november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

3

POÉTA NÁSCITUR, NON FIT (Umetnik se rodi, ne naredi!)

Desanka Tavčar

V zgodovino vsakega naroda je vključeno gledališče, enako kot je v človekovem življenju prisotno

igranje. Pred sto leti, 13. marca 1916, se je v Selnici ob Dravi rodil eden največjih slovenskih

gledaliških, filmskih in ljudskih umetnikov – Arnold Tovornik. Njegov lik je po toliko letih še zmeraj

prisoten v naši zavesti, spominov in zgodb je veliko, dokumentiranih in tistih skritih, intimnih, ki jih

lahko izpriča samo posameznikov spomin na veličino Arnolda Tovornika.

slavnostna prireditev/proslava ob stoletnici rojstva Arnolda Tovornika,

gledališkega in filmskega igralca, nagrajenca Prešernovega sklada 1969,

nosilca Borštnikovega prstana 1972, ljudskega umetnika...

scenarij: Desanka Tavčar, Mariborska knjižnica in Božena Kreuh, OŠ Selnica ob Dravi

Mariborska knjižnica, Občina Selnica ob Dravi, OŠ Selnica ob Dravi in KUD Pavza iz Selnice ob

Dravi so 15. marca 2016 v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi pripravili slavnostno

prireditev ob stoletnici rojstva Arnolda Tovornika, gledališkega in filmskega igralca, nagrajenca

Prešernovega sklada 1969, nosilca Borštnikovega prstana 1972, ljudskega umetnika... z naslovom

POÉTA NÁSCITUR, NON FIT (scenarij: Desanka Tavčar, Mariborska knjižnica in Božena Kreuh,

OŠ Selnica ob Dravi). Razstavo z enakim naslovom je v Knjižnici Selnica ob Dravi in avli Hrama

pripravila Desanka Tavčar, Mariborska knjižnica. Prireditev s slavnostnima govornikoma, g.

Jurijem Lepom, županom Občine Selnica ob Dravi, in g. Tonetom Partljičem, Prešernovim

nagrajencem 2016, je povezoval g. Stane Kocutar, odgovorni urednik Radia Maribor; z njegovo

pomočjo je RTV SLO Radio Maribor posnel celotno prireditev in jo priredil za radijske

poslušalce. (http://radioprvi.rtvslo.si/2016/03/arnold-tovornik-igralec-v-zavesti-domace-selnice-ob-

dravi/)

Med mnoge originalne posnetke Arnolda Tovornika - posnetek podelitve Borštnikovega prstana 1972,

posnetek zanimivega Tovornikovega pripovedovanja o službi v gledališču, posnetki, ki s pestro

kostumografijo osvetljujejo njegove vloge v mariborskem gledališču… - smo na prireditvi vključili

tudi posebej za to priložnost posneta spominska razmišljanja igralcev Rada Pavalca (gledališki in

filmski igralec, Glazerjev nagrajenec za življenjsko delo na področju kulture 2004, dobitnik različnih

gledaliških nagrad) in Petra Ternovška (gledališki in filmski igralec, nosilec Borštnikovega prstana

2006). Igralca, oba soigralca Arnolda Tovornika, sta v Stari dvorani SNG Maribor z izrednim

spoštovanjem pripovedovala o njegovi veličini in razkrivala spomine nanj. Tudi mladi, učenci OŠ

Selnica ob Dravi, so se s krajšo gledališko predstavo o igralskem poklicu in posnetkom kulturnega dne

učencev OŠ Selnica ob Dravi spomnili Arnolda Tovornika (režija: Božena Kreuh, OŠ Selnica ob

Dravi). Seveda se ga spominjajo tudi starejši krajani Selnice ob Dravi – gospodje Gorenšek, Lisjak in

Maurič so med gledalci v dvorani pripovedovali svoje spomine na Arnolda Tovornika.

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

4

Dramski umetnik Arnold Tovornik je bil odličen igralec. Svoje življenje je zapolnil s predanostjo

gledališču, bil je odrski oblikovalec visokih umetniških kvalitet. V rani mladosti še ni razmišljal o

poklicu igralca. Po začetni vojaški karieri je dokaj pozno postal igralec.

Arnold Tovornik

ni podatkov o fotografu. Vir: SLOGI

Arnold Tovornik – član Drame SNG Maribor

Foto Japelj Maribor. Vir: SLOGI

Vir: Igralec Arnold Tovornik, ur. Tone

Partljič, Maribor: Borštnikovo srečanje,

1977, str. 33

V gledališču je sprva začel z

manjšimi, predvsem komičnimi

vlogami, za kakršne je bil tudi

sprejet v službo, nato pa je oblikoval

vedno zahtevnejše do prvaka

mariborske drame. Številne vloge,

tudi na filmu, je podajal mojstrsko,

vse po vrsti: resne in humorno

obarvane, lahkotne in zahtevne. Za

mnoge so ga nagradili. Široko

popularnost je pridobil tudi z nastopi

na radiu in televiziji. Za svoje delo

je leta 1961 prejel nagrado Društva

dramskih umetnikov Slovenije, leta

1966 nagrado mesta Maribor za

splošno kulturno-igralsko delo,

1968. leta nagrado Prešernovega

sklada, leta 1970 nagrado

Sterijinega pozorja, leta 1971 je z

nagrado Borštnikovega srečanja za

igro za vlogo Gašperja (A. T.

Linhart Ta veseli dan ali Matiček se

ženi, Drama SNG Maribor) dokazal,

da zmore igralec velikega formata

tudi v kratkem nastopu ustvariti

nepozabno odrsko doživetje. 1972.

leta je kot častno priznanje za

dotedanje delo prejel Borštnikov

prstan.

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

5

Vir: Igralec Arnold Tovornik, ur. Tone Partljič,

Maribor: Borštnikovo srečanje, 1977, str. 59

Arnold Tovornik se je v zadnjih letih s številnimi

kreacijami velikih in malih vlog ne le povzpel

v osrednjega igralca mariborskega gledališča,

marveč med odlične slovenske in

jugoslovanske igralce, ki zaslužijo zaradi zvestobe

mariborskemu gledalcu še posebno

zahvalo.

Ustvaril je dolgo vrsto različnih kreacij v drami in

komediji, saj je razpon njegovega

repertoarja izredno širok. Še posebej je potrebno

poudariti, da sodi tudi med najboljše

slovenske igralce – komike, ki pa ni nič manj

pomemben kot ustvarjalec zahtevnih dramskih

vlog v klasičnem in novejšem repertoarju, prav

tako pa v ljudski igri.

Poleg umetniške izvirne ustvarjalnosti odlikuje njegove kreacije neposredna ljudskost in

človeška toplina.

Široko popularnost je pridobil tudi s svojimi nastopi v radiu in televiziji. Za svoje delo je prejel

leta 1961 nagrado Društva dramskih umetnikov Slovenije, leta 1966 nagrado mesta

Maribora za splošno kulturno-igralsko delo, leta 1968 nagrado Prešernovega sklada, leta

1970 nagrado Sterijinega pozorja, leta 1971 pa nagrado Borštnikovega srečanja.

Ne samo številne njegove igralske stvaritve, h katerim je na letošnjem Borštnikovem srečanju

dodal še sugestivno in polnokrvno igralsko kreacijo Gallilea v Brechtovi drami, marveč tudi

zgornja oficialna priznanja, prav tako pa priljubljenost pri občinstvu, dovolj prepričljivo

utemeljujejo podelitev Borštnikovega prstana kot častno priznanje za Tovornikovo dosedanje

delo, hkrati pa kot spodbuda za prihodnje.1

BS 1972, Arnold Tovornik, Majda Emeršič BS 1972, dr. Bratko Kreft, Arnold Tovornik, Lidija

in Bratko Kreft. Vir: Arhiv FBS Kozlovič, Miran Herzog, Mile Korun, Šenk, Sandi Krošl, Bibič. Vir: Arhiv FBS

1 Vir: Gledališki list SNG Maribor, sezona 1972/73, št.4, urednik Tone Partljič, izdajatelj SNG Maribor

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

6

Arnold Tovornik v družbi dobitnikov Borštnikovega prstana – Kraljeve,

Skrbinška, Danilove in Jana 1974.

Vir: Igralec Arnold Tovornik, ur. Tone Partljič, Maribor: Borštnikovo

srečanje, 1977, str. 63

Tovornikove vloge v Slovenskem narodnem gledališču Maribor

1971-1975

1975 Vaščan; Dobrica Čosić Apokalipsa, r. Branko Gombač, Drama SNG Maribor

1975 Juri Japel; Bratko Kreft Kranjski komedijanti, r. Slavko Jan, Drama SNG Maribor

1974 Komandir žandermerije; Ivan Potrč/Tone Partljič Zločin na meji, r. Voja Soldatović,

Drama SNG Maribor

1974 Aleksander Vladimirovič Serebnjakov; Anton Pavlovič Čehov Striček Vanja, r.

Branko Gombač, Drama SNG Maribor

1974 Šimen; Marin Držić Boter Andrash, r. Branko Gombač, Drama SNG Maribor

1974 Jeremija; Primož Kozak Afera, r. Branko Gombač, Drama SNG Maribor

1973 Kruticki; Aleksander Nikolajevič Ostrovski Še tak lisjak se nazadnje ujame, r. Igor

Pretnar, Drama SNG Maribor

1973 Peter; Andrej Hieng Lažna Ivana, r. Dušan Mlakar, Drama SNG Maribor

1973 Prikazen; Sean O'Casey Škrlatni prah, r. Branko Gombač, Drama SNG Maribor

1972 Galileo Galiei; Bertolt Brecht Življenje Galilea, r. Branko Gombač, Drama SNG

Maribor

1972 Peter; Mire Štefanac Večna lovišča, r. Andrej Stojan, Drama SNG Maribor

1972 Nevestin oče; Federico Garcia Lorca Krvava svatba, r. Voja Soldatović, Drama SNG

Maribor

1972 Luka; Maksim Gorki Na dnu, r. Jože Babič, Drama SNG Maribor

1971 Willem Voigt; Carl Zuckmayer Stotnik iz Köpenicka, r. Branko Gombač, Drama SNG

Maribor

1971 Gašper; Anton Tomaž Linhart Ta veseli dan ali Matiček se ženi, r. Voja Soldatović,

Drama SNG Maribor

1971 Sir John Falstaff; William Shakespeare Vesele Windsorčanke, r. Janez Drozg, Drama

SNG Maribor

1961-1970

1970 Balantač; Cvetko Golar Vdova Rošlinka, r. Janez Drozg, Drama SNG Maribor

1970 Meščan A; Georg Büchner Dantonova smrt, r. Slavko Jan,Aleš Jan,Drama SNG

Maribor

1970 Birt; Andrej Šuster Drabosnjak Igra o izgubljenem sinu, r. Slavko Jan,Drama SNG

Maribor

1970 Kaliban; William Shakespeare Vihar, r. Branko Gombač, Drama SNG Maribor

1970 General Sir Mallaleiu Fitzbutress; Peter Ustinov Komaj do srednjih vej, r. Dušan

Jovanović, Drama SNG Maribor

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

7

1969 Ramon; Primož Kozak Legenda o svete Che; r. Branko Gombač, Drama SNG Maribor

1969 Gospod; Janez Žmavc Obisk, r. Slavko Jan, Drama SNG Maribor

1968 Joseph; Sam in Bella Spewack Naši trije angeli, r. Balbina Battelino Baranovič, Drama

SNG Maribor

1968 Ivan Romanovič Čebutkin; Anton Pavlovič Čehov Tri sestre, r. Branko Gombač,

Drama SNG Maribor

1968 Jura Krefl; Ivan Potrč Krefli, r. Janez Drozg, Drama SNG Maribor

1968 Vitez Tobija Rig; William Shakespeare Kar hočete, r. Branko Gombač, Drama SNG

Maribor

1968 Peter Weiss; Raziskava, r. Branko Gombač, Drama SNG Maribor

1968 Gospodar; Ignac Kamenik Marionete, r. Dušan Jovanović, Drama SNG Maribor

1967 Rista Todorović; Branislav Nušić Gospa ministrica, r. Milenko Misajlović,Drama SNG

Maribor

1967 Pernjak; Voranc Prežih/Herbert Grün Pernjakovi, r. Viktor Molka, Drama SNG

Maribor

1967 Prvi grobar; William Shakespeare Hamlet, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor

1967 Jožef Kantor; Ivan Cankar Kralj na Betajnovi, r. Slavko Jan, Drama SNG Maribor

1966 Podkoljosin; Nikolaj Vasiljevič Gogolj Ženitev, r. Antonin Moskalyk, Drama SNG

Maribor

1966 Konrad Steissäupt; Fritz Hochwälder Častni gost, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor

1966 Konzul Busman; Karel Čapek R.U.R., r. Vaclav Hudeček, Drama SNG Maribor

1966 Hezoum; Oldrich Danek Poroka ženitnega goljufa, r. Antonin Moskalyk, Drama SNG

Maribor

1965 Aleš Glavič; Johann Nepomuk Nestroy/Jan Werich Teta iz Amerike, r. Fran Žižek,

Drama SNG Maribor

1965 Orgon; Jean Baptiste Poquelin Moliere Tartuffe, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor

1965 Pleskar; Vratislav Blažek Tretja želja, r. Antonin Moskalyk, Drama SNG Maribor

1965 Prvi bog; Bertolt Brecht Dobri človek iz Sečuana, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor

1964 Brad; N. Richard Nash Oglejte si jaguarja!, r. Žarko Petan, Drama SNG Maribor

1964 Bokčilo; Marin Držić Dundo Maroje, r. Marjan Belina, Drama SNG Maribor

1964 Klobčič; William Shakespeare Sen kresne noči, r. Mako Sajko, Drama SNG Maribor

1964 Dedek; Duško Roksandić Andrea, r. Viktor Molka, Drama SNG Maribor

1964 Dr. Janez Mrak; Bratko Kreft Kranjski komedijanti, r. Mirko Mahnič, Drama SNG

Maribor

1963 Tunjo; Ljubiša Djokić Poprček, r. Boris Brunčko, Drama SNG Maribor

1963 Krvnik; J . Sudraka/ Ferdinand Bruckner Glinasti voziček, r. Miran Herzog, Drama

SNG Maribor

1963 Zbor starcev; Aristofanes Lizistrata, r. Marjan Belina, Drama SNG Maribor

1963 Gostilničar; Max Frisch Andora, r. Miran Herzog, Drama SNG Maribor

1963 Von Berendrop; Fran Žižek Otroci apokalipse, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor

1962 Stric Blagoje; Branislav Nušić Dr., r. Ferdo Delak, Drama SNG Maribor

1962 Prvi obmejni stražar; Anton Ingolič Milica ne sme umreti, r. Ferdo Delak, Drama SNG

Maribor

1962 Ignacij Jacques Glembay; Miroslav Krleža Glembajevi, r. Mirko Perković, Drama

SNG Maribor

1962 Debeli človek; Ivan Cankar Pohujšanje v dolini šentflorjanski, r. Miran Herzog, Drama

SNG Maribor

1962 Kuhar; Bertolt Brecht Mati Korajža in njeni otroci, r. Fran Žižek,Drama SNG Maribor

1961 Trobenta; Pavel Golia Jurček, r. Marko Marin, Drama SNG Maribor

1961 Ledoc, Prvi gospod, John; Igor Torkar Svetloba sence, r. Miran Herzog, Drama SNG

Maribor

1961 Prvi stražar; William Shakespeare Mnogo hrupa za nič, r. Juro Kislinger, Drama SNG

Maribor

1961 Karničnik; Prežihov Voranc/Miloš Mikeln Samorastniki, r. Juro Kislinger, Drama SNG

Maribor

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

8

1951-1960

1960 Stephane; Marcel Franck Otroci po želji, r. Juro Kislinger, Drama SNG Maribor

1960 Dr. Kamin; Matej Bor Zvezde so večne, r. Juro Kislinger, Drama SNG Maribor

1960 Policaj; Friedrich Dürrenmatt Obisk stare gospe, r. Miran Herzog, Drama SNG Maribor

1960 Mihol Vegan; Miha Remec Mrtvi kurent, r. Juro Kislinger, Drama SNG Maribor

1959 Phil Hogan; Eugene Gladstone O'Neill Mesec za nesrečneže, r. Juro Kislinger, Drama

SNG Maribor

1959 Adrien Ramps; Marcel Franck Sreča na upanje, r. Miran Herzog, Drama SNG Maribor

1959 Geron; Fran Levstik/Bratko Kreft Tugomer, r. Miran Herzog, Drama SNG Maribor

1959 Brane Druškovič; Ignac Kamenik Postaja ob veliki cesti, r. Peter Malec, Drama SNG

Maribor

1959 Beaudricourt; Jean Anouilh Škrjanček, r. Vladimir Skrbinšek, Drama SNG Maribor

1959 Barney; Ray Lawler Poletje sedemnajste punčke, r. Peter Malec, Drama SNG Maribor

1958 Christian; Otto Leck Fischer Prosti dan, r. Miran Herzog, Drama SNG Maribor

1958 Kalander; Ivan Cankar Hlapci, r. Vladimir Skrbinšek, Drama SNG Maribor

1958 Cooper; Tennessee Williams Mačka na vroči pločevinasti strehi, r. Miran Herzog,

Drama SNG Maribor

1958 Volpone; Stefan Zweig/Ben Jonson Volpone, r. Miran Herzog, Drama SNG Maribor

1957 Franc Raš; Friedrich Wolf Kotorski mornarji, r. Miran Herzog, Drama SNG Maribor

1957 Herman, grof celjski; Bratko Kreft Celjski grofje, r. Vladimir Skrbinšek,Drama SNG

Maribor

1957 Alfred Doolittle; George Bernard Shaw Pygmalion, r. Vladimir Skrbinšek, Drama SNG

Maribor

1957 Gospod van Daan; Frances Goodrich/Albert Hackett Dnevnik Ane Frank, r. Peter

Malec, Drama SNG Maribor

1956 Matija Medved; Bratko Kreft Kreature, r. Ferdo Delak, Drama SNG Maribor

1956 Godfrey Pritchard; Ronald F. Delderfield Visoko je zid, r. Peter Malec, Drama SNG

Maribor

1956 Šolmaster; William Shakespeare Ukročena trmoglavka, r. Miran Herzog, Drama SNG

Maribor

1954 Nekdo; Raimond Berger Balada o golem možu, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor

1954 Matija Gubec; Bratko Kreft Velika puntarija, r. Jože Babič, Drama SNG Maribor

1954 Peppe; Eduardo de Filippo Neapeljski milijonarji, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor

1953 Clam Snyder; Georges Rolland Obdelujemo v miru svoje vrtove, r. Jaro Dolar, Drama

SNG Maribor

1953 Maroški kraljevič; William Shakespeare Beneški trgovec, r. Fran Žižek, Drama SNG

Maribor

1953 Alen; Jean-Baptiste Poquelin Moliere Šola za žene, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor

1953 Vodička; Jaroslav Hašek Dobri vojak Švejk, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor

1953 Jole; Ferdo Budak Metež, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor

1952 Klanfar; Miroslav Krleža Leda, r. Jaro Dolar,Drama SNG Maribor

1952 Trifun Spasić; Branislav Nušić Žalujoči ostali, r. Danilo Gorinšek, Drama SNG

Maribor

1952 Pedro Crespo; Pedro Calderon de la Barca Sodnik Zalamejski, r. Fran Žižek, Drama

SNG Maribor

1946-1950

1950 Spasoje Blagojević; Branislav Nušić Pokojnik, r. Danilo Gorinšek, Drama SNG Maribor

1950 Artemij Filipovič Zemljanika; Nikolaj Vasiljevič Gogolj Revizor, r. Danilo

Gorinšek,Drama SNG Maribor

1950 1. ustaš; Mirko Božič Umik, r. Jaro Dolar, Drama SNG Maribor

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

9

1949 Jaka; Anton Tomaž Linhart Ta veseli dan ali Matiček se ženi, r. Fran Žižek, Drama

SNG Maribor

1948 John Barthwick; John Glasworthy Srebrna tobačnica, r. Jaro Dolar, Drama SNG

Maribor

1948 Murphy; Konstantin Simonov Rusko vprašanje, r. Lojze Štandeker, Drama SNG

Maribor

1948 Panea; Fran Žižek Vsemu navkljub, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor

1948 Jaka; Anton Tomaž Linhart Županova Micka, r. Milan Skrbinšek, Drama SNG Maribor

1947 Aune; Henrik Ibsen Stebri družbe, r. Jaro Dolar, Drama SNG Maribor

1947 Vitez Tobija Rig; William Shakespeare Kar hočete, r. Edo Verdonik,Drama SNG

Maribor

1947 Ilija Gerasimovie Perkljevanov; Vsevolod Ivanov Oklopni vlak 14-69, r. Lojze

Štandeker,Drama SNG Maribor

1946 Iskander; Jakob Sket/Fran Žižek Miklova Zala, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor

Med najprepoznavnejše dramske vloge Arnolda Tovornika med drugim štejemo lik gruntarja Jura

Krefla v Partljičevi drami Krefli, znanstvenika Galilea Galilei v Brechtovem Življenju Galilea,

Balantača (Cvetko Golar, Vdova Rošlinka), Kantorja (Cankar, Kralj na Betajnovi), Hermana (B.

Kreft, Celjski grofje), Viteza Tobijo, Kalibana in Klobčiča v Shakespearovih igrah Kar hočete,

Vihar in Sen kresne noči ter mnoge druge.

Vlogo starega Krefla je Tovornik oblikoval strogo realistično v igri, kostumu in stilizaciji

pohorsko-slovenjegoriškega dialekta. »Najprej ga je upodobil na odru, nato pa še na televizijskem

ekranu. Kritiki so si bili edini – močna, enkratna umetniška stvaritev, velik slovenski dosežek.

»Krefla je Tovornik nabil do vrha z življenjsko prepričljivostjo, z resničnostjo, z energijo

obupanega odhoda v samouničenje, bil je to hrast, ki mu počasi sekajo korenine, dokler brez

življenjskih sokov ne pade« (L. Smasek). Žirija Prešernovega sklada je strnila umetniško

ustvarjanje Tovornikovega kmetiškega slovenskega opusa in mu za izredno upodobitev Krefla

podelila nagrado Prešernovega sklada. »Arnold Tovornik je Jura Krefla gradil s svojim izrednim

posluhom za karakteristike slovenskega kmeta in z bogato igralsko invencijo, da v literarni

predlogi ustvari slikovito odrsko podobo. V njej je povezal v trden umetniški organizem

raznodobne Kreflove osebnostne elemente in jih strnil v enovito igralsko kreacijo. Tako se mu je

Jura Krefl razrasel v metaforo slovenskega kmetstva v določenem obdobju. S to vlogo se je

Tovornik uvrstil med uspešne oblikovalce slovenskega človeka na odru.« (Sklep o podelitvi

nagrade Prešernovega sklada.)«2

Gledališki list. Vir: Arhiv SNG Maribor

2 Vir: Gombač, Branko: VI. – v Igralec Arnold Tovornik, ur. Tone Partljič, Maribor: Borštnikovo srečanje, 1977, str. 18

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

10

Gledališki list. Vir:

Arhiv SNG Maribor

V svojih vlogah je

bil je mogočen

silak, priljuden in

humoren, igral pa

je tudi nežne, krhke

in tragične vloge

ter se uveljavil kot

pristen ljudski,

gledališki in

filmski umetnik.

Gledališki list. Vir: Arhiv SNG Maribor

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

11

Od leta 1947 je z izjemo ene sezone igral v Drami SNG Maribor,

bil njen stalni član in vrsto let njen prvak, v SNG Maribor je od

leta 1947 do 1975 ustvaril 128 gledaliških vlog.

Gledališki list. Vir: Arhiv SNG Maribor

Poleg umetniške izvirne ustvarjalnosti, tako v klasičnem in sodobnem repertoarju kot tudi v ljudskih

igrah, je pomemben njegov prispevek pri oblikovanju vlog iz domačega repertoarja, predvsem pa

njegove kreacije odlikuje neposredna ljudskost in človeška toplina.

Stražmojster v Selnici ob Dravi v Zločinu na meji 1974-75 (v vlogi svojega

očeta). Vir: Igralec Arnold Tovornik, ur. Tone Partljič, Maribor :

Boršnikovo srečanje, 1977, str.27

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

12

Arnold Tovornik v Dekameronu. Vir: Arhiv

FBS

Arnold Tovornik v Komaj do srednjih vej. Arnold Tovornik v Pelikanu.

Vir: SLOGI Vir: Arhiv FBS

Arnold Tovornik kot Sir John

Falstaff, W. Shakespeare Vesele

Windsorčanke, SNG Drama

Maribor. Vir: Arhiv FBS

Arnold Tovornik z Mileno Godino. Vir: Arhiv FBS Prikazen v škrlatnem

prahu 1972-73

Šimen v Botru Andražu 1973-74 (z Bačkom, Blaževo, Pavalcem)

Vir: Igralec Arnold Tovornik, ur. Tone Partljič, Maribor : Boršnikovo srečanje,

1977, str. 29 in 35

Štef Arnolda Tovornika, priljuden in šaljiv silak, je bil ena najbolj

popularnih radijskih osebnosti na Radiu Maribor v Vedrem feljtonu.

Žlahtni glas znamenitega in samosvojega slovenskega igralca

Arnolda Tovornika, ki je ustvaril lik v selniškem govoru,

Purgatovega Štefa, in s katerim je pogosto nastopal po celi

Sloveniji, so poznali vsi njegovi sodobniki. Arnold Tovornik kot Štef. Vir: Arhiv FBS

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

13

Arnold Tovornik in Janez Klasinc, 1960. Štef (z Jožetom Samcem in Frančkom Vičarjem). Vir: Arhiv FBS

Večer, 18.12.1965, leto XXI, št. 292, str.14.

Vir: Spletni arhiv časopisa Večer.

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

14

Od leta 1959, ko je prvič nastopil v filmu – Tri četrtine sonca, je do leta 1976 igral še v desetih

slovenskih filmih, nazadnje v Idealistu.

Skupaj je odigral 11 prepoznavnih vlog slovenskega filma. Posnel je tudi nekaj kratkih igranih

propagandnih filmov.

Filmografija Arnolda Tovornika

1976 Blatnodolski župnik; Idealist, r. Igor Pretnar, Viba film Ljubljana, celovečerni igrani

film

1976 Sobota dopoldan, TV igra

1974 Mama umrla, stop, TV igra

1973 Tjaš; Let mrtve ptice, r. Živojin Pavlović, Viba film Ljubljana

1971 Franci; Poslednja postaja, r. Jože Babič, Avtorski studio Ekran, Ljubljana in FRZ

Centar filmskih radnih zajednica Srbije, Beograd

1970 Janža; Rdeče klasje, r. Živojin Pavlović, Viba film Ljubljana in FRZ-Centar filmskih

radnih zajednica Srbije, Beograd

1968 Kuhar Jazbec; Peta zaseda, r. France Kosmač, Viba film Ljubljana

1967 Grajski biki, r. Jože Pogačnik, Viba film Ljubljana, celovečerni igrani film

1966 Prihranjeni funt, TV igra

1966 prvi vojak; Amandus, r. France Štiglic, Viba film Ljubljana, celovečerni igrani film

1963 Draga šola, kratki igrani propagandni film

1962 Moj Jezus; Tistega lepega dne, r. France Štiglic, Viba film Ljubljana

1961 Kočijaž; Ples v dežju, r. Boštjan Hladnik, Triglav film Ljubljana

1960 Nočna pustolovščina, kratki igrani propragandni film

1960 Klemen; Akcija, r. Jane Kavčič, Triglav film, Ljubljana

1959 Stražmojster; Tri četrtine sonca, r. Jože Babič, Triglav film Ljubljana

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

15

PLES V DEŽJU, 1961 Črna melodrama v impresionističnem slogu – slikarja

Petra v njegovi podnajemniški sobi zvečer obišče neka

ženska, in ko jo odslovi, se v sanjah znajde v deževni ulici,

strmeč proti edinemu osvetljenemu oknu, na kater se pokaže

temna ženska silhueta z vabečimi kretnjami. Kasneje v

gostilni naveličano prisede k svoji ljubici, gledališki igralki

Maruši, in jo po kosilu zapusti. Popiva in gre v kino, medtem

ko je Maruša v parku z gledališkim šepetalcem, ki je vanjo

zaljubljen. Toda Maruša si želi Petra in tudi on jo zvečer

poišče. Potikata se po gostilnah, šepetalec pa ju skrivaj

spremlja. Maruša v Petrovi postelji tiho joče, Peter pa je v

sanjah spet na tisti ulici, kjer teče med krstami proti oknu z

žensko silhueto, pleza na okno in hlasta v prazno. Maruša

sanja, da se na kmečkem vozu pelje domov, a brž ko jo

kočijaž spomni, da je gledališka igralka, skoči z voza. Zbudi

se sama v Petrovi postelji, gospod Anton ji prinese čaj,

obenem pa seže v žep po britev, in nato zamudi na vajo v

gledališču, kjer se na odru spre z ravnateljem, ki jo je

odpustil. Naslonjena na gledališki zid fantazira, da je pri

šivilji, kjer so ji naredili lepo belo obleko, v kateri poplesuje

na ulici kot nevesta in se odvrti mimo mladega ljubezenskega

para. Predrami jo šepetalec, ki med sprehodom z njo

fantazira, da je na obisku pri njej, svoji boginji. Maruša v

gostilni čaka Petra, ko pa ta pride, se zatopi v dolg monolog

o njunem brezplodnem razmerju ter niti ne opazi, da Maruše

ni več pri mizi. Steče na ulico, medtem pa šepetalec Marušo

zares obišče in v svojem blodnem ljubezenskem govoru ne

opazi, da sedi v fotelju mrtva. Marušina gospodinja Petru

nato pove, da se je Maruša potrta vrnila domov in se

zastrupila. Peter odide v noč in z njim na deževni ulici

zapleše mlad ljubezenski par. Vir: Arhiv Republike Slovenije – Slovenski filmski arhiv

Maruša je v nekem prizoru kot potopljena v pokrajino, toda

ta spokojen eksterier je vendarle hkrati tudi smrten pejsaž:

kot kraj nemogoče vrnitve domov anticipira Marušino

poslednje pribežališče v tistem fotelju v njeni sobi, kjer –

zavržena tako od Petra kot od gledališča – še isti dan umre.

Seveda gre tudi v njeni blodnji tako za Petra kot za

gledališče, toda prek manifestne želje po vrnitvi domov

predvsem za gledališče oziroma za igralsko željo, ki je tista,

o kateri noče nič vedeti in jo zato artikulira skozi usta

prijaznega kočijaža; ta se pripelje iz zunanjosti polja in

Marušo preseneti s tem, da – to je pač lastnost nezavednega –

o njej vse ve. Ko Maruša prisede k njemu na voz, jo namreč

takoj vpraša: »Si ti tista z rdečimi lasmi?« Marušin glas je

zaenkrat še veselo začuden: »Ali še veste zame?« Toda

kočijaž ve še več, videl jo je na fotografiji v časopisu, pod

katero je pisalo »o veliki igralki, mladi in lepi«. Zdaj je

Maruša osupnjena: »Nič ne vem o tem... menda nisem bila

jaz?« Kočijaž jo pomiri: »Ti si bila, verjemi mi«. Maruša še

vedno dvomi, ker ne verjame, da je res pisalo »o veliki igralki, mladi in lepi«, kočijaž jo spet pomiri,

nakar Maruša z notranjim glasom ponovi ta refren o igralki in na lepem vzklikne: »Izstopiti moram«. Vir: Vrdlovec, Zdenko, Ples v dežju. Analiza filma Boštjana Hladnika. Ljubljana, 1991, str. 45-46.

režiser: Boštjan Hladnik

scenarist: Boštjan Hladnik

avtor literarne predloge:

Dominik Smole

literarna predloga: Črni dnevi in

beli dan

direktor fotografije: Janez

Kališnik

direktor filma: Dušan Povh

komponist: Bojan Adamič

igralci:

Arnold Tovornik (Kočijaž),

Duša Počkaj (Maruša), Miha

Baloh (Peter), Rado Nakrst

(Anton), Ali Raner

(Šepetalec), Jože Zupan, Janez

Jerman, Janez Albreht, Demeter

Bitenc, Vida Juvan...

produkcija:

Triglav film, Ljubljana

distribucija: Viba film, Ljubljana

datum: 27.05.1961

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

16

igralci: Arnold Tovornik (Blatnodolski

župnik),

Radko Polič (Martin Kačur), Milena Zupančič (Tončka), Dare Ulaga (Ferjan),

Stevo Žigon (Zapoljski župnik),

Janez Rohaček (Zapoljski nadučitelj),

Bert Sotlar (Blatnodolski župan),

Marjeta Gregorač (Minka)…

IDEALIST, 1976 režiser: Igor Pretnar

scenarist: Vitomil Zupan, Igor Pretnar

avtor literarne predloge: Ivan Cankar

literarna predloga: Martin Kačur, življenjepis

idealista

komponist: Bojan Adamič

direktor fotografije: De Gleria Mile

direktor filma: Boško Klobučar

produkcija: Viba film, Ljubljana

distribucija: Viba film, Ljubljana

datum: 15.04.1976

Ekranizacija klasičnega socialnokritičnega romana – v filmski obdelavi klasičnega slovenskega

romana sledimo učitelju Martinu Kačurju, kako se spopada s konzervativnim okoljem, a je zaradi

svojih naprednih idej premečen v majhno vasico. Tu se zaljubi v gosposko hči Minko, ki pa nima

nobenega razumevanja ne za njegovo ljubezen ne za njegove ideje. Kačur kljub svarilom cerkve in

lokalnih oblasti nadaljuje z izobraževanjem neukih množic. Tako organizira protestno zborovanje, ki

se sprevrže v pretep, kar je vzrok, da ga kazensko premestijo v zakotno vasico Blatni dol. Spričo tega

je zagrenjen, vendar pa ne docela zlomljen, saj se je še zmeraj pripravljen boriti za svoje ideale. Oženi

se z revno kmečko hčerko Tončko, ki v njem vidi zgolj možnost, da se reši zaostalosti in bede. Ko spet

skuša sklicati zborovanje in naleti na odločno nasprotovanje župnika in župana, se dokončno zlomi in

vda pijači. K slednjemu prispeva tudi popolno nerazumevanje žene Tončke. Po dobrem desetletju

zavlada v deželi liberalnejše vzdušje, v ospredje pridejo ideje, za katere se je nekoč zavzemal Kačur.

Ko ga premestijo v prijazen in razgiban trg Laze, se v nasprotju z ženo ni več sposoben vključiti v

novo življenje. Kačur ničesar več ne razume, in ko mu umre še najljubši sin Lojze, se napoti v snežni

metež in omaga.

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

17

»Kristjani! Prišel je v

Blatni dol nov učitelj,

mlad gospod, tamle

stoji pred zakristijo!«

Vir: Cankar, Ivan, Zbrano delo.

Knj. 14., Ljubljana, 1970, str. 68

»Da boste pošteno ravnali z njim!

Drugače boste imeli z mano opraviti!

— Zakaj pa se smeje tisti paglavec

tam? Ti, ki stojiš zraven, primi ga za

lase; dobro ga primi! — Da ne boste

tako ravnali s tem učiteljem, kakor ste

s prejšnjim, ki ste ga gnali,

rokovnjači, naravnost v pekel! Če se

ga le eden dotakne ali če ga postrani

pogleda, mu bom tako neznansko

nategnil ušesa, da bo pomnil svoje

žive dni! In po odvezo naj si gre k

Nacetu iz Razora ali pa k Brlinčku iz

Močilnika; pri meni je ne bo dobil!

Pa otroke pošiljajte v šolo, kolikor

morete! Če nimajo posla na polju, naj

ne postajajo brez opravila, naj ne

hodijo za gnezdi stikat in žogo bit!

Nikdar naj ne ugledam takega

smrkavca na cesti! Neusmiljeno ga

bom naklestil in očetu bom poslal

žendarje v hišo! Kaj mislite, da je

učitelj zastonj plačan? Saj bi nam

denar kradel, če bi stal v šoli s svojo

palico in bi nobenega blizu ne bilo!

Pa vam še jaz maše ne bom bral, ne

bom izpovedoval in ne obhajal,

ampak samo vlekel denarje in po ves

dan: luk, luk, luk - in mav, mav,

mav! — Učitelju pa je tudi treba

povedati, da naj z našimi paglavci po

pameti v caker hodi! Dobro naj jih

naklesti, korenito nabije, kadar je

potreba! In potreba je zmerom!

Naučili se itak ne bodo nič, ker so

preneumni, ampak vsaj strah bodo

dobili pred palico! - Kar vam je treba

danes še drugega povedati, je tóle: ne

kradite, ne pobijajte se po krčmah in

dedci naj puste babe in babe dedce pri

miru, drugače bo joj! Amen!« —

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

18

PETA ZASEDA, 1968

Vohunska partizanska drama

Peta zaseda je zadnji celovečerni film Franceta Kosmača, enega nespornih klasikov zgodnjega

slovenskega filma. Glede na Kosmačevo filmsko

konvencionalnost je Peta zaseda nekoliko presenetljiv projekt.

Film je bil posnet po scenariju znanega disidenta, Vitomila

Zupana, zgodba pa obravnava partizanski boj iz povsem novega,

poudarjeno kritičnega zornega kota. Da partizani niso bili nujno

vedno brezprizivni junaki, sta pokazala že Akcija (1960, Jane

Kavčič) in Balada o trobenti in oblaku (1961, France Štiglic), toda

partizanov, sploh pa komunistov v partizanih, si pred Peto zasedo

še nihče ni drznil prikazati kot negativcev.

rnold Tovornik

kot kuhar Jazbec

Arnold Tovornik kot kuhar Jazbec

Čas druge svetovne vojne. Potem ko partizanski odred v kratkem

času že petič pade v nemško zasedo, komandant Hari in komisar

Ilija posumita, da je v enoti izdajalec. Ne preostane jima drugega,

kot da izdajalca poskusita najti, toda njuna brezobzirna

poizvedovanja in zaslišanja načenjajo povezanost med partizani.

Enota se duši v vzdušju strupenega nezadovoljstva in živčne

nezaupljivosti. Hari se zaveda škode, ki jo povzroča njuno

sumničenje, toda Ilija vztraja, da je izdajalca treba najti. Še

posebej se mu zdi sumljiv Bregar, načelnik štaba, ki je bil pred

vojno jugoslovanski oficir in je prišel v partizane preko ene od

drugih političnih skupin, ki so (poleg komunistov) tvorile OF.

Bregar sumničenj ne jemlje preveč resno, toda njegovo dekle,

bolničarka Mija, je zaskrbljeno. Hari in Ilija prideta po nekaj

zgrešenih sumničenj drugih partizanov do sklepa, da mora biti

izdajalec prav Bregar, saj ima med drugimi sumljivimi lastnostmi

tudi stike z Mijinim stricem, ki hodi v nemško postojanko.

Bregarja primeta, med brezobzirnim zaslišanjem pa ga v trenutku

slabe presoje vodja varnostne službe odreda ustreli. Odred zapusti

vas. Na poti kolona naleti na partizane, ki vodijo prijetega

izdajalca. Izkaže se, da ta sploh ni bil v njihovem odredu in da ga

je v prikriti protiobveščevalni akciji s svojimi obiski pri Nemcih

pomagal odkriti prav Mijin stric.

režiser: France Kosmač

scenarist: Vitomil Zupan

avtor adaptacije: Vitomil

Zupan, France Kosmač,

Vladimir Koch

direktor fotografije:

France Cerar

direktor filma:

Boško Klobučar

komponist: Radovan Gobec

igralci:

Arnold Tovornik

(kuhar Jazbec),

Tone Gogala

(komandant Hari),

Boris Cavazza (komisar Ilija),

Marjana Brecelj

(bolničarka Mija),

Dare Valič (Bregar),

Nadja Vidmar (Tatjana),

Brane Ivanc (Nace),

Iztok Jereb (Giovanni),

Janez Vajevec (Tarzan)…

produkcija: Viba film, Ljubljana

distribucija: Viba film, Ljubljana

datum: 25.09.1968

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

19

LET MRTVE PTICE, 1973 Vir: www.mojtv.hr, www.projekti.gimvic.org

Vir: Arhiv Republike Slovenije – Slovenski filmski arhiv in

www.ekran.si

režiser: Živojin Pavlović

scenarist: Branko Šömen

direktor fotografije: Milorad Fanđo

Jakšić

produkcija: Viba film, Ljubljana

distribucija: Viba film, Ljubljana

igralci: Arnold Tovornik (Tjaš), Majda

Grbac (Anika), Polde Bibič (Ferenc), Rudi Kosmač (Tunč), Jože Zupan (Dedek), Ivanka

Mežan (Roza), Jožica Avbelj (Cecilija), Peter Trnovšek (Vanek), Janez Hočevar (Jožko),

Marko Simčič (Klepec), Tone Gogala (Veterinar), Ivan Jezernik (Vodja), Janez Škof st.,

Aleksander Vlaj, Alja Tkačev, Rudi Kosmač, Volodja Peer, Božo Podkrajšek, Polde Bibič...

Družbena angažiranost, eksistencialna problematika v slovenskem filmu - trije bratje

poskušajo preživeti v trdem, neizprosnem in melanholičnem Prekmurju. Najstarejši sin se

drugič poroči in najde delo v tujini, kakor večina mladih ljudi iz njegove vasi, srednji sin se

vrne domov in rekonstruira stari mlin v gostilno in tako preživi z zanikanjem tradicije,

najmlajši pa se po šolanju vrne kot veterinar, vendar ne ujame vaškega ritma, navad in

običajev teh ljudi. Bo njihov oče dočakal čase, ko bo spoštovanje tradicije spet zacelilo rane

obubožanega sveta? Film doseže višek v zadnjih prizorih, ki tvorijo najbolj impresivni del

filma. V njih se združi eksistencialna problematika s širšo, družbeno, saj pride v njih do izraza

tako končni človekov prelom z vso preteklostjo in pot v negotovo in skoraj brezizhodno

bodočnost, nostalgija za deželo in njenimi ljudmi, po drugi strani pa tudi impresija iste dežele

in njenih ljudi v njihovi brezizhodnosti.

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

20

RDEČE KLASJE, 1970

režiser: Živojin Pavlović

scenarist: Živojin Pavlović, Ivan Potrč

avtor literarne predloge: Ivan Potrč

literarna predloga: Na kmetih

produkcija: Filmska Radna Zajednica (FRZ),

Beograd

distribucija: Viba film, Ljubljana

datum : 28.12.1970

Igralci: Arnold Tovornik (Janža), Rade

Šerbedžija, Majda Potokar, Jože Zupan, Marjan Bačko, Anica Bajkot, Franjo Blaž, Sonja

Blaž, Boris Brunčko, Silva Danilova...

Vir: www.imdb.com

Film političnega terorizma in idealizma - Rdeče klasje je posnel srbski filmski režiser Živojin

Pavlović (1933-1998), ki je v drugi polovici 60. let postal eden najpomembnejših jugoslovanskih

cineastov. Po Rdečem klasju, ki je na puljskem festivalu jugoslovanskega filma osvojilo zlato areno,

je Pavlović posnel še dva slovenska filma, Let mrtve ptice (1973) in Na svidenje v naslednji vojni

(1980). Rdeče klasje je film demistifikatorskega realizma, kakršnega slovenski film, ne dotlej ne

poslej, ni ne poznal ne premogel; film političnega terorizma in idealizma, spolnosti v hlevu in

izgubljene ljubezni, kmečke nemoči in upornosti, pokrajine v megli in blata v zaporu, krulečih svinj in

hrumečih motorjev, golih ženskih teles in tresočih se starčevskih rok, pohote in svetništva.Film temelji

na romanu Ivana Potrča Na kmetih (1954), ki ga je Pavlović prebral v srbskem prevodu (Strasti na

selu), v filmu pa je obdržal le nekaj njegovih elementov, pravzaprav samo erotična razmerja med

Hedlom, Zofo in njenimi hčerkama, in še ta je umestil v povsem drugačen oziroma izostreno politični

kontekst. Pavlovičev Hedl (Rade Šerbedžija) je politični aktivist, "terenec", ki mu povojna

komunistična oblast naroči, naj se odpelje v vas Gomila in "kulakom" pobere dajatve "za mesto in

delavce"; Hedl zadovoljno sprejme nalogo in se pohvali, da se njemu že ne bo treba držati navodila

"saj veš, kako se dela z razrednim sovražnikom", ker da mu bodo kmetje prostovoljno prinašali

pšenico in druge dajatve. Hedl se z motorjem pripelje v vas Gomila, kjer mu predsednik krajevnega

odbora Janža (Arnold Tovornik) pojasni, da bo moral kmete trdo prijeti, če bo hotel kaj opraviti. Toda

Hedl ga niti toliko ne posluša, kot se zagleda nekam mimo njega - to, kar vidi, imenuje Janža "kulaška

rit", medtem ko se Hedlovim (in gledalčevim) očem prikaže skoraj angelska pojava dolgolasega

dekleta v belem, ki stoji onstran ozke reke. Hedl steče proti njej, a ga ustavi strel in potem še eden, pod

katerim se zgrudi; dekle, to je Tunika, priteče do brega in obstane, medtem ko se proti Hedlu, ležečem

na nasprotnem bregu, izteguje njen vodni odsev. Imeniten prizor, ki je neke vrste vnaprejšnje

zrcaljenje Hedlove zgodbe, še preden se dogodi. Vir: Arhiv Republike Slovenije – Slovenski filmski arhiv, www.ekran.si, www.dnevnik.si

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

21

TISTEGA LEPEGA DNE, 1962

Igralci: Arnold Tovornik (Moj Jezus), , Bert Sotlar,

Jože Zupan, Silva Danilova, Aleksander Valič,

Angelca Hlebce, Anton Petje, Duša Počkaj, Lojze

Rozman, Zlatko Šugman...

režiser: France Štiglic

scenarist:

Andrej Hieng, France Štiglic

avtor literarne predloge:

Ciril Kosmač

direktor fotografije:

Ivan Marinček

avtor glasbe:

Alojz Srebotnjak

direktor filma:

France Marolt

produkcija:

Viba film - Ljubljana

distribucija:

Viba film - Ljubljana

Izstopajoča mojstrovina v zgodovini slovenske filmske umetnosti - blago karikiranje

likov, poudarjena satirična ost, neprikrit odpor proti fašizmu, klenost primorskega življa,

rešilna bojevitost, predvsem pa izjemna človečnost...

Tisti lepi dan še živi. V Podnanosu.

Zgodba je postavljena v primorsko vas, ki je med obema vojnama pripadala Italiji. Vsi njeni

prebivalci so Slovenci, razen italijanskih predstavnikov fašistične oblasti. Sramota vasí so trije

bratje, ki so se pridružili fašistom, toda vačani jih kljub temu obvladujejo, predvsem pa

zasmehujejo. Osrednji junak, dvakrat ovdoveli Štefuc, se želi poročiti še s tretjo sestro iz iste

družine, Zano. Trmasto vztraja v prepričanju, da dekle pripada le njemu in njegovim štirim

otrokom. Pri tem se spre z dekletovo materjo, saj so jo stari obljubili drugemu prosilcu, z

župnikom in drugimi vaščani, njenega bodočega ženina pa vrže z mostu v reko.

Sredi priprav za poroko se v vas vrne Hedvika, ki pravi, da je delala kot sobarica v Milanu,

Italijani iz vasi ji igrajo serenade. Na koncu pa vačani odločijo, da mora postati Štefucova

žena Hedvika , nevesta pa rodi med poročnim praznovanjem.

Vir: www.delo.si, www.google.si

Televizijske posnetke RTV SLO smo zbrali v sodelovanju z Občino Selnica ob Dravi, na

razstavi in prireditvi pa uporabili tudi gradivo, ki ga hrani Mariborska knjižnica, številne

dokumente in posnetke pa so prijazno zbrali in posredovali :

- Arhiv RS – Slovenski filmski arhiv, Festival Borštnikovo srečanje, Pokrajinski arhiv

Maribor, RTV SLO, RTV SLO Radio Maribor, Slovenski gledališki inštitut, SNG

Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, NUK, pri oblikovanju prireditve je

sodelovala BK TV Selnica ob Dravi.

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

22

-

Mariborska knjižnica, v Knjižnici Selnica ob Dravi in avli Hrama kulture Arnolda Tovornika

POÉTA NÁSCITUR, NON FIT (Umetnik se rodi, ne naredi!)

avtorica razstave: Desanka Tavčar, Mariborska knjižnica

Nastala je bogata razstava o Arnoldu Tovorniku. Odstira znane in skrite trenutke iz življenja Arnolda

Tovornika, predvsem tiste, ki so oblikovali njegovo igralsko osebnost. Zbrali smo različno gradivo -

številne dokumente, fotografije, dokumentirana razmišljanja o gledališču in filmu, ki jima je Arnold

Tovornik popolnoma pripadal, mnogo časopisnih člankov, ki pričajo o nenehnem prizadevanju po

popolnosti vsake vloge, ki jo je odigral. Sposobnosti odličnega karakternega igralca so ga pripeljale

tudi do filma, igral je v filmih, TV igrah, propagandnih spotih.

Razstavo smo prostorsko razdelili na dva dela:

- v prostorih Knjižnice Selnica ob Dravi so razstavljeni originali fotografij, gledališki listi iz

nekaterih predstav, v katerih je Arnold Tovornik igral, dokumenti o njegovih nagradah,

prikazana je filmografija Arnolda Tovornika, razstavljeni so tudi časopisni članki,

Tovornikova spričevala iz osnovne šole, potrdila o prijavi vojne škode in knjižno gradivo kot

trajni pričevalci o veličini Arnolda Tovornika…,

- v avli Hrama kulture so razstavljeni plakati s fotografijami različnih gledaliških vlog, nagrad

in osebnimi fotografijami, plakati s kronološko zapisanimi gledališkimi predstavami, ki jih je

Tovornik odigral v SNG Drami Maribor, časopisnimi članki…

»Dve vlogi Arnolda Tovornika se samoniklo in strmo, trdno ter žalostno dvigata med vrhove dramskih

igralskih dosežkov v Sloveniji,

to je kmet – gruntar v Potrčevem Kreflu ter akademik – znanstvenik, v Brechtovem Galileiju.

Arnold Tovornik (Jura Krefl), Ivan Potrč Krefli, Drama SNG, Maribor, 23. 9. 1968 (na Ptuju). Foto Dragiša Modrinjak. Vir: Arhiv FBS

Arnold Tovornik kot Galileo Galilei,

SNG Drama Maribor. Foto Dragiša Modrinjak. Vir: Arhiv FBS

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

23

Dve vlogi vrhunskih igralskih kvalitet, ki potrjujeta vsestranski umetniški stvaritveni razpon ter

življenjsko in človeško pristnost dramskega igralca Arnolda Tovornika.«3

Arnold Tovornik velja za enega izmed najboljših slovenskih igralcev ter osrednjega in

najpomembnejšega igralca drame SNG Maribor v vsej njeni zgodovini. Besede, s katerimi se

dolgoletni ravnatelj mariborske Drame, Branko Gombač, spominja Arnolda Tovornika, povedo vse:

»Arnold Tovornik je bil v osebnem življenju, kot dramski umetnik, kot prijatelj in tovariš vseskozi

oficir. Vojak v pomenu lastnosti, ki jih s seboj nosi ta priučeni stan – bil je iskren, pošten,

resnicoljuben in skromen v svojem značilnem elementarnem ustvarjalnem igralskem zanosu in tak tudi

v osebnih odnosih. V svojih stvaritvah je znal biti pristen kmet, neoporečni oficir, razigrani in

razposajeni komik, umirjeni in zadržani traged ter hladni, razumski znanstvenik, v razponu neštetih

odigranih vlog, s skupnim imenovalcem – Človek«.4

Tovornik v igralski garderobi. Vir: SLOGI

Časopisni članki o Arnoldu Tovorniku. Vir: SLOGI

3 Vir: Igralec Arnold Tovornik, ur. Tone Partljič, Maribor : Boršnikovo srečanje, 1977, str. 30 4 Vir: Gombač, Branko: IX. – v Igralec Arnold Tovornik, ur. Tone Partljič, Maribor: Borštnikovo srečanje, 1977, str. 30-31

november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148

24

Veliki igralec in komedijant. Slovenske novice, letn. 19, št. 55 (7. mar. 2009). Tedenska tribuna Slovenskih novic,

str. 19.- leto 17, št. 10 (7. mar. 2009). Vir: NUK