prazgodovinsko gradišče kaštelir pri kortah

KAŠTELIR - Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja – odKrasa do Kvarnerja (preko Brkinov, Čičarije in Istre), INTERREG V-A SI-HR 2014-2020

Prazgodovinsko gradiščeKaštelir pri Kortah

Znanstvena interpretacija LIDAR posnetka izdelanega naobmočju arheološkega najdišča Kaštelir pri Kortah v okviru

projekta KAŠTELIR - Prazgodovinska gradišča in etnobotanikaza trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa do

Kvarnerja (preko Brkinov, Čičarije in Istre)«, ki je sofinanciran vokviru programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija–Hrvaška

Avtor: Jošt Hobič, uni. dipl. arheolog

Naročnik: OBČINA IZOLA – COMUNE DI ISOLA

Datum: 29. 1. 2021

1


Kazalo vsebinePrazgodovinsko gradišče Kaštelir pri Kortah...........................................................1

Kazalo slik...............................................................................................................2

Izvleček.................................................................................................................. 4

Oris območja raziskave..........................................................................................4

Metoda dela............................................................................................................6

Geomorfološki kontekst..........................................................................................7

Zgodovina raziskav................................................................................................7

Rezultati analize LiDAR posnetka...........................................................................8

Kategorije transkripcije struktur in sledov.........................................................10

Groblja...........................................................................................................10

Groblja - linearna............................................................................................11

Nasip..............................................................................................................12

Interpretacija Kaštelirja v prazgodovini................................................................13

Groblje...............................................................................................................15

Groblje zidov.....................................................................................................17

Ostaline obzidja.................................................................................................18

Arheološka interpretacija gradišča Kaštelir.......................................................19

Zaključek..............................................................................................................19

Literatura..............................................................................................................21

Priloge.................................................................................................................. 22

Kazalo slikSlika 1: Pogled na arheološko najdišče Kaštelir nad Kortami s širšo okolico...........5

Slika 2: Arheološko najdišče Kaštelir nad Kotrami. Podlaga SVF vizualizacija območja in TTN5 v ozadju karta.............................................................................6

Slika 3: Karta površinskih struktur. Podlaga je VAT vizualizacija lidarskega posnetka, ena izmed vizualizacij, ki sem jo uporabil za vir transkripcije sledov in struktur................................................................................................................... 9

Slika 4: Transkripcija struktur in sledov – kategorije............................................10

2


Slika 5: Detajl zgornjega dela gradišča, kjer so dobro vidne z zeleno obarvane groblje.................................................................................................................. 11

Slika 6: Detajlni pogled na linearne strukture (vijolična barva), ki se nahajajo na spodnjem delu gradišča........................................................................................11

Slika 7: Detajl nasipa (modra barva) v osrednjem delu gradišča. S črno puščico je označena lokacija sonde arheoloških raziskav iz let 1960 in 1962.......................12

Slika 8:Interpretirane strukture na območju gradišča Kaštelir..............................13

Slika 9: S puščico in rdečo barvo označena lokacija sonde iz leta 2014...............15

Slika 10: Fotografije objekta, ki je bil znotraj kamnite groblje. Izkopavanja iz leta 2014 (Tomaž et al, 2015).....................................................................................17

Slika 11: S puščicami so označene groblje, ki jih lahko na podlagi oblike interpretiramo kot ostaline objektov ali manjših ograd........................................17

Slika 12: Z rdečo puščico je označen primer večje groblje zidu, z črno puščico pa neporušen zid.......................................................................................................18

Slika 13: Fotografija arheološke sonde in pogled na prečne zidove, ki so sestavljali prazgodovinsko obzidje (Boltin Tome, 1967).......................................18

3


IzvlečekV poročilu so predstavljeni rezultati raziskave transkripcije in interpretacije arheoloških sledov in struktur na vizualizacijah lidarskih podatkov na območju prazgodovinskega gradišča Kaštelir nad Kortami. Poročilo je bilo narejeno po naročilu Občine Izola – Comune di Isola v okviru projekta KAŠTELIR - Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja– od Krasa do Kvarnerja (preko Brkinov, Čičarije in Istre)«, ki je sofinanciran v okviru programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Hrvaška. Na začetku so predstavljene metode dela, ki sem jih uporabil za izdelavo digitalnega modela reliefa, vizualizacij in kartiranja, ki sem jih uporabil pri raziskavi. V nadaljevanju sem naredil še pregled geomorfološkega konteksta in zgodovine arheoloških raziskav, ki so potekale na območju gradišča Kaštelir. Sledila je arheološka interpretacija transkripcije površinskih struktur na območju gradišča. Za konec sem na podlagi raziskav še grobo orisal arheološki kontekst samega gradišča v širši krajini.

Oris območja raziskave

Kaštelir nad Kortami pri Izoli (EŠD: 7238, Arheološko najdišče Kaštelir pri Čedljah)je ena večjih prazgodovinskih naselbin v slovenskem delu Istre. Leži na 271 m nadmorske višine tik nad vasjo Korte na južni vzpetini grebena, ki se vleče od Kort do Malije. Vrh Kaštelirja je obsežna planota ovalne oblike, samo arheološko najdišče pa leži na vzdolžni vzpetini s položnimi pobočji na vzhodni in strmim padcem na severni strani. Sledi prazgodovinskega gradišča so na Kaštelirju sicer še dobro vidni, vendar na več mestih povsem preraščeni z neprehodnim rastjem. Gradišče je samo eno od mnogih prazgodovinskih gradišč, ki se nahajajo na vrhovih grebenov Slovenske Istre.

4


Slika 1: Pogled na arheološko najdišče Kaštelir nad Kortami s širšo okolico

5


Slika 2: Arheološko najdišče Kaštelir nad Kotrami. Podlaga SVF vizualizacija območja in TTN5 v ozadju karta.

Metoda dela

Za pripravo lidarskih vizualizacij sem uporabil podatke lidarskega snemanja, ki sovbili na voljo s strani naročnika javnega naročila. Podatki lidarskega snemanja zajemajo območje gradišča z ožjo okolico. Podatki so vsebovali celoten klasificiran oblak točk v D96TM1, novem slovenskem geografskem koordinatnem sistemu.

Za izdelavo digitalnega modela reliefa (DMR), ki je osnova za izdelavo vizualizacijlidarskega snemanja sem uporabil naslednji postopek. Najprej sem z orodjem Lastools2, natančneje Las2Las modulom sem iz celotnega oblaka točk vzel samo točke, ki so bile klasificirane kot tla (razred 2). Nato sem v programu SAGA3 (Conrad et al, 2015) uvozil prej izdelan oblak točk. Z modulom Point cloud to

1 Na voljo so bili tudi podatki v D48 koordinatnem sistemu.2 https://rapidlasso.com/lastools/3 http://www.saga-gis.org/en/index.html

6


Grid, sem ustvaril raster z resolucijo 0,5m. Ker pa je to samo raster, ki ima med točkami prazen prostor sem nato še najprej z moduloma Inverse Distance Weighted (privzete nastavitve z uporabo local search range) in Close Gaps ustvaril zaprt raster, brez lukenj, ki je pripravljen za izdelavo vizualizacij, ki bodo podlaga za transkripcijo in nato interpretacijo arheoloških ostalin na površju. Postopek izdelave rastra iz oblaka točk lidarskega snemanja je tudi objavljen na internetu4 in objavljen v strokovni arheološki reviji Arheo (Hobič 2017, 99 – 104).

Vizualizacije narejenega DMR-ja sem naredil z programom RVT5 (Kokalj, Somrak 2019 in Zakšek, Oštir in Kokalj, 2011) in sicer s standardnimi nastavitvami za vizualizacije SLRM, SVF, MULTI-HS, PCA in Archaeological_(VAT)_general. Na podlagi teh vizualizacij, ki so odlično kazale različne sledove in strukture sem se odločil, da eksperimentiranje z nastavitvami pri vizualizacijah ni potrebno.

Za izdelavo transkripcij in kart sem uporabil program QGIS. Pri izdelavi kart sem uporabil javno dostopne spletne geografske servise GURS6.

Geomorfološki kontekst

Gričevnato zaledje naše obale je geološko razmeroma enovito, tako da geološka zgradba v večjem delu pokrajine nima ključne vloge pri izoblikovanosti površja. Kamninska podlaga je večinoma eocenski fliš z menjavanjem plasti laporja in peščenjaka, vendar se razlike med njimi kažejo le v drobni izoblikovanosti površja kot pobočne police ali nekaj metrov visoke stopnje z občasnimi slapovi v dnu dolin na debelejših plasteh odpornejšega apnenca (Natek, Repe, Stepišnik 2018, 37). Prevladujoča reliefna značilnost so široka uravnana slemena, »... živahno razčlenjena, na gosto razrezana z omrežjem rečic in potokov ter potočkov, izoblikovana v brezštevilne doline in dolinice ter grape, brda, gričke in griče, ki se po veliki večini držijo v dolgih pobočjih in hrbtih« (Melik, 1960, str. 146).

Zgodovina raziskav

Arheološko najdišče Kaštelir nad Kortami je znano že vsaj od 1903, ko je bil objavljen v knjigi arheološke topografije C. Marchesettija (Marchesetti,1903) . Prve arheološka sondiranja je opravil piranski muzej v letih 1956-1957, ko so s

4 https://arheologija.neocities.org/lidar_navodila.html5 https://iaps.zrc-sazu.si/en/rvt#v6 https://www.e-prostor.gov.si/brezplacni-podatki/

7


sondiranjem območja gradišča in na vzhodnem delu tudi pobočje izven gradišča. Najdbe so bile skope, saj so v večini sond dobili samo od 20 cm do 50 cm debelo plast ornice v kateri so bile zmešane posamezne arheološke najdbe in na dnu flišnata geološka podlaga. Izjema je bila sonda na V pobočju izven gradišča, kjer so odkrili antični skeletni grob, ki so ga na podlagi grobnih pridatkov datirali v konec 1. stoletja in začetek 2. stoletja (Boltin, 1962 -1964). Raziskovanje se je nato nadaljevalo leta 1960 in 1962, ko so s prečno sondo izkopavanja razkrila kompleksno strukturo gradnje prečnega nasipa, ki izkazuje več faz gradnje in uporabe vse od starejše železne dobe do antičnega obdobja (Boltin 1960, Boltin, 1967).

Leta 2010 je Inštitut za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem opravil na zgornjem delu gradišča, južni del (parcela 1076, k.o. Dvori nad Izolo) sondiranje v velikosti 3x10m. V ornici so našli premešano keramiko iz asa prazgodovine in antične dobe. Od arheoloških struktur so na čisto južnem delu sonde, ki ni bilo uničeno s terasiranjem našli le nekaj stojk in tlakovanje, ki pa jih niso mogli datirati. Na podlagi stratigrafije sonde se predvideva, da so bile arheološke s terasiranjem najkasneje v začetku 20 stoletja na tem delu gradišča »uničene« (Sakara Sučević 2012, 70).

Zadnja raziskava na območju arheološkega najdišča Kaštelir nad Kortami je potekala leta 2014, ki jo je vodil Inštitut za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Koper. Opravili so testno sondiranje v izmeri 4x4 m na zgornjem delu gradišča in čiščenje bližnje kamnite groblje. V sondi so našli ostaline arheološke zidane strukture in najdbe, ki se jih datirali v kasnejšo antično obdobje. Pri čiščenju kamnite groblje so ugotovili, da gre za ruševine objekta, saj so bile še ostaline originalne gradnje objekta, polkrožno grajen notranji del, vogalni kamni zunanjega zidu itd., kakor tudi njena ruševina. V nasutju so našli kos antičnega stekla v sekundarni legi, ki pa ne zadostuje za datiranje strukture (Tomaž et al 2014).

Rezultati analize LiDAR posnetka

Prvi del arheološke analize LiDAR posnetka gradišča Kaštelir nad Kortami je bil transkripcija vseh površinskih struktur na območju gradišča. Drugi del analize LiDAR posnetka pa je arheološka interpretacija, ki jo bom predstavil v poglavju »Interpretacija Kaštelirja v prazgodovini«.

Na podlagi pregleda narejenih vizualizacij LiDAR posnetka (PCA, SLRM, SVF, VAT in MULTI-HS, glej priloge) sem naredil transkripcije vseh površinskih struktur,

8


osredotočil sem se predvsem na nasipe, zidove in groblje. Teras v tem primeru nisem upošteval, ker vse kažejo lastnosti novejšega nastanka. Prav tako nisem kartiral komunikacijskih površin. Za to sem se odločil zaradi potrebe naročnika, kipotrebuje interpretacijo predvsem pozitivnih struktur na območju gradišča za potrebe čiščenja območja.

Za preverjanje transkripcij sem uporabljal tudi druge vizualizacije. Prav tako mi jebil v pomoč 3D model, kjer sem preveril določene stvari, predvsem ali gre za rob terase ali rahel nasip oziroma grobljo na robu terase, ker so pogosto zelo podobnina prvi pogled, še posebej na SLRM vizualizaciji.

Slika 3: Karta površinskih struktur. Podlaga je VAT vizualizacija lidarskega posnetka, ena izmed vizualizacij, ki sem jo uporabil za vir transkripcije sledov in struktur.

9


Kategorije transkripcije struktur in sledov

Slika 4: Transkripcija struktur in sledov – kategorije.

GrobljaV to kategorijo sem uvrstil vse strukture na površju, ki so nepravilnih oblik. Večina takšnih struktur se nahaja na zgornjem delu gradišča. Predvidevam, gledena moje obiske gradišča in rezultate arheoloških raziskav, da imajo vse pretežno kamnito strukturo. So različnih oblik in velikosti, nekatere so bolj razpršene in niso tako na kupu.

10


Slika 5: Detajl zgornjega dela gradišča, kjer so dobro vidne z zeleno obarvane groblje.

Groblja - linearnaV to kategorijo sem uvrstil vse strukture na površju linearnih oblik. Strukture so razporejene po celotnem gradišču. Predvidevam, glede na moje obiske gradišča in rezultate arheoloških raziskav, da imajo vse pretežno kamnito strukturo. Vse strukture lahko interpretiram kot suhe zidove v različnih stopnjah ohranjenosti. Večina struktur poteka ob poljskih poteh in po parcelnih mejah.

Slika 6: Detajlni pogled na linearne strukture (vijolična barva), ki se nahajajo na spodnjem delugradišča

11


NasipV to kategorijo sem uvrstil večje groblje, ki se nahajajo na robovih strmin. Ločil sem jih od grobelj, ker gre za velike in dolge strukture, ki jasno nakazujejo, da se je material iz katerega so zgrajene zaradi erozije posul po strminah. Na nekaterih

mestih so nasipi prekinjeni z potmi ali arheološkimi sondami.

Slika 7: Detajl nasipa (modra barva) v osrednjem delu gradišča. S črno puščico je označena lokacija sonde arheoloških raziskav iz let 1960 in 1962.

12


Interpretacija Kaštelirja v prazgodovini

V tem poglavju bom obravnaval arheološko interpretacijo lidarskih posnetkov. Pri transkripciji sem določil 3 skupine (groblje, groblje linearne in nasipi), ki so bile osnova za arheološko interpretacijo struktur.

Poglavje sem razdelil na posamezna podpoglavja, kjer bom pri vsaki interpretacijski skupini (groblje, groblje zidu in ostaline obzidja) podrobneje interpretiral arheološke ostaline. Na koncu pa bom vse skupaj strnil v kratek povzetek interpretacije arheoloških struktur in sledov v kratko zgodbo, ki nam jo danes lahko prikažejo. Na Sliki 8 lahko vidimo, da so groblje skoncentrirane na zgornji del gradišča, groblje zidov so po celem gradišču in pa ostaline obzidja, danes vidni kot nasipi, ki so najbolj izstopajoča struktura in definirajo celotno podobo gradišča Kaštelir.

Slika 8:Interpretirane strukture na območju gradišča Kaštelir.

13


14


GrobljeArheološka interpretacija transkripcijske skupine groblja je zelo zanimiva in je lahko bolj izpovedna, kot se nam zdi na prvi pogled. Na podlagi arheoloških raziskav znotraj gradišča, še posebej na podlagi rezultatov sondiranju ene izmed grobelj leta 2014 (Slika 9 in 10) se je izkazalo, da groblje lahko vsebujejo arheološke ostaline ruševin objektov, ki pa jih ni možno zaenkrat na podlagi arheoloških najdb datirati. Leta 2014 izkopan kamniti objekt je sicer zelo verjetnobil zgrajen v antičnem obdobju poselitve gradišča. Obstaja tudi možnost da je objekt iz srednjeveškega obdobja, vendar bi verjetno sama ruševinska plast, ki je pokrivala objekt vsebovala srednjeveški material, ki pa ga ni bilo (Tomaž et al. 2015. 45).

Zanimivo je tudi to, kar lahko vidimo na Sliki 8, da so vse groblje (zelena barva) izključno na zgornjem delu gradišča.

Slika 9: S puščico in rdečo barvo označena lokacija sonde iz leta 2014

15


16


Slika 10: Fotografije objekta, ki je bil znotraj kamnite groblje. Izkopavanja iz leta 2014 (Tomaž et al, 2015).

Nekatere groblje na podlagi kvadratne oblike izkazujejo možnost interpretacije, da gre za ostaline objektov ali pa manjših ograd (Slika 11). Možno je tudi, da so groblje nastale kot odlagališča kamenja, ki je prišel na plano na njivah tekom

oranja. Tudi tiste groblje,ki bi lahko so bile prvotno ruševine možnih starejših struktur ali objektov so kasneje v srednjem in novem veku postale odlagališča odpadnega kamenja iz njiv.

Slika 11: S puščicami so označene groblje, ki jih lahko

na podlagi oblike interpretiramo kot ostaline objektov ali manjših ograd.

Groblje zidovArheološka interpretacija transkripcijske skupine groblja – linearna je, da so skoraj vse groblje suhozidni zidovi, ki so bili zgrajeni ob parcelnih mejah ali pa ob poljskih kolovozih. Gre za različno ohranjene zidove in njihove ruševine. Te

groblje oziroma suhizidni zidovi predstavljajo zelo verjetno izključno srednjeveško oziroma novoveško uporabo prostora gradišča. Nekatere groblje zidov so nekoliko večje (Slika 12) kot od drugih. Za to imamo dve interpretaciji, ali gre za grobljo parcelnega zidu, ki je se je porušil in so nanj še dodatno metali kamenje z

17


njiv ali gre za preoblikovane groblje, ki so jih enostavno premetali v rano linijo ob njivi, ko so pripravljali teren za njivo.

Slika 12: Z rdečo puščico je označen primer večje groblje zidu, z črno puščico pa neporušen zid.

Ostaline obzidja Arheološka interpretacija transkripcijske skupine nasip je, da gre izključno za ostaline oziroma ruševine obzidja. Izkopavanja na osrednjem nasipu (še danes

vidna sonda – glej slika 7) v letih 1960 in 192 so pokazala, da gre za v resnici ostaline nekaj faz obnove oziroma utrditve obzidja. Obzidje je bilo zgrajeno iz večjega števila zidov med njimi pa so nametali manjše kamenje, kamniti drobir in zemljo. Izkopavanja niso uspela jasno datirati posameznih faz in kdaj je bilo prvič obzidje postavljeno. Vendar lahko z veliko verjetnostjo notranje obzidje datirano v obdobje starejše železne dobe (od 1000 let pr. n. št. dalje) in da je bilo v uporabi, ter da so ga prebivalci Kaštelirja širili in popravljali vse v obdobje antike (2. stoletje) (Boltin Tome, 1967).

18

Slika 13: Fotografija arheološke sonde in pogled na prečne zidove, ki so sestavljali prazgodovinsko obzidje (Boltin Tome, 1967).


Arheološka interpretacija gradišča Kaštelir

Območje gradišča je bilo verjetno v uporabi s strani človeka že v neolitiku, kar potrjuje nekaj fragmentov najdene neolitske in eneolitske keramike (Sakara Sučević 2012, 59). Zgodba same utrjene naselbine - gradišča Kaštelir pa se je verjetno začela v starejši železni dobi ali pa celo v pozni bronasti dobi. Vendar je to zelo groba datacija narejena na podlagi najdenih fragmentov keramike, ki jo datiramo v starejšo železno dobo (Boltin Tome, 1967, 173 in Sakara Sučević, 2012, 59).

Kar mogoče preseneča, da so razen ostalin obzidja vse druge najdene strukture, ruševinske plasti in objekti datirani v čas antike (1. in 2. stoletje). Razlaga tega je verjetno zelo aktivno obdobje poselitve v času antike, kar je verjetno v veliki meriizbrisalo arheološke ostaline objektov in plasti, ki so nastale v času železne dobe. Zanimivo je, da bil osrednji prostor življenja na zahodnem delu gradišča. To nam potrjuje tudi koncentracija kamnitih grobelj na zahodnem delu gradišča, ki v večini zelo verjetno vsebujejo objekte in strukture iz antičnega obdobja. Kasneje v srednjem veku in pa predvsem v 19. in 20. stoletju pa je intenzivno kmetijstvo in še posebej terasiranje pobočij hriba (Sakara Sučević, 2012, 54) skupaj z erozijo v veliki meri uničilo arheološke plasti, saj debelina zemlje ni ravno velika.

ZaključekKot lahko vidimo so na površju vidni ostanki, ki sodijo v čas življenja gradišča predvsem v antični dobi. Nasip oziroma ostaline obzidja so dobro ohranjene, prav tako so na lidarskih vizualizacijah lepo vidne kamnite groblje in kamniti suhozidni zidovi. Namen tega poročila je bilo če citiram iz razpisne dokumentacijenaročnika »pridobiti znanstveno interpretacijo posnetka, ki bo prispevala k boljšemu prepoznavanju terena in območja arheološkega najdišča, kar bo zagotovilo lažje čiščenje in sanacijo celotnega območja, ne da bi pri tem poškodovali že obstoječe, trenutno še ne identificiranje najdbe, ki bi izvirale iz obdobja poseljenosti gradišča Kaštelir pri Kortah.«

Na podlagi tega namena bi rad za konec izpostavil nekaj točk:

1. Analiza je pokazala, da so arheološke strukture (groblje) skoncentrirane predvsem v zahodnem delu gradišča, medtem ko so na vzhodnem gradišča predvsem suhozidni zidovi na parcelnih mejah in ob kolovozu.

19


2. Vsako kamnito strukturo, še posebej kamnite groblje in nasipe je potrebno čistiti tako, da se ne posega v samo grobljo, saj potencialno lahko vsaka pokriva ostaline objektov.

3. Prav tako je potrebno biti pozoren pri čiščenju in sanaciji suhozidnih zidov, ki lahko v plasteh ali grobljah pod njimi vsebujejo arheološke ostaline.

4. Zaradi zgornjega razloga in ker gre za registrirano arheološko najdišče je potrebno dela čiščenja nasipov in grobelj opravljati ob nadzoru arheologa.

20


Literatura

Boltin E., 1960-1961, Kaštelir pri Dvorih, Varstvo spomenikov 8, 195.

Boltin E., 1962-1964, Kaštelir pri Dvorih nad Izolo, Varstvo spomenikov 9, 138-139.

Boltin TomBole E., 1967, Poročilo o raziskovanju na srednjem prečnem nasipu kaštelirja pri Dvorih nad Izolo, Arheološki vestnik 18, 163-178.

Conrad, O., Bechtel, B., Bock, M., Dietrich, H., Fischer, E., Gerlitz, L., Wehberg, J., Wichmann, V., and Böhner, J. (2015): System for Automated Geoscientific Analyses (SAGA) v. 2.1.4, Geosci. Model Dev., 8, 1991-2007, doi:10.5194/gmd-8-1991-2015. Download.

Hobič. J. 2018, Od oblaka do pokrajine. – Arheo 34, 99 – 104.

Kokalj, Ž., Somrak, M. 2019. Why Not a Single Image? Combining Visualizations toFacilitate Fieldwork and On-Screen Mapping. Remote Sensing 11(7): 747.

Marchesetti, C. 1903, I castellieri di Trieste de della regione Giulia, Trieste.

Melik, A. 1960. Slovenija. Knj. 4, Slovensko primorje. Ljubljana, Slovenska matica,546 str.

Natek K., Blaž R., Stepišnik U., ‘Geomorfološke Značilnosti Morskega Dna, Obale in Zaledja’, in Geografija Stika Slovenske Istre in Tržaškega Zaliva, ured. Darko Ogrin, GeograFF (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012), pp. 37–48.

Sakara Sučević, M. 2012, Prazgodovinska keramika med Miljskim zalivom in porečjem Mirne. Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem.

Tomaž, A., M.S. Sučević, M. Ravnik, A. Ogorelec, A. Preložnik, in M. Zorko, Prvo in Končno Poročilo o arheološkem izkopu testne sonde na lokaciji Kaštelir nad Kortami, 2015.

Zakšek, K., Oštir, K., Kokalj, Ž. 2011. Sky-View Factor as a Relief Visualization Technique. Remote Sensing 3(2): 398-415

21

https://www.mdpi.com/2072-4292/3/2/398

https://www.mdpi.com/2072-4292/3/2/398

https://www.mdpi.com/2072-4292/11/7/747/pdf

https://www.mdpi.com/2072-4292/11/7/747/pdf


Priloge

Kot priloge k poročilu prilagam vse slike, ki so v poročilu. Poleg tega prilagam GeoTiff (georeferencirana datoteka) datoteki SLRM, MULIT-HE in SVF vizualizacije lidarskih vizualizacij. V zip datoteki Arheologija_Kastelir je transkripcija sledov in struktur v shp obliki. Geotiff datoteke in shp so v koordinatnem sistemu EPSG: 3794 – D96TM.

Seznam prilog

Kastelir_DTM_MULTI-HS_D16_H35_RGB.tif Kastelir_DTM_SLRM_R20_8bit.tif Kastelir_DTM_SVF_R10_D16_8bit.tif Slika_1_karta.jpg Slika_2_karta.jpg Slika_3_transkripcija.jpg Slika_4_transkripcija.jpg Slika_5_detalj_groblje.jpg Slika_6_detalj_zidovi.jpg Slika_7_detalj_nasip.jpg Slika_8_interpretacija.jpg Slika_9_detalj_sonda.jpg Slika_11_detalj_objekti.jpg Slika_12_detalj_zidovi.jpg

22

prazgodovinsko gradišče kaštelir pri kortah

Documents