predpisovanje fizikalne terapije pri bolnikih · pdf filebobath metoda pnf model
TRANSCRIPT
PREDPISOVANJE FIZIKALNE
TERAPIJE PRI BOLNIKIH PO
MOŢGANSKI KAPI
Dr.Nika Goljar,dr.med, asist.Daniel Globokar, dr.med.,spec.fizikalne medicine in rehabilitacije
Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo
Faze okrevanja
akutna faza
faza okrevanja
faza dolgotrajnega
prilagajanja
faza kronične
prizadetosti
vplivanje na razvoj pravilnejših gibalnih vzorcev
kompenzacija / adaptacija
DEJAVNIKI ZA SLABŠE OKREVANJE PO
CVI
več spremljajočih bolezni
obojestranska možganska okvara
spominske motnje
zanikanje prizadete strani
inkontinenca za urin in blato več kot 3 tedne po kapi
huje okvarjena občutljivost in zaznavanje
flakcidna plegija več kot dva meseca
depresija
visoka starost
Za spastičnost, ki je
posledica
moţganske kapi, je
značilno, da je večja
v mišicah, ki se
upirajo teţnosti
• fleksorji na zgornjem udu
• ekstenzorji na spodnjem udu
Fizioterapevtska obravnava – preprečevanje
zapletov in postopna vertikalizacija
ohranjanje gibljivosti sklepov
izboljšanje mišične moči določenih mišičnih
skupin
zniţevanje mišičnega tonusa
kompenziranje senzoričnih in percepcijskih
motenj
Fizioterapevtska obravnava
vzpodbujanje selektivne gibalne kontrole
izboljšanje drţe in ravnoteţja
izboljšanje koordinacije gibanja
učenje funkcionalnih aktivnosti
učenje hoje
Najbolj uveljavljene
nevrofizioterapevtske metode
Bobath metoda
PNF
Model ponovnega motoričnega učenja
Dnevne aktivnosti
hranjenje
osebna higiena
presedanje
voţnja z vozičkom
kopanje
oblačenje/slačenje
kontrola sfinktrov
uporaba stranišča
gospodinjske
aktivnosti
Teţave pri učenju DA
slabo ravnoteţje pri sedenju
izpad vidnega polja
vidno-prostorske motnje
vidno-motorične motnje
V zgodnjem obdobju po kapi je 33% bolnikov
afazičnih.
Izmed teh jih je po 6 mesecih močno
afazičnih 33-50%, po 1 letu 25%.
MOTNJA GOVORA
Cilji logopedske obravnave
spodbujanje razumevanja
vaje branja, pisanja in računanja
spodbujanje in razvijanje verbalne
komunikacije
Cilji logopedske obravnave
vzpostavljanje najbolj ustreznega načina
komunikacije z bolnikom
iskanje nadomestnih načinov
sporazumevanja
Kaj narediti za uspešnejše
sporazumevanje z bolnikom z afazijo:
sporazumevanje naj bo preprosto, vendar
tako kot je običaj med odraslimi;
dovolj časa za odgovor;
večkrat ponoviti sporočilo;
okolje-hrup, drugi moteči dejavniki
Čustvene spremembe
splošno čustveno nazadovanje
znižana sposobnost obvladovanja čustev
zaskrbljenost in depresivnost
zanikanje posledic kapi
Boleča rama
43-70% bolnikov po moţganski kapi
bolečine se ponavadi pojavijo 2.-3. mesec po kapi
gibljivost rame zelo boleča in omejena, zlasti zunanja
rotacija in abdukcija
bolečine močnejše ponoči
Moţni vzroki bolečine v rami
subluksacija glenohumeralnega sklepa
poškodba mehkih tkiv ob nepravilnem rokovanju z bolnikom pri negi in vajah
poškodba brahialnega pleteža
adhezivno vnetje ovojnice ramenskega sklepa
spastičnost ramenskih mišic
Obravnava boleče rame po CVI
pravilni položaji
pasivne in aktivne asistirane vaje
kriomasaža
TENS
UZ
ES ključnih mišic rotatorne manšete
Medikamentna podpora
Spastičnost
Pretirana
nenadzorovana
refleksna dejavnost,
ki je posledica
okvare zgornjega
motoričnega
nevrona.
Terapija
Fizikalna terapija
• Nevrofizioterapija
• Krioterapija / toplota / UZ
• FES / TENS/ podpraţna stimulacija
Opornice
Lokalni anestetiki
Nevroliza z alkoholom ali fenolom
Cilji terapije
zmanjšanje spastično zvišanega mišičnega
napona
zmanjšanje bolečih spazmov
izboljšanje obsega gibanja
izboljšanje funkcijskih sposobnosti bolnika
laţje izvajanje higiene in nege telesa
Terapija spastičnosti
Zdravila/tizanidin,diazepam,baclofen
Botulin toksin
Baclofenska črpalka
Kirurški posegi
Poloţajne ali korekcijske opornice
Motnje vida
(hemianopsija, percepcijske motnje) po kapi
lahko znatno ovirajo funkcionalno
izboljšanje. Izpad vidnega polja lahko vpliva
na ravnoteţje, povzroči negotovo hojo in
padce, teţave pri spoznavanju in razporeditvi
predmetov v okolju, teţave pri branju in
pisanju. Če se, se običajno izpad vidnega
polja popravi v 10-14 dneh, kasneje ni večjih
sprememb.
apraksija
Ideomotorna apraksija dokaj pogosta, pri pribliţno 50% bolnikov z obseţno lezijo v levi hemisferi (parietalno ali v področju korone radiate).
Pri pribliţno ½ bolnikov se stanje v prvih 5 mesecih izboljša, okrevanje lahko pričakujemo, če je parietalna moţganska skorja delno ohranjena.
Akutna možganska kap na terenu
VERIGA PREŽIVETJA 7D
DETECTION klinika
DISPATCH 112
DELIVERY prevoz, oskrba,obveščanje
DOOR prioriteta za sprejem
DATA takojšnja diagnostikaDECISION odločitev ob dgDRUG aplikacija/intervencije
Možganska kap-do kdaj?
4 milijoni letno v Evropi(1)
3.najpogostejši vzrok smrtnosti
Umrljivost se podvoji na 5 let po CVI
Incidenca mladi 10/100000, starejši
200/100000
A.Grad.Možganska kap do kdaj Maribor 2007
Moţnosti za rehabilitacijo po
moţganski kapi v Sloveniji
zgodnja rehabilitacija je organizirana kot
timska obravnava le v 4 bolnišnicah
Moţnosti za rehabilitacijo po
moţganski kapi v Sloveniji
V enega od rehabilitacijskih programov
vključenih le 47% bolnikov
rehabilitacija na domu organizirana v 2 ZD v
Sloveniji
CILJI
Akutna moţganska kap je urgentno stanje, ki
zahteva urgentno diagnostično in
terapevtsko obravnavo
Zgodnja rehabilitacija nujna in dostopna
vsakemu bolniku
CILJI-IZZIVI
razumevanje nevrofizioloških procesov
okrevanja,
zdruţevanje rehabilitacijskih postopkov s
farmakološkim zdravljenjem,
tehnološki razvoj,
nevrotransplantacija, raziskave izvornih celic
ter prednosti dobro organizirane zdravstvene
sluţbe
CILJI-IZZIVI V SLOVENIJI
zdravljenje v akutni fazi v enotah za moţgansko kap,
oskrba bolnikov multidisciplinarna (s strokovnjaki, posebej izobraţenimi o moţganski kapi),
programi rehabilitacije na domu