pravilna oskrba centralnih venskih3 kaj so centralni venski katetri in njihov namen uporabe 3.1...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

PRAVILNA OSKRBA CENTRALNIH VENSKIH

KATETROV IN PREPREČEVANJE INFEKCIJE

(Diplomsko delo)

Maribor, 2009 Milena Kolar

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: viš.predav.dr. Danica Ţeleznik, prof.zdr.vzg

II

POVZETEK

Izhodišča: Centralni venski katetri (CVK) so danes postali nujno potrebni pripomočki

sodobne zdravstvene prakse. Okuţbe CVK pa so nevaren, včasih celo usoden zaplet pri

zdravljenju kritično bolnih. Zdravljenje zapletov zaradi okuţbe CVK močno podaljša dobo

hospitalizacije in s tem povečuje stroške. So zaplet, ki ga je mogoče s kakovostno

zdravstveno nego in oskrbo preprečiti ali omejiti.

Namen: Predstaviti pravilno oskrbo centralnih venskih katetrov in preprečevanje infekcije.

Metode: Raziskava je bila izvedena med petdesetimi zaposlenimi v zdravstveni negi na

Oddelku za interno medicino in Oddelku za intenzivno interno medicino Splošne

bolnišnice Slovenj Gradec. Za ponazoritev podatkov je bila uporabljena deskriptivna

metoda.

Anketni vprašalnik je vseboval 8 vprašanj zaprtega tipa, 5 vprašanj polodprtega tipa in 1

vprašanje odprtega tipa, kjer so anketiranci sami napisali odgovor na zastavljeno vprašanje.

Anketa je bila anonimna in nam je sluţila izključno kot vir podatkov za diplomsko delo.

Rezultati: Analiza anketnih vprašalnikov potrjuje naša predvidevanja, da smo zdravstveni

delavci strokovno usposobljeni, da pri svojem delu uporabljamo sodobna znanja in imamo

na razpolago dovolj materiala, s čimer zagotavljamo varnost bolnika pred infekcijo.

Razprava: Na osnovi naših ugotovitev lahko rečemo, da je nadzor in ravnanje s

centralnimi venskimi katetri zelo odgovorno in zahtevno delo. Zaradi stalnega nadzora in

budnosti je manj zapletov pri zdravljenju pacientov. Zelo pomembno je, da zdravstveni

delavci poznamo dejavnike tveganja za nastanek okuţb ter ukrepe s katerimi lahko število

okuţb zmanjšamo oziroma odpravimo.

KLJUČNE BESEDE: centralni venski katetri, okuţbe centralnih venskih katetrov,

dejavniki tveganja, zdravstvena nega.

III

ABSTRACT

Starting-point: Central vein catheter (CVK) is nowadays a necessary instrument in

contemporary health practice. CVK infections are dangerous, sometimes even fatal

entanglement in medical treatment of those who are critically ill. Medical treatment of

those complications extends the hospitalization period and therefore increases the costs. It

is an entanglement which you can prevent or limit with the right medical treatment and

nursing.

Purpose: To present the right care of central vein catheters and the prevention of its

infection.

Methods: The research was carried out amongst the medical care employees at the Internal

medicine and Intensive internal medicine Department of General hospital Slovenj Gradec.

There were 50 interviewees included. Descriptive method was used for data illustration.

Questionnaire contained 8 closed type questions, 5 half-opened type questions and 1

opened type question, where the interviewees have written down the answer to the question

on their own. Questionnaire was anonymous and served only as the data based purposes

for my diploma work.

Results: Questionnaire analysis confirmed our anticipations that the medical workers are

qualified, that we use contemporary knowledges and that we have enough material to

assure the safety for the patient.

Discussion: on the base of our findings we can say that the supervision and handling with

central vein catheters is very responsible and demanding work. Because of the permanent

supervision and vigilance there are less complications while treating the patients. It is very

important that the health workers know the infection risk factors and measures, with which

we can reduce the number of infections or suppress it.

KEY WORDS: central vein catheter, central vein catheter infections, risk factors, health

care.

IV

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................ 1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ............................................................................... 1

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ........................................ 2

2.1 NAMEN .................................................................................................................. 2

2.2 CILJI ....................................................................................................................... 2

3 KAJ SO CENTRALNI VENSKI KATETRI IN NJIHOV NAMEN

UPORABE ....................................................................................................... 3

3.1 CENTRALNA VENSKA KATETERIZACIJA ..................................................... 3

3.2 NAMEN VSTAVITVE CENTRALNEGA VENSKEGA KATETRA ................. 4

3.3 VRSTE IN MATERIALI CENTRALNIH VENSKIH KATETROV ................... 5

4 PARENTERALNE TEKOČINE ............................................................ 7

4.1 INTRAVENOZNA INFUZIJA .............................................................................. 7

4.2 KAJ SO PARENTERALNE TEKOČINE .............................................................. 8

4.3 VRSTE PARENTERALNIH TEKOČIN ............................................................... 8

5 INFUZIJSKI SISTEMI ......................................................................... 12

5.1 MENJAVA SISTEMOV IN BREZIGELNIH KONEKTOV CLAVE ................ 12

5.2 ODVZEM KRVI IZ CENTRALNIH VENSKIH KATETROV .......................... 14

6 VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OSKRBI CENTRALNIH

VENSKIH KATETROV .............................................................................. 15

6.1 OPAZOVANJE PACIENTA Z VSTAVLJENIM CVK TER UČINKOVITOST

UPORABE I.V. OBLIŢEV ............................................................................................. 16

6.2 PREVEZA VBODNEGA MESTA ...................................................................... 17

6.2.1 PRIPRAVA PACIENTA ............................................................................... 18

6.2.2 PRIPRAVA IZVAJALCA ............................................................................ 18

6.2.3 PRIPRAVA PROSTORA ............................................................................. 18

6.2.4 PRIPRAVA MATERIALA ........................................................................... 18

6.2.5 IZVEDBA POSTOPKA ................................................................................ 19

6.2.6 DOKUMENTIRANJE .................................................................................. 21

7 KATETRSKE OKUŢBE IN NJIHOVO PREPREČEVANJE .......... 22

V

7.1 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA NEVARNOST POJAVA OKUŢBE PREKO

CENTRALNEGA VENSKEGA KATETRA ................................................................. 23

7.2 OBLIKE OKUŢB POVEZANE S CVK: ............................................................. 24

7.3 PREPREČEVANJE KATETRSKIH OKUŢB IN VLOGA ANTIBAKTERIJSKIH

OBLIŢEV BIO-PATCH .................................................................................................. 25

7.4 RAVNANJE V PRIMERU SUMA NA KATETRSKO OKUŢBO TER ODVZEM

KONICE CVK ................................................................................................................. 26

7.4.1 POSTOPEK ODVZEMA KONICE CVK .................................................... 27

8 EMPIRIČNA RAZISKAVA ................................................................. 28

8.1 HIPOTEZE ........................................................................................................... 28

8.2 METODOLOGIJA ............................................................................................... 29

8.2.1 RAZISKOVALNE METODE ....................................................................... 29

8.2.2 RAZISKOVALNI VZOREC ........................................................................ 29

9 REZULTATI RAZISKAVE IN ANALIZE ......................................... 30

10 RAZPRAVA ............................................................................................ 38

11 SKLEPI ................................................................................................... 41

12 ZAHVALA .............................................................................................. 43

13 LITERATURA ....................................................................................... 44

14 VIRI ......................................................................................................... 47

15 PRILOGE .................................................................................................. 1

VI

KAZALO SLIK

Slika 1: Pravilno mesto vstavljenega CVK…………………………………………………4

Slika 2: CVK set.........………………………………………………………………………6

Slika 3: CVK -3 lumen......………………………………………………………………….6

Slika 4: 0,9% NaCl, Ringer laktat.....……………………………………………………….9

Slika 5: 5% Glukoza, Mešanica...…………………………………………………………..9

Slika 6: Voluven…………………………………………………………………………..10

Slika 7: Koncentrirani eritrociti…………………………………………………………...11

Slika 8: CLAVE konekt…………………………………………………………………...14

Slika 9: CLAVE konekt…………………………………………………………………...14

Slika 10: Material za prevezo CVK……………………………………………………….19

Slika 11: Preveza CVK……………………………………………………………………20







Slika 18: BIO-PATCH obliţ………………………………………………………………26

VII

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Prikaz kako pogosto se zdravstveni delavci srečujejo s centralnimi venskimi katetri

(CVK) in kako pogosto rokujejo z njimi…………………………………………………..30

Graf 2: Prikaz kako pogosto zdravstveni delavci izvajajo prevezo CVK…………………30

Graf 3: Prikaz na kakšen način zdravstveni delavci pritrdijo CVK……………………….31

Graf 4: Prikaz sredstev s katerimi zdravstveni delavci čistijo vbodno mesto…………….31

Graf 5: Prikaz ali zdravstveni delavci poznajo antibakterijske obliţe BIO-PATCH in ali jih

uporabljajo…………………………………………………………………………………32

Graf 6: Prikaz s čim zdravstveni delavci pokrijejo vbodno mesto CVK………………….32

Graf 7: Prikaz ali zdravstveni delavci poznajo brezigelne konekte CLAVE in ali jih

uporabljajo…………………………………………………………………………………33

Graf 8: Prikaz kako pogosto zdravstveni delavci menjajo CLAVE konekte na CVK…….33

Graf 9: Prikaz kako pogosto zdravstveni delavci menjajo infuzijske sisteme za aplikacijo

parenteralnih tekočin (NaCl, Ringer Laktat)………………………………………………34


maščobnih raztopin, glukoze ter aminokislin……………………………………………...34


krvi in krvnih pripravkov………………………….....…………………………………….35

Graf 12: Prikaz ali zdravstveni delavci jemljejo vzorce krvi iz CVK……………………..35

Graf 13: Prikaz kateri način odvzema krvi iz CVK uporabljajo zdravstveni delavci……..36

Graf 14: Prikaz ali imajo zdravstveni delavci na oddelku kjer so zaposleni na voljo

ustrezna sredstva za oskrbo CVK (Graf 14a) in ali dovolj poskrbijo za preprečitev infekcije

(Graf 14b)………………………………………………………………………………….36

Graf 14a…………………………………………………………………………….……...36

Graf 14b……………………………………………………………………………………37

MILENA KOLAR: PRAVILNA OSKRBA CENTRALNIH VENSKIH KATETROV IN PREPREČEVANJE INFEKCIJE

1

1 UVOD

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Zdravstveni delavci (diplomirane medicinske sestre, zdravstveni tehniki) se pri svojem

delu pogosto srečujemo s pacienti, ki imajo vstavljene ţilne katetre v diagnostične in

terapevtske namene. Indikacijo za uvajanje centralnega venskega katetra (CVK) postavi

zdravnik na osnovi kliničnega stanja pacienta.

CVK se uporabljajo za zdravljenje z zdravili, popolno parenteralno prehrano, natančno

uravnavanje elektrolitskega in tekočinskega ravnovesja, merjenje centralnega venskega

tlaka ter za jemanje vzorcev krvi.

Kot navaja Cook (1997), se CVK uporabljajo pri zdravljenju hudo bolnih pacientov,

čeprav se pri njihovi uporabi pojavljajo tudi negativne posledice, kot so bolnišnična

obolevnost in smrtnost.

Bolnišnične okuţbe se pojavijo pri 5-15% hospitaliziranih in 25-50% pacientov v

intenzivnih enotah, okuţbe povezane z ţilnimi pristopi pa se pojavijo v 10-20%

(Eggimann P., 2004).

Jereb (2005), pravi, da so katetrske okuţbe najpogostejši zaplet pri uporabi CVK in vzrok

podaljšanemu bivanju v bolnišnici ali povečani umrljivosti.

Rello J. (2000), ugotavlja, da katetrska sepsa podaljšuje čas bolnišničnega zdravljenja in

zvišuje stroške zdravljenja. Glede na umrljivost so podatki neenotni. Zadnje raziskave ne

potrjujejo višje smrtnosti pri pacientih z okuţbo centralnega venskega katetra.

Medicinske sestre se zavedamo, da je nadzor in ravnanje s CVK odgovorno in zahtevno

delo in kot pritrjuje Petreska (2000), je zaradi stalnega nadzora in budnosti manj zapletov

pri zdravljenju pacientov.


2

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

2.1 NAMEN

Namen diplomske naloge je predstaviti oskrbo centralnih venskih katetrov, izpostaviti

najpogostejše napake zdravstvenih delavcev, ki povzročajo infekcije, ter s tem ugotoviti

kakšno vlogo imamo zdravstveni delavci pri oskrbi centralnih venskih katetrov in

preprečevanju infekcije.

2.2 CILJI

Ugotoviti pomen preprečevanja infekcije pri oskrbi CVK.

Ugotoviti znanje zdravstvenih delavcev o pravilni oskrbi CVK.

Ugotoviti ali imamo zdravstveni delavci na voljo ustrezna sredstva za oskrbo CVK.


3

3 KAJ SO CENTRALNI VENSKI KATETRI IN NJIHOV NAMEN

UPORABE

3.1 CENTRALNA VENSKA KATETERIZACIJA

Pomeni vstavitev katetra v veno cavo superior preko vene subclavije, jugularne vene ali

periferne vene (v. cephalice ali vene basilice) pred ali v desni atrij.

V določenih primerih lahko vstavi zdravnik venski kateter tudi v femoralno veno.

Priporoča se uporaba vene subclavije razen v primeru neizkušenosti izvajalca, slabe

pljučne rezerve (pacientova sposobnost prenašanja moţno nastalega pnevmotoraksa) ali

medicinske kontraindikacije (koagulopatija..).

Uporaba jugularne vene je omejena zaradi hitrejše kolonizacije katetra z mikroorganizmi iz

sline ter teţje fiksacije katetra.

Femoralni pristop prav tako povečuje tveganje za kolonizacijo katetra in za globoko

vensko trombozo.

Zdravnik osrednjo veno največkrat kateterizira po Seldingerjevi metodi, ko skozi kanilo v

ţili najprej uvede ţico, preko ţice pa kateter.

V večini naših bolnišnic zdravnik rutinsko naroči rentgensko slikanje po uvajanju CVK, da

potrdi lokacijo CVK in preveri morebitno moţnost za zaplete.

Zaradi krajše razdalje in anatomsko enostavnejšega poteka ven se priporoča vstavitev

centralnega katetra na desni strani (Dougherty, 2000).


4

Vir: www.fotosearch.com, 2009

3.2 NAMEN VSTAVITVE CENTRALNEGA VENSKEGA KATETRA

merjenje centralnega venskega pritiska,

vnos večjih količin tekočine v ţilni obtok,

hidracija in vzdrţevanje elektrolitskega ravnovesja,

dajanje nekaterih zdravil, ki okvarijo periferne vene (hipertonične raztopine,

citostatiki, vazopresorji, kalijev klorid itd.),

popolna parenteralna prehrana,

transfuzija krvi in krvnih pripravkov, če ni druge moţnosti,

pogosto jemanje vzorcev krvi, če ni druge moţnosti,

slabo stanje perifernih ven.

O pogojih za vstavitev CVK začnemo razmišljati ţe ob predpisu intravenozne terapije.

Zgodnje odkrivanje potreb po vstavitvi CVK je v korist pacientu in zdravstvenemu osebju.

CVK omogoča bolj učinkovito uporabo venskega pristopa in večjo varnost ter

zadovoljstvo pacienta pri delitvi terapije (Moureau, 2006).

Večinoma CVK vstavljajo zdravniki, medicinske sestre pa v zvezi z intravenozno terapijo

samostojno opazujemo in ocenjujemo pacienta, njegove potrebe in lokalno stanje ven.

Slika 1: Pravilno mesto vstavljenega CVK

http://www.fotosearch.com/


5

Pogosto smo pobudnice vstavitve CVK, če ocenimo, da ima CVK prednost pred perifernim

venskim pristopom.

Pri pacientih s standardno obravnavo lahko predvidimo vstavitev CVK ţe v kliničnih poteh

(npr. pri operativnih posegih).

Dobre strani venskega katetra so večje pacientovo zadovoljstvo, skrajšanje časa za oskrbo

venskega pristopa, ekonomska učinkovitost (materialna in delovna), manj zapletov in večja

moţnost nemotenega intravenoznega vnašanja zdravil in infuzijskih raztopin v telo

(Šmitek, Krist, 2008, str. 78).

3.3 VRSTE IN MATERIALI CENTRALNIH VENSKIH KATETROV

Poznamo različne vrste venskih katetrov z različnim številom dovodov (eno do pet-

lumenski), iz različnih materialov (teflonski, polietilenski, silikonski, poliuretanski katetri),

različnih dolţin, namenjeni različno dolgi uporabi.

CENTRALNI venski katetri za periferno vstavitev skozi kubitalno veno (veno basilico ali

veno cephalico) v globoko veno (veno cavo superior so eno ali dvo lumenski, daljši, (do

70cm)), silikonski ali poliuretanski. Na voljo so v različnih debelinah. V idealnih razmerah

lahko ostanejo v veni tudi do enega leta (Dougherty, 2000; Moureau, 2003).

Zaradi relativno majhne debeline so periferno vstavljeni centralni venski katetri bolj

podvrţeni zamašitvam s strdki, še posebno, če zanemarimo redno prebrizgavanje. Eritrociti

se nabirajo na konici katetra, ob preverjanju vračanja krvi ali odvzemu krvnih vzorcev se

nalepijo tudi v notranjosti in zmanjšajo pretočnost katetra, onemogočajo aspiracijo krvi in

nenazadnje v celoti zmanjšajo lumen.

CENTRALNI venski katetri za vstavitev v globoke vene (vena subclavija, vena jugularis)

so krajši, večlumenski katetri (do pet lumnov), namenjeni kratkotrajni uporabi (do dva

tedna).

PODKOŽNO izpeljani centralni venski katetri (kot na primer Hickmanov kateter) so

vstavljeni operativno. Namen podkoţne vstavitve je povečanje razdalje med vstopnim

mestom katetra v koţo in vstopnim mestom v veno. S tem zmanjšamo moţnost neposredne


6

sistemske okuţbe s koloniziranega vstopnega mesta. Podkoţno vstavljeni centralni venski

katetri so namenjeni dolgotrajni uporabi (do enega leta ali več).

CENTRALNI venski katetri s podkoţnim prekatom, so sestavljeni iz katetra, ki poteka

skozi del podkoţja v veno in podkoţno leţečega prekata, v katerega skozi koţo s posebno

iglo vbrizgavamo zdravila. Centralni venski kateter s podkoţnim prekatom nima

neposredne povezave s površino koţe. Vstavimo ga takrat, kadar pacient potrebuje venski

pristop več tednov ali mesecev (dializa, kemoterapija).

Čas po katerem je potrebno posamezni venski kateter odstraniti, je odvisen od trenutnih

doktrinskih stališč stroke v ustanovi.

Vir: www.dina-hitex.com, 2009

Slika 2: CVK set Slika 3: CVK-3 lumen

http://www.dina-hitex.com/


7

Pri izbiri katetra smo pozorni na:

Trdoto in upogljivost katetra: Kateter mora biti upogljiv in mehek, da ne

poškoduje ţil.

Odpornost na poteg: Ob normalnih obremenitvah se kateter ne sme pretrgati,

ker lahko povzroči katetrsko embolijo.

Debelino stene: Debelina stene je razmerje med zunanjim in notranjim

premerom katetra. Pred uporabo katetra zdravnik oceni velikost izbrane ţile. Z

izbiro predebelega katetra se lahko onemogoči pretok krvi in pospeši nastajanje

tromba.

Odpornost proti pregibu: Odpornost proti pregibu prepreči zaporo katetra,

ustvarjanje tromba in motnje pri dovajanju zdravil in infuzij. Pregib moti tudi

meritve tlakov.

Gladko notranjo in zunanjo površino: Gladka površina katetra ne poškoduje

ţilne stene, prepreči nalaganje fibrinskih oblog, mikrobov in dovoljuje nemoten

pretok tekočine.

Material, ki ne sme biti propusten, ki ne draţi ţilne stene in ne povzroča

vnetja. Kateter naj ne povzroča aktiviranja trombocitov in ustvarjanja tromba.

Radiopatičnost, da določimo lego katetra brez kontrastnih sredstev.

Označbo za ugotavljanje dolţine katetra, ki je v ţili.

Namen in čas uporabe: Od namena in predvidenega časa uporabe, ali bomo

izbrali eno, dvo ali več lumenski kateter oziroma kateter s podkoţno izpeljavo

ali podkoţnim prekatom.

4 PARENTERALNE TEKOČINE

4.1 INTRAVENOZNA INFUZIJA

Je iztekanje infuzijske tekočine (po principu prostega pada) ali vbrizgavanje infuzijske

tekočine (ali raztopine zdravila) s pomočjo namenske črpalke v veno, ki traja daljši čas in

običajno presega količino 100 ml.


8

4.2 KAJ SO PARENTERALNE TEKOČINE

Parenteralne tekočine so zdravilni pripravki različno sestavljenih raztopin, zdravil in hranil

katerih namen je:

nadomestiti izgubo tekočin,

ohraniti količino vode v telesu na normalni ravni,

uravnavati elektrolitsko in acidobazno ravnovesje v krvi,

uravnavati osmolarnost v krvi,

zagotavljati pacientu dovolj hranil v pravilni sestavi in količini,

dovajati intravenozna zdravila ali kontrastna sredstva v diagnostične namene.

4.3 VRSTE PARENTERALNIH TEKOČIN

Parenteralne tekočine v grobem delimo v tri skupine:

kristaloidne raztopine,

koloidne raztopine,

kri in krvni pripravki.

Kristaloidne tekočine

So vodne raztopine elektrolitskih in drugih vodotopnih molekul. So izotonične, ne

vsebujejo beljakovin in po določenem času iz krvnega obtoka preidejo v tkiva. Po vnosu

najprej zapolnijo zunajcelični prostor in ker lahko prehajajo skozi polprepustno membrano,

se sčasoma razporedijo in kroţijo med tekočinskimi prostori v telesu, da vzpostavijo

tekočinsko ravnovesje.


9

Kristaloidne tekočine se uporabljajo za nadomeščanje volumna tekočine (ob izgubi krvi) in

za vzdrţevalne ali substitucijske namene. Najpogosteje uporabljene kristaloidne raztopine

so po sestavi podobne serumu (Šmitek, Krist, 2008).

Med kristaloidne tekočine vključujemo:

Ringer laktat (Hartmanova raztopina),

fiziološko raztopino-0,9% NaCl,

5% glukozo, Ringerjevo raztopino

in druge.

Vir: Arhivski posnetki Oddelka za intenzivno interno medicino

Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, 2008

Koloidne raztopine

Predstavljajo skupino raztopin, ki vsebujejo velike beljakovinske molekule, prirejene tako,

da ostanejo v ţilju dlje časa kot kristaloidne raztopine. Koloidi bolj učinkovito zapolnijo in

vzdrţujejo ţilni volumen, ker ne prehajajo skozi polprepustno membrano. Koloidne

raztopine so gostejše od kristaloidnih, ker vsebujejo večje, netopne molekule oz. molekule

z veliko molekularno maso. V krvni plazmi so glavni koloidi plazemske beljakovine.

Slika 4: 0,9% NaCl, Ringer laktat Slika 5: 5% Glukoza, Mešanica


10

Farmacevtsko pripravljene koloidne raztopine so po sestavi dekstrani, ţelatine in posebni

škrobni pripravki.

Koloidne raztopine so najbolj uporabne, ko je potrebno hitro nadomestiti kroţeči volumen

krvotoka. Pri tem uporabljamo naravne koloide (kri, plazma, humani albumini) ali

farmacevtske koloidne raztopine, kot so Dextran, Haemaccel, Hes in podobni (Shami,

Davidson, 1997).



Kri in krvni pripravki

Uporabljamo v primeru, ko je potrebno nadomestiti manjkajoči volumen krvi. Med ali po

operaciji, po poškodbah, pri krvavitvah iz prebavnega trakta itd.

Včasih so za transfuzijo uporabljali polno kri, danes pa velja, da pacient dobi samo tiste

sestavine krvi, ki jih dejansko najbolj potrebuje, v takšni količini, koncentraciji in obliki,

da doseţemo najboljši učinek.

Krvne komponente so: koncentrirani eritrociti, levkociti, trombociti in krvna plazma. Iz

polne krvi jih pridobivamo s fizikalnimi metodami (centrifugiranjem, filtriranjem ali

Slika 6: Voluven


11

zmrzovanjem). Najpogosteje uporabljene krvne komponente so koncentrirani eritrociti in

sveţa zmrznjena plazma.

Za aplikacijo krvi in krvnih pripravkov na centralni venski kateter se odločimo le v nujnih

primerih (Petreska, 2000, str. 58).

Vir.: www.fotosearch.com,2009

Delitev infuzijskih tekočin po namembnosti:

Reanimacijske ali infuzijske tekočine, ki jih uporabljamo za oţivljanje ali v

šokovnih stanjih (Šmitek, Krist, 2008,str 162);

Vzdrţevalne oz. infuzijske tekočine, s katerimi vzdrţujemo osnovne potrebe po

vodi, elektrolitih in energiji. Posluţujemo se jih v primerih, ko pacient iz različnih

vzrokov krajši čas ne more ali ne sme uţivati hrane ali tekočine peroralno

(operativni posegi, pooperativna stanja ali bolezni s kratkotrajno omejitvijo

peroralnega prehranjevanja) (ibid., 162);

Slika 7: Koncentrirani eritrociti

http://www.fotosearch.com/


12

Substitucijske ali parenteralne tekočine, s katerimi vzpostavljamo tekočinsko,

elektrolitsko ali kislinsko-bazno ravnovesje v telesu potem, ko je bilo le-to zaradi

bolezni močno porušeno (driska, bruhanje, drenaţe itd.) (ibid., 162);

Prehranjevalne ali parenteralne tekočine, s katerimi zagotavljamo popolno,

večinsko ali dopolnilno parenteralno prehrano. To je v primerih kadar enteralne

oblike hranjenja niso moţne oz. niso zadostne, pri moteni prebavi in absorbciji

hranilnih snovi iz prebavnega sistema, ter kadar bi prehranjevanje skozi prebavni

trakt slabo vplivalo ali poslabšalo pacientovo stanje ali bolezen (ibid., 162).

5 INFUZIJSKI SISTEMI

5.1 MENJAVA SISTEMOV IN BREZIGELNIH KONEKTOV CLAVE

Infuzijski sistemi so sterilne plastične cevke različnih dolţin, ki sluţijo pretoku infuzijske

raztopine iz steklenice, vrečke do venskega priključka. Osnovni infuzijski sistemi se lahko

uporabljajo z vsemi oblikami infuzijskih pripravkov (steklenice, plastenke). Sistemi za

infuzijske črpalke pa so specifično izdelani za posamezno vrsto črpalke.

Medicinska sestra je odgovorna za pravilno nastavitev hitrosti pretoka infuzijske tekočine,

glede na odrejeno količino tekočine. Zdravnik običajno napiše količino tekočine, ki mora

steči v 24 urah. Infuzija, ki teče prepočasi, lahko povzroči cirkulacijske motnje ali pa celo

kolaps pri pacientu, ki je dehidriran, šokiran ali drugače v kritičnem stanju.

Infuzija, ki teče prehitro lahko povzroči pri pacientih s kardiovaskularnimi, ledvičnimi in

nevrološkimi obolenji (prav tako pa tudi pri otrocih ali starejših ljudeh) obremenitev s

tekočino (Ţeleznik, Ivanuša, 2008, str. 480).


13

Infuzijski sistem je najbolj enostavno menjati pri menjavi infuzijske steklenice; zamenjati

pa ga moramo, kadar postane krvav ali pušča in ob rutinski menjavi (Ţeleznik, Ivanuša,

2008, str. 483).

Konica infuzijskega sistema mora ostati sterilna. Če se med menjavo razsterili, je potrebno

uporabiti nov sistem (Ţeleznik, Ivanuša, 2008, str. 484).

Največji problem pri zagotavljanju sterilnosti infuzijskega sistema in varnosti delavcev v

zdravstveni negi je »pretikavanje« sistemov.

Ne glede na število zamenjanih sistemov, pretaknjenih steklenic ter odvijanj in privijanj na

intravenozne dovode, pa je največja odgovornost za uporabo infuzijskih sistemov in

pravilno intravenozno aplikacijo terapije še vedno na nas samih s strogim upoštevanjem

aseptične metode dela.

Infuzijske sisteme menjamo vsakih 24-48 ur, saj s tem zagotovimo varovanje pacienta

pred okuţbo.

Sisteme pri katerih dovajamo pacientu glukozo, maščobne raztopine, aminokisline pa

menjamo vsakih 24 ur.

Sisteme po katerih teče kri in krvni pripravki pa zavrţemo neposredno po uporabi.

Brezigelni konekti - CLAVE

Konekt zaradi svoje sestave ščiti pacienta pred intravaskularno kolonizacijo konice in

spojke katetra.

Konekt je lahko posamezen, v kombinaciji z drugimi linijami ali kot dodatek pri vbodnih

iglah. Primeren je za dajanje različnih tekočin, tudi antibiotikov ali citostatikov. Zaradi

svoje edinstvene sestave omogoča tako zaščito uporabnika kot tudi pacienta.

Za razkuţevanje konektov uporabljamo sterilne zloţence navlaţene z razkuţilom.

Konekt je lahko nastavljen pri pacientu do enega tedna (7 dni).


14

Vir: Arhivski posnetki Oddelka za Vir: www.icumed.com, 2009

intenzivno interno medicino


5.2 ODVZEM KRVI IZ CENTRALNIH VENSKIH KATETROV

Kri iz centralnih venskih katetrov jemljemo samo takrat, kadar ni drugih dostopov.

Kadar pri odvzemu krvi prekinemo pretok vazoaktivnih zdravil, moramo pri odvzemu krvi

upoštevati moţnost motenj kardiovaskularnega sistema (Šmitek, Krist, 2008, str. 99).

Pomembna je pravilna tehnika odvzema vzorcev krvi in strogo upoštevanje pravil asepse.

Poznamo dva načina:

odprti odvzem (z brizgalko),

zaprti odvzem (vakumski).

Zaprti odvzem zahteva dodaten nastavek, ki nam omogoča odvzem brez odpiranja

vhodnega mesta na petelinčku.

Slika 8: CLAVE konekt Slika 9: CLAVE konekt

http://www.icumed.com/


15

Odprti sistem omogoča več manipulacij, ker je potrebna menjava brizgalk in se ga

posluţujemo le izjemoma. Prvo epruveto ali brizgalko (vsaj 5 ml) z odvzeto krvjo vedno

zavrţemo, ker vzorec ni primeren za analizo. Po odvzemu krvi centralni venski kateter

vedno prebrizgamo z 10 ml NaCl, s tem preprečimo nastanek fibrinskih oblog.

Pri upoštevanju standardnih navodil sta oba načina varna za pacienta in medicinsko sestro.

6 VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OSKRBI CENTRALNIH

VENSKIH KATETROV

Medicinska sestra je oseba, ki je zaključila najmanj dvanajstletno splošno in/ali strokovno

izobraţevanje in končala visoko strokovno izobraţevanje s področja zdravstvene nege ter ji

je ustrezen organ podelil pravico za samostojno delo v zdravstveni dejavnosti (Kodeks

etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2006).

Medicinska sestra je usposobljena strokovnjakinja za celostno (holistično) obravnavo

posameznikov in skupin, ki avtonomno prevzema naloge in odgovornosti v sistemu

zdravstvenega varstva, socialnega varstva in področja šolstva. Je samostojna

strokovnjakinja v negovalnem timu in članica zdravstvenega tima, v katerem si z drugimi

strokovnjaki deli vloge v zdravstveni obravnavi pacienta. Išče učinkovite poti za spoštljive,

strpne, razumevajoče in dobre medsebojne donose na delovnem mestu, ki so temelj

kakovostnega, uspešnega in učinkovitega dela in os bistvene za zadovoljstvo posameznika,

skupine in institucije (Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije,

2006).


16

6.1 OPAZOVANJE PACIENTA Z VSTAVLJENIM CVK TER UČINKOVITOST

UPORABE I.V. OBLIŢEV

Medicinska sestra ima zelo pomembno vlogo pri preprečevanju katetrskih okuţb. Vbodno

mesto ter prehodnost CVK kontrolira in opazuje 24 ur na dan. Prevezo menjuje vsakih 72

ur oz. po potrebi (če je umazana ali slabo pritrjena ali kadar je potrebno oceniti mesto

vboda pri prevezi iz netkanega blaga ali gaze).

I.V. obliţ

Danes se uporabljata generično dve vrsti I.V. obližev:

prozoren polprepusten poliuretanski obliţ (npr. Tegaderm) in

pričvrstitev s sterilno gazo in lepilnim trakom oz. industrijsko izdelanim

obliţem iz teh dveh materialov (npr. Vivapore).

Prozoren I.V. obliž ima kar nekaj prednosti pred običajnim obližem iz sterilne gaze in

lepilnega traku:

olajša tehniko nameščanja in zagotavlja aseptične pogoje na vbodnem mestu,

zaradi učinkovitega lepila zagotavlja dobro pričvrstitev in stabilnost katetra,

omogoča stalen nadzor katetra in vbodnega mesta,

zahteva manj pogosto prevezovanje,

polprepustnost omogoča dihanje koţe,

pacientu nudi več udobja.

Opazovanje pacienta zajema:

spremljanje telesne temperature in moţno vzročno povezovanje povišane

telesne temperature z vstavljenim osrednjim venskim katetrom (Kep, Ţunkovič,

2005),

spremljanje dihanja in moţno vzročno povezovanje motenj dihanja in

spremljajočih simptomov (npr. dispnoe, periferna cianoza, nizka oksigenacija) z

morebitnimi zapleti v zvezi s CVK,


17

spremljanje pacientovega splošnega počutja in pojava bolečin v področju

poteka CVK.

Opazovanje in spremljanje CVK:

čas vstavitve CVK in trajanje vstavitve (dnevi),

čas od zadnje menjave infuzijskih sistemov,

stanje preveze CVK (mokra, krvava, umazana ali odlepljena preveza povečuje

nevarnost pojava in razvoj mikroorganizmov na vstopnem mestu CVK ),

stanje vstopnega mesta CVK (krvavitev, zatekanje, znaki začetnega vnetja -

rdečina, oteklina, eksudat, bolečina, prisotnost razvite okuţbe z gnojnim izcedkom

iz vstopnega mesta – Jokič, 2005),

prehodnost venskega katetra (pravilen potek CVK, mehanične ovire -

prepognjenost, poloţaj roke),

pretočnost venskega katetra (hitrost pretoka, obojestranska pretočnost, moţnost

odvzema krvi),

ugotavljanje brezhibnosti oziroma poškodb venskega katetra (zatekanje ob

priključkih, počen venski kateter).

Medicinska sestra opozori zdravnika o posebnostih, zabeleţi postopek, opaţanja in ukrepe.

Po potrebi poostri nadzor nad vbodnim mestom ter opozori medicinsko sestro ob pacientu

na posebnosti pri nadaljnji oskrbi CVK.

6.2 PREVEZA VBODNEGA MESTA

Priprava na medicinsko tehnične posege in postopke zdravstvene nege vključuje pripravo

pacienta, pripravo izvajalca, pripravo prostora in materiala.

Priprava pacienta na poseg oz. postopek mora biti celovita. Upoštevati mora pacientova

psihična doţivljanja - psihična priprava in omogočiti neposredno varno in učinkovito

izvedbo postopka oz. posega - fizična priprava pacienta (Šmitek, 2006).


18

Med fizično pripravo spada tudi higienska priprava, ki vsebuje ukrepe za preprečevanje

moţnosti pojava ali prenosa okuţb z mikroorganizmi. Nivo ukrepov je odvisen od kuţnosti

pacientov in dejavnikov tveganja za okuţbo.

Priprava medicinske sestre je prav tako fizična in psihična.

6.2.1 PRIPRAVA PACIENTA

Pacientu na razumljiv način razloţimo postopek, ter ga namestimo v ustrezen poloţaj in si

s tem zagotovimo njegovo privolitev in sodelovanje.

6.2.2 PRIPRAVA IZVAJALCA

Pred izvedbo postopka si umijemo in razkuţimo roke, si nadenemo zaščitni predpasnik,

kapo ter masko in si nato ponovno razkuţimo roke. S tem preprečimo prenos

mikroorganizmov.

6.2.3 PRIPRAVA PROSTORA

Postopek izvajamo v bolniški sobi ali v zato namenjenem prostoru ter ob tem poskrbimo za

pacientovo zasebnost. Poskrbimo tudi za primerno razsvetljavo.

6.2.4 PRIPRAVA MATERIALA

voziček z dvema policama,

zaščitna oblačila,

sterilne rokavice,

alkoholno razkuţilo,

sterilen pean ali pinceto,

sterilne zloţence in tampone,

sterilno kompreso,

prozorni obliţ za fiksacijo,

koš za odpadke,

BIO-PATCH obliţ (odvisno od ustanove).


19



6.2.5 IZVEDBA POSTOPKA

V bliţino si pripravimo pripomočke, si nataknemo zaščitne rokavice ter odstranimo staro

prevezo. Pregledamo kateter, vbodno mesto, ter v primeru rdečine, vnetja, izcedka o tem

obvestimo zdravnika. Odstranimo zaščitne rokavice ter si nataknemo sterilne. Zaščitimo s

sterilno kompreso. Vbodno mesto čistimo z alkoholnim razkuţilom v kroţnih potegljajih

najmanj trikrat od vbodnega mesta navzven.

Prebrišemo tudi kateter od vbodnega mesta proti zunanjemu delu. Počakamo, da se posuši.

Namestimo BIO-PATCH obliţ (upoštevamo navodila proizvajalca), ter vbodno mesto

zaščitimo s prozornim obliţem za fiksacijo. Obvezo opremimo z datumom in časom

menjave obveze. Odstranimo zaščito in rokavice. Pacienta namestimo v ustrezen poloţaj,

pospravimo pripomočke ter si razkuţimo roke.

Slika 10: Material za prevezo CVK


20

Slika 3: Preveza

CVK

Slika 2: Preveza CVK

Slika 6: Preveza CVK Slika 5: Preveza CVK Slika 4: Preveza CVK

Slika 8: Preveza CVK Slika 7: Preveza CVK

Slika 11-17: Preveza CVK

Slika 11: Odstranitev stare obveze Slika 12: Odstranitev stare obveze

Slika 13: Čiščenje vbodnega mesta Slika 14: Čiščenje okolice vbodnega mesta

Slika 15: Nameščanje antibakterijskega obliţa Slika 16: Nameščanje sterilnega obliţa


21

Slika 17: Označitev obliţa z datumom menjave obveze



6.2.6 DOKUMENTIRANJE

Na Oddelku za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Slovenj Gradec v

pacientovo dokumentacijo vpišemo vse o stanju katetra in vbodnega mesta. Na

temperaturnem listu beleţimo čas vstavitve in število katetrskih dni (priloga 4).

V poročilo zdravstvene nege vpišemo posebnosti v zvezi s CVK (priloga 5).

Na list negovalnih intervencij pa vpišemo datum in čas menjave obveze (priloga 6).

V primeru odstranitve CVK podatek vpišemo v pacientovo dokumentacijo.

Če je potrebna menjava CVK, pripravimo vse potrebno za zamenjavo.

Ugotovljeni podatki, ki so zapisani in so dostopni vsem članom zdravstvene in negovalne

skupine, so pokazatelj pacientovih teţav. Informacije, ki opisujejo pacientove teţave ali

negovalne diagnoze, usmerjajo medicinsko sestro, da izbere primeren načrt zdravstvene

nege z negovalnimi intervencijami. Intervencije zdravstvene nege vrednotimo glede na

postavljene cilje, pacientovo stanje in stopnjo napredka (Ţeleznik, Ivanuša, 2008, str. 29).


22

7 KATETRSKE OKUŢBE IN NJIHOVO PREPREČEVANJE

Centralni venski katetri predstavljajo neposredno povezavo med okoljem in notranjostjo

telesa (krvni obtok), zato so pomemben vir bolnišničnih okuţb.

Okuţba lahko nastane ob katetru (predvsem v prvem tednu) zaradi vnosa pacientove koţne

flore, s koţno floro rok osebja prek svetline katetra zaradi rokovanja s katetrom in

sistemom (predvsem po prvem tednu), ter redko hematogeno iz drugega ţarišča. Izjemno

redka je okuţba zaradi kontaminirane infuzijske raztopine. Problem je tudi tvorba

biofilmov na površini infuzijskega katetra.

CVK lahko okuţi kateri koli mikroorganizem, vendar so nekatere bakterije pogostejše.

Najpogostejši povzročitelji okuţb CVK:

koagulazno negativni stafilokoki,

bakterije Staphylococcus aureus,

enterokoki,

po Gramu negativni bacili,

glive.

Klinični potek okuţbe, kakor tudi način zdravljenja je odvisen od vrste povzročitelja.

Povzročitelji katetrske sepse so lahko odporni na različne antibiotike, zato je pomembno,

da poznamo lokalno epidemiološko situacijo in to upoštevamo pri izkustveni izbiri

protimikrobnega zdravila.


23

7.1 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA NEVARNOST POJAVA OKUŢBE PREKO

CENTRALNEGA VENSKEGA KATETRA

pacientovo splošno stanje (prehranjenost, prizadetost zaradi bolezni, starost, fizična

kondicija),

dolţina hospitalizacije pred vstavitvijo CVK,

mesto vstavitve CVK,

osebna higiena,

opustitev aseptičnih tehnik pri rokovanju s CVK,

število vstopnih poti,

dolgotrajna vstavitev,

vrsta infuzijske raztopine,

kolonizacija vstopnega mesta v koţo,

kolonizacija priključnega dela katetra,

vrsta preveze - zaščita vstopnega mesta CVK.

Moţni viri za kontaminacijo venskih katetrov:

roke zaposlenih (najpogosteje),

pacientova koţna flora,

kontaminiran kateter ob uvajanju,

kontaminirana infuzijska raztopina,

kolonizacija vstopnega mesta ali lumna katetra,

mikroorganizmi iz vnetnih ţarišč v telesu

- endogeno

Glede na to , da CVK uvajamo pacientom, pri katerih so ţe prisotni kriteriji večje

ogroţenosti (večji OP posegi, kemoterapija, parenteralna prehrana), moramo upoštevati

tudi večjo dovzetnost za okuţbo in dosledno upoštevati aseptične tehnike pri rokovanju s

katetrom.

Kateter po uvajanju zdravnik pričvrsti s šivi ali neinvazivnim sistemom za pritrjevanje

katetra.


24

Pritrjevanje katetra brez šivanja je bolj udobno za pacienta, saj je kateter imobiliziran dosti

bolj varno, moţnost vboda zdravstvenega osebja z iglo pa je izključena, poleg tega pa je

sistem sam pregrada za okuţbe.

Okuţba se najpogosteje začne širiti od šivov proti vstopnemu mestu katetra.

Mikroorganizmi lahko izhajajo iz okuţbe šivnih ran in okuţijo vstopno mesto katetra, kjer

je prekinjena integriteta koţe.

Novi pritrjevalni sistemi zmanjšajo tveganje za okuţbo.

7.2 OBLIKE OKUŢB POVEZANE S CVK:

Kolonizacija CVK:

Je predhodna okuţbi skozi kateter; na proksimalnem ali distalnem delu katetra so

prisotni mikroorganizmi, brez kliničnih znakov okuţbe.

Vnetje vstopnega dela CVK:

Na koţi z rdečino, oteklino, zatrdlino do 2 cm okrog katetra, lahko z gnojnim

izcedkom ob katetru.

Sistemska hematogena okuţba ali katetrska sepsa:

Prisotni so znaki splošne okuţbe (sepsa) brez drugega vira okuţbe. Značilna je

izolacija enake vrste mikroorganizmov iz katetra in iz pacientove krvi, vzete iz

druge vene (Papuga, 2005).

Infuzijsko povzročena hematogena okuţba:

Je posledica kontaminirane infuzijske raztopine, krvi ali krvnih pripravkov.


25

7.3 PREPREČEVANJE KATETRSKIH OKUŢB IN VLOGA

ANTIBAKTERIJSKIH OBLIŢEV BIO-PATCH

Splošna načela preprečevanja okuţb v zvezi z ţilnimi katetri:

ţilni kateter uporabljamo le ob izbrani indikaciji, ki jo določi zdravnik. Ta naj

dnevno oceni, ali je uporaba katetra še indicirana. Kateter, ki ni več nujno potreben,

odstranimo,

poučevanje zdravstvenih delavcev o pravilnih postopkih higiene rok pri delu z

ţilnimi katetri,

redno izobraţevanje zdravstvenih delavcev o indikacijah, izvedbi postopkov

(najbolje v obliki učnih delavnic),

navodila za uvajanje, nego in odstranjevanje katetrov – pisna navodila naj bodo na

voljo na vsakem oddelku,

dokumentacija o opravljenem posegu naj obsega: datum in uro uvajanja, mesto

uvajanja, tip katetra, izvajalca, čas menjave preveze, oceno vbodnega mesta,

spremljanje okuţb v zvezi z ţilnimi katetri se izvaja po navodilih komisije za

preprečevanje bolnišničnih okuţb,

nadzor nad izvajanjem ukrepov za preprečevanje okuţb v zvezi z ţilnimi katetri.

Prvi korak preprečevanja okuţb preko CVK je zavedanje o nevarnostih in načinih okuţb

venskih katetrov. Sledijo higienski ukrepi, aseptični pogoji dela, ki jih moramo zagotavljati

ob vstavljanju in dogovorjeni aseptični načini rokovanja s centralnimi katetri.

Sisteme, priključke in infuzijske pripravke menjavamo po smernicah komisije za

preprečevanje bolnišničnih okuţb.

Za pokrivanje vstopnih mest CVK uporabljamo prozorne, pacientom bolj prijazne

materiale, ki omogočajo preglednost vstopnega mesta in namenske lepljive obliţe, ki

zagotavljajo varno izpeljavo venskega katetra (tudi brez šivanja) (Rupnik, 2005).


26

BIO-PATCH obliţ

Je antibakterijska obloga, sestavljena iz hidrofilne poliuretanske vpojne pene in

liofiliziranega klorheksidin glukonata. BIO-PATCH se uporablja za zmanjševanje

pojavljanja sistemskih in lokalnih infekcij pri uporabi ţilnih in ostalih perkutanih naprav

(CVK, dializni katetri, dreni..).

Preprečuje moţnost nastanka infekcije na vbodnem mestu in okolici. Ima antibakterijsko

delovanje do 7 dni. Potrebuje sterilno sekundarno oblogo (npr. poliuretanski film).

Vir: www.jnjgateway.com,2009

7.4 RAVNANJE V PRIMERU SUMA NA KATETRSKO OKUŢBO TER

ODVZEM KONICE CVK

Leta 1996 je CDC izdal naslednja priporočila:

odvzeti dve hemokulturi (eno skozi kateter, drugo iz periferne ţile),

Hemokultura: je preiskava s pomočjo katere določamo prisotnost bakterij in glivic

v krvi. Obstaja več vrst gojišč za hemokulturo. Zelo uporabna so tista gojišča, ki

omogočajo rast čim več vrstam bakterij (aerobnim, anaerobnim) in glivicam.

ob znakih vnetja odvzamemo bris vbodnega mesta,

konico katetra (3-5 cm distalnega dela) pošljemo na mikrobiološko preiskavo po

Makiju.

Slika 18: BIO-PATCH obliţ


27

Za »zlati standard« za ugotavljanje kolonizacije katetra z bakterijami velja

semikvantitativna metoda po Makiju. V ta namen se kateter odstrani, običajno se odreţe

distalni del katetra in se povalja preko agar plošče.

Velja, da je kateter koloniziran, če po 24 urah zraste več kot 15 kolonij bakterij. Kateter je

sterilen, če ni moţno dokazati rasti klic; kontaminiran pa je, če po 24 urah zraste manj kot

15 bakterijskih kolonij (Jokič, 2005, str. 28).

7.4.1 POSTOPEK ODVZEMA KONICE CVK

metoda dela je aseptična,

vbodno mesto je potrebno razkuţiti,

razkuţilo se mora posušiti ali izhlapeti,

material, ki fiksira CVK je potrebno odstraniti,

CVK se izvleče ( pri tem pazimo, da se kateter ne kontaminira s pacientovo koţo),

s sterilnimi škarjami odreţemo konico CVK v sterilno posodico,

posodico označimo s pacientovimi podatki,

napišemo spremni list za mikrobiološki laboratorij,

postopek evidentiramo na temperaturni list.


28

8 EMPIRIČNA RAZISKAVA

8.1 HIPOTEZE

Hipoteza 1:

Predvidevamo, da se zdravstveni delavci zavedamo pomena preprečevanja

infekcije pri oskrbi CVK;

Hipoteza 2:

Predvidevamo, da zdravstveni delavci dobro poznamo in pravilno izvajamo oskrbo

CVK;

Hipoteza 3:

Predvidevamo, da imamo zdravstveni delavci na voljo ustrezna sredstva za oskrbo

CVK.


29

8.2 METODOLOGIJA

V raziskovalnem delu diplomske naloge smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavo je

bilo vključenih 50 zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni na Oddelku za interno medicino

Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

8.2.1 RAZISKOVALNE METODE

V diplomskem delu smo uporabili naslednje metode in tehnike zbiranja in analiziranja

podatkov:

analizo literature;

metodo zbiranja podatkov, z delno strukturiranim vprašalnikom za zdravstvene

delavce;

analizo delno strukturiranega vprašalnika za zdravstvene delavce;

statistično metodo izračuna frekvenčne porazdelitve posameznih odgovorov na

celotni vzorec;

uporabo deskriptivne metode za ponazoritev kvalitativnih in kvantitativnih

podatkov.

8.2.2 RAZISKOVALNI VZOREC

Za raziskovalni inštrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 8 vprašanj

zaprtega tipa, 5 vprašanj polodprtega tipa in 1 vprašanje odprtega tipa, kjer so anketiranci

sami napisali odgovor na zastavljeno vprašanje. Anketni vprašalnik je bil anonimen in je

sluţil izključno kot vir podatkov za diplomsko delo.


30

9 REZULTATI RAZISKAVE IN ANALIZE

Graf 1: Prikaz kako pogosto se zdravstveni delavci srečujejo s centralnimi venskimi

katetri (CVK) in kako pogosto rokujejo z njimi

Večina zdravstvenih delavcev kar 52% (26) se s centralnimi venskimi katetri srečuje in z

njimi rokuje vsakodnevno, 30% (15) vsaj 1x tedensko in 18% (9) 1x mesečno.

Graf 2: Prikaz kako pogosto zdravstveni delavci izvajajo prevezo CVK

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

100%

NA 72 UR IN PO POTREBI



DRUGO

Večina zdravstvenih delavcev kar 78% (39) izvaja prevezo CVK na 72 ur in po potrebi,

14% (7) jo izvaja na 48 ur in po potrebi, 8% (4) pa na vsakih 24 ur in po potrebi.

0% 10% 20%

30% 40%

50% 60%

70% 80%

90% 100%

100%

VSAKODNEVNO VSAJ 1X TEDENSKO 1X MESEČNO NIKOLI


31

Graf 3: Prikaz na kakšen način zdravstveni delavci pritrdijo CVK

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

100%

ŠIVANJE

LEPLENJE

58% (29) zdravstvenih delavcev pove, da CVK pritrdijo s šivanjem, 42% (21) pa, da ga

pritrdijo z lepljenjem.

Graf 4: Prikaz sredstev s katerimi zdravstveni delavci čistijo vbodno mesto

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

100%

ALKOHOLNO RAZKUŢILO

0,9% NATRII CHLORIDI

SKINSEPT MUCOSA

DRUGO

Večina zdravstvenih delavcev 80% (40) pri svojem delu za čiščenje vbodnega mesta

uporablja alkoholno razkuţilo, 12% (6) uporablja 0,9% NaCl, 8% (4) pa Skinsept mucoso.


32

Graf 5: Prikaz ali zdravstveni delavci poznajo antibakterijske obliţe BIO-PATCH in

ali jih uporabljajo

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

100%

POZNAM IN JIH

UPORABLJAM

POZNAM VENDAR JIH NE

UPORABLJAM,

POZNAM

NE POZNAM

Na vprašanje ali zdravstveni delavci poznajo BIO-PATCH obliţe 62% (31) zdravstvenih

delavcev odgovori da jih pozna in uporablja, 16% (8) jih pozna, a jih pri svojem delu ne

uporablja, 12% (6) jih pozna, 10% (5) pa zanje še ni slišalo in jih ne pozna.

Graf 6: Prikaz s čim zdravstveni delavci pokrijejo vbodno mesto CVK

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

100%

TEGADERM

VIVAPORE

DRUGO

Največ 76% (38) zdravstvenih delavcev pokrije vbodno mesto CVK z prozornim

poliuretanskim obliţem (npr. Tegaderm), 24% (12) pa uporablja obliţ iz gaze (npr.

Vivapore).


33

Graf 7: Prikaz ali zdravstveni delavci poznajo brezigelne konekte CLAVE in ali jih

uporabljajo

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

100%

POZNAM IN JIH

UPORABLJAM

POZNAM VENDAR JIH NE

UPORABLJAM

POZNAM

NE POZNAM

Največ kar 86% (43) zdravstvenih delavcev pozna in uporablja CLAVE konekte, 14% (7)

jih pozna in jih ne uporablja.

Graf 8: Prikaz kako pogosto zdravstveni delavci menjajo CLAVE konekte na CVK

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

100%

1X TEDENSKO

NAD 72 UR

OD 49 DO 72 UR

OD 24 DO 48 UR

74% (37) zdravstvenih delavcev menja CLAVE konekte 1X tedensko, 14% (7) jih menja

nad 72 ur, 12% (6) pa od 49-72 ur.


34

Graf 9: Prikaz kako pogosto zdravstveni delavci menjajo infuzijske sisteme za

aplikacijo parenteralnih tekočin (NaCl, Ringer Laktat)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

100%

NA 48 UR

NA 24 UR

NA 72 UR

DRUGO

Infuzijske sisteme za aplikacijo parenteralnih tekočin 62% (31) zdravstvenih delavcev

menja na 48 ur, 38% (19) pa na 24 ur.


aplikacijo maščobnih raztopin, glukoze ter aminokislin

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

100%

NA 24 UR

NA 48 UR

NA 72 UR

DRUGO

Infuzijske sisteme za aplikacijo maščobnih raztopin, glukoze ter aminokislin 78% (39)

zdravstvenih delavcev menja na 24 ur, 22% (11) pa jih menja na 48 ur.


35


aplikacijo krvi in krvnih pripravkov

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

100%

ZAVRŢEMO TAKOJ PO

UPORABI

NA 48 UR

NA 24 UR

DRUGO

100% (50) zdravstvenih delavcev zavrţe sistem za aplikacijo krvi in krvnih pripravkov

takoj po uporabi.

Graf 12: Prikaz ali zdravstveni delavci jemljejo vzorce krvi iz CVK

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

100%

NE

DA

Na vprašanje ali jemljejo vzorce krvi iz CVK 70% (35) zdravstvenih delavcev odgovori

negativno, 30% (15) pa pritrdilno.


36

Graf 13: Prikaz kateri način odvzema krvi iz CVK uporabljajo zdravstveni delavci

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

100%

NE JEMLJEM

ZAPRTI

ODPRTI

22% (11) zdravstvenih delavcev se posluţuje zaprtega načina odvzema krvi, 8% (4) pa

odprtega načina.

GRAF 14: Prikaz ali imajo zdravstveni delavci na oddelku kjer so zaposleni na voljo

ustrezna sredstva za oskrbo CVK (Graf 14a) in ali dovolj poskrbijo za preprečitev

infekcije (Graf 14b)

Graf 14a:

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

100%

NA VOLJO IMAMO DOVOLJ

USTREZNEGA MATERIALA

PRI MATERIALUI NIKOLI

NI POMANJKANJA

V PRIMERU PORABE

NAROČIMO NOVEGA


37

66% (33) zdravstvenih delavcev meni, da imajo na oddelku, kjer so zaposleni dovolj

ustreznega materiala, 20% (10) jih je mnenja, da pri materialu nikoli ni pomanjkanja in

14% (7) jih je odgovorilo, da v primeru porabe naročijo novega.

Graf 14b:

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

100%

DOVOLJ POSKRBIM ZA

PREPREČITEV INFEKCIJE

PRI DELU UPOŠTEVAM

PRAVILA ASEPSE

78% (39) zdravstvenih delavcev je mnenja, da dovolj poskrbijo za preprečitev infekcije,

22% (11) pa jih meni, da pri delu upošteva pravila asepse.


38

10 RAZPRAVA

Raziskava je bila izvedena med zdravstvenimi delavci, zaposlenimi na Oddelku za interno

medicino in Oddelku za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

S pomočjo analize anketnega vprašalnika, smo ugotovili poznavanje oskrbe centralnih

venskih katetrov in vlogo zdravstvenih delavcev pri preprečevanju infekcije.

Ugotovili smo, kako pogosto izvajajo prevezo centralnih venskih katetrov, katerih sredstev

se posluţujejo pri oskrbi, kako pogosto menjavajo infuzijske sisteme in ali imajo za oskrbo

CVK na voljo ustrezna sredstva.

Na anketni vprašalnik je odgovorilo 50 zdravstvenih delavcev.

Od tega jih 52% (26) odgovori, da se z CVK srečuje in z njimi rokuje vsakodnevno, 30%

(15) vsaj 1X tedensko, 18% ( 9) pa 1X mesečno.

Preveza CVK zahteva dosledno in strokovno izvedbo, izvaja se na 72 ur in po potrebi.

Na vprašanje kako pogosto izvajajo prevezo CVK, večina zdravstvenih delavcev, kar 78%

(39) poda odgovor na 72 ur in po potrebi, 14% (7) jo izvaja na 48 ur in po potrebi, 8% (4)

pa na vsakih 24 ur in po potrebi.

Pritrjevanje CVK z lepljenjem omogoča zmanjševanje infekcije in boljše počutje za

pacienta.

Na vprašanje, kako na oddelku kjer so zaposleni pritrdijo CVK, 58% (29) zdravstvenih

delavcev odgovori, da CVK pritrdijo s šivanjem, 42% (21) pa, da CVK pritrdijo z

lepljenjem.

Za čiščenje vbodnega mesta se priporoča uporaba alkoholnega razkuţila.

Na četrto vprašanje, katera sredstva uporabljajo za čiščenje vbodnega mesta, večina

zdravstvenih delavcev 80% (40) odgovori, da za čiščenje uporablja alkoholno razkuţilo,

12% (6) jih uporablja 0,9% NaCl, 8% (4) pa Skinsept mucoso.


39

V raziskavi nas je zanimalo ali zdravstveni delavci poznajo antibakterijske obliţe

BIO-PATCH.

Na vprašanje je 62% (31) zdravstvenih delavcev odgovorilo, da jih pozna in uporablja,

16% (8) jih pozna, a jih pri svojem delu ne uporablja, 12% (6) jih pozna, 10% (5)

zdravstvenih delavcev pa jih ne pozna in zanje še ni slišalo.

Izbira ustreznega obliţa s katerim pokrijemo mesto vboda je pomemben del oskrbe CVK.

Pravilno izbran obliţ omogoča preprečiti kontaminacijo vbodnega mesta z zunanjimi

dejavniki, omogoča stalen nadzor vbodnega mesta, dobro pričvrstitev katetra in nudi več

udobja pacientu.

Na vprašanje s čim pokrijejo vbodno mesto CVK, največ 76% (38) zdravstvenih delavcev

odgovori, da pokrije vbodno mesto s prozornim poliuretanskim obliţem (npr. Tegaderm

obliţ), 24% (12) pa uporablja obliţ iz gaze ( npr. Vivapore obliţ).

Vzpodbuden je podatek, da kar 86% (43) zdravstvenih delavcev pozna in uporablja

brezigelne konekte CLAVE, 14% (7) pa jih pozna in ne uporablja, ter da 74% (37)

zdravstvenih delavcev menja CLAVE konekte 1X tedensko, 14% (7) jih menja nad 72 ur,

12% (6) pa na 49-72 ur.

Zelo pomembno vlogo pri preprečevanju infekcije preko ţilnih katetrov igra pravilna in

dosledna menjava infuzijskih sistemov. Sisteme za aplikacijo parenteralnih tekočin

menjamo vsakih 24 -48 ur, za aplikacijo maščobnih raztopin, glukoze in aminokislin na 24

ur, sistemi za aplikacijo krvi in krvnih pripravkov pa se zavrţejo takoj po uporabi.

Na vprašanje kako pogosto menjajo infuzijske sisteme za aplikacijo parenteralnih tekočin

(NaCl, Ringer laktat), 62% (31) anketiranih odgovori, da jih menja na 48 ur, 38% (19) pa

na 24 ur, infuzijske sisteme za aplikacijo maščobnih raztopin, glukoze ter aminokislin 78%

(39) zdravstvenih delavcev menja na 24 ur, 22% (11) pa jih menja na 48 ur.

100% (50) anketiranih zdravstvenih delavcev zavrţe sistem za aplikacijo krvi in krvnih

pripravkov takoj po uporabi.


40

Jemanja vzorcev krvi iz CVK se posluţujemo takrat, kadar ni drugih dostopov, pri čemer

je pomembna pravilna tehnika odvzema.

Na vprašanje, ali jemljejo vzorce krvi iz CVK, 70% (35) zdravstvenih delavcev odgovori

negativno, 30% (15) pa pritrdilno. Pri tem se 22% (11) zdravstvenih delavcev posluţuje

zaprtega načina odvzema, 8% (4) pa odprtega načina.

Iz raziskave je razvidno, da zdravstveni delavci pravilno izvajajo prevezo CVK, se

posluţujejo ustreznih sredstev, ter upoštevajo časovna pravila pri menjavi obvez,

infuzijskih sistemov, kar nam potrdi predvidevanje, da se zdravstveni delavci zavedamo

pomena preprečevanja infekcije pri oskrbi CVK. S tem potrdimo prvo in drugo hipotezo.

Tretjo hipotezo, ki smo jo postavili, delno potrdimo z odgovori na vprašanja od 1-13,

odgovor na 14 vprašanje pa nam tretjo hipotezo dokončno potrdi, saj 66% (33)

zdravstvenih delavcev meni, da imajo na oddelku, kjer so zaposleni ustrezna sredstva za

oskrbo CVK, 20% (10) jih je mnenja, da pri materialu nikoli ni pomanjkanja in 14% (7) jih

odgovori, da v primeru porabe materiala naročijo novega.

78% (39) zdravstvenih delavcev je mnenja, da dovolj poskrbijo za preprečitev infekcije,

22% (11) pa jih meni, da pri delu upošteva pravila asepse.


41

11 SKLEPI

Medicinska sestra se pri svojem delu pogosto srečuje s pacienti, ki imajo v diagnostično-

terapevtske namene vstavljene ţilne katetre. Centralni venski kateter je med vsemi ţilnimi

katetri najpomembnejši dejavnik za nastanek katetrskih okuţb. Nujno moramo poznati

dejavnike tveganja za nastanek okuţb ter ukrepe s katerimi lahko število okuţb zmanjšamo

oz. odpravimo.

Ena od preventivnih komponent pri preprečevanju okuţb katetra je higiena rok. Pred

vsakim uvajanjem in rokovanjem s katetrom si je obvezno razkuţiti roke.

Znanje o preprečitvi bolnišničnih okuţb je torej nujno. Potrebno je zaradi samega pacienta,

saj lahko bolnišnične okuţbe pri izpostavljenem pacientu ogroţajo njegovo ţivljenje,

bistveno pa vplivajo na podaljšanje bolnišničnega zdravljenja. Prav tako pa je znanje s tega

področja potrebno za zdravstvene delavce, saj edino tako lahko svoje delo opravljajo

strokovno in odgovorno.

Medicinska sestra v okviru svojih pristojnosti, ki izhajajo iz izobrazbe, usposobljenosti in

razdelitve del in nalog med zdravstvenimi delavci, samostojno načrtuje izvedbo postopka

(pripravo, čas, prostor), oceni pacienta, izvede postopek, ga strokovno dokumentira,

opazuje pacienta po postopku in zdravniku ustno poroča o pričakovanih izidih in zaznanih

moţnih nepričakovanih zapletih. Na osnovi naših opaţanj lahko rečemo, da je nadzor in

ravnanje s CVK zelo odgovorno in zahtevno delo. Zaradi stalnega nadzora in budnosti je

manj zapletov pri zdravljenju pacientov.

Idealno bi bilo, da bi za paciente, ki imajo vstavljene CVK skrbele posebej za katetre

zadolţene medicinske sestre.

CVK naj se vstavljajo samo takrat, ko je indikacija upravičena in le za toliko časa, kot je

potrebno.


42

Na nastanek okuţbe vpliva mnogo dejavnikov tveganja, kot so mesto vstavitve, tip katetra,

higiena rok, asepsa, razkuţevanje koţe, način fiksiranja katetra ter oskrba vbodnega mesta,

vključno z oblogami za oskrbo.

Preprečevanje zapletov predstavlja cela veriga dejavnikov, vendar je veriga le tako močna,

kot je močan njen najšibkejši člen.

Zato je pomembno, da se zdravstveni delavci zavedamo pomena preprečevanja okuţb,

kajti s tem dokaţemo, da smo na svojem področju strokovnjaki, da svoje delo opravljamo

vestno in odgovorno in kar je najpomembneje v korist pacientov.


43

12 ZAHVALA

Diplomsko delo »Pravilna oskrba centralnih venskih katetrov in preprečevanje infekcije«,

bi teţko nastalo brez sodelovanja zdravstvenih delavcev (diplomiranih medicinskih sester

in zdravstvenih tehnikov), zaposlenih na Oddelku za interno medicino Splošne bolnišnice

Slovenj Gradec, ki so sodelovali pri anketi.

Iskreno se zahvaljujem mentorici viš. predav. dr. Danici Ţeleznik, prof. zdr. vzg. za čas,

potrpljenje in seveda nasvete pri izdelavi diplomskega dela.

Posebej bi se rada zahvalila moji druţini, ki mi je ves čas študija stala ob strani, za njihovo

podporo in potrpeţljivost.

Predvsem bi se ob tej priloţnosti rada zahvalila vsem sodelavkam EIIM Splošne bolnišnice

Slovenj Gradec, ki so mi pomagale pri mojem študiju, predvsem takrat, ko sem rabila

zamenjavo ali, ko so krile mojo odsotnost.

Hvala tudi celotnemu kolektivu Fakultete za zdravstvene vede Maribor.


44

13 LITERATURA

Cook D, Randolph A, Kernerman P, Cupido C, King D, Soukup C, Brun-Buisson C.

Central venous catheter replacement strategies: a systematic review of the literature. Crit

Care Med. 1997.

Dougherty L. Central venous access devices. Nursing Standard 2000; 14 (43): 45-50.

Eggimann P., Sax H., Pittet D., Catheter-related infections Microbes and infection 2004.

Ivanuša A, Ţeleznik D. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Univerza v Mariboru.

Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, 2008.

Jereb M., Zdravljenje okuţb centralnih venskih katetrov V: Mušič D., (ur.). Zbornik

predavanj. Okuţbe povezane s katetri, Velenje, 14.-15. marec 2005. Ljubljana: Slovensko

zdruţenje za bolnišnično higieno, 2005: 49-50.

Jokič R., Vloga medicinske sestre pri preprečevanju okuţb povezanih s centralnim

venskim katetrom. V: Musič D.,( ur.). Zbornik predavanj. Okuţbe povezane s katetri,

Velenje, 14.-15. marec 2005. Ljubljana: Slovensko zdruţenje za bolnišnično higieno,

2005: 25-30.

Kep J, Ţunkovič V. Raziskava oskrbe ţilnih katetrov. V: Musič D.,( ur.). Zbornik

predavanj. Okuţbe povezane s katetri, Velenje, 14.-15. marec 2005. Ljubljana:Slovensko

zdruţenje za bolnišnično higieno, 2005: 31-36.

Kersnič P, Filej B. (ur.). Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov

Slovenije. Mednarodni kodeks etike za babice. 2. izd. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in

babiške nege Slovenije - Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov

Slovenije, 2006.


45

Moureau N. Intravenous Catgeter Selection and Tip Termination – A Guide to making the

Best Choice. Business Briefing: Long-Term Healthcare Strategies 2003. Dostopno na

www.touchbriefings.com/pdf/14/th031_r_moureau.pdf (17.02.2009).

Moureau N. Vaskular safety: Its all about PICCs. Nursing Management 2006; 37 (5): 22-7.

Papuga V., Katetrske sepse. V: Musič D.,( ur.). Zbornik predavanj. Okuţbe povezane s

katetri, Velenje, 14.-15. marec 2005. Ljubljana: Slovensko zdruţenje za bolnišnično

higieno, 2005: 18-23.

Petreska M., et al. Priprava in aplikacija parenteralnih tekočin in zdravil pri centralnih

venskih katetrih V: Hajdarević, I.(ur.). Zbornik predavanj. Ţilni pristopi-vzpostavitev,

vzdrţevanje, oskrba in zapleti. Kranjska gora, 26-27 maj 2000. Ljubljana: Zbornica

zdravstvene nege Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov za

anesteziologijo, intenzivno nego in terapijo ter transfuziologijo,2000.

Rello J., Ochagavia A., Sabanes E., et al. Evaluation of outcome of intravenous catheter-

related infectins in critically ill patients. Am J Crit Care Med 2000.

Rupnik C., Sodobni načini pritrditve katetrov V:Musič D.,( ur.). Zbornik predavanj.

Okuţbe povezane s katetri, Velenje, 14.-15. marec 2005. Ljubljana: Slovensko zdruţenje

za bolnišnično higieno, 2005: 57-59.

Shami S., Davidson T. Understanding fluid balance: Types of intravenous fluids. Student

BMJ, 1997. Dostopno na htpp://student.bmj.com/back_issues/0497/data/0497ed1.html

(28.02.2009).

Šmitek J. Celovita priprava na operativni poseg. V: Batas R.( ur.). Dobra priprava na

operacijo- manj zapletov po njen. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege- Zveza

društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Sekcije medicinskih

sester v enterostomalni terapiji, 2006.

http://www.touchbriefings.com/pdf/14/th031_r_moureau.pdf


46

Šmitek J, Krist A. Venski pristopi, odvzemi krvi in dajanje zdravil. Univerzitetni klinični

center. Ljubljana:2008.


47

14 VIRI

www.fotosearch.com,2009

www.dina-hitex.com,2009

www.icumed.com,2009

www.jnjgateway.com,2009

http://www.fotosearch.com,2009/

http://www.dina-hitex.com,2009/

http://www.icumed.com,2009/

http://www.jnjgateway.com,2009/


1

15 PRILOGE

[ priloga 1 ] anketni vprašalnik;

[ priloga 2 ] temperaturni list;

[ priloga 3 ] poročilo zdravstvene nege;

[ priloga 4 ] list negovalnih intervencij.


2

PRILOGA 1

VPRAŠALNIK

Spoštovani!

Sem Milena Kolar, absolventka Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru. Pripravljam

diplomsko nalogo z naslovom: PRAVILNA OSKRBA CENTRALNIH VENSKIH

KATETROV IN PREPREČEVANJE INFEKCIJE. Ker ţelim ugotoviti ali znajo

zdravstveni delavci pravilno rokovati z centralnimi venskimi katetri in s tem zmanjšati

moţnost nastanka infekcije, Vas prosim, da izpolnite anketni vprašalnik in mi tako

pomagate pri izdelavi diplomske naloge.

Anketa je anonimna, vsebuje 14 vprašanj in se bo uporabila izključno za študijsko

primerjavo.

Za sodelovanje se Vam ţe v naprej iskreno zahvaljujem.

1 KAKO POGOSTO SE SREČUJETE S CENTRALNIMI VENSKIMI

KATETRI (CVK) IN KAKO POGOSTO ROKUJETE Z NJIMI?

a) Vsakodnevno

b) Vsaj 1X tedensko

c) 1X mesečno

d) Nikoli

2. KAKO POGOSTO IZVAJATE PREVEZO CVK?

a) Na 24 ur in po potrebi

b) Na 48 ur in po potrebi

c) Na 72 ur in po potrebi

d) Drugo: _________________

3. NA KAKŠEN NAČIN PRITRDITE CVK?

a) S šivi

b) Z lepljenjem

4. S ČIM ČISTITE VBODNO MESTO?

a) 0,9 % Natrijev klorid


3

b) Skinsept mucosa

c) Alkoholno razkuţilo (Spitaderm, Plivasept…)

d) Drugo:________________

5. ALI POZNATE ANTIBAKTERIJSKE OBLIŢE BIOPATCH IN ALI JIH

UPORABLJATE?

a) Poznam

b) Ne poznam

c) Poznam in jih uporabljam

d) Poznam vendar jih ne uporabljam

6. S ČIM POKRIJETE MESTO VBODA CVK ?

a) Prozorni poliuretanski obliţ ( npr.Tegaderm obliţ )

b) Obliţ iz gaze ( npr. Vivapore obliţ )

c) Drugo:________________

7. ALI POZNATE BREZIGELNE KONEKTE CLAVE IN ALI JIH

UPORABLJATE?

a) Poznam

b) Ne poznam

c) Poznam in jih uporabljam

d) Poznam vendar jih ne uporabljam

Če jih uporabljate nadaljujte z naslednjim vprašanjem, drugače pojdite na vprašanje 9.

8. KAKO POGOSTO MENJATE CLAVE KONEKTE NA CVK?

a) Od 24-48 ur

b) Od 49-72 ur

c) Nad 72 ur

d) 1X tedensko

9. KAKO POGOSTO MENJATE INFUZIJSKE SISTEME ZA APLIKACIJO

PARANTERALNIH TEKOČIN (NaCl, Ringer Laktat)?

a) Na 24 ur

b) Na 48 ur

c) Na 72 ur

d) Drugo:_________________________


4


MAŠČOBNIH RAZTOPIN, GLUKOZE TER AMINOKISLIN?

a) Na 24 ur

b) Na 48 ur

c) Na 72 ur


KRVI IN KRVNIH PRIPRAVKOV?

a) Zavrţemo takoj po uporabi

b) Na 24 ur

c) Na 48 ur

d) Drugo:_______________

12. ALI JEMLJETE VZORCE KRVI IZ CVK?

a) Da

b) Ne

13. KATERI NAČIN ODVZEMA KRVI IZ CVK UPORABLJATE?

a) Odprti (z brizgalko)

b) Zaprti (vakumski odvzem)

c) Ne jemljem vzorcev krvi iz CVK

14. ALI IMATE NA ODDELKU KJER STE ZAPOSLENI NA VOLJO

USTREZNA SREDSTVA ZA OSKRBO CVK IN ALI DOVOLJ POSKRBITE

ZA PREPREČITEV INFEKCIJE?

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

_____________________________________________________________.


5

PRILOGA 2: Temperaturni list


6

PRILOGA 3: Poročilo zdravstvene nege


7

PRILOGA 4: Negovalni list

pravilna oskrba centralnih venskih3 kaj so centralni venski katetri in njihov namen uporabe 3.1...

Documents