prodaje so tako od doseženih v letu prej višji za 7 odstotkov, poslovni izid iz poslovanja za 17 odstotkov, čisti dobiček pa za 14 odstotkov.
Tabela 26: Glavni pokazatelji poslovanja za dejavnost pretovora in skladiščenja
Zneski v 000 SIT POSTAVKE 2005 2004
INDEKS 2005 / 2004
POSLOVNI PRIHODKI 2.664.840 2.498.159 107
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (EBIT) 1.187.574 1.013.373 117
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA PRED AMORTIZACIJO (EBITDA) 1.798.120 1.635.478 110
ČISTI DOBIČEK 885.610 774.860 114
NETO POSLOVNA SREDSTVA 9.170.031 9.594.909 96
KAPITAL 6.945.057 6.853.507 101
53
Izvedene investicije so omogočile prevzemanje blaga z vagonov, mešanje biodizla in ločeno skladiščenje blaga s poreklom. 4.2.1.4 Prehrana Podatki za divizijo Prehrana obsegajo rezultate za leto 2005, saj se je Skupina Droga Kolinska oblikovala šele v tem letu, najprej z združitvijo družb Droga, d.d., in Kolinska, d.d., v septembru pa se je razširila z nakupom družb Grand Prom AD ter Soko Štark AD. Krovna družba v diviziji je Droga Kolinska, d.d., celotna divizija pa združuje 29 družb.
Tabela 27: Osnovni podatki krovne družbe DROGE KOLINSKE d.d.
SKRAJŠANA FIRMA DRUŽBE SEDEŽ PRAVNA
OBLIKA DRŽAVA OSNOVNA DEJAVNOST VODSTVO
Droga Kolinska d.d. Kolinska ulica 1, 1544 Ljubljana
d.d. Slovenija predelava čaja in kave mag. Robert Ferko
Osnovni podatki odvisnih družb krovne Droge Kolinske, d.d. so razvidne v prilogi št. 2 na strani 85. Poslovno okolje. Slovenska živilska industrija se je lani na močno spremenjene razmere poslovanja odzvala s konsolidacijami družb. Konkurenca na domačem trgu se je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo močno povečala, tradicionalni trgi nekdanje Jugoslavije pa so postali težje dostopni. Višjim uvoznim dajatvam na omenjenih trgih se družbe prilagajajo tako, da vanje prenašajo proizvodnjo in status domačega proizvajalca. Kljub napovedani visoki gospodarski rasti na trgih nekdanje Jugoslavije so makroekonomske značilnosti za poslovanje naših družb še vedno neugodne. Kupna moč in potrošnja prebivalstva sta namreč nizki, brezposelnost je velika. Proizvajalci z uveljavljenimi blagovnimi znamkami in s prepoznavnimi proizvodi lahko tudi v teh razmerah uspešno vodijo politiko distribucije na ciljnih trgih. Kratkoročno bo na prihodnost slovenske živilske industrije močno vplival način izpeljave vladnih reform v Sloveniji. Morebitno povišanje 8,5-odstotne davčne stopnje DDV-ja bi lahko namreč dolgoročno vplivalo na razvoj te industrije v Sloveniji. Poslovanje Tabela 28: Glavni pokazatelji poslovanja za divizijo Prehrana Zneski v 000 SIT POSTAVKE
2005
POSLOVNI PRIHODKI 57.112.149
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (EBIT) 1.509.168
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA PRED AMORTIZACIJO (EBITDA) 5.456.441
ČISTI DOBIČEK -196.687
NETO POSLOVNA SREDSTVA 85.494.539
KAPITAL 48.022.286
54
V analizi poslovanja je zajeto poslovanje Skupin Droga in Kolinska do 2. maja 2005 ter poslovanje Skupine Droga Kolinska od 3. maja do konca leta. Vanjo so vključeni poslovni rezultati Skupine Grand Prom in Soko Štark za obdobje od 1. oktobra do 31. decembra leta 2005. Poslovni prihodki v diviziji Prehrana izvirajo iz prodaje širokega spektra prehrambnih izdelkov in so vrednostno razporejeni, kot je prikazano na sliki 18. V letu 2005 je Skupina Droga Kolinska dosegla 57 milijard tolarjev poslovnih prihodkov. Slika 18: Struktura prihodkov za divizijo Prehrana
Struktura prihodkov po segmentih
Področ je hrana; 58,5%
Področ je pijača; 39,3%
Ostalo; 2,2%
Geografska razporeditev prodaje je prikazana na sliki 19.
Slika 19: Geografska razporeditev prodaje za divizijo Prehrana
Geografska razporeditev prodaje
EU; 46,9%
Ostali trgi; 5,7%
Jugovzhodna Evropa 47%
Skupina Droga Kolinska je zaostala za načrtovanim dobičkom iz poslovanja in čistim dobičkom. Vzroki za odmike so predvsem:
• dodatni stroški, povezani z združitvijo in naknadno širitvijo novoustanovljene skupine, • izredni odpisi zalog zaradi ukinitve izdelkov in programov, • odhodki zaradi prestrukturiranja povezanih podjetij v tujini, ki se nanašajo na odpise zalog
in terjatev iz preteklih obračunskih obdobij, • odpravnine delavcem, • posledice preteklih poslovnih odločitev.
55
V postopku konsolidacije so se pojavili stroški, ki v poslovnih načrtih ločenih družb Droga d.d. in Kolinska d.d. niso bili zajeti. Izredni stroški kot posledica združitve in akvizicij (svetovalne, revizijske, pravne in druge storitve, finančni odhodki za obresti, nagrade članom uprav in nadzornih svetov po pogodbi o spojitvi) so v Skupini Droga Kolinska znašali 1,24 milijarde tolarjev. Odhodki zaradi prestrukturiranja povezanih podjetij v tujini so znašali 617 milijonov tolarjev. Učinki sprememb računovodskih usmeritev so dosegli 338 milijonov tolarjev. Največji je odhodek iz naslova oblikovanja popravka vrednosti terjatev po enotnih usmeritvah Skupine Istrabenz. Ostali odhodki, ki ne izvirajo iz rednega poslovanja, so še izredni odpisi zalog zaradi ukinitve izdelkov in programov, ki so znašali 107 milijonov tolarjev, in izvensodne poravnave ter tožbe v višini 153 milijonov tolarjev. Odpravnine delavcem so v letu 2005 znašale 1.792 milijonov tolarjev. Zaradi navedenih razlogov je ustvarjeni poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 1.509 milijonov tolarjev, in je nižji od prvotno načrtovanega. Dobiček pred obdavčitvijo znaša 606 milijonov tolarjev, negativni čisti poslovni izid obračunskega obdobja pa 197 milijonov tolarjev. Za naložbe v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva je Skupina Droga Kolinska namenila 4 milijarde tolarjev. Največji delež predstavljajo naložbe v novogradnje (46 odstotkov), v posodobitev in nakup proizvajalne opreme (32 odstotkov), v posodobitev informacijske opreme (10 odstotkov) in ostale, manjše naložbe (12 odstotkov). Največ (64) odstotkov vseh naložb predstavljajo naložbe v JV Evropo. 4.2.1.5 Podporna dejavnost – INFORMACIJSKA PODPORA Krovna družba v dejavnosti Informacijska podpora je podjetje Actual I.T., d.o.o. V Skupino Actual sodijo še družbe Actual I.T., d.o.o., Hrvaška, Actual BH, d.o.o., in Actual, d.o.o., Beograd.
Tabela 29: Osnovni podatki krovne družbe ACTUAL I.T. d.o.o.
SKRAJŠANA FIRMA DRUŽBE SEDEŽ PRAVNA
OBLIKA DRŽAVA OSNOVNA DEJAVNOST VODSTVO
ACTUAL I.T. d.o.o. Ferrarska ulica 14,
Koper d.o.o. Slovenija svetovanje in oskrba z
računalniškimi programi Igor Kosmina
Tabela 30: Osnovni podatki odvisnih družb krovne ACTUAL I.T. d.o.o.
SKRAJŠANA FIRMA DRUŽBE SEDEŽ PRAVNA
OBLIKA DRŽAVA OSNOVNA DEJAVNOST VODSTVO UDELEŽBA V KAPITALU
ACTUAL I.T. d.o.o. HRVAŠKA
Karlov vrt BB, ŽMINJ d.o.o. Hrvaška
računalniške in sorodne dejavnosti Renato Maretič 100,00%
ACTUAL BH d.o.o.
Ulica Zmaja od Bosne 4, Sarajevo
d.o.o. Bosna in
Hercegovina
svetovanje in izdelava računalniških programov
Valter Brezac 100,00%
ACTUAL I.T. d.o.o. Beograd
Katanićeva ulica br. 14-16, 11000
Beograd d.o.o.
Srbija in Črna Gora
svetovanje in izdelava računalniških programov
Sašo Krmac 100,00%
56
Skupina Actual se je v letu 2005 povečala za družbi, ki sta bili kupljeni oziroma ustanovljeni v Bosni in Hercegovini ter Srbiji in Črni gori, sledila pa je potrebam svojih ključnih strank na treh trgih. Podjetje je ustvarilo večino poslovnih prihodkov s poslovanjem na območju Slovenije, sledita Hrvaška in Italija. Poslovno okolje. V Sloveniji se nadaljuje gospodarska rast, kar ugodno vpliva tudi na razpoložljiva sredstva, ki se investirajo v informacijske tehnologije. Na drugi strani se povečuje pritisk na znižanje prodajnih cen, medtem ko seo cene dobaviteljev in delovne sile v trendu rasti. Poslovno okolje storitev »outsourcinga« ter poslovnih tveganj, povezanih z informacijskimi tehnologijami, še ne zaznava na način kot ga zaznavajo bolj razvite zahodne države. Med težavami na evropskem IT trgu je najbolj očitna majhna ponudba nekaterih specifičnih profilov IT strokovnjakov, primanjkuje pa tudi primerno usposobljenih projektnih vodij in profilov z multidisciplinarnimi znanji. Poslovanje. Skupina se je v letu 2004 usmerila v nudenje storitev »outsourcinga«. V letu 2005 je poglobila sodelovanje s ključnimi strankami. Podrobno je opredelila vsebine infrastrukturnega in aplikativnega »outsourcinga« in oblikovala celovite pakete storitev. Sklenila je dogovor o sodelovanju z družbami Skupine Hoteli Morje in se začela temeljito pripravljati na izvajanje konkretnih prodajnih aktivnosti v letu 2006. V letu 2005 je ohranila svoj tržni delež na slovenskem trgu in povečala prisotnost na hrvaškem in italijanskem, zlasti iz naslova širjenja poslovanja s podjetji Skupine OMV. V strukturi prodaje prevladuje delež »outsourcinga«, medtem ko se vloga prihodkov od prodaje trgovskega blaga zmanjšuje, skladno z usmeritvijo k ponudbi »outsourcinga« kot osnovne strateške dejavnosti.
Slika 20: Struktura prihodkov za Skupino Actual
Struktura prihodkov za Skupino Actual
Outsourcing; 72,7%
Blago; 15,1%Ostale storitve ;
5,5%
Najem ; 6,7%
Tabela 31: Glavni pokazatelji poslovanja za Skupino Actual
Zneski v 000 SIT POSTAVKE 2005 2004
INDEKS 2005 / 2004
POSLOVNI PRIHODKI 2.297.701 2.390.178 96
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (EBIT) -4.884 71.177 -
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA PRED AMORTIZACIJO (EBITDA) 337.271 331.699 102
ČISTI DOBIČEK -6.436 34.330 -
NETO POSLOVNA SREDSTVA 1.412.952 967.137 146
KAPITAL 205.955 211.091 98
57
Skupina Actual ni v celoti izpolnila načrtovanih finančnih ciljev. Vzrok za to je predvsem zamik pri izvedbi nekaterih projektov, medtem ko so začetni stroški, vezani nanje, že bremenili poslovanje. 4.3 NAČRTI ZA LETO 2006 SKUPINA ISTRABENZ. Skupina Istrabenz za leto 2006 načrtuje 173 milijard tolarjev poslovnih prihodkov, dobiček iz poslovanja v višini 8,3 milijarde tolarjev in dobiček pred davki v višini 5,6 milijarde tolarjev. Zastava Istrabenz lizing. V prihodnjih letih bo družba razširila svojo ponudbo z vozili drugih znamk. Hkrati se bo z vidika doseganja primernih donosov osredotočila na finančni del, kar je skladno z dejavnostjo finančnega najema. V letu 2006 načrtuje prihodke v višini 1.146 milijonov tolarjev ter dobiček pred davki v višini 59 milijonov tolarjev. Skupina OpenAd. Cilji za leto 2006 so širitev prodaje in pridobivanje avtorjev na območju Avstralije, skandinavskih držav in ZDA. Prihodki bodo ustvarjeni z naročninami in organizacijo natečajev ter s prodajo idej. Predvidena je izguba v višini 511 milijonov tolarjev, ob konsolidiranih prihodkih v višini 800 milijonov tolarjev. V prihodnjem obdobju bosta trženje in prodaja usmerjena k srednjim in malim podjetjem, predvsem v Evropi, ZDA in Avstraliji, k referenčnim naročnikom ter k pridobivanju novih avtorjev in podaljšanju pogodb z obstoječimi. TURIZEM. V letu 2006 v turistični diviziji načrtujemo 10,5 milijarde tolarjev poslovnih prihodkov. Iz poslovanja bo divizija dosegla 862 milijonov tolarjev dobička. 582 milijonov tolarjev bo dobička pred davki, za investicije v osnovna sredstva pa bomo namenili 1,9 milijarde tolarjev. ENERGETIKA Skupina Istrabenz plini. V letu 2006 načrtujejo družbe v plinski dejavnosti za 3 odstotke večjo količinsko prodajo utekočinjenega naftnega plina, za 6 odstotkov večjo prodajo tehničnih plinov in 9-odstotno rast pri zemeljskem plinu. Zaradi višjih prodajnih cen bodo prihodki rasli hitreje kot količinska prodaja. Konsolidirani poslovni izid iz poslovanja (EBIT) bo glede na leto 2005 višji za 13 odstotkov in bo znašal 1.311 milijonov tolarjev. Dobiček pred davki je načrtovan v znesku 1.189 milijonov tolarjev. Družbe bodo v letu 2006 v osnovna sredstva investirale 1,8 milijarde tolarjev. Skupina Istrabenz plini bo vstopila na trge Srbije in Črne gore ter Bosne in Hercegovine, medtem ko bodo na slovenskem trgu aktivnosti namenjene vzdrževanju pridobljenih tržnih položajev. Skupina Istrabenz energetski sistemi načrtuje povečanje obsega poslovanja. Dosegla bo 58,6 milijarde tolarjev prihodkov, 735 milijonov poslovnega izida iz poslovanja (EBIT) ter 428 milijonov tolarjev dobička pred davki. V osnovna sredstva bo investirala približno 500 milijonov tolarjev. Skladiščenje in pretovor. Zaradi visokega povpraševanja po skladiščnih zmogljivostih bo družba Instalacija, d.o.o., zgradila nov rezervoar s prostornino 55.000 m3, ki bo občutno povečal skupne skladiščne zmogljivosti. V uporabo bo predan v zadnjem trimesečju, zato bo njegovo poslovanje vplivalo na poslovne rezultate od leta 2007 dalje. Investicije v osnovna sredstva bodo znašale 2,7 milijarde tolarjev. Prihodki bodo ostali na ravni tistih leta 2005. Poslovni izid iz poslovanja bo dosegel 1.094 milijonov tolarjev, dobiček pred davki pa 992 milijonov tolarjev. PREHRANA. Divizija Prehrana načrtuje bistveno izboljšanje poslovanja. To bo rezultat rasti poslovanja in dejstva, da bo v konsolidiranih izkazih zajeto poslovanje vseh družb Skupine Droga Kolinska za celo leto 2006. Načrtovani so prihodki v višini 81 milijard tolarjev, poslovni izid iz poslovanja bo znašal 6.225 milijonov tolarjev, dobiček pred davki pa 3.901 milijon tolarjev. Družbe Skupine Droga Kolinska bodo v letu 2006 v osnovna sredstva investirale 7,4 milijarde tolarjev.
58
INFORMATIKA. V letu 2006 bodo na poslovanje vplivali projekti uvedbe Mednarodnih računovodskih standardov in valute evro 1. januarja 2007. Te informacijske prilagoditve so namreč že zajete v obstoječih pogodbah in ne bodo prinesle dodatnih prihodkov. Skupina Actual načrtuje poslovne prihodke v višini 3.289 milijonov tolarjev, poslovni izid iz poslovanja 104 milijone tolarjev in dobiček pred davki v višini 41 milijonov tolarjev. 4.4 POSLOVANJE HOLDINŠKE DRUŽBE ISTRABENZ, D.D. Poslovanje holdinške družbe Istrabenz, d.d., opredeljuje njena temeljna dejavnost, upravljanje z naložbami. Učinki iz dejavnosti se oblikujejo predvsem iz naslova prejetih izplačil dividend in dobičkov odvisnih družb ter z doseženimi dobički ob prodaji finančnih naložb. Tako ugotovoljeni učinki pa še ne omogočajo celovite presoje poslovanja holdinške družbe Istrabenz, d.d., saj je le-ta možna le na podlagi doseženih rezultatov, izkazanih v konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine Istrabenz. Družba upravlja z naložbami, ki se razlikujejo med seboj glede na ročnost in vrsto naložbe ter glede na dinamiko prilivov in odlivov. Holdinška družba jih deli na:
• naložbe v družbe Skupine Istrabenz, • druge dolgoročne naložbe v kapital podjetij in • ostale naložbe.
Med večje naložbe leta 2005 spada prodaja delnic nekaterih ID-ov in Si.mobila, d.d., na drugi strani pa nakup delnice, predvsem slovenskih podjetij Mercator, Krka, Petrol. Holdinška družba Istrabenz, d.d., je že v letu 2004 sprejela spremembo Računovodske usmeritve holdinške družbe Istrabenz glede vrednotenja dolgoročnih finančnih naložb v odvisne družbe, da bi dosegla postopno prilagoditev računovodskih izkazov Mednarodnim standardom računovodskega poročanja. Skladno s to spremembo se v izkaz poslovnega izida holdinške družbe Istrabenz, d.d., ne vključuje pripadajočih dobičkov odvisnih družb. Ti se evidentirajo neposredno v posebnem prevrednotovalnem popravku kapitala. Ob upoštevanju te računovodske usmeritve je možno celovito presoditi rezultate poslovanja holdinške družbe Istrabenz, d.d., za leto 2005 na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Istrabenz, ki so bili izdelani v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Izkaz poslovnega izida. Družba je v letu 2005 dosegla 469 milijonov tolarjev poslovnih prihodkov, kar je 36 odstotkov več, kot je bilo načrtovano, in 46 odstotkov manj kot leto prej. V poslovnih prihodkih so zajete najemnine poslovnih prostorov, dobiček iz prodaje dela naložbe v informacijski sistem SAP in prihodki, ki so nastali ob dokapitalizaciji družbe IP Obala. To družbo je holdinška družba Istrabenz dokapitalizirala z zemljišči, ki jih je ob prenosu prevrednotila na tržno vrednost. Zmanjšanje prihodkov glede na leto 2004 je posledica prenosa celotnega učinka trgovanja s premogom na odvisno družbo Istrabenz energetski sistemi. Finančni prihodki, realizirani v letu 2005, znašajo 4.605 milijonov tolarjev ali za 13 odstotkov več, kot je bilo načrtovano. Glavne sestavine prihodkov so:
• finančni prihodki iz prodaje vrednostnih papirjev in deležev: 3.296 milijonov tolarjev, • obresti in pozitivne tečajne razlike: 825 milijonov tolarjev, • prejete dividende: 484 milijonov tolarjev.
V mesecu decembru je družba prodala preostanek deleža v družbi Simobil in pri tem realizirala 2.215 milijonov tolarjev finančnih prihodkov.
59
Poslovni odhodki družbe so znašali 1.816 milijonov tolarjev. Stroški materiala so dosegli 36 milijonov tolarjev, stroški storitev 731 milijonov tolarjev, stroški dela 748 milijonov tolarjev, odpisi vrednosti 257 milijonov tolarjev in drugi poslovni odhodki 44 milijonov tolarjev. Poslovni odhodki so od planiranih nižji za 3 odstotke, od tistih iz leta 2004 pa za 18 odstotkov. Družba je na račun nižjih stroškov od planiranih v obdobju januar - december dosegla 1.344 milijonov tolarjev izgube iz poslovanja, kar je 12 odstotkov bolje od načrtovanega in 13 odstotkov bolje od leta 2004. Finančni odhodki so leta 2005 znašali 3.189 milijonov tolarjev. 1.303 milijonov tolarjev znašajo prevrednotovalni poslovni odhodki pri finančnih naložbah, 1.886 milijonov tolarjev pa predstavljajo stroški obresti za najeta posojila. V poslovnem letu 2005 je holdinška družba Istrabenz, d.d., izkazala 369 milijonov tolarjev obveznosti iz naslova davka od dobička. V skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi je holdinška družba Istrabenz, d.d., v letu 2005 oblikovala terjatve za odložene davke iz naslova oslabitev kratkoročnih finančnih naložb v višini 195 milijonov tolarjev, kar je vplivalo na povečanje čistega poslovnega izida. Holdinška družba Istrabenz, d.d., je v obdobju od januarja do decembra 2005 ustvarila izgubo v znesku 105 milijonov tolarjev. Glavni razlog za izkazano izgubo je preseganje finančnih odhodkov za odpise finančnih naložb. Ti so posledica slabšega poslovanja družbe Droga Kolinska, d.d., od načrtovanega ter negativnih gibanj na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, kar je vplivalo na oblikovanje popravkov finančnih naložb. Bilanca stanja Leto 2005 je za holdinško družbo Istrabenz, d.d., predstavljalo leto velikih sprememb v strukturi naložb. Zaznamovala sta ga predvsem dva dogodka:
• vključitev divizije Prehrana s pridobitvijo obvladujočega deleža v družbi Kolinska d.d., ki se je kasneje združila v družbo Droga Kolinska,
• terminska pogodba z Banko Koper o reodkupu Mercatorjevih delnic, ki jih je ta pridobila od Kapitalske družbe.
Dogodka sta najbolj prispevala k rasti bilančne vsote, ki se je z 69.172 milijonov tolarjev konec leta 2004 povečala za 51 odstotkov na 104.120 milijonov tolarjev konec leta 2005.
60
Slika 21: Struktura sredstev holdinške družbe Istrabenz d.d.
Skoraj polovico ali 49,6 odstotka naložb v odvisne družbe holdinške družbe Istrabenz predstavlja divizija Prehrana. Dobro četrtino ali 28,8 odstotka dolgoročnih naložb je vezanih v Turizmu, v Energetiki je 17,8 odstotka naložb v Skupini Istrabenz in 3,3 odstotka je v diviziji Naložbe, 0,5 odstotka pa predstavlja naložba v informacijsko podporo.
0,0%
9,4%
32,9%
9,2%
31,2%
21,0%
5,7%
35,2%
6,9%
35,6%
1,4%
50,4%
5,5%
49,6%
1,9%3,9%
42,0%
2,6%
48,5%
7,1%
0,0%
10,0%
20,0%
30,0%
40,0%
50,0%
60,0%
NALOŽBE V ODVISNE DRUŽBE NALOŽBE V PRIDRUŽENEDRUŽBE
NALOŽBE V DRUGE DRUŽBE DRUGE NALOŽBE IN POSOJILA NEOPREDMETENA INOPREDMETENA OSNOVNA
SREDSTVA
31.12.2002 31.12.2003 31.12.2004 31.12.2005
61
Slika 22: Naložbe v odvisne družbe po divizijah
Naložbe v odvisne družbe po divizijah
Prehrana; 49,6%
Turizem; 28,8%
Energetika; 17,8%
Naložbe; 3,3%
Informacijska podpora; 0,5%
Terjatve in aktivne časovne razmejitve so se v letu 2005 povečale za 205 milijonov tolarjev, poslovne obveznosti in pasivne časovne razmejitve pa so se v istem obdobju zmanjšale za 1.729 milijonov tolarjev. Spremembe v obratnih sredstvih so povezane predvsem s plačilom obveznosti za davek iz dobička za leto 2004 v višini 1.922 milijonov SIT ter z nastankom terjatve za preveč plačane akontacije davka iz dobička v letu 2005 v znesku 156 milijonov SIT. Družba je leta 2005 investirala 5 milijonov tolarjev v osnovna sredstva. Zaradi odprodaje dela investicije v informacijski sistem SAP so se neopredmetena sredstva zmanjšala za 127 milijonov SIT, ob dokapitalizaciji družbe IP Obala z zemljišči pa se je vrednost teh zmanjšala za 758 milijonov SIT. Družbine finančne naložbe (dolgoročne in kratkoročne) so se v letu 2005 povečale za 35.858 milijonov tolarjev. Glavne spremembe so:
• povečanje naložb v odvisne družbe: 27.051 milijonov tolarjev, • povečanje naložb v pridružene družbe: 983 milijonov tolarjev, • zmanjšanje naložb v druge družbe: 743 milijonov tolarjev, • povečanje dolgoročno vloženih sredstev na račun terminske pogodbe z Banko Koper o
reodkupu delnic Poslovnega sistema Mercator: 17.971 milijonov tolarjev, • zmanjšanje portfelja vrednostnih papirjev: 5.796 milijonov tolarjev, • zmanjšanje kratkoročnih posojil in depozitov: 4.808 milijonov tolarjev, • povečanje dolgoročnih posojil: 1.200 milijonov tolarjev.
Obveznosti družbe. Povečanje sredstev je družba financirala s povečanjem zadolžitve. Dolgoročne finančne obveznosti so narasle za 30.330 milijonov tolarjev, kratkoročne finančne obveznosti pa za 5.226 milijonov. Finančne obveznosti (dolgoročnih in kratkoročnih) so na dan 31.12.2005 znašale 63,6 milijarde tolarjev. Navedeni znesek vključuje 1,7 milijarde tolarjev iz naslova obveznosti do dokapitalizacije družbe Istrabenz hoteli Portorož za potrebe financiranja gradnje starega Hotela Palace, 17,97 milijard tolarjev dolgoročnih obveznosti do Banke Koper na podlagi terminske pogodbe za nakup delnic
62
družbe Mercator ter 44 milijard tolarjev finančnih obveznosti do bank in družb Skupine ter ostalih podjetij. Holdinška družba Istrabenz, d.d., je na dan 31.12.2005 razpolagala s 24,2 milijarde tolarjev likvidnega premoženja v obliki delnic podjetij, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, ter v obliki ostalih vrednostnih papirjev, depozitov in posojil z ročnostjo manj kot leto dni. Ob upoštevanju navedenega zneska likvidnega premoženja holdinške družbe Istrabenz, d.d., znaša neto dolg na dan 31.12.2005 39,4 milijarde tolarjev. Kapital družbe se je zvišal za 1.122 milijonov tolarjev neto, kar je posledica povečanja posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala, zmanjšanja zaradi izplačila dividend in nagrad ter iz naslova pripadajočih dobičkov družb Skupine Istrabenz. Denarna sredstva družbe so bila konec leta 2005 za 21 milijonov tolarjev večja kot na začetku leta. 4.5 DOGODKI PO DATUMU PRIPRAVE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Januar
• Sredi januarja so se začela temeljita obnovitvena dela v Jamskem dvorcu, ki stoji pred vhodom v Postojnsko jamo. Investitor je Postojnska jama, turizem d.d. Vrednost celotne investicije je 350 milijonov tolarjev. Jamski dvorec se je za goste odprl sredi maja 2006.
Februar
• Okrožno sodišče v Kopru je dne 1. februarja 2006 registriralo pripojitev družbe Hoteli Palace, d.d., Portorož, k družbi Istrabenz Turizem, d.d., Portorož. S tem je družba Hoteli Palace, d.d., prenehala obstajati. Istega dne je bila registrirana tudi sprememba imena družbe Hoteli Morje, d.d., ki se po novem glasi Istrabenz Turizem, d.d., turizem in storitve. Skrajšano ime družbe pa je Istrabenz Turizem, d.d.
• Družba Istrabenz hoteli Portorož je pridobila tudi gradbeno dovoljenje za prenovo in gradnjo
osrednjega hotelskega objekta. Dela na hotelskem objektu bodo stekla v aprilu. Prizadevali si bodo, da bi bila do odprtja hotela urejena tudi plaža pred hotelom.
Marec
• Holdinška družba Istrabenz, d.d., je 15. marca 2006 objavila namero za ponudbo za odkup delnic družbe Droga Kolinska, d.d., potem ko je to namero potrdil tudi nadzorni svet Istrabenza. Istrabenz ima v lastniški strukturi Droge Kolinske 55,63-odstotni lastniški delež. S prevzemno ponudbo želi konsolidirati lastništvo, vzpostaviti dolgoročno in trdno kontrolo nad družbo, v razvoj katere verjame in želi v njem aktivno sodelovati.
• Nadzorni svet holdinške družbe Istrabenz, d.d., je 21. marca 2006 na korespondenčni seji
sprejel sklep o sporazumnem prenehanju mandata članu uprave družbe mag. Niku Troštu z 21. marcem 2006. Njegove delovne obveznosti so prevzeli predsednik in člana uprave.
63
4.6 UPRAVLJANJE TVEGANJ Dejavnost Skupine Istrabenz je razvejana v več divizij s splošnimi in posebnimi tveganji poslovanja, ki jih je potrebno primerno upravljati in voditi. To zagotovljamo s pravilnim prepoznavanjem in z ustreznim upravljanjem tveganj, opredeljenih v aktu Finančne smernice zakladništva, ki zajema operativno poslovanje in strateška tveganja celotne Skupine Istrabenz. Smernice smo prilagodili tako, da omogočajo širok pregled nad obvladovanjem poslovanja vseh divizij v skladu z zakoni in s pravnimi normami ter smiselno centralizirajo področja, kjer je možno prek poenotenega upravljanja doseči največjo učinkovitost. Podjetjem v Skupini omogočajo, da se usmerijo v naloge operativnega finančnega poslovanja. 4.6.1 Strateška tveganja Bistvena za obvladovanja strateškega tveganja je opredelitev strategije, ki ji sledi prepoznavanje tveganj, izhajajočih iz uresničevanja izbrane strategije. Odločitve o ustreznosti vsake naložbe so sprejete na osnovi skrbno opravljenega pregleda celotne finančne aktivnosti. Izbrane odločitve so skladne s sprejeto strategijo, ki predvideva razvoj v močan strateški holding z izbranimi divizijami. Aktivno upravljanje z našimi lastniškimi deleži predpostavlja skrbno nadzorovanje in usmerjanje vsake divizije s strani holdinške družbe. Naša osnovna naloga je skrb za ustrezen razvoj in doseganje pričakovane donosnosti divizij. Z začrtanim sistemom obvladovanja tveganj bomo upravljalsko vertikalno posegali v naše naložbe in tekoče spremljali poslovanje dejavnosti. Naložbe in ustreznost njihovih donosov skrbno ocenjujemo glede na smiselnost obstoja v odnosu do strategije družbe in Skupine Istrabenz. Na osnovi doseganja ciljne vrednosti angažiranih sredstev se odločimo o prihodnjih korakih. Leto 2005 so bistveno zaznamovale aktivnosti ob vstopu v divizijo Prehrana in v lastniško strukturo Poslovnega sistema Mercator, d.d. 4.6.2 Finančna tveganja Upravljanje tveganj postaja za slovenske družbe z novimi mednarodnimi računovodskimi standardi zelo pomembno področje, ker so dejanski rezultati upravljanja tveganj jasno opredeljeni v bilancah stanja in rezultatih. Holdinška družba Istrabenz je v letu 2005 sprejela navodila za upravljanje tveganj. Namen uporabljenih ustreznih finančnih inštrumentov je izključno varovanje upravljanja tveganj, posledično pa njihovo zmanjševanje. S širitvijo Skupine Istrabenz na celotno evropsko področje postaja upravljanje tveganj še izrazitejši izziv. Leta 2005 smo v Istrabenz, d.d., in v Skupini Istrabenz uvedli Smernice, ki definirajo odgovornosti in pristojnosti na področju financ oziroma zakladništva, le-te pa natančno določajo delovanje in sodelovanje služb zakladništva in upravljanje finančnih tveganj.
64
Najpomembnejša konkretna tveganja so: • tveganje EURIBOR obrestne mere, • tveganje tečaja USD/EUR (SIT), • tveganja upravljanja denarnega toka, • tveganja cen kave, • tveganja cen elektrike.
Ob tem je treba poudariti upravljanje tujih valut, načrtovanje in izravnavanje likvidnostnih tveganj, pri čemer imajo veliko vlogo tudi priporočila o upravljanju tveganj na področju prodaje. Na tem sloni poslovno sodelovanje družb Skupine Istrabenz. Kot skupno smernico smo opredelili politiko poslovanja z bankami, saj so z rastjo Skupine Istrabenz pogostejši tudi stiki z njimi. Pri tem pa moramo imeti transparenten pregled nad delovanjem finančnih institucij, ki so pomemben finančni vir Skupine. Zaradi mnogih poslovnih tveganj na področjih, kjer se pojavlja Skupina Istrabenz, imajo posamezne panoge dodatne pravilnike in smernice, ki opredeljujejo uravnavanje specifičnih tveganj, kot je na primer tveganje s cenami energetov. Pionirsko nalogo pri upravljanja tveganj je Skupina Istrabenz opravila na področju energetike v začetku 90. let, in sicer na področju naftnega poslovanja, pozneje pa na področjih poslovanja z elektriko in plini. V letu 2005 je bilo za vse energetske trge značilno veliko nihanje cen, zato so se povečala tudi tveganja. Glede na pričakovano uvedbo evra v letu 2007 se upravljanje tveganj že intenzivira. V letu 2005 so se povečale naložbe in izpostavljenost Skupine Istrabenz na trgih jugovzhodne Evrope, kjer še ni mogoče tržno upravljati vseh rizikov, predvsem valutnih tveganj. Pričakujemo, da bomo z razvojem teh finančnih trgov lahko vzporedno razvijali upravljanje omenjenih tveganj. Finančne naložbe na domačih trgih, to je tržne naložbe, se izvajajo predvsem v holdinški družbi Istrabenz, d.d., kar je razvidno iz njenih bilanc. Tveganja teh finančnih naložb se upravljajo na nivoju holdinške družbe, izpostavljena pa so nihanju cen na borzah in razvoju cen globalnega kapitala. Nekaj tržnih finančnih naložb imamo tudi na trgih jugovzhodne Evrope, kjer zasledujemo predvsem strateške interese ob rasti kupne moči teh trgov. Glede na rast zadolženosti Skupine v letu 2005 (in s tem že delno izkoriščeno finančno strukturo pasive) je izredno pomembno obvladovanje likvidnostnih tveganj in jasno opredeljeno poslovanje, da lahko usklajujemo planiran investicijski potencial s pričakovano rastjo denarnega toka. Dejstvo je, da je Skupina Istrabenz relativno najhitreje rastoča skupina tako v Sloveniji kot v tem delu Evrope. Tega se zavedamo in temu posvečamo veliko pozornosti, zato razvijamo tesno sodelovanje vseh upravljavcev finančnih tveganj. 4.6.3 Operativna tveganja Proces načrtovanja in kontrolinga v Skupini Istrabenz omogoča veliko transparentnost posameznih področij poslovanja, analizo priložnosti, opredelitev poslovnih in finančnih ciljev ter prednostnih nalog, odprtih vprašanj in poslovnih izzivov. Omogoča in določa tudi ponovno opredelitev in ocenjevanje tveganj ob zaznanih in ocenjenih spremembah v notranjih in zunanjih okoljih, a tudi vzpostavitev pravočasnih kontrolnih procesov za njihovo zmanjševanje.
65
S sistemom kontrolinga na ravni holdinške družbe mesečno spremljamo rezultate poslovanja in druge spremembe v družbah Skupine Istrabenz. To zagotavlja ustrezno spremljanje doseganja zastavljenih ciljev, dogovor o morebitnih modifikacijah metod za njihovo uveljavitev in uresničevanje. Zagotavlja tudi ustrezno raven obveščenosti uprave in pristojnih služb holdinške družbe, da lahko pravočasno sprejemajo odločitve o naložbah in upravljanju strateških divizij. Tveganja, ki so povezana z obvladovanjem trgov in tržnih deležev ter z upravljanjem opredmetenih sredstev, obvladujejo družbe v Skupini samostojno. To počnejo na načine, ki so prilagojeni oblikam in ocenam tveganj, povezanimi z zakonitostmi posameznih panog, in se bistveno razlikujejo po posameznih divizijah v Skupini Istrabenz. Z namenom, da bi zmanjšali tveganja, smo v letu 2004 v Skupini Istrabenz uvedli enoten akt Pravilnik kontrolinga odvisnih družb. 4.6.4 Informacijska tveganja Pretok relevantnih informacij do ključnih uporabnikov, preprečevanje zlorabe informacij in zagotavljanje pravočasnega sprejemanja dobrih poslovnih, finančnih in naložbenih odločitev, poleg tega pa še zmanjševanje tveganja modifikacije informacij in njihove zlorabe zagotavljamo z naslednjimi mehanizmi:
• enoten informacijski sistem za vse povezane družbe z vgrajenimi zaščitami proti vdorom tretjih oseb (fire walls),
• enoten kontni plan, • enoten Pravilnik o računovodstvu, • drsni sistem dolgoročnega strateškega načrtovanja, • sistem mesečnega poročanja, • enoten sistem vrednotenja strateških naložb, • obvladovanje kadrovanja na strateškem nivoju v Skupini s strani holdinške družbe Istrabenz,
d.d., • uveljavljanje enotnega Etičnega kodeksa za zaposlene v Skupini Istrabenz in • enoten Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti in osebnih podatkov.
66
4.7 ANALIZA DOSEGANJA STRATEŠKIH CILJEV Strateški poslovni načrt, pripravljen v letu 2002 za petletno obdobje, je določil tri strateška področja poslovanja, in sicer: energetiko, turizem in naložbe (upravljanje naložb). Na podlagi projekcij poslovanja posameznih družb in krovne družbe Istrabenz, d.d., je uprava matične družbe zastavila ključne cilje rasti premoženja, uspešnosti poslovanja in uravnoteženega razvoja za petletno obdobje. V sklopu tako zastavljenih skupin ciljev je Strateški poslovni načrt opredelil ključna področja rasti in rezultate po posameznih kazalnikih. Družba Istrabenz, d.d., posluje sedaj v četrtem od petih let, ki sestavljajo petletno strateško obdobje delovanja družbe. Po preteku več kot polovice tega obdobja je mogoče opisati to uresničevanje zastavljene strategije kot uspešno, saj so doseženi, v pomembnem delu kazalnikov pa tudi preseženi, sicer zahtevni dolgoročni cilji poslovanja. 4.7.1 Rast premoženja Postavljeni dolgoročni cilji rasti vrednosti sredstev in dolgoročnih finančnih naložb (10% letno) ter naložb v odvisna podjetja (12% letno) so bili pomembno preseženi, saj je bila povprečna letna rast omenjenih postavk in kategorij v preteklem triletnem obdobju nad 30 odstotki. V minulih letih je bila namreč naložbena dejavnost holdinške družbe Istrabenz, d.d. v sklopu obstoječih in novih naložbenih področjih poslovanja (divizij) zelo intenzivna, kar je omogočilo pomembno rast družbinega premoženja. 4.7.2 Uspešnost poslovanja Že za poslovno leto 2004 je holdinška družba Istrabenz, d.d., spremenila računovodsko usmeritev vrednotenja dolgoročnih finančnih naložb v odvisne družbe tako, da se od leta 2004 dalje knjižijo pripadajoči dobički odvisnih družb neposredno v kapital in ne prek rezultata kot finančni prihodki. Z upoštevanjem te spremembe računovodske usmeritve je bilo poslovanje holdinške družbe Istrabenz, d.d., v obdobju 2003-2005 v skladu s postavljenim strateškim ciljem doseganja najmanj povprečne letne stopnje čiste dobičkonosnosti kapitala v 10 odstotkih. Enako velja za postavljene cilje pri kazalnikih EVA in izplačilu dividend. Od zastavljenih ciljev je pri realizaciji za načrtovanimi parametri zaostala rast vrednosti delnice. 4.7.3 Uravnotežen razvoj Družba je v obdobju 2003-2005 razširila naložbeno dejavnost na novo divizijo, Prehrana in s tem povečala število dejavnosti v portfelju, ki ga upravlja. Ne glede na doseženo pomembno letno rast celotnega družbinega premoženja, je struktura tega premoženja v skladu z dolgoročnimi kazalniki uravnotežene rasti premoženja. Deleži posameznih naložb ali skupin naložb namreč ne predstavljajo v sklopu celote tolikšnega deleža, da bi bili sami po sebi preveliki glede na delovanje družbe. Razvoj je družba financirala v pomembnem delu z zadolževanjem, ki je v letu 2005 preseglo 50-odstotni delež v vseh virih financiranja. Glede na premoženje holdinške družbe, ki je sestavljeno tudi iz hitro vnovčljivega premoženja, menimo, da stopnja zadolženosti v obstoječem obsegu ne predstavlja višjega tveganja od dogovorjenega, tako za lastnike kot tudi za posojilodajalce. Strateški poslovni načrt družbe in Skupine Istrabenz za naslednje petletno obdobje je v pripravi.
67
5. UPRAVLJANJE KADROV 5.1 RAST ŠTEVILA ZAPOSLENIH
Slika 23: Delež zaposlenih po divizijah Skupine Istrabenz na 31. december 2005 (v odstotkih)
Infromacijska podpora; 2,2
Inovativni projekti; 0,3
divizija Energetika; 7,6
divizija Turizem; 15,9
divizija Naložbe; 0,2
divizija Prehrana; 73,3
Krovna družba; 0,5
Slika 24: Število zaposlenih v Skupini Istrabenz med leti 2001 in 2005�F
5
8551165
5.064
12921503
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
2001 2002
2003 2004 2005
Število zaposlenih v Skupini Istrabenz je leta 2005 v primerjavi s predhodnim letom naraslo za 391,7 odstotka, kar je posledica vstopa družbe Kolinska in nato Droge Kolinska v Skupino. Ta vstop je močno vplival na celotno strukturo zaposlenih v Skupini Istrabenz, saj je v novi diviziji zdaj največji
5 V podatke za leta 2001, 2002 in 2003 so všteti tudi zaposleni v družbi OMV Istrabenz.
68
delež zaposlenih. 31. decembra 2005 je bilo v matičnem podjetju Droga Kolinska 1047 zaposlenih, od tega 505 žensk in 542 moških. V Prehrani je bilo na isti dan 3.521 zaposlenih. V ostalih divizijah se obseg zaposlenih ni bistveno spreminjal. V primerjavi z letom 2004 je število zaposlenih najbolj naraslo v družbi Hoteli Morje in v družbah Istrabenz energetski sistemi ter v podjetju Actual I.T. Povečanje zaposlovanja je v diviziji Turizem med drugim posledica zahtevnih standardov LifeClass in novih produktov, povečanega obsega poslovanja v Postojnski jami, nadomeščanja daljših odsotnosti in reorganizacije dela ter optimizacije delovnih procesov. V družbi Istrabenz plini je bilo lani v primerjavi z letom prej zaposlenih osem ljudi več. Povečanje je posledica povečanega obsega dela in področij, pridobili so koncesijo za zemeljski plin, dejavnost so razširili v tujino, okrepili so se na področju specialnih plinov in čistilnih naprav. V družbi Istrabenz energetski sistemi je v letu 2005 potekala reorganizacija dela, tako da se je v prvem polletju število zaposlenih z 18 zmanjšalo na 16. Zaradi večjega obsega dela pa se je konec leta število zaposlenih znova povečalo. Na zadnji dan leta 2005 je bilo v Skupini Istrabenz 5.064 zaposlenih. Največ zaposlenih je bilo v novi diviziji Prehrana (3711 oziroma 73,3 odstotka vseh zaposlenih v Skupini), sledi divizija Turizem z 807 oziroma slabih 16 odstotkov, nato pa divizija Energetika, v kateri je 386 zaposlenih oziramo 7,6 odstotka. 5.2 PREHAJANJE ZAPOSLENIH IN STAROSTNA STRUKTURA Največ prehanj je bilo v letu 2005 v diviziji Prehrana, kjer je opazno predvsem veliko število odhodov, kar je posledica združitve dveh družb in nato racionalizacije ter optimizacije delovnih procesov v združenem podjetju. Obe še samostojni podjetji sta ob koncu leta 2004 imeli skupaj 1.154, v novem združenem podjetju pa na zadnji dan leta 2005 107 manj zaposlenih. Število zaposlenih v prehrambeni dejavnosti je nihalo tudi med leti 2001 in 2005, pred vključitvijo v Skupino Istrabenz, zaradi nakupov in prodaj podjetij v tujini. Podobno kot leto prej beležimo relativno visoko stopnjo prehajanja zaposlenih v turistični diviziji, ki pa je za to dejavnost značilna zaradi sezonske narave poslovanja. Skladno s spremembami zakonodaje se družbe vedno pogosteje poslužujejo »storitvenih« oblik zaposlovanja (pogodbe o delu, študentski servisi), tako da kazalci prehajanja ne odražajo vedno realne slike. Razširitev ponudbe z novimi produkti in prenova starega Hotela Palace že v letu 2006 napovedujeta nove sodelavce, zaradi česar pričakujemo povečanje števila zaposlenih. Največ ljudi je dobilo zaposlitev v družbi Hoteli Palace, in sicer 15 novih delavcev. Prav toliko novih sodelavcev imamo v družbi Actual I.T. Povprečna starost v družbi Istrabenz, d.d., in v podjetju Actualu I.T. je 38 let, v Istrabenz plinih 42, v Plinarni Maribor pa 45 let, kjer je povprečna delovna doba blizu 24 let. Nekoliko mlajši so zaposleni v družbi OpenAd, v povprečju imajo 37 let. V družbi Droga Kolinska je povprečna starost zaposlenih 44 let, njihova povprečna delovna doba pa je skoraj 23 let, 11 mesecev in 11 dni.
69
5.3 IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH Slika 25: Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini Istrabenz leta 2005 (v odstotkih)
I.; 11,41%
II.; 5,59%
III.; 13,82%
IV.; 30,75%
V.; 18,96%
VI.; 5,89%
VII.; 11,71%
VIII.; 1,44% IX.; 0,12%
Izobrazbena struktura v Skupini Istrabenz se je v primerjavi z letom prej zaradi vstopa Droge Kolinske v Skupino nekoliko znižala, saj prevladujejo zaposleni s četrto stopnjo izobrazbe. Obenem pa se je povečalo tudi število visoko izobraženega kadra z dokončanim magisterijem in doktoratom. Najvišjo izobrazbeno strukturo v Skupini imamo v krovni družbi Istrabenz, d.d. Med 27 zaposlenimi je imelo konec lanskega leta 37 odstotkov univerzitetno izobrazbo, 19 odstotkov pa magisterij. Med bolj izobraženimi so tudi v diviziji Naložbe, kjer ima več kot polovica zaposlenih (55,5 odstotka) osmo stopnjo izobrazbe. Izobrazbena struktura zaposlenih v turističnih družbah se v primerjavi z letom 2004 ni bistveno spremenila. Povečalo se je predvsem število zaposlenih z II. stopnjo izobrazbe, in sicer zaradi zaposlitve maserjev iz Kraljevine Tajske. Sicer pa v Turizmu zaradi narave dejavnosti in operativnosti del prevladujejo predvsem zaposleni z II., IV. in V. stopnjo izobrazbe. V Instalaciji se je v primerjavi z letom 2004 povečalo število zaposlenih s srednjo in visoko izobrazbo, zmanjšalo pa število kvalificiranih delavcev. Podobna povprečna stopnja izobrazbe je bila lani v Drogi Kolinski, kjer je imelo največ zaposlenih končano IV. stopnjo izobrazbe. V družbi Istrabenz plini se izobrazbena struktura postopno spreminja in izboljšuje. Visoko stopnjo izobrazbe je imelo 28 odstotkov zaposlenih, kar je za slabe tri odstotke več kot leto prej. Največ zaposlenih z nižjo izobrazbo je med starejšimi, zato ob njihovem upokojevanju zaposlujemo predvsem ljudi z višjo stopnjo izobrazbe.
70
V družbi Actual I.T. se je trend poviševanja izobrazbene strukture nadaljeval. Zaradi narave dela namreč v družbi zaposlujemo kadre, ki so sposobni usklajevati zahtevne poslovne procese strank z najmodernejšimi informacijskimi rešitvami. 5.4 IZOBRAŽEVANJE V krovni družbi Istrabenz, d.d., podpiramo tako formalne kot neformalne oblike izobraževanj. Za študij ob delu in s tem pridobitev višje stopnje izobrazbe se odloča veliko zaposlenih, ostali pa dopolnjujejo znanje z različnimi oblikami neakademskega strokovnega izobraževanja. Zavedamo se namreč potreb po nenehnem spremljanju novosti na posameznih delovnih področjih, nadgrajevanju osebnostnih sposobnosti in spretnosti ter prilagajanju tržnim zahtevam. Osnovne informacije glede želja zaposlenih pridobimo tudi s pomočjo Letnih razvojnih pogovorov , ki jih uresničujemo skozi leto. Zaposleni so se največ izobraževali predvsem na strokovnih področjih dela, pogosto tudi zaradi spremembe/usklajevanja zakonodaje. Uspešno smo sodelovali s Poslovno šolo IEDC Bled. Naše sodelovanje pa se bo nadaljevalo tudi v letu 2006, saj se zavedamo, da so zagotovilo uspešne prihodnosti vsakega podjetja nedvomno ljudje. Lani smo v primerjavi z letom 2004 v turistični diviziji izobraževanju kadra namenili veliko več sredstev. Porabili smo 34 milijonov tolarjev oziroma v povprečju 45 tisoč tolarjev na zaposlenega. Večino smo porabili v Hotelih Palace in Postojnski jami za usposabljanje kadrov zaradi uvedbe novih produktov. Zaradi večje motiviranosti zaposlenih in posledično višje kakovosti storitev nameravamo izobraževanju kadra v letu 2006 posvetiti še večjo pozornost. V družbi Instalacija je izobraževanje potekalo v skladu z načrtom usposabljanja in izobraževanja. Izobraževali smo se vsi zaposleni na različnih strokovnih področjih (računovodstvo, varnost, kakovost, vzdrževanje). Skupno smo opravili 630 izobraževalnih ur. Vsi smo se med letom usposabljali tudi za poznavanje sistema ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001. Nekaj usposabljanj je bilo prenesenih v začetek leta 2006. Organizirali pa smo tudi nenačrtovana usposabljanja. Med njimi seminar za upravljavce avtodvigal, usposabljanje za gasilca in usposabljanje za strugarja. Izvedli smo tri notranja usposabljanja za področja varstva pri delu in požarne varnosti, ekologije ter ravnanja z nevarnimi kemikalijami. Za usposabljanje in izobraževanje je družba lani porabila 4,3 milijona tolarjev. V družbi Istrabenz plini smo za seminarje, izpite in tečaje porabili v povprečju 50.695 tolarjev na zaposlenega. Del izobraževanja je tudi spremljanje strokovne literature, za katero so v družbi porabili 8.095 tolarjev na zaposlenega. V Plinarni Maribor smo za izobraževanje porabili 1.736 ur, v skupni vrednosti 8,3 milijona tolarjev. To je povprečno 15,6 ur in skoraj 75 tisoč tolarjev na zaposlenega. Ob tem se na višjih in visokih šolah izobražuje osem zaposlenih, za kar družba dodatno nameni 1,1 milijona tolarjev. V družbi Istrabenz energetski sistemi smo se zaposleni povprečno izobraževali 16 ur oziroma skupno 267 ur. Za to smo lani porabili okrog 4,5 milijona tolarjev. V družbi Droga Kolinska smo v usposabljanje zaposlenih vložili 30,48 milijona tolarjev, za izobraževanje pa 6.126 tolarjev na zaposlenega. Poleg formalnega izobraževanja zaposlenih v družbi skrbimo tudi za druge izobraževalne oblike. Med njimi so razpis za najboljše diplomsko delo in magistrsko delo s področja marketinga in razvoja ter omogočanje delovnih praks. Actual I.T., d.o.o., skladno s svojo dejavnostjo na področju informacijskih tehnologij vlaga veliko sredstev v izobraževanje in usposabljanje. Izobraževanja za pridobitev licenc, ki omogočajo vrhunske storitve in obenem kredibilnost pri strankah, predstavljajo relativno visok strošek. Za izobraževanja so tako namenili 16,7 milijona tolarjev, kar je v povprečju okrog 160.000 tolarjev na zaposlenega.
71
5.5 ŠTIPENDIRANJE V holdinški družbi Istrabenz, d.d, smo že tretjič uspešno izvedli natečaj Istrabenzov UP, tokrat med mladimi strokovnjaki na področju računalništva in informatike. Iskali smo popolno ravnotežje med ekonomskim in računalniškim znanjem. Letošnji zmagovalec Matej Kocbek nas je prepričal s praktičnimi izkušnjami in z ambicioznostjo. Zmagovalcu pripada nagrada v obliki visoko kakovostnega izobraževanja doma in v tujini, po končanem izobraževanju pa zaposlitev v Skupini Istrabenz. V Skupini Hoteli Morje smo za šolsko leto 2005/2006 razpisali 27 štipendij za poklic natakar in kuhar. Podelili smo jih le devet. Ugodili smo tudi dvema prosilcema, ki se izobražujeta za poklic diplomirani organizator turizma. Skupno smo tako imeli 22 štipendistov. V Plinarni Maribor štipendije podeljujemo v skladu s sprejetim pravilnikom, prednost pa imajo otroci pri nas zaposlenih delavcev. Edini štipendist je končal šolanje v juniju. Za štipendije je družba porabila 90.000 tolarjev. V preostalih družbah Skupine aktivne štipendijske politike ne izvajamo, vendar sodelujemo z univerzitetnimi ustanovami in podpiramo dodatno izobraževanje zaposlenih. 5.6 ORGANIZACIJSKA KLIMA IN MERITVE ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH V vseh družbah Skupine Istrabenz načrtujemo v letu 2006 periodične meritve organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih. Z njimi si bomo pomagali za izboljšave v posameznih družbah in divizijah, prav tako pa nam bodo služile kot orodje nagrajevanja poslovodstev odvisnih družb. V nekaterih družbah smo anketo o zadovoljstvu zaposlenih izvedli že v letu 2005, in sicer v družbah Turizma. Meritve je maja opravila zunanja strokovna družba AT ADRIA, d.o.o., ki je rezultate primerjala s slovenskim povprečjem ter s povprečjem panoge v letu prej. Slika organizacijske klime je bila pod nacionalnim in panožnim povprečjem za leto 2004, zato so pred nami številne naloge. Zaposleni so dobro ocenili odnos do kakovosti, inovativnost in iniciativnost. Visoko je tudi zadovoljstvo zaposlenih ter motivacija in zavzetost za delo. Največje izzive pa za zaposlene predstavljajo notranje komuniciranje in informiranje, razvoj kariere in nagrajevanje. Organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih smo s pomočjo ankete preverili tudi med zaposlenimi v Plinarni Maribor. Zaposleni so, tako kot že večkrat doslej, najbolje ocenili stalnost zaposlitve in veselje do dela, ki ga opravljajo. V Drogi Kolinski zadovoljstvo zaposlenih periodično merimo s pomočjo vprašalnika SI-OK (Slovenska organizacijska klima), ki je nastal pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije. Za ugotavljanje zadovoljstva zaposlenih s prehrano pa enkrat na leto izvedemo anketo o zadovoljstvu na vseh lokacijah družbe. Po opravljeni analizi odgovorov družba v sodelovanju z dobaviteljem prehrane sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje kakovosti prehrane. Merjenja organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih so v Actualu I.T., d.o.o., pomemben vir podatkov za načrtovanje aktivnosti, ki so namenjene izboljšanju delovnih pogojev in učinkovitost ter uspešnost vodstvenega kadra. V letu 2005 smo na podlagi rezultatov iz leta 2004 poskrbeli za nefinančne oblike motiviranja in izboljšanje pogojev dela.
72
5.7 NAGRAJEVANJE IN NAPREDOVANJE KADROV V holdinški družbi Istrabenz smo nadaljevali z implementacijo Pravilnika o napredovanju in plačilih iz naslova dela. Skladno s sprejeto usmeritvijo usklajevanja kadrovskih standardov smo koncept nagrajevanja smiselno vpeljali v večino odvisnih družb, kjer so bile izvedene tudi reorganizacije in posodobitve sistemizacij delovnih mest ter nadgradnje sistemov nagrajevanja in napredovanja. V skupini turističnih podjetij še nismo imeli izdelanega programa za nagrajevanje in napredovanje kadrov. Program je v izdelavi in se bo pričel uporabljati v letu 2006. Kljub temu smo zaradi odličnih rezultatov dela in na podlagi predlogov neposrednih vodij prerazporedili 11 delavcev na delovna mesta z višjim tarifnim razredom in plačilno skupino. Iz naslova uspešnosti smo posamezne delavce nagrajevali tudi mesečno v obliki stimulacije. Plačni sistem in nagrajevanje sta v družbi Instalacija urejena s kolektivno pogodbo in z internimi akti. Zaradi narave dela so pomemben strošek dodatki za izredne pogoje dela in nadure. Zaradi prilagoditve zakonu in potrebe, da uvedemo stimulativno plačevanje dela, pa smo pripravili novo kolektivno pogodbo, ki bo zaživela v letu 2006. V okviru nove sistemizacije je več zaposlenih v družbi Istrabenz plini napredovalo horizontalno, vertikalno nekoliko manj. Bistveni del nagrajevanja še vedno predstavljajo denarne nagrade, med nedenarnimi pa so bile nagrade ob 15. obletnici družbe. V Plinarni Maribor je nagrajevanje in napredovanje kadrov urejeno s Pravilnikom o delovnih razmerjih in s Pravili o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v družbi v okviru tarifnih in plačilnih razredov. Nagrajevanje poteka v okviru 30-odstotne stimulacije oziroma destimulacije glede na rezultate opravljenega dela. Pet delavcev je tako napredovalo v višji plačilni razred zaradi dobrega opravljanja dela na svojem delovnem področju. Tudi v družbi Droga Kolinska je bila v začetku julija potrjena sistemizacija delovnih mest in določena razvrstitev delovnih mest v tarifne in plačilne razrede. Delavcem smo septembra odpovedali stare in v podpis ponudili nove pogodbe o zaposlitvi. S 1. novembrom smo začeli uporabljati tudi nov sistem nagrajevanja. Pri njegovem oblikovanju smo želeli ustvariti pravičen in učinkovit sistem nagrajevanja, ki bo delavcem zagotovil ustrezen socialni minimum in motivacijo za boljše delo. Poleg tega pa bodo zaposleni nagrajeni glede na njihova znanja in uspešnost. Zato smo uvedli horizontalno napredovanje oziroma napredovanje na delovnem mestu, dodatek na osnovno plačo, če po količini in kakovosti dela odstopa od drugih delavcev, mesečno in trimesečno stimulacijo, nagrade s strani predsednika uprave in vertikalno napredovanje.
V Actualu I.T. na področju nagrajevanja zaposlenih poskušamo izvajati pregleden način nagrajevanja nadpovprečnih dosežkov zaposlenih. Zato smo pripravili kriterije za sprotno in bolj preprosto spremljanje učinkovitosti zaposlenih. Na ta način bo plačna politika bolj uravnotežena glede na dosežene rezultate. Sicer pa za posebne dosežke v Actualu I.T. v skladu z notranjim pravilnikom dajemo denarne nagrade in tudi nematerialne stimulacije. 5.8 PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE V družbah Skupine Istrabenz smo se že pred leti vključili v prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Premijo večinoma sofinancira družba. Družba Postojnska jama, turizem, d.d., je leta 2001 oblikovala in nato pristopila k pokojninskemu načrtu, ki ga sedaj izvaja Prva pokojninska družba. Za zaposlene plačuje mesečno premijo v višini 4,5 odstotka od bruto plače, pri čemer zaradi davčnega obravnavanja upošteva tudi kriterij najnižje in najvišje mesečne premije. Iz tega naslova so v družbi tako namenili deset milijonov tolarjev.
73
Ostale družbe v diviziji Turizem še niso pristopile k uvedbi prostovoljnega pokojninskega zavarovanja V prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ali tako imenovani II. steber je vključena večina zaposlenih v nekdanji Drogi, d. d. V pokojninski načrt je bilo konec leta vključenih 51,7 odstotka zaposlenih. Trenutno pa potekajo pogajanja o vključitvi v pokojninski načrt še za ostale zaposlene v družbi Droga Kolinska. 5.9 VODSTVENI KADRI – IZVRŠNI MENEDŽMENT V družbi Istrabenz, d.d., ima izvršni menedžment srečanja, na katerih svetovalci in pomočniki posameznih organizacijskih enot medsebojno usklajujejo redne aktivnosti ter delo na projektih. Skladno s preoblikovanjem v holdinško družbo v diviziji Turizem, z delitvijo dejavnosti v holdinško in operativno dejavnost ter zaradi tega delne reorganizacije delimo menedžment na vodstvo holdinga in vodstvo operativne dejavnosti. Vodstvo holdinga predstavljata dva odstotka zaposlenih, vodstvo operativne dejavnosti pa skoraj štirje. Moški in ženske so v vodstvenem menedžmentu enakovredno zastopani. Delovni proces v notranjih organizacijskih enotah vodijo vodje notranjih organizacijskih enot, ki predstavljajo šest odstotkov zaposlenih, od tega je 38 odstotkov žensk. Povprečna starost omenjenega kadra je 33 let. Izvršni menedžment v družbi Istrabenz plini predstavlja 17 članov širšega kolegija. Od tega jih ima 16 visoko in eden višjo izobrazbo. Med njimi so štiri ženske, kar predstavlja 23,53-odstotka. Povprečna starost izvršnega menedžment je 45,4 leta. V Plinarni Maribor družbo zastopa enočlanska uprava. Pomaga ji sedemčlanski kolegij, sestavljen iz vodilnih delavcev posameznih področij poslovanja. Zaposleni na vodilnih mestih imajo VIII. oziroma VII. Stopnjo strokovne izobrazbe tehniške ali ekonomske smeri, njihova povprečna starost pa je 41,37 leta. V družbi Droga Kolinska je 39 zaposlenih, ki so uvrščeni v vodstveni kader. Od tega je 30 moških in devet žensk. Njihova povprečna starost je 43,9 leta, povprečna stopnja izobrazbe pa je 6,6 stopnje. 5.10 VARSTVO PRI DELU – SKRB ZA ZDRAVJE ZAPOSLENIH V vseh družbah Skupine Istrabenz redno izvajamo vse potrebne aktivnosti, povezane z varstvom in zdravjem pri delu ter dosledno upoštevamo in izvajamo določila iz Izjave za varnost z oceno tveganja. V družbah v turistični dejavnosti skladno z veljavno zakonodajo o preprečevanju zdravstvenih in varnostnih tveganj zaposlenih opravljamo predpisane preglede in meritve. Letno pregledujemo in merimo vse naprave in aparate, ki zaposlenim zagotavljajo varno delo. Redno izvajamo tudi bakteriološke in kemične analize sanitarne ter bazenske vode. Posebno pozornost posvečamo zdravju delavcev. Na podlagi izjave o varnosti vsako leto izvajamo preventivne zdravstvene preglede, ki dokazujejo, da je zdravstveno stanje zaposlenih primerno. Dosledno izvajamo tudi določila Pravilnika o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili. Delavce redno oskrbujemo s predpisano osebno varovalno opremo in z zaščitnimi sredstvi v skladu s standardi in z veljavno zakonodajo. Nadaljevali smo s HACCP seminarji. Zaposleni se redno usposabljajo na področju varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti. Lani pa smo izobraževanje nadgradili s tečajem prve pomoči za vse odgovorne osebe. V družbi Instalacija smo na usmerjeni obdobni zdravniški pregled napotili 28 zaposlenih. Veliko pozornosti smo namenili še področju osebne varovalne opreme in varnosti na delovnem mestu, za kar smo porabili 5,5 milijona tolarjev. Za preizkuse in vzdrževanje brezhibnosti delovanja požarne varnosti smo lani porabili 22,6 milijona tolarjev.
74
V družbi Istrabenz plini večjih nesreč ali izrednih dogodkov nismo imeli. Izdelali smo sistem obvladovanja varnosti za preprečevanje večjih nesreč z nevarnimi snovmi in izdelali načrte zaščite in reševanja. Za ažurno spremljanje varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti imamo na nivoju družbe Droga Kolinska organizirano Službo varstva pri delu. Le-ta skrbi za opravljanje rednih pregledov delovnih sredstev, izvajanje ustreznih meritev v delovnem okolju in redno usposabljanje zaposlenih s področja varstva in zdravja pri delu ter požarne varnosti. Za vsa delovna mesta je izdelana ocena tveganja, v njej pa so predpisani ukrepi, ki zagotavljajo ustrezno varnost zaposlenih. Ocena tveganja se usklajuje skladno s spremembami, ki bi lahko vplivale na varnost in zdravje zaposlenih. 5.11 POŠKODBE NA DELOVNEM MESTU V Hotelih Morje smo imeli več poškodb pri delu kot leto prej. Poškodovalo se je 18 zaposlenih, od katerih se je eden ponesrečil na poti na delo. Vse poškodbe so bile lažje (padci ali ureznine) in zaradi njih zaposleni niso bili dalj časa odsotni z dela. V Hotelih Palace je bilo lani bistveno manj poškodb kot leto prej. Na delovnem mestu so se poškodovale štiri osebe. V Postojnski jami, turizem smo imeli štiri poškodbe pri delu, od tega tri v gostinstvu. V Grand Hotelu Adriatic sta se dva zaposlena lažje poškodovala. V družbi Istrabenz Plini so se pri delu poškodovali trije zaposleni, pri nobenem ni prišlo do trajnih resnih posledic. V Plinarni Maribor sta se poškodovali dve osebi. V družbi Droga Kolinska število nesreč pri delu upada in je pod slovenskim povprečjem za panogo. Vseh nesreč je bilo 31, kar je za 11,43 odstotka manj kot leto prej. Za 38,47 odstotka pa so se zmanjšale tudi prometne nesreče zaposlenih na poti na delo oziroma z dela. Lani jih je bilo osem, leto prej pa 13. Pri analizi nesreč, ki so se zgodile pri delu, smo ugotovili, da so se v vseh 23 primerih zgodile zaradi neupoštevanja predpisov in navodil za varno delo. V Instalaciji smo zabeležili tri lažje poškodbe pri delu. En delavec se je zaradi zdravstvenih težav invalidsko upokojil. V ostalih družbah Skupine ni bilo nesreč pri delu.
75
6. KOMUNIKACIJE IN UPRAVLJANJE BLAGOVNIH ZNAMK V družbi in Skupini Istrabenz razvijamo integrirano komuniciranje, v katerega so vključeni korporacijsko in tržno komuniciranje ter razvoj in upravljanje blagovnih znamk. V letu 2006 je korporacijsko komuniciranje spremljalo predvsem naložbene aktivnosti, tržno pa osredotočanje na ključne blagovne znanke v Prehrani, uvajanje nove v Turizmu in OpenAd v oglaševalski industriji ter utrjevanje obstoječih znamk v Energetiki. Služba za integrirano komuniciranje v krovni holdinški družbi skrbi za usklajevanje in strateško upravljanje komunikacijske politike Skupine, obravnava pripravljene komunikacijske strategije in letne komunikacijske načrte posameznih dejavnosti oziroma podjetij znotraj Skupine. Naloga posameznih družb je priprava in izvedba sprejete komunikacijske strategije, izdelane v skladu s poslanstvom in strateškimi cilji družbe, ključnimi javnostmi ter poslovno strategijo. Dialog z različnimi in spreminjajočimi se javnostmi temelji na njihovem raziskovanju, spoznavanju njihovih lastnosti in preverjanju zadovoljstva. Pri tem uporabljamo kvantitativne in kvalitativne raziskovalne metode. V družbah Skupine postavljamo merljive cilje in spremljamo njihovo doseganje. Osnovne raziskave na letni ravni spremljajo zadovoljstvo zaposlenih in kupcev, zaznavanja in prepoznavnosti blagovnih znamk ter analizo medijskih objav. Za opredelitev komunikacijskih ciljev in meritev uspešnosti komunikacijskih akcij in projektov so pomembne raziskave, ki jih izvedemo pred in po njih. V odnosih z našimi ciljnimi javnostmi je glavni cilj doseganje medsebojnega razumevanja, ki ga uresničujemo z dvosmerno komunikacijo. Za usmerjanje v skupine javnosti, ki morajo biti deležne posebne pozornosti, imamo v vsakem podjetju Skupine izdelan zemljevid osrednjih skupin. Prva in osrednja javnost tako v Skupini Istrabenz kot v vsaki od njenih družb so zaposleni. Zagotavljamo pa tudi pravočasno in enakovredno obveščenost naših delničarjev. 6.1 KORPORACIJSKO KOMUNICIRANJE Z uporabo različnih komunikacijskih orodij smo javnostim posredovali, sporočili in komentirali:
• pomembne naložbene dejavnosti v diviziji Prehrana, v oglaševalski industriji in trgovini, dezinvesticijo v mobilni telefoniji ter ostale naložbene aktivnosti,
• združitveni proces v Turizmu, • vstop v lastniško strukturo Poslovnega sistema Mercator, • periodične rezultate ter poročila o poslovanju posameznih družb in Skupine Istrabenz, • dolgoročne in letne poslovne načrte, • sklepe skupščine delničarjev in nadzornega sveta, • večje sponzorske in donatorske dogodke, • pomembne mejnike v razvoju družb, • Letno poročilo in Poročilo o trajnostnem razvoju družbe in Skupine Istrabenz.
Tržno komuniciranje, ki je usmerjeno v komuniciranje izdelkov ali storitev in primarno nagovarja kupce, je dejavnost marketinških služb in sestavni del trženjskega spleta marketinških instrumentov, ki jih uporabljamo za sledenje marketinškim ciljem na izbranem trgu. Poteka v skladu z razvojem trga, potrebami uporabnikov in ciljnih skupin, prilagojeno pa je dejanskemu in želenemu položaju vseh korporativnih, storitvenih in produktnih blagovnih znamk, združenih v Skupini Istrabenz. Zato v okviru posameznih družb prihaja do razlik v izvedbi.
76
6.2 UPRAVLJANJE BLAGOVNIH ZNAMK Osnovno orodje grajenja korporativne identitete Skupine je sistematično uveljavljanje celostne grafične podobe. S skupnim identitetnim sistemom namreč odraža pripadnost in povezanost članic Skupine. Uveljavljamo jo pri tržnem in korporativnem komuniciranju, oglaševanju ter odnosih z javnostmi. Z internacionalizacijo dejavnosti, predvsem v energetiki, informatiki ter turizmu so se širile tudi aplikacije celostne grafične podobe na novih trgih. Lastno podobo, simbolno identiteto, značaj ter lastnosti in pravila uveljavljanja imajo prav tako blagovne znamke storitev in izdelkov, ki jim skladno z razvojem dejavnosti Skupine Istrabenz posvečamo vse večjo pozornost. V letu 2005 je blagovna znamka OpenAd v skladu z zastavljenimi cilji razvoja globalne blagovne znamke postala prepoznaven posrednik oglaševalskih konceptov v Veliki Britaniji, Latinski Ameriki, Indiji, srednji in vzhodni Evropi, kjer je ob dosedanjih pridobila nove kakovostne avtorje. Vzpostavljena so bila nova strateška medijska partnerstva OpenAda s Financial Timesom in revijo Campaign v Veliki Britaniji. Tovrstno povezovanje je prineslo hitrejšo rast njene prepoznavnosti in zaupanja vanjo, hkrati pa tudi odlične komunikacijske poti do ciljnih javnosti. V Istrabenz energetskih sistemih, d.o.o., smo kot prvi proizvajalec lesnih peletov v Sloveniji oblikovali in uvedli na trg lastno blagovno znamko Forest, ki združuje okolju prijazna biomasna goriva. Omogoča nam večjo neodvisnost pri aktivnostih na trgu, večjo pogajalsko moč in višjo dodano vrednost. V plinski dejavnosti je znamka Istrabenz plini vse bolj sinonim za celovito, varno in učinkovito oskrbo s plinom v Sloveniji, načrti pa so usmerjeni v njeno širjenje. Vpeljali smo nove, kupcem prijazne, storitve, kot je poletna akcijska cena plina, odkupi plinohramov in "Plin na ključ", ki porabniku omogoča celotno izvedbo zunanje plinske instalacije. Podobno velja za Plinarno Maribor, ki je usmerjena nekoliko ožje, predvsem pa na področje zemeljskega plina. Obe družbi sta s tržnim komuniciranjem in predstavitvijo na sejemskih dogodkih krepili svoj položaj. Istrabenz plini imajo pravico do trženja uveljavljenih blagovnih znamk v segmentu tehničnih plinov, kot so Stargas® in Secur pneus® strateškega partnerja družbe Siad iz verige Praxair za območje Slovenije in Hrvaške. Za tržno komuniciranje blagovnih znamk plinske dejavnosti smo namenili 65 milijonov tolarjev v letu 2005. V Turizmu razvijamo lastno blagovno znamko za hotelsko verigo, ki želi postati sinonim za visoke standarde storitev, opremljenosti, raznovrstnosti ponudbe in strokovnost osebja, odlikuje pa jo še visoka raven welness storitev. S tem odgovarjamo na izrazit trend skrbi za zdravje, lepši videz in težnje za boljšim počutjem. V razvoju blagovne znamke LifeClass je imelo preteklo leto precejšnjo vlogo, saj smo pod okrilje blagovne znamke vključili še Grand hotel Adriatic v Opatiji na Hrvaškem ter vnesli več novosti v oblikovanje in trženje storitev. Tržno komuniciranje se je usmerilo predvsem v promocijo prenovljenega hotela Grand Hotel Palace, wellness, kongresnih in incentive produktov ter širjenje blagovne znamke Lifeclass na domače in tuje trge Italije, Avstrije, Nemčije, Rusije in Hrvaške. Ključnega pomena je bila izdelava nove spletne strani www.lifeclass.net, ki omogoča on-line booking in spletno plačevanje storitev. K poslovni politiki na področju turizma sodi aktivno sodelovanje pri razvoju turističnih destinacij, na katerih delujejo, in so nedvomno same po sebi prav tako blagovne znamke. V Postojni deluje naša družba Postojnska jama, turizem, ki upravlja s svetovno znamenitostjo in z enim največjih in najlažje dostopnih podzemnih sistemov na svetu, s Postojnsko jamo, ter Predjamskim gradom. Rast obiskov je dosegla rekordno število 520 tisoč obiskovalcev, k čemur je pripomoglo uvajanje novih inovativnih produktov. Obiskovalcev vseh jam in gradu je bilo dobrih 645 tisoč. V enotno arhitekturo so bile
77
povezane že uveljavljene blagovne znamke Postojnska jama, Kras in Predjamski grad, delovati je začel enoten spletni portal. V prihodnje bomo aktivno sodelovali pri gradnji prepoznavnosti destinacije Istra – Piran –Portorož. V Prehrani je združena Skupina Droga Kolinska lastnica širokega portflelja blagovnih znamk, okrepljenega s prepoznavnimi izdelki srbskih podjetij Grand Prom, a.d., in Štark, a.d. Razdelili smo jih v šest nosilnih stebrov, ki vsebujejo blagovne znamke z največjim tržnim potencialom. V segment toplih napitkov spadajo blagovne znamke Barcaffe, Grand kafa, 1001 cvet, Portocaffe, Gold caffe, C kava, Minas in Bonito. Prvi dve sta močni na jugovzhodnih trgih in komplementarni, saj imata za seboj različne segmente trga. Najpomembnejši blagovni znamki v segmentu pijač sta Cockta in Donat. Cocta je znamka z veliko razpoznavnostjo in ugodnim tržnim položajem, s katerim na posameznih jugovzhodnih trgih prehiteva Coca Colo. Donat odlikuje prepoznavnost izdelka, ki odpravlja nekatere zdravstvene težave. Tako v Sloveniji kot v Rusiji ima dobro izhodišče. Argeta je uveljavljena in cenjena blagovna znamka v segmentu namazov, Bebi pa najpomembnejša v segmentu otroške hrane. Odlikujeta jo visoka lojalnost kupcev ter prav tako dober položaj na ruskem trgu. Segment konditorstvo vsebuje blagovne znamke Smoki, Najlepše želje in ostale izdelke blagovne znamke Soko Štark. Za aktivnosti tržnega komuniciranja blagovnih znamk Droge Kolinske smo v letu 2005 namenili 2.208 milijonov tolarjev. Glavni cilji pri oblikovanju stebrov so bili: preprečiti razdrobljenost, povečati učinkovitost in oblikovati čiste in donosne programe ter jasne strategije zanje. Vsi izdelki sodijo v že uveljavljene blagovne znamke z regionalnim in celo globalnim potencialom. Predvsem pa gre za potencial na trgih Jugovzhodne Evrope in Rusije. Začeli smo izvajati tudi program optimizacije stroškovnih verig prodajnih programov do ravni EBIT-a, v okviru katerega potekajo redne analize uspešnosti posameznih blagovnih znamk, s ciljem vzpostavitve močnega jedra najbolj donosnih in perspektivnih blagovnih znamk. Tako je bila Argeta med vsemi ocenjena kot znamka z največjim tržnim potencialom, da se oblikuje kot globalna blagovna znamka.
6.3 RAZISKAVE IN RAZVOJ 6.3.1 Energetika Novo blagovno znamko biomasnih izdelkov Forest smo začeli tržiti na ključnih trgih. Razvojno dejavnost Istrabenz Energetskih sistemov bomo nadaljevali v smeri razvoja celovitega informacijskega sistema, ki bo med drugim obsegal samodejni zajem merilnih podatkov, podporo pri komunikaciji s kupci ter vrsto različnih orodij in modulov, ki bodo služili povečevanju konkurenčnosti podjetja na trgu. Razvoj bomo podpirali z novimi in že odobrenimi mednarodnimi raziskovalnimi projekti na področju rabe obnovljivih virov na zahodnem Balkanu, kot sta Virtualni elektroenergetski center Balkana za napredek obnovljivih virov energije na zahodnem Balkanu in Obnovljivi viri energije za oskrbo z energijo in čiščenje odpadnih voda. Pri načrtovanju razvoja in tehničnega področja v Istrabenz plinih smo zajeli zahtevnost plinske dejavnosti, na katero vplivajo tehnološke spremembe na področju tehnologij polnjenja, distribucije, meritev, skladiščenja, logistike in organizacijske spremembe v skupini V Plinarni Maribor smo pripravili dokumentacijski sistem s popolno implementacijo evropskih predpisov za področje polnilnice utekočinjenega naftnega plina, usposobili osebje, adaptirali opremo in preskusili delovanje. Tako smo omogočili začetek polnjenja jeklenk za avstrijski trg.
78
Na področju uvajanja evropskih standardov standardizacije in unifikacije smo izdali tehnične smernice za področje distribucije utekočinjenega naftnega plina. Le-te zajemajo najpomembnejše tehnične rešitve, vanje pa smo vključili nekaj najpomembnejših evropskih standardov. 6.3.2 Turizem Razvojna dejavnost turistične divizije temelji na razvoju blagovne znamke LifeClass, za katerega smo lani namenili 40 milijonov tolarjev. V okviru blagovne znamke je stekla izdelava celovitih standardov za doseganje želene ravni kakovosti storitev. Pripravili smo načrt izobraževanja, ki vključuje interno izobraževanje zaposlenih kot tudi predavanja in sodelovanje zunanjih strokovnjakov. Zaposleni pa bodo neposredno vključeni v razvoj produktov. V sklopu razvoja blagovne znamke bomo nadaljevali s spremljanjem zadovoljstva gostov. Uvedli bomo sistem CRM (ravnanje odnosov s strankami), h gostu usmerjeno poslovno strategijo, ki zahteva preoblikovanje funkcionalnih aktivnosti in prenovo procesov dela. Materialne in nematerialne standarde uveljavljamo na vseh področjih hotelskega poslovanja. V skladu z delitvijo standardov na hotele s petimi in štirimi zvezdicami med drugim izdelujemo standarde na področju hotelskega gospodinjstva, kuhinje, slaščičarne, strežbe, wellnessa, organizacije dela, varnosti ter okoljskem področju in področju ravnanja z odpadki. Začeli smo projekt celotne prenove in poenotenja obstoječih informacijskih sistemov z gradnjo integriranega informacijskega sistema, ki bo povezal vse sklope poslovanja podjetja. Načrti. Veliko spremembo bo prinesel prenovljeni stari hotel Palace v Portorožu. Njegova prenova je v teku, še prej pa bo končana celovita prenova Jamskega dvorca v Postojni v gostinsko-prireditveni center. Načrtujemo večje programske in organizacijske spremembe v Termah Palace v Portorožu. Ponudbo zdraviliških storitev bomo ločili od programa fizioterapije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Dopolnili jo bomo z inovativnimi pristopi k zdravljenju nekaterih obolenj in zdravstvenih težav. Veliko sprememb bo na področju talasoterapije, ki se bo v veliki meri usmerila v wellness ponudbo s pomočjo lokalnih naravnih faktorjev in inovativnih metod. Ker v Sloveniji ni ustreznega kadra, bomo balneoterapevte šolali s pomočjo zunanjih učiteljev iz Avstrije in Nemčije. V Termah Palace se bomo pridružili trendom na področju estetike. Največ pozornosti bomo namenili Ayurveda centru. Nastal bo po vzoru uspešnega Wai Thai centra, kjer ponudba ustreza najvišjim standardom. Težave z namestitvijo kongresnih gostov ob polni zasedenosti naših hotelov v Portorožu bomo odpravili s povezavo Hotelov Morje in Hotelov Palace z ogrevanim hodnikom. S tem bo Grand hotel Palace tudi dejansko postal kongresni hotel, doseganje višjih prodajnih cen pa bo lažje. Pri projektu »Razvoj turistične destinacije Kras« bo Postojnska jama tudi v prihodnje razvijala upravljanje destinacije kot splet naravne in kulturne dediščine. K razvojnim projektom smo pristopili v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Stekla sta odpiranje družbe v lokalno in regijsko okolje ter začetek tesnejših povezovanj s sorodnimi turističnimi znamenitostmi na širšem območju. Zaživel je projekt upravljanja turistične destinacije. Z Regionalnim zavodom za turizem Postojna bomo vzpostavili ogrodje turistične destinacije. Skupaj bomo izvajali projekte razvoja in promocije blagovnih znamk, vzpostavitve internetnega portala destinacije (rezervacijski sistem) in razvoja mreže »visitors« centrov destinacije. Za izvajanje projektov smo pridobili sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zavzemali se bomo za partnersko povezovanje v destinacijo Kras z ostalimi turističnimi središči na kraškem območju (Škocjanske jame, Lipica, grad Snežnik, Štanjel, Rakov Škocjan…). Velik razvojni potencial je tudi srednjeveško središče Predjama, saj sta med svetovnimi turističnimi trendi v vzponu zanimanje za zabaviščne tematske parke in naravne parke, nenaseljena področja, eko-turizem ter naravne rezervate.
79
6.3.3 Prehrana V Skupini Droga Kolinska posvečamo veliko pozornost razvoju izdelkov. V letu 2005 smo jih razvili več kot 70. Razvoj izdelkov je potekal v smeri širitve asortimana v vseh programih. V programu kava smo ponudili paleto instant kavnih napitkov. Mesni program je bogatejši za tunino pašteto in tri izdelke za HALAL potrošnike. Trgu smo ponudili dva namenska čaja in nov okus sadnega čaja, 15 čajev za prodajo v gostinstvu, pripravljamo pa tudi skupino t.i. wellness čajev, ki jih bomo na trg posredovali v letu 2006. Na trg pijač smo lansirali »lahko« Cockto. Nekaj novih izdelkov imamo pripravljenih v programu otroške hrane. Razvili smo zdravilni čaj za ledvice in mehur Droga. Konec leta smo oddali tudi vso potrebno dokumentacijo za pridobitev dovoljenja za promet še dveh zdravilnih čajev, in sicer za Pomirjevalni čaj Droga in Čaj za srce Droga, ki ju je potrebno registrirati kot zdravilo. Pripravili smo investicijske študije za uvajanje novih oziroma izboljševanje obstoječih tehnologij v Sloveniji in tujini. Pražarno kave v Skopju smo opremili z novim mlinom, s pakirnim strojem in transportnimi sistemi, ki omogočajo proizvodnjo kakovostnejših izdelkov. V mesnem programu so potekale priprave na gradnjo tovarne v Sarajevu. 6.3.4 Informacijske tehnologije V okviru strateške dejavnosti »outsourcing« IT storitev smo oblikovali produktni portfelj, ki temelji na različnih vrstah »outsourcinga« in sistemu za podporo uporabnikom (service desk). S tem bomo svojim strankam nudili boljše obvladovanje in transparentnost stroškov za IT, višjo kakovost storitev in uporabe računalniških rešitev, dostop do naprednih znanj in rešitev ter hitrejše prilagajanje novim poslovnim potrebam. Vlagamo tudi v razvoj novih perspektivnih storitev, ki jih lahko ponujamo širokemu krogu kupcev iz različnih panog. Dopolnjevale in nadgrajevale bodo sedanje rešitve na področjih, ki so za podjetja najbolj pomembna za obvladovanje poslovanja, kot so sistemi za poslovno poročanje, za obvladovanje dokumentacije, za varnost in skladnost s predpisi. 6.3.5 Oglaševalske storitve Opravljena je bila optimizacija strukture skupine OpenAd, pri čemer so bili upoštevani poslovni, finančni in davčni vidiki poslovanja. Zaključena je bila gradnja 4. generacije spletnega mesta, ki omogoča avtorjem, naročnikom in podjetju hitrejše in učinkovitejše sodelovanje
80
Priloge
Priloga 1: IZJAVA O SPOŠTOVANJU KODEKSA O UPRAVLJANJU JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB
• Pretekle izjave
Uprava holdinške družbe Istrabenz, d.d., je dne 30. septembra 2004 in dne 7. julija 2005 objavila prvi Izjavi o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki je bil sprejet marca 2004. V tem letnem poročilu vsebovana izjava o spoštovanju Kodeksa se nanaša na obdobje delovanja družbe v drugi polovici leta 2005 (od zadnje izjave) in do konca aprila 2006. V Izjavi je po načelu “spoštuj ali pojasni razloge za odstopanje” navedeno, katere določbe Kodeksa o upravljanju javnih delniških družb z dne 14. 12. 2005 je do dneva objave izjave spoštovala.
• Izjava o skladnosti upravljanja in vodenja holdinške družbe Istrabenz, d.d., s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb z dne 14.12.2005
Izjava se nanaša na družbo ISTRABENZ, holdinška družba, d.d., s sedežem v Kopru, Cesta Zore Perello-Godina 2. V njej je predstavljena skladnost upravljanja družbe Istrabenz, d.d., s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb, ki so ga sprejele Ljubljanska borza, d.d., Ljubljana, Združenje članov nadzornih svetov in Združenje Manager dne 14.12.2005 (Kodeks). Ne glede na dejstvo, da je bil Kodeks sprejet proti koncu obdobja, na katerega se nanaša ta izjava (od vključno septembra 2004 do vključno aprila leta 2006), namerava družba Istrabenz v čim večjem obsegu spoštovati tudi novosti, ki jih je priporočil Kodeks in niso bile vsebovane v starem Kodeksu javnih delniških družb, ki je bil sprejet 18.3.2004. Družba Istrabenz, d.d., javno obvešča, da je v obdobju od vključno septembra 2004 do vključno aprila leta 2006 spoštovala vse določbe Kodeksa, razen tistih, ki so v nadaljevanju te izjave izrecno navedene�F
6: Določba Kodeksa 1.1.1. - Osnovni cilj delniške družbe, ki opravlja pridobitno dejavnost, je maksimiranje vrednosti družbe. Ta in drugi cilji, ki jih družba zasleduje pri opravljanju svoje dejavnosti, naj bodo zapisani v statutu družbe. Družba zasleduje cilj maksimiziranja vrednosti družbe, vendar družba tega in drugih ciljev nima izrecno zapisanih v statutu. Določba Kodeksa 1.2.4. - Družba mora enako, pod enakimi pogoji obravnavati vse delničarje, ki so imetniki delnic istega razreda, notranje in zunanje, manjšinske in večje delničarje, državo kot delničarja ter domače in tuje delničarje. Družba Istrabenz, d.d, spoštuje določbo Kodeksa o enakem obravnavanju vseh delničarjev. Družba vse pomembne informacije objavlja na spletnih straneh Ljubljanske borze (��Hhttp:// seonet.ljse. si) in na spletnih straneh, z eno izjemo. Delničarje, katerih delež v celotnem osnovnem kapitalu družbe znaša najmanj 5 odstotkov, družba ob sklicu skupščine delničarjev obvešča tudi pisno, s priporočeno poštno pošiljko s povratnico, kar je v skladu s določbami statuta družbe. Določba Kodeksa 1.2.5. - V primeru povečanja ali zmanjšanja osnovnega kapitala družbe ter v primeru pridobivanja oziroma odsvajanja lastnih delnic družbe naj družba skladno z načelom enake obravnave delničarjev upošteva določila o prednostni pravici delničarjev v sorazmerju z njihovim deležem v kapitalu družbe. Statut družbe vsebuje določbe v zvezi z uresničevanjem prednostne pravice delničarjev v primeru povečanja osnovnega kapitala. V poglavju o odobrenem kapitalu daje upravi možnost, da v okviru takega povečanja osnovnega kapitala ob soglasju nadzornega sveta izključi prednostno pravico obstoječih delničarjev do novih delnic. Določba Kodeksa 1.2.6. - Družba naj spodbuja vse delničarje k aktivnemu in odgovornemu izvrševanju njihovih pravic, pri čemer jih obvešča, kateri načini izvrševanja lahko škodijo družbi oziroma drugim delničarjem družbe. Družba naj spodbuja tako neposredno kot tudi posredno uresničevanje pravic delničarjev prek finančnih in drugih organizacij ter pooblaščencev (organizirano zbiranje pooblastil). Družba ne organizira zbiranja pooblastil, kot je predvideno v zakonu o prevzemih. Uprava družbe želi s tem spodbuditi aktivne delničarje, da se osebno udeležijo skupščine ali da pooblastijo za uresničevanje upravljalskih pravic na skupščini svoje zaupnike, katere izberejo sami. Določba Kodeksa 1.3.5. (stari Kodeks 1.2.6.) – Uprava naj poskrbi, da družba ob sklicu skupščine uporablja informacijsko tehnologijo, ki zagotavlja delničarjem enakomerno obveščenost in učinkovito uresničevanje njihovih pravic. Uprava naj objavo sklica skupščine, celotno besedilo predlogov sklepov, pogojev za udeležbo ter gradiva uvrsti tudi na spletne strani družbe, ob spoštovanju pravil enakomernega obveščanja. Družba je do sedaj na svojih spletnih straneh ��Hwww.istrabenz.si objavljala sklice skupščin, njihov dnevni red, predloge sklepov ter morebitne nasprotne predloge sklepov. Prav tako je bilo na spletni strani dostopno letno poročilo, preteklega poslovnega
6Morebitne neskladnosti z novim Kodeksom, ki so obstajale pred 14.12.2005, in ki hkrati niso pomenile neskladnosti s starim Kodeksom, v tej izjavi niso zajete, so pa zajete, če so nanašajo na obdobje po 14.12.2005.
81
leta, katerega del je tudi poročilo nadzornega sveta. Ob naslednjem sklicu skupščine bo družba spoštovala določbo kodeksa in na spletne strani uvrstila tudi celotno gradivo. Določba 1.3.8. - Če je točka dnevnega reda odločanje o volilnih predlogih za člane nadzornega sveta, naj nadzorni svet v sodelovanju z upravo poskrbi za pravočasno javno objavo ustreznih informacij o kandidatih (izobrazba, predhodne izkušnje, zaposlitev, članstvo v nadzornih svetih drugih delniških družb, potencialna nasprotja interesov...). Družba je na skupščini v letu 2005 izvolila nove člane nadzornih svetov. Družba ni javno objavila podatkov o kandidatih za člane nadzornega sveta, vendar so bili življenjepisi vseh kandidatov za člane nadzornega sveta del skupščinskega gradiva. Vsi kandidati za člane nadzornega sveta so bili na skupščini predstavljeni pred glasovanjem o njihovi izvolitvi. Poleg tega so bili kandidati za člane nadzornega sveta prisotni tudi na skupščini, na kateri se je odločalo o njihovi izvolitvi, tako da so delničarji lahko pridobili tudi dodatne informacije o kandidatih. Določba 1.3.9. - Člane nadzornega sveta naj skupščina delničarjev voli posamično. V skladu z dosedanjo prakso skupščine družbe Istrabenz, d.d., je, da se vse kandidate za člane nadzornega sveta voli skupaj, pri čemer pa se posamično pred glasovanjem predstavi vsakega kandidata. Če na tak način nadzorni svet ni izvoljen, je člane nadzornega sveta v skladu s poslovnikom skupščine mogoče voliti tudi posamično. Določba 1.3.12. - Uprava mora, takoj ko je to mogoče, objaviti sprejete sklepe skupščine ter informacijo o morebitnih na skupščini delničarjev napovedanih izpodbojnih ali ničnostnih tožbah. V objavi naj družba navede tudi:
• morebitne na skupščini dane (dodatne) cenovno občutljive informacije; • delež zastopanih delnic z glasovalno pravico, s katerim je bil izglasovan posamezen sklep skupščine (izražen v
odstotku glede na vse delnice z glasovalno pravico); • delež glasovalnih pravic na skupščini prisotnih prvih petih največjih delničarjev (izražen v odstotku glede na vse
delnice z glasovalno pravico); • dosežena večina pri posameznih izglasovanih sklepih oziroma dosežena večina pri posameznih neizglasovanih
sklepih skupščine. Družba objavlja vse sprejete sklepe skupščine ter informacijo o morebitnih na skupščini napovedanih izpodbojnih ali ničnostnih tožbah. Pri tem je družba opredelila, ali je bil sklep sprejet ali zavrnjen. Določba 2.2.1. - Priporoča se, naj upravo sestavlja več članov, pri čemer se eden izmed njih imenuje za predsednika uprave. Statut ali v soglasju z nadzornim svetom poslovnik o delu uprave naj določa razdelitev delovnih področij in nalog med člani uprave in način njihovega sodelovanja. Družba spoštuje določbo Kodeksa, saj je uprava sestavljena iz štirih članov, od katerih je eden izmed njih imenovan za predsednika uprave, pri čemer pa je razdelitev delovnih področij med člani uprave in način njihovega sodelovanja opredeljen na podlagi njihovega sporazuma v Aktu o sistemizaciji. Določba 2.3.2. - Način določanja višine plačil, povračil in drugih ugodnosti članov uprave naj bo vnaprej določen in naj upošteva kriterije, kot so zlasti:
• obseg nalog posameznega člana uprave, • uspešnost posameznega člana uprave, • velikost družbe in njeno finančno stanje, • zahtevnost vodenja družbe glede na njeno poslovno ter organizacijsko kompleksnost, • splošne gospodarske razmere, v katerih posluje družba, • uspešnost poslovanja družbe, • izpolnjevanje strateških in letnih načrtov, • nagrade članov uprave v povezanih družbah; • priporočila za nagrajevanje, ki so jih sprejele ustrezne stanovske organizacije.
Vrste prejemkov in ugodnosti, do katerih je lahko upravičen član uprave družbe, določa pogodba s članom uprave, statut družbe pa omogoča tudi udeležbo članov uprave pri dobičku. Nadzorni svet določi variabilni del prejemkov članov uprave vsako leta na podlagi vnaprej določenih kriterijev, med katerimi so tudi nekateri, predlagani v določbi 2.3.2. Kodeksa; bistveno je izpolnjevanje letnih in strateških načrtov. Določba 2.3.3. - Plačila članov uprave naj bodo sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Variabilni del naj vsebuje posamezna medletna ali letna izplačila, ki naj bodo povezana z uspešnostjo dela posameznega člana uprave, izpolnjevanjem načrtov in uspešnostjo poslovanja družbe. Poleg tega naj variabilni del oziroma stimulativna plačila predstavljajo tudi dolgoročno spodbudo za doseganje večje storilnosti. Uspešnost posameznega člana uprave naj ocenjuje nadzorni svet in določi konkretno višino variabilnega dela plačila v skladu s kriteriji v pogodbi. Člani uprave družbe Istrabenz,d.d., so upravičeni do fiksnih prejemkov, po določenimi pogoji pa tudi do variabilnih prejemkov. Variabilni prejemki članov uprave so povezani z uspešnostjo poslovanja družbe, predvsem z doseganjem letnega in strateškega načrta. Nadzorni svet na podlagi meril, ki so članom uprave vnaprej znani, določa višini variabilnih prejemkov uprave. Določba 2.3.4. - Delniške opcije ali primerljivi finančni instrumenti lahko služijo kot variabilni del prejemkov, ki naj dolgoročno spodbuja k doseganju večje storilnosti in lojalnosti družbi. Merila zanje naj bodo podrobno določena vnaprej z
82
uporabo primerjalnih parametrov, kot so na primer donosnost delniškega indeksa ali doseganje vnaprej predvidene rasti tečaja delnic družbe. Pri tem naj se merila uspešnosti in drugi pogoji iz opcijskega načrta ne spreminjajo z veljavnostjo za nazaj (retroaktivno). Odškodnine in denarna nadomestila za neizkoriščene opcije niso dovoljena. Družba nima meril za delniške opcije ali primerljive finančne instrumente, določene v posebnem aktu, ampak določbo Kodeksa uresničuje preko sklepov nadzornega sveta, ki poda oceno za tako določene variabilne dele prejemkov in predlaga skupščini, da tako oblikovan predlog sprejme. Določba 2.3.5. - Član uprave, ki pridobi delnice na podlagi opcijskih upravičenj (opcijski načrt) ali na podlagi delniškega načrta, naj ne bo upravičen prodati tako pridobljenih delnic še najmanj 2 leti po prenehanju mandata, v katerem jih je pridobil. V novem mandatu jih sme odsvojiti le, če v tem mandatu pridobi nove delnice pred odsvojitvijo tistih iz prejšnjega mandata. Člani uprave nimajo omejitev glede prodaje delnic družbe, ki jih pridobijo v okviru sistema nagrajevanja. Določba 2.3.8. - Celotna plačila, povračila in druge ugodnosti članov uprave morajo biti za posamezno leto razvidna iz pojasnil k računovodskim izkazom in morajo biti razkrita za vsakega posameznega člana uprave v neto in bruto znesku. Plačila naj bodo razdeljena po naslednjih sklopih:
• fiksni del prejemkov, • gibljivi del prejemkov (dolgoročne in kratkoročne spodbude za doseganje večje storilnosti ter del prejemkov iz
naslova uspešnosti poslovanja, ki ni udeležba pri dobičku), • udeležba pri dobičku, • opcijsko nagrajevanje, • drugi prejemki člana uprave (odpravnine, dodatna zavarovanja, bonitete).
Če je član uprave nagrajevan tudi v delnicah družbe, naj bodo prejemki po različnih sklopih navedeni ločeno v denarju in v delnicah družbe. Družba je v letnem poročilu za poslovno leto 2004 upoštevala razdelitev prejemkov na prejemke po pogodbi o zaposlitvi in prejemke na podlagi udeležbe pri dobičku, oboje v neto in bruto zneskih. V letnem poročilu za poslovno leto 2005 družba v celoti upošteva priporočilo Kodeksa. Določba Kodeksa 3.1.5. - Nadzorni svet naj oblikuje in sprejme poslovnik o svojem delu, ki naj bo pod enakimi pogoji dostopen vsem delničarjem in svetu delavcev. Družba bo objavila poslovnik o delu nadzornega sveta na svoji prenovljeni spletni strani (http://��Hwww.istrabenz.si) v začetku druge polovice leta 2006. Določba Kodeksa 3.1.10. - Predsednik nadzornega sveta naj člane nadzornega sveta vzpodbuja k učinkovitemu in aktivnemu opravljanju funkcije. Če se posamezni član ne udeležuje sej nadzornega sveta oziroma pri opravljanju svoje funkcije ni aktiven, naj bo to razvidno iz pisnega poročila skupščini. Enkrat letno naj nadzorni svet ovrednoti delo celotnega nadzornega sveta ter njegovih posameznih članov. Nadzorni svet s tem postopkom določi ukrepe za izboljšanje učinkovitosti (sestava, izobraževanje, dinamika in udeležba na sejah, informiranje in priprava na seje …). Nadzorni svet družbe upošteva določbo Kodeksa glede ovrednotenja dela celotnega nadzornega sveta v poročilu nadzornega sveta, ki je vsebovano v letnem poročilu in kot tako javno dostopno vsem delničarjem družbe. Prav tako pa je bilo posredovano poročilo nadzornega sveta tudi del gradiva za skupščino družbe. Določba Kodeksa 3.2.1. - Nadzorni svet imenuje in lahko tudi odpokliče člane uprave, pri čemer si prizadeva kontinuiteto njihovega dela zagotoviti s skrbno in pravočasno izbiro naslednika posameznemu članu uprave. Pri tem naj sodeluje tudi uprava. Predsednik uprave naj pripravi nadzornemu svetu predlog nasledstva uprave vsaj eno leto pred iztekom mandata. Vsi člani uprave družbe, vključno s predsednikom uprave, so imenovani za obdobje petih let. Mandat se jim izteče istočasno. Kontinuiteto dela uprave družba zagotavlja s skrbno in pravočasno izbiro naslednikov članov in predsednika uprave. Določba Kodeksa 3.2.2. - Nadzorni svet lahko prenese postopek izbire kandidatov novih članov uprave na posebno komisijo. Nadzorni svet oziroma komisija naj pri izbiri kandidatov upoštevata vnaprej določene kriterije, ki naj jih kandidati za opravljanje te funkcije izpolnjujejo. Predsednik uprave lahko po pooblastilu nadzornega sveta predlaga preostale člane uprave. Njegov predlog pa nadzorni svet lahko sprejme ali v celoti zavrne. Nadzorni svet družbe postopek izbire novih članov uprave opravlja samostojno in pristojnosti ne prenaša na posebno komisijo. Določba Kodeksa 3.3.1. – Za zagotovitev neodvisnosti nadzornega sveta in za izvajanje učinkovitega nadzora nad upravo naj bo večina članov nadzornega sveta neodvisnih. Neodvisnost člana nadzornega sveta pomeni predvsem odsotnost vpliva na njegovo nepristransko, strokovno, objektivno, pošteno in celovito osebno presojo pri izvajanju njegovih nalog ali pri njegovem odločanju. Šteje se, da je član nadzornega sveta odvisen, če je ekonomsko, osebno ali kako drugače tesneje povezan z družbo ali njeno upravo. Družba Istrabenz,d.d, spoštuje to določbo Kodeksa. Večina članov nadzornega sveta je neodvisnih. Odvisni so zgolj člani nadzornega sveta, imenovani s strani predstavnikov delavcev. Vsi člani nadzornega sveta so z družbo ekonomsko povezani v smislu prejemkov, ki jih prejemajo za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, kar pa je običajna in priporočena praksa. Določba Kodeksa 3.4.1. - Člani nadzornih svetov naj bodo za svoje delo upravičeni do:
83
• plačila za opravljanje funkcije, • plačila za delo v komisijah nadzornega sveta, • plačila za udeležbo na seji (sejnine) in • povračila stroškov.
Članov nadzornega sveta naj se ne nagrajuje z opcijami ali primerljivimi finančnimi instrumenti. Ne priporoča se, da so člani nadzornega sveta pretežno plačani v neposredni odvisnosti od uspešnosti poslovanja družbe. Družba Istrabenz, d.d., v celoti spoštuje to priporočilo Kodeksa. Spomladi leta 2005 je družba oblikovala model nagrajevanja članov in predsednika nadzornega sveta, ki temelji na Priporočilih Združenja članov nadzornih svetov. V ta namen je bil na skupščini leta 2005 spremenjen Statut družbe Istrabenz, holdinška družba, d.d., ki v točki 9.12. določa, da članom nadzornih svetov pripada osnovno plačilo za opravljanje funkcije, doplačila zaradi posebnih obveznosti in sejnine. Člani nadzornega sveta, ki opravljajo posebne funkcije, so upravičeni tudi do doplačila za opravljanje posebnih funkcij. Višino osnovnega plačila za opravljanje funkcije, doplačila zaradi posebnih obveznosti, doplačila za opravljanje posebnih funkcij in sejnine ter način izplačila določi skupščina. Člani nadzornega sveta so upravičeni tudi do povračila ostalih stroškov, ki so povezani z opravljanjem njihove funkcije. Družba določa podatke o prejemkih članov nadzornega sveta v računovodskem delu 1 letnega poročila za leto 2005 na strani 33 v razkritju številka 36. Določba Kodeksa 3.4.3. - Višina in način določanja višine posameznih plačil, povračil in drugih ugodnosti članov nadzornega sveta se določita s sklepom skupščine ali s statutom. Pri določitvi višine plačil naj se upoštevajo kriteriji, kot so:
• obseg nalog in odgovornosti članov nadzornega sveta, • strokovnost in aktivnost članov nadzornega sveta, • velikost družbe in kompleksnost poslovanja družbe, • splošne gospodarske razmere, v katerih posluje družba.
Priporoča se, naj se pri oblikovanju konkretnih meril smiselno upoštevajo tudi kriteriji za plačilo članov nadzornih svetov, ki jih sprejema in določa ustrezna stanovska organizacija. Družba upošteva taksativno naštete kriterije za nagrajevanje članov nadzornega sveta. Glede strokovnosti družba izhaja iz predpostavke, da imajo vsi člani nadzornega sveta, izvoljeni na skupščini in zboru delavcev, potrebno in enako strokovnost. Sistem nagrajevanja članov nadzornega sveta družbe Istrabenz, d.d., temelji na priporočilih Združenja članov nadzornih svetov. Določba Kodeksa 3.4.3. - Celotna plačila, povračila in druge ugodnosti članov nadzornega sveta naj bodo razvidna iz pojasnil k računovodskim izkazom. Priporoča se, da se razkrijejo plačila za posamezne člane nadzornega sveta. Razdeljena naj bodo po sklopih iz točke 3.4.1. tega Kodeksa in naj vključujejo tudi udeležbo pri dobičku in opcijsko nagrajevanje, če to obstaja, ter vse druge prejemke in ugodnosti, ki so jih člani nadzornih svetov prejeli od družbe. Družba Istrabenz, d.d., je v letnem poročilu za leto 2004 razkrila celotna plačila, povračila in druge ugodnosti. V letnem poročilu za leto 2005 družba v celoti upošteva priporočilo Kodeksa in razkriva prejemke članov nadzornega sveta razčlenjeno. Določba Kodeksa 3.6.1. - Priporoča se, da nadzorni svet za pripravo predlogov sklepov ter nadzor nad njihovim izvajanjem oblikuje posebne komisije nadzornega sveta, ki delujejo v prid povečanja učinkovitosti dela nadzornega sveta in reševanja zahtevnejših zadev. Če to glede na velikost, zapletenost poslovanja in tveganost poslovanja ni primerno, opravlja naloge posamezne komisije nadzorni svet kot celota. Nadzorni svet družbe Istrabenz, d.d., nima oblikovanih komisij nadzornega sveta in vse naloge, ki izhajajo iz funkcije članov nadzornega sveta, opravlja sam. V primeru, če bo ugotovil, da bi bilo primerno, bo oblikoval ustrezno komisijo. Določba Kodeksa 7.1.2. - Družba naj zagotovi javne objave sporočil tudi v angleškem jeziku. Družba pripravi celotno letno poročilo tudi v angleškem jeziku. Ostalih vsebin družba ne objavlja v tem jeziku. V letu 2006 bo družba poskrbela, da bodo na njeni spletni strani (��Hwww.istrabenz.si) poleg letnega poročila v angleškem jeziku tudi temeljne informacije o družbi in skupini Istrabenz ter najpomembnejša obvestila za investitorje. Določba Kodeksa 7.1.4. - Družba naj zaradi primerljivosti računovodskih izkazov sestavi in objavi letne in medletne konsolidirane in nekonsolidirane računovodske izkaze na podlagi mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP). Družba Istrabenz, d.d., je na podlagi mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) za leto 2005 pripravila konsolidirane računovodske izkaze. Nekonsolidirane ter medletne računovodske izkaze bo objavila v skladu z MSRP za obdobja, začenši s 1.1.2006, za obdobje 5 let. Določba Kodeksa 7.1.9. - Družba naj vsak enkrat letno objavi ažuriran prospekt oziroma naj objavi pomembnejše spremembe podatkov, navedenih v prospektu. Družba najpomembnejše informacije, ki so predmet prospekta, vključuje v letno poročilo, o pomembnih dejstvih in njihovih spremembah pa tudi javno obvešča preko svojih spletnih strani in sistema SEOnet. Določba Kodeksa 7.5.1. - Družba naj si prizadeva za izdelavo čim bolj preglednih spletnih strani družbe v slovenskem in angleškem jeziku. Spletne strani družbe naj vsebujejo vse ključne podatke o družbi in poslovanju, kot so na primer:
84
• finančni koledar, • ažuriran prospekt ali pomembnejše spremembe podatkov, navedenih v prospektu, • finančne podatke tekočega in preteklih let, • letno in polletno poročilo ter medletne podatke o poslovanju za tekoče poslovno leto in arhiv poročil preteklih let, • predstavitev strategije, • okoljevarstvene politike ter socialne politike, • informacije v zvezi s sklicem skupščine, • informacije o vsebini sprejetih sklepov skupščine ter o večini, s katero so bili le-ti sprejeti, • javne objave in arhiv javnih objav, • predstavitev članov uprave in nadzornega sveta skupaj s podatki o njihovih predhodnih izkušnjah ter mandatih v
drugih družbah, • lastniška struktura in morebitna navzkrižna povezanost z drugimi družbami, pri čemer se priporoča, da družba osveži
seznam prvih 50 največjih imetnikov delnic ob koncu vsakega četrtletja, • predstavitev dejavnosti, • novice in arhiv novic, • zgodovina podjetja, • predstavitev povezanih družb, • lastni standardi o upravljanju družbe ter izjava o upoštevanju tega Kodeksa in navedbe ter pojasnila o odstopanju
od njega, vsaj za obdobje petih let po objavi. Družba Istrabenz, d.d., bo v letu 2006 temeljito prenovila svoje spletne strani. Sedaj na spletnih straneh nima objavljenega ažuriranega prospekta oziroma pomembnejših sprememb podatkov, vsebovanih v prospektu, in nima objavljenih 50 največjih imetnikov delnic družbe. Družba bo pri prenovi strani v letu 2006 upoštevala priporočila Kodeksa.
85
Priloga 2: OSNOVNI PODATKI ODVISNIH DRUŽB KROVNE DROGE KOLINSKE D.D.�F
7
SKRAJŠANA FIRMA DRUŽBE IN SEDEŽ UDELEŽBA V KAPITALU DRŽAVA OSNOVNA DEJAVNOST VODSTVO
DROGA KOLINSKA d.d., Kolinska ulica 1, 1544 Ljubljana
55,63% Slovenija Predelava čaja in kave Predsednik uprave: mag. Robert Ferko
DROGA d.o.o. Digitronska 33a, 52460 Buje
100% Hrvaška Veleprodaja in maloprodaja Marko Biondić
LASAGO d.o.o. Digitronska 33, 52460 Buje
75,5% Hrvaška Proizvodnja kave Marko Biondić
DROGA KOLINSKA d.o.o., Prilaz Ivana Visina 7, 10020 Zagreb
100% Hrvaška Veleprodaja in maloprodaja Srdjan Mladen Vrga
DROGA d.o.o. Sarajevo, Vrazova 22, 71000 Sarajevo
100% Bosna in
Hercegovina Veleprodaja in maloprodaja
Direktor: Borut Mavsar do 31.12.2005, Direktor: Tanja Ibišbegović, od 1.1.2006
KONZUM d.d. Sarajevo, Halilovići br. 4, 71000 Sarajevo
96,21% Bosna in
Hercegovina Maloprodaja
Direktor: Dušan Lanščak do 28.2.2006 Direktor Martin Jager od 1.3.2006
KOLINSKA d.o.o. Sarajevo, Marka Marulića bb, 71000 Sarajevo
100% Bosna in
Hercegovina Veleprodaja in maloprodaja Direktor: Samir Brodović
KOLEKS Sarajevo, d.o.o. Ulica Marka Marulića bb, 71000 Sarajevo
100% Bosna in
Hercegovina Veleprodaja in maloprodaja
Nima direktorja; Družba je v fazi likvidacije
Grand Kafa AD Beograd, Ulica Milentija Popovića 9, 11070 Novi Beograd
100% Srbija in Črna Gora Holding posli Direktor: Kosta Bizjak
Štark AD Beograd, Ulica Kumodraška 249, 11000 Beograd
93,92% Srbija in Črna Gora Proizvodnja keksov Direktor: Mitar Jović
Soko Štark d.o.o. BIH Dunavska br. 1c, 78000 Banja Luka
100% Bosna in
Hercegovina Trgovina na veliko s sladkorjem, čokolado in bomboni iz sladkorja
Direktor: Duško Beronja
Soko Štark d.o.o.e.l., Ul. XII Makedonska brigada b.b., 1000 Skopje
100% Makedonija Nespecializirana trgovina na veliko s hrano, pijačo in tobakom
Direktor: Milić Zečević
Argeta d.o.o. Sarajevo, Halilovići br. 4, 71000 Sarajevo
100% Bosna in
Hercegovina Proizvodnja, predelava in konzerviranje živalskega mesa
Direktor: Dušan Lanščak do 28.2.2006 Direktor Martin Jager od 1.3.2006
AD Palanački Kiseljak Ul. Vojske Jugoslavije br. 2, 11420 Smederevska Palanka
79,40% Srbija in Črna Gora Proizvodnja mineralnih vod in brezalkoholnih pijač
Direktor: Igor Erak
Kolinska d.o.o., Bulevar Avnoja br. 88, 11070 Novi Beograd
100% Srbija in Črna Gora Veleprodaja in maloprodaja Direktor: Petar Rajačić
Grand Prom AD Beograd, Milentija Popovića 9, 11070 Novi Beograd
75% Srbija in Črna Gora Predelava čaja in kave Direktor: Slobodan Vučičević
Unikomerc d.o.o., Surčinska ulica br. 4, 11070 Novi Beograd
100% Srbija in Črna Gora Reciklaža kovinskih odpadkov in ostankov
Direktor: Moma Vučićević
VS International d.o.o., Ulica Milentija Popovića br. 9, 11070 Novi Beograd
100% Srbija in Črna Gora Predelava čaja in kave Direktor: Marko Knežević
Droga Kolinska d.o.o.e.l., Ul. Anton Popov br. 3, 1000 Skopje
100% Makedonija Veleprodaja in proizvodnja kave Direktor: Stevan Terbec
Kofikom d.o.o. Sarajevo, Hasana Brkića 2, 71000 Sarajevo
100% Bosna in
Hercegovina Veleprodaja in maloprodaja
Direktor: Senad Čengić do 31.12.2005 Direktor: Selma Ustalič od 1.1.2006
Bonito AD Beograd Bulevar kralja Aleksandra 516a, 11000 Beograd
100% Srbija in Črna Gora Predelava čaja in kave Direktor: Dejan Bošković
Kofikom Produkt d.o.o., Glavičice, Glavičice b.b., 76300 Bjeljina
100% Bosna in
Hercegovina Proizvodnja in predelava kave Direktor: Miladin Pajić
Kolinska d.o.o.e.l., Ul. Belasića b.b., Skopski Saem, 1000 Skopje
100% Makedonija Veleprodaja in maloprodaja Direktor: Igor Mladenovski
Droga Livsmedel AB, Vagnmakaregatan 14, 41507 Göteborg
100% Švedska Veleprodaja Ni direktorja
ooo Droga Kolinska, Ul. Velozavodskaja 9, 115280 Moscow
100% Moskva Veleprodaja in maloprodaja Direktor: Emir Hrković
Kolex Nahrunngsmittel Gmbh, Steinstrasse 27, D-40210 Düsseldorf
100% Nemčija Veleprodaja in maloprodaja Ni direktorja. Družba je v fazi likvidacije
Vivo d.o.o., Pot na Fužine 2, 1000 Ljubljana
51% Slovenija Catering Direktor: Jerneja Kamnikar
Droga d.o.o.e.l. Skopje Ul. Skupi br. 37, 1000 Skopje
100% Makedonija Veleprodaja in proizvodnja kave Direktor: Stevan Terbec
7 Legenda: Odvisna družba – HČI; Odvisna družba hčere - VNUKINJA; Odvisna družba vnukinje – PRAVNUKINJA; Odvisna družba pravnukinje
86
Seznam tabel ��HTabela 1: Struktura lastništva holdinške družbe Istrabenz, d.d., na dan 31.12.2005 ............................................................................. ���H21 ��HTabela 2: Osnovni podatki o delnicah holdinške družbe Istrabenz, d.d. (v SIT) ..................................................................................... ���H22 ��HTabela 3: Zaključni tečaji delnice ITBG za zadnjih pet let .................................................................................................................... ���H22 ��HTabela 4: Navzkrižna lastniška povezanost med družbami delničarkami in holdinško družbo Istrabenz, d.d. ........................................... ���H26 ��HTabela 5: Člani nadzornega sveta holdinške družbe Istrabenz, d.d., so bili na dan 31.12.2005 tudi člani nadzornih svetov oziroma
upravnih odborov v naslednjih družbah (poleg članstva v nadzornem svetu Istrabenz, d.d.): ........................................................ ���H29 ��HTabela 6: Objavljamo podatke o članih uprave družbe Istrabenz, holdinška družba, d.d., in njihovem članstvu v nadzornih svetih drugih
družb na dan 31.12.2005...................................................................................................................................................... ���H31 ��HTabela 7: Finančni koledar objav/dogodkov v letu 2006.................................................................................................................... ���H35 ��HTabela 8: Glavni pokazatelji poslovanja za Skupino Istrabenz ............................................................................................................. ���H37 ��HTabela 9: Osnovni podatki družbe ZASTAVA ISTRABENZ LIZING ........................................................................................................ ���H40 ��HTabela 10: Glavni pokazatelji poslovanja za družbo Zastava Istrabenz Lizing ....................................................................................... ���H40 ��HTabela 11: Osnovni podatki krovne družbe – OPENAD AG................................................................................................................ ���H41 ��HTabela 12: Osnovni podatki odvisnih družb krovne – OPENAD AG..................................................................................................... ���H41 ��HTabela 13: Glavni pokazatelji poslovanja za Skupino OpenAd............................................................................................................ ���H41 ��HTabela 14: Osnovni podatki krovne družbe – HOTELI MORJE, d.d. .................................................................................................... ���H42 ��HTabela 15: Osnovni podatki družbe ISTRABENZ HOTELI PORTOROŽ, d.o.o....................................................................................... ���H42 ��HTabela 16: Osnovni podatki odvisnih družb krovne – HOTELI MORJE, d.d. ......................................................................................... ���H42 ��HTabela 17: Glavni pokazatelji poslovanja za divizijo Turizem............................................................................................................... ���H43 ��HTabela 18: Osnovni podatki krovne družbe ISTRABENZ PLINI d.o.o. ................................................................................................... ���H45 ��HTabela 19: Osnovni podatki odvisnih družb krovne ISTRABENZ PLINI d.o.o. ....................................................................................... ���H46 ��HTabela 20: Tržni deleži Skupine po posameznih področjih na slovenskem trgu ..................................................................................... ���H47 ��HTabela 21: Glavni pokazatelji poslovanja za plinsko dejavnost............................................................................................................ ���H47 ��HTabela 22: Osnovni podatki krovne družbe ISTRABENZ ENERGETSKI SISTEMI d.o.o. .......................................................................... ���H48 ��HTabela 23: Osnovni podatki odvisnih družb krovne ISTRABENZ ENERGETSKI SISTEMI d.o.o................................................................ ���H49 ��HTabela 24: Glavni pokazatelji poslovanja za dejavnost energetskih sistemov ........................................................................................ ���H51 ��HTabela 25: Osnovni podatki družbe INSTALACIJA d.o.o. ................................................................................................................... ���H52 ��HTabela 26: Glavni pokazatelji poslovanja za dejavnost pretovora in skladiščenja.................................................................................. ���H52 ��HTabela 27: Osnovni podatki krovne družbe DROGE KOLINSKE d.d. .................................................................................................. ���H53 ��HTabela 28: Glavni pokazatelji poslovanja za divizijo Prehrana............................................................................................................. ���H53 ��HTabela 29: Osnovni podatki krovne družbe ACTUAL I.T. d.o.o.......................................................................................................... ���H55 ��HTabela 30: Osnovni podatki odvisnih družb krovne ACTUAL I.T. d.o.o. .............................................................................................. ���H55 ��HTabela 31: Glavni pokazatelji poslovanja za Skupino Actual ............................................................................................................... ���H56
Seznam slik ���HSlika 1: Shema organiziranosti Skupine Istrabenz na dan 31. december 2005 ..................................................................................... ���H16 ���HSlika 2: Shema organiziranosti divizije Prehrana na dan 31. december 2005....................................................................................... ���H16 ���HSlika 3: Shema organiziranosti divizij Naložbe in Turizem na dan 31. december 2005 ......................................................................... ���H17 ���HSlika 4: Shema organiziranosti divizije Energetika in podporne dejavnosti Informatika na dan 31. december 2005 ................................ ���H17 ���HSlika 5: Struktura lastništva holdinške družbe Istrabenz, d.d., na dan 31.12.2005 ................................................................................ ���H20 ���HSlika 6: Gibanje enotnega tečaja in prometa z delnico Istrabenz v letu 2005 ter primerjava s SBI20...................................................... ���H23 ���HSlika 7: Mesečni kapitalski donos in kumulativni mesečni promet z delnico Istrabenz v letu 2005 .......................................................... ���H24 ���HSlika 8: Relativno gibanje tečaja delnice Istrabenz in indexa SBI20 od leta 2000 do konca 2005.......................................................... ���H24 ���HSlika 9: Letni kapitalski donos in vrednostni obrat (promet kot delež celotne izdaje) za delnico Istrabenz v letih od 2000 do 2004........... ���H25 ���HSlika 10: Gibanje poslovnih prihodkov, neto poslovnih sredstev, in obrata sredstev Skupine Istrabenz v obdobju 2003 – 2005............... ���H38 ���HSlika 11: Struktura prihodkov iz poslovanja v letu 2005 po divizijah Skupine Istrabenz.......................................................................... ���H38 ���HSlika 12: Fizični kazalniki poslovanja za divizijo Turizem ..................................................................................................................... ���H44 ���HSlika 13: Struktura prihodkov divizije Turizem..................................................................................................................................... ���H44 ���HSlika 14: Prodane količine po programih........................................................................................................................................... ���H47 ���HSlika 15: Struktura prihodkov za plinsko dejavnost ............................................................................................................................. ���H48 ���HSlika 16: Gibanje cene električne energije in obseg trgovanja na EEX ................................................................................................. ���H50 ���HSlika 17: Struktura prihodkov za dejavnost energetskih sistemov.......................................................................................................... ���H52 ���HSlika 18: Struktura prihodkov za divizijo Prehrana .............................................................................................................................. ���H54 ���HSlika 19: Geografska razporeditev prodaje za divizijo Prehrana .......................................................................................................... ���H54 ���HSlika 20: Struktura prihodkov za Skupino Actual................................................................................................................................. ���H56 ���HSlika 21: Struktura sredstev holdinške družbe Istrabenz d.d. ................................................................................................................ ���H60 ���HSlika 22: Naložbe v odvisne družbe po divizijah................................................................................................................................. ���H61 ���HSlika 23: Delež zaposlenih po divizijah Skupine Istrabenz na 31. december 2005 (v odstotkih).............................................................. ���H67 ���HSlika 24: Število zaposlenih v Skupini Istrabenz med leti 2001 in 2005................................................................................................ ���H67 ���HSlika 25: Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini Istrabenz leta 2005 (v odstotkih) .......................................................................... ���H69