predpremiera 221

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40E-mail: [email protected]: 1580-3678, naklada: 40.000 izvodovUREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate RugeljTehnično uredil: Aleš CimpričLektura: Tina ŠebenikPisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan VinterOBLIKA in PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga ValetičPrelom: Aleš CimpričPriprava za tisk in tisk: Schwarz Print d. o. o., LjubljanaOGLASNO TRŽENJE

Tina ŠebenikTelefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovo-ljenjem filmskih distributerjev. Uredništvo Predpremiere ne odgovarja za spremembe, ki nastanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Predpremiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

Že nekaj časa ni več novica, da je na letošnjih oskarjih zmagal francoski črno-beli film Umetnik in da je oskarja za glavno vlogo dobil

francoski igralec Jean Dujardin. George Clooney in Brad Pitt sta se pač morala obrisati pod nosom. Če je za Umetnika značilno, da so ga iz anonimnosti potegnili prav Američani, v rodni Franciji namreč ni naletel na kak poseben odziv, pa je zanimivo po-gledati, kakšen dvoboj se je malo pred oskarji odvi-jal v Franciji na cezarjih, kjer je bil v kategoriji glav-ne vloge Jean Dujardin, že ovenčan z oskarjevsko nominacijo, seveda glavni favorit.

Na koncu jo je odnesel v širšem svetu malo zna-ni Omar Sy, Francoz senegalskih korenin, ki se je v prvo francosko filmsko ligo prebil s svojim nasto-pom v lanskem filmu Prijatelja (In-touchables). Film Prijatelja v začet-ku maja prihaja tudi k nam, velja pa si ga nekoliko podrobneje pogleda-ti. Gre namreč za francoski mega-hit, drugi najbolj gledan francoski film vseh časov, ki pa ni tista tipič-na francoska komedija, ki vžge sa-mo pri domačem občinstvu, kot je bil denimo Bienvenue chez les Ch'tis (film pri nas ni bil predvajan, zato bi ga lahko prevedli kot Do-brodošli pri Chtijih) iz leta 2008, ki je pri doma-čih gledalcih poletel še više in ostaja najbolj gledan francoski film v Franciji. Film Prijatelja namreč iz tedna v teden dokazuje tudi svojo mednarodno pri-vlačnost in je pred časom tudi uradno postal naj-bolj gledan neangleški film vseh časov. K temu so do sedaj poleg Francije najbolj pripomogli v Nem-čiji, kjer je daleč najbolj gledan film letošnjega leta, več kot polovica vprašanih v neki francoski anketi pa je Prijatelja razglasila za najbolj odmeven franco-ski kulturni dogodek preteklega leta. Ob tem gre za delo, ki bi ga lahko posneli kjerkoli, tudi v Sloveniji.

Film na začetku bazira na nasprotjih: črn in bel, mlad in star, reven in bogat, močan in šibak, gib-čen in nepremičen, predmesten in aristokratski, lep in utrujen, radoživ in odmaknjen. Prvi je seve-da temnopolti Omar Sy kot Driss, drugi je Franço-is Cluzet kot invalid Philippe. Prvi je nezaposlen, drugi je v prisilnem pokoju. Njune poti se poveže-jo, ko Driss po nalogu zavoda za zaposlovanje pride na razgovor za službo negovalca, ki jo ponuja Phi-lippe. Philippe je neugoden zaposlovalec in težavna stranka, od katere kmalu vsi pobegnejo. Plača pa je dobra, zato je pred njegovimi vrati vedno gneča za službo. To so uglajeni kandidati, v oblekah, z refe-rencami, a brez življenjske strasti. Ko se Driss nave-

liča čakanja v vrsti, vdre k Phillipu v pisarno in mu v roke pomoli papir od zavoda, da je prišel samo po podpis, saj službe tu najbrž ne more dobiti niti v sa-njah. Philippe ga premeri z nekaj vprašanji, potem pa odslovi, da sedaj ne more podpisati njegovega pa-pirja in naj se oglasi drug dan zjutraj.

Naslednji dan mu ponudi službo in preizkusno obdobje. Driss stopi v nov svet, a ohrani svoje stare navade, svojo neposrednost, svoje veselje do življe-nja, svoj široki nasmeh in … Ko k Philippu pride na obisk njegov odvetnik in ga posvari pred Drissom, »Veš, na policiji imam kontakte, preveril sem ga, tip je pravkar prišel iz zapora, opozarjam te, taki znajo

biti zelo neusmiljeni,« mu Philippe odvrne: »Potrebujem ravno to. Po-trebujem neusmiljenost!«

Jasno, neuspehi s prejšnjimi nego-valci so izhajali ravno iz tega, da so bili do njega, kot do tetraplegika, ki jo je nesrečno skupil pri poletu z ja-dralnim padalom, vsi tako prekleto usmiljeni, da ga niso več obravnavali kot človeka, temveč samo še kot in-valida, za njih je bil samo še objekt, ne pa več subjekt, do njega niso ime-

li več človeškega, temveč zgolj še mehanski odnos. Dritt je povsem drugačen in tako se pred nami

odvije topla človeška drama, cepljena na humor in situacijsko dramo, film o prijateljstvu, ki se lahko zgodi tudi med ljudmi povsem različnih družbenih razredov, nazorov, interesov, starosti in barve kože, in hkrati film o veselju do življenja, ki ga ne sme in ne more uničiti niti usodna poškodba. Neke vrste francoska verzija ameriškega Rain Mana ali pa bolj komercialna verzija francoskega filma Skafander in metulj izpred petih let. Film zna nasmejati, a zna do-gajanje tudi preobrniti v dramo, ima dovolj scen, ki ga delajo unikatnega, in zna izkoristiti dramatur-ške potenciale tega prijateljskega razmerja. Še pose-bej pa je spreten s svojim koncem, ki je prava uč-na ura filmske ekonomike, saj Driss v dobri minuti Philippa (pa tudi gledalca), v nekaj lepo naštudira-nih stopnjevanih kadrih (in ob izjemni glasbi itali-janskega skladatelja in pianista Ludovica Einaudija, ki je poleg Omarja zaščitni znak filma), spravi pov-sem iz ravnotežja ter ga, neposredno, a hkrati prija-zno, pripravi na povsem novo poglavje v njegovem življenju, ki ga zaključni napisi s potrditvijo zgodbe v realnem življenju (gre za resnično, nekoliko prire-jeno zgodbo) samo še povzdignejo do neba.

Film o tem, kako ti pravi človek lahko povsem spremeni življenje, hkrati pa film, ob katerem sem se po desetletju spet spomnil na Amélie.

Piše: dr. Samo Rugelj

FRANCOSKI FILM PRIJATELJA, DESETLETJE PO AMÉLIE

V 221. številki revijePredpremiera predstavljamo:

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40E-mail: [email protected]: 1580-3678, naklada: 40.000 izvodovUREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate RugeljTehnično uredil: Aleš CimpričLektura: Tina ŠebenikPisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan VinterOBLIKA in PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga ValetičPrelom: Aleš CimpričPriprava za tisk in tisk: Schwarz Print d. o. o., LjubljanaOGLASNO TRŽENJE

Tina ŠebenikTelefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovo-ljenjem filmskih distributerjev. Uredništvo Predpremiere ne odgovarja za spremembe, ki nastanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Predpremiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

BUKLA_LOGO

20. avgust 2007 16:13:58

9. maja 2012 izide nova številka revije

Leto 13/Številka 221/11. april–15. maj 2012

40.000 bREzPLAčNIh IzvODOv!

foto

: Zoj

a Rug

elj

Bojna ladja 4–5Maščevalci 6Ulični ples 2 7Zrcalce, zrcalce 8–9Talisman 10Projekt X 10Koča v gozdu 12Albert Nobbs 13Jekleno nebo 15Eksotični hotel Marigold 16Prijatelja 16Moj teden z Marilyn 17Sol življenja 19Habemus Papam: imamo papeža 19Viharni vrh 20Pobalinka 21Izpovedi eko-terorista 21

Prijatelja

TEMELJNO DELO FILMSKE TEORIJEDavid Bordwell: PRIPOVED V IGRANEM FILMUPRAVKAR

IZŠLO!

Naročila: • po telefonu: 01/520 18 49• e-pošti: [email protected]

Knjiga je izšla v sozaložništvu založbe UMco in Slovenske kinoteke.

Eden najbolj znanih svetovnih poznavalcev filma nam na skoraj 450 straneh pretehtano razloži, kako različni tipi filmov pripovedujejo svojo zgodbo, vse skupaj pa podkrepi s teoretičnimi in praktičnimi primeri!

www.premiera.si | 11. april–15. maj 2012 | 221 | 3* Nacionalna raziskava branosti – NRB, obdobje 2011. Izvajalec NRB je Valicon, d. o. o., imetnik avtorskih pravic je SOZ, vse pravice pridržane.

BattleshipiGRaJO Taylor Kitsch, Alexander Skarsgård, Brooklyn Decker, Liam Neeson, Rihanna, Peter MacNicol, Jesse Plemons, Josh Pence, Tadanobu Asano ... ReŽiJa Peter BergsCeNaRiJ Erich Hoeber, Jon HoeberŽaNR znanstvenofantastični akcijski spektakelDistRiBUteR Karantanija CinemaspReMieRa 19. april 2012www.battleshipmovie.com

Sezono poletnih visokoproračunskih blockbusterjev odpira predelava družabne igre potapljanja ladjic. Znotraj neprebojnega ščita se na morju zemeljska morna-rica spopade s silami Nezemljanov.

A li smo v vesolju sami, je Zemlja edi-ni planet z življenjem, imamo še kje opraviti z inteligentnimi bitji, vse to

so vprašanja, ki ljudi, znanstvenike pa še posebej, zaposlujejo že dolgo, intenzivno pa že več kot pol stoletja. Tako star je tu-di koncept »Goldilocks Planet« ali Zlato-laskin planet. Ta pomeni nebesno telo, ki je na taki oddaljenosti od zvezde, da je na njem voda lahko tudi v tekočem sta-nju, kar potencialno pomeni tudi priso-tnost življenja (koncept je temeljil na tezi, da življenje bazira na vodi). Oddaljenost

od posamezne zvezde, ki omogoča take pogoje, imenujejo Zlatolaskin pas.

Ko znanstveniki v filmu Bojna lad-ja odkrijejo Zlatolaskin planet, ki je gle-de na vesoljske razdalje relativno blizu Zemlji, proti njemu s pomočjo satelitov

Bojna ladja

nemudoma pošljejo sporočilo o življenju na našem planetu. Morda je tam življenje, si mislijo, morda nam bo kot prvim uspelo navezati stik z nezemelj-skimi bitji. Najbrž ni večje napake, ki bi jo lahko storili, saj se bitja s planeta nekaj let kasneje odpra-vijo na Zemljo, da bi tu obračunala s človeštvom. Namesto miroljubne izmenjave znanja in izkušenj med različnimi planetarnimi civilizacijami nas ta-ko čaka bitka vseh bitk.

V prvi bojni vrsti pa je naslovna bojna ladja, ki ji poveljuje admiral Shane (Liam Neeson), nekje bli-zu pa je tudi vročekrvni Alex Hopper (Taylor Kit-sch), ki je zaljubljen v admiralovo hčerko in se je v mornarico, v kateri služi tudi njegov starejši brat Stone (Alexander Skarsgård), vpisal po sili razmer. Nezemljani ob svojem prihodu okrog Havajev na-mreč ustvarijo neprebojen ščit, znotraj njega osta-nejo tri ladje. Ko ladjo starejšega brata potopijo in na Alexovi ladji umrejo kapitan in ostali častniki, Alexu ne preostane drugega, kot da prevzame po-veljstvo in se spopade proti tehnološko naprednim Nezemljanom.

Bojna ladja je poleg Maščevalcev uvod v ameri-ško filmsko poletje, letošnje visokoproračunsko

spOMiNJa Nas Na > trilogija Transformerji, 2007–2011> Svetovna invazija: Bitka Los Angeles, 2010 > Vojna svetov, 2005> Dan neodvisnosti, 1996

Spisal: Samo Rugelj

SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA: S SODELOVANJEM V SMS-AKCIJAH REVIJE PREDPREMIERA POSTANETE ČLAN MOBI KLUBA PREDPREMIERE, KI POLEG NAGRAD PRINAŠA TUDI FILMSKE SMS-NOVIČKE. PRIJAVA: PREMIERA KLUB. ODJAVA: PREMIERA KLUB STOP NA 6262. CENA PREJETIH SMS SPOROČIL JE 0,49 EUR, CENA SMS NAGRADNE IGRE PA 0.99 EUR. POGOJ ZA PREJEM NAGRAD JE ODGOVOR NA ENO ZASTAVLJENO VPRAŠANJE. Z UPORABO NAGRADNE IGRE SE STRINJATE S SPLOŠNIMI POGOJI IN PRAVILI NA WWW.KITIO.COM. POMOČ OD 9-IH-17-IH NA TEL.: 031200000. NAROČNIK OGLASA IN ORGANIZATOR NAGRADNIH IGER JE UMCO D. D. PONUDNIK IN IZVAJALEC STORITEV JE KITIO MOBILE D. O. O., PODPRTO S TEHNOLOGIJO MCCA. V SMS-STORITVAH LAHKO SODELUJETE VSI UPORABNIKI SISTEMOV MOBITEL, DEBITEL, SIMOBIL, IZIMOBIL IN M-MOBIL. ČLAN KLUBA IMA PRAVICO DO NAJVEČ ENE NAGRADE NA ŠTEVILKO PREDPREMIERE. NAGRADNA IGRA TRAJA OD 9. APRILA DO VKLJUČNO 7. MAJA 2012. NAGRAJENCI BODO OBJAVLJENI V PREDPREMIERI 222, KI BO IZŠLA 16. MAJA 2012.

POŠLJI PREMIERA MASCEVALCI NA 6262 in sodeluj v nagradni igri!

MAŠČEVALCISMS NAGRADNA IGRA

V kinu od 3. maja!

CENEX podarja:

T-shirt bela barvaT-shirt modra barvajoging jopa modra

joging jopa črnasončna očala

nahrbtnik kapa

vrečka za copate obesek za ključe

Rihanna

Brooklyn Decker

4 | 221 | 11. april–15. maj 2012 | www.premiera.si

Invazije iz vesolja so popularna žanrska stalnica že od zore znanstvenofantastičnih filmov v 1950. letih. Ker je bila takrat to domena filmske B-produkcije, močno omeje-ne s proračunom, so se maloštevilni osvajal-ci običajno spravili le na posamezne zasel-ke. Ljubitelji spektakularnosti so morali poča-kati več desetletij, preden so s prihodom računalniško generiranih učinkov na platno prispeli filmi, ki so nam približali posnetke, polne eksplozij. Če se premaknemo v novej-še obdobje, je bil Dan neodvisnosti (1996) Rolanda Emmericha tisti, ki je vzbudil apeti-te gledalcev po visokoproračunskem zago-nu filmov z vojaško nastrojenimi prišleki iz vesolja. Postal je namreč najbolj gledan film tistega leta. To ni ušlo Stevenu Spielbergu, ki se je z Vojno svetov (2005) lotil nove raz-ličice tovrstnega knjižnega prototipa izpod peresa H. G. Wellsa. Michael Bay je ponu-dil trilogijo Transformerji, ki je lani dosegla vrhunec z dih jemajočimi posnetki uniče-nja Chicaga. Istega leta je nastradal tudi

Los Angeles v Svetovni invaziji: Bitka Los Angeles, v Najmračnejši noči, ki je (še) nismo videli, ni prizaneseno Moskvi, New York pa je razdejal J. J. Abrams v Pošastnem (2008). Posebnih učinkov apokalipse smo bili deležni tudi pri sicer bolj mesijanskem (in pozabljivem) Dnevu, ko bo obstala Zemlja (2008), medtem ko so Kavboji in vesoljci (2011) postregli z zanimivo žanrsko mešani-co ZF-ja in vesterna. (AC)

Spektakularni osvajalci iz vesolja

tehnološko čudo, ki se na eni strani spogleduje s sago o Transformerjih, na drugi pa z Dnevom ne-odvisnosti (1996). To potrjuje tako izbira režiser-ja Petra Berga, ki je pred tem vodil Willa Smitha v Hancocku (2008) in stal za kamero v vojaškem akcionerju Kraljestvo (2007), glasbeno podlago pa je spisal Steve Jablonsky, ki je v melodični pogon spravil tudi Transformerje.

Potapljanje ladjic je igra ugibanja za dva igralca. Poleg vsem poznane različice s svinčnikom in papirjem pa je na voljo tudi kot namizna igra.

Transformerji: Temna stran meseca (2011)

Vojna svetov (2005)Svetovna invazija:Bitka Los Angeles (2011)

Dan neodvisnosti (1996)

Alexander Skarsgård

katerega bi bilo že toliko vnaprej jasno, da je ne-ke vrste veliki filmski finale superjunakov (poleg Thora in Stotnika Amerika še Iron Man in Hulk). Ja, na koncu odjavne špice vsakega od teh filmov je bil, za tiste vztrajneže, ki so bili pripravljeni se-deti še nekaj minut, potem ko je večina ostalih že odšla iz dvorane, že štiri leta, od prvega Iron Ma-na, na voljo ekskluziven filmski dodatek. V njih je Nick Fury (Samuel Jackson) sestavljal ekipo Ma-ščevalcev, junakov s supersposobnostmi ali pa su-perznanjem, ki bodo Zemlji na voljo, ko in če bo to potrebno.

Ta trenutek je prišel. Loki, poražen v bitki, a ne tudi v vojni, se je s svojo armado odločil, da zavlada Zemlji in po robu se mu lahko po-stavijo samo najboljši. Ži-vopisna ekipa, v kateri Iron Man pilotira svojo special-no obleko in v iskrih dia-logih dokazuje, da si želi

krone največjega in-teligentneža, v kate-ri Thor silovito vihti svoje kladivo, Stotnik Amerika spretno meče svoj ščit, Hulk (Mark Ruffalo) navdušuje s svojimi metamorfoza-

mi v zelenega orjaka, Hawkeye učinkovito pro-ži svoje puščice, Natasha Romanoff (Scarlett Johansson) pa frapira s svojimi borilnimi vešči-nami, je tako pred veliko preizkušnjo. Bodo ti ro-jeni individualisti, ki so se vedno zanašali pred-vsem nase, lahko delovali v ekipi in pomagali drug drugemu? Bodo lahko združili svoje moči in sposobnosti v novo kvaliteto? Zahtevno nalo-go usklajevanja teh močnih likov in te zahtevne produkcije, v kateri šviga od raznovrstnih poseb-nih učinkov, se je lotil Joss Whedon, ki je do se-

daj delal predvsem za mali ekran. Za scenarij je, skupaj s sodelavci, poskrbel Zak Penn, ki se na stripovske priredbe že dobro spozna (zraven je bil pri Neverjetnem Hulku pa pri Možeh X in Fantastičnih šti-rih), glasbo za film pa je zložil vedno solidni Alan Silvestri. Maščevalci so tako ob ponov-nem zagonu Spider-Mana go-tovo najbolj pričakovan stri-povski film letošnjega leta, ki bo gotovo pritegnil vse tiste, ki so že uživali ob prejšnjih filmih z istimi junaki. Lahko pa je to tudi priložnost za vse druge, da v enem filmu spo-znajo prav vse.

the aveNGeRs

iGRaJO Chris Hemsworth, Robert Downey Jr., Chris Evans, Scarlett Johansson, Jeremy Renner, Samuel L. Jackson, Cobie Smulders, Gwyneth Paltrow, Mark Ruffalo, Tom Hiddleston ... ReŽiJa Joss WhedonsCeNaRiJ Joss Whedon, Zak Penn po stripu Stana Leeja in Jacka KirbyjaŽaNR akcijska znanstvenofantastična pustolovščinaDistRiBUteR CenexpReMieRa 3. maj 2012 http://marvel.com/avengers_movie

Znani superheroji iz Marvelovega sveta združijo svoje moči, da se zoperstavijo nevarnosti, ki posamično ne bi bili kos. Zemljo morajo obvarovati pred nordijskim bogom Lokijem.

Ko se je lani odprlo nebo in sta od tam prihrumela Thor (Chris Hem-sworth) in Loki (Tom Hiddleston)

ter potem, ko je vzletel še prvi maščeva-lec Stotnik Amerika (Chris Evans), je bil oder za Maščevalce postavljen, saj so bi-li vsi njegovi filmski junaki predstavlje-ni (Hawkeye v podobi Jeremyja Renner-ja se je sicer samo za trenutek pojavil v Thoru). Najbrž v zadnjih letih ni bilo filma, ki bi tako načrtno gradil na svo-ji kinopremieri in prepoznavnosti ter za

Stripovske superjunake skorajda v celoti obvladujeta dve založniški hiši Marvel Comics in DC Comics. Med ljubitelji stripov pogosto potekajo burne debate, katera hiša ima mogočnejše superjuna-ke oziroma izdaja boljše stripe. Ker je pri nas branje tovrstnih stripov domena redkih navdušencev, si raje poglejmo, kako sta hiši porazdeljeni pri filmu. Poleg ekipe Maščevalcev se k Marvelovim juna-kom prištevajo Spider-Man, Možje X, Nevidni jezdec, Fantastični štirje, Daredevil, Elektra in Rezilo. Iz DC-jevega tabora pa prihaja-jo Superman, Batman, Zelena svetilka, Catwoman, Jonah Hex in Varuhi. (AC)

spOMiNJa Nas Na > Prvi maščevalec: Stotnik Amerika, 2011> Thor, 2011> Iron Man 1 in 2, 2008, 2010> Neverjetni Hulk, 2008

Maščevalci

Marvel vs. DC

Spisal: Samo Rugelj

Andrew Garfield je novi Spider-Man

Henry Cavill je novi Superman

Chris Hemsworth (Thor) in Chris Evans (Stotnik Amerika)

Jeremy Renner (Hawkeye) Scarlett Johansson (Natasha Romanoff – Črna vdova)

Mark Ruffalo (Hulk) in Robert Downey Jr. (Iron Man)


stReetDaNCe 2iGRaJO George Sampson, Tom Conti, Falk Hentschel, Sofia Boutella ...ReŽiJa Max Giwa, Dania Pasquini sCeNaRiJ Jane EnglishŽaNR plesna romantična dramaDistRiBUteR Blitz Film & Video DistributionpReMieRa 3. maj 2012 tRaJaNJe 85 min www.streetdancethemovie.co.uk

A sh (Falk Hentschel) je vrhun-ski ulični plesalec, ki nepriča-kovano prileti na trdna tla, ko

ga na pomembnem tekmovanju po-nižajo člani ameriške plesne skupine

Invincible. Ker pa je bolj pomemb-no, da se po padcu pobereš, kot pa to, da nikoli ne padeš, se Ash odpra-vi v Evropo, da bi ustanovil lastno plesno skupino. Pri tem se spoprija-telji z Eddijem (George Sampson, ki smo ga spremljali že v predhodniku) in skupaj se podata na pot po evrop-skih mestih, ki je polna plesnih vra-golij in humornih vložkov. Ker pa še tako dobri plesalci sami po sebi ne pomenijo uspeha, si prizadevata naj-

ti tudi svež in udaren plesni stil, ki ga odkrijeta, ko v Parizu spoznata vročo plesalko salse Evo (Sofia Boutella), ki Ashu za povrh ukrade tudi srce. Film sta spet režirala Max Giwa in Dania

Pasquini, po zaslugi slikovitih loka-cij, spektakularne mešanice plesnih stilov ter dinamične in živahne tridi-menzionalne tehnologije pa bo go-tovo znova navdušil občinstvo, ki je željno tovrstne zabave.

Ulični ples 2

Spisal: MaticVečko

Ash (Falk Hentschel)V svoji plesalski karieri si je delil oder z zvezdnica-mi, kot sta Mariah Carey in Britney Spears, igralski preboj pa je doživel leta 2009 ob Tomu Cruisu in Cameron Diaz v akcijski komediji Kot dan in noč.

Eddie (George Sampson)S plesom se je pričel ukvarjati pri šestih letih, veliki preboj pa je doživel pri štirinajstih, ko je z inovativno koreografijo in deškim šarmom navdušil gledalce v polfi-nalu šova Britanija ima talent.

Eva (Sofia Boutella)Francoska plesalka alžirskega rodu, ki ji nekate-ri že napovedujejo uspešno filmsko kariero, je bila opažena po zaslugi serije oglasov za Nike, med drugim pa je sodelovala tudi z Madonno in Rihanno.

MiRROR MiRROR

iGRaJO Julia Roberts, Lily Collins, Armie Hammer, Sean Bean, Nathan Lane, Mare Winningham, Michael Lerner, Robert Emms, Martin Klebba ... ReŽiJa Tarsem SinghsCeNaRiJ Melissa Wallack in Jason Keller po pravljici Sneguljčica Jacoba in Wilhelma GrimmaŽaNR fantazijska pustolovščinaDistRiBUteR Karantanija CinemaspReMieRa 26. april 2011 tRaJaNJe 106 min www.mirrormirrorfilm.com

Oba filma nam junake slavne pravljice bratov Grimm predstavljata v precej drugačni luči.

Režiser Tarsem Singh, ki nam je nedavno po-nudil Nesmrtne, je poiskal več variacij Sneguljčice in jih združil v sicer še vedno družinsko obarva-no, a komično začinjeno in akcijsko filmsko pu-stolovščino. Tokrat je v ospredju zlobna kraljica (Julia Roberts), katere dejanj ne vodi samo napuh oziroma strah, da bi ne bila več najlepša, temveč želja po moči in oblasti. Ko po kraljevem izgi-notju zavlada kraljestvu, svojo pastorko Snegulj-čico (Lily Collins) skriva na dvoru, njen skrivni

»izlet« na osem-najsti rojstni dan pa jo ta-ko razbesni, da jo sklene posla-ti v smrt. Kraljičin lovec (Nathan Lane), ki dobi ukaz, da se mora znebiti kraljičine konkurentke, ne vzbuja toliko strahu kot smeha, pomembno vlogo pa ima tudi strašna gozdna zver, ki bi mo-rala pokončati nedolžno dekle. V duhu izvirne zgodbe se Sneguljčici uspe izmuzniti usodi in za-teči k palčkom. Ti pa tokrat niso zgolj dobrodu-

b rhka mladenka, ki je s svojo lepo-to trn v peti samovšečni kraljici in jo »prijateljsko« posvojijo marlji-

vi palčki, iz smrtnega sna pa s poljubom obudi prelepi princ, bo letos spet popu-larna. Ob komično akcijski priredbi zna-ne otroške zgodbice, ki ji namenjamo te vrstice, čez dober mesec dni namreč pri-haja še bolj »bojevita« Sneguljčica v po-dobi slavne izvoljenke vampirja Edwar-da, ki jo bo za krvavo maščevanje izuril neotesani Thor alias Chris Hemsworth.

Nova Sneguljčica je drugačna. Bolj sodobna, bolj zabavna in polna akcije. V drugačni luči boste ugledali tudi ostale junake: preračunljivo zlobno kraljico, roparske palčke, lovca in seveda princa.

Zrcalce, Zrcalce

Lily Collins kot Sneguljčica in Julia Roberts kot zlobna kraljica

Spisal: DamijanVinter

Julia Roberts bo jeseni dopolnila petinštiride-set let. Če nas je v devetdesetih očarala s pre-šernim nasmehom kot Čedno dekle, Pobegla nevesta, sramežljiva zvezdnica z Notting Hilla ali nesrečno zaljubljena mladenka v roman-tični komediji Moj bivši se poroči, je njena podoba na filmskem platnu danes drugačna. V tem tisočletju si je namreč z izjemo nekaj komičnih vlog (Mehikanka, Ameriška ljubljen-ca in Oceanova druščina) nadela resn(obn)ejši izraz. Bila je neuklonljiva raziskovalna novinarka Erin Brockovich, prosvetljena učite-ljica z nasmehom Mone Lise, večno nesreč-na fotografinja v Bližnjih odnosih, goreča zagovornica konzervativnih političnih načel v Wilsonovi vojni, življenje pa je odkrivala kot pustolovka v uspešnici Jej, moli, ljubi. Njen glas smo slišali v animiranih filmih (Huda mra-vljica, Čudežna mreža), upodobitev zlobne čarovnice pa ni njeno prvo srečanje s pravljič-nimi liki. Pred dobrimi dvajsetimi leti je namreč že bila iskriva Zvončica v prigodah Petra Pana v filmu Kapitan Kljuka.

šni pritlikavci, ki se marljivo preži-vljajo z delom v rudniku, temveč so cestni roparji, ki kradejo boga-tim in – za razliko od plemenitega Robina Hooda – plen zadržijo za-se. Dekle, ki sicer še vedno poose-blja nedolžnost, prijaznost in lepo-to, naučijo veščin, s katerimi se bo lahko uprla kraljici in si pridobila ljubezen oboževanega princa (Ar-mie Hammer), ki ga je na precej kočljiv način spoznala že poprej ...

Sneguljčico je odigrala vedno bolj opazna Lily Collins, 23-letna hčerka pop-rock zvezd nika Phila Collinsa. V filmu si je prve izkušnje nabrala v Zgodbi o prvaku (2009) s Sandro Bullock. Lani smo jo pri nas videli v Duhovniku, njen naslednji film pa bo komična drama The English Teacher z Julianne Moore.

Čedno dekle (1990)

Kapitan Kljuka (1991)

Erin Brockovich (2000)

Jej, moli, ljubi (2010)

Od Čednega dekleta dO zlObne kraljice

the lUCKY ONeiGRaJO Zac Efron, Taylor Schilling, Blythe Danner, Jay R. Ferguson, Riley Thomas Stewart, Joe Chrest ... ReŽiJa Scott HickssCeNaRiJ Will Fetters po romanu Nicholasa SparksaŽaNR romantična drama DistRiBUteR Blitz Film & Video DistributionpReMieRa 19. april 2012 TRAJANJE 101 minhttp://theluckyonemovie.warnerbros.com/

Kdo ali kaj vse lahko zaneti is-kro ljubezni? To je lahko ose-ba sama, čeprav smo njen

obraz uzrli le za hip, lahko pa je tu-di kaj drugega. Skrivnostno sporo-čilo, sentimentalna pesem, ganljiv verz ... ali pa fotografija. Talisman je

še ena srce parajoča zgodba o tem, da pravi ljubezni ni mogoče ubeža-ti. Pa najsi se še tako trudimo.

Logan (Zac Efron) je mlad vo-jak. Sredi peklenskega trušča, ne-prespanih noči in večnega strahu v Iraku je, tako kot večina kolegov, soočen z večno negotovostjo ali bo sploh preživel. Skrivnostna fo-tografija, ki sredi ruševin pritegne njegovo pozornost, mu reši življe-nje in mladenič se srečno vrne do-mov. Prepričan, da fotografiji de-kleta, ki jo je pri sebi shranil kot nekakšen talisman, dolguje svoje življenje, se odloči poiskati skriv-nostno neznanko. Najde jo v samo-tnem zavetišču za živali, a zaradi neodločnosti in vtisa, ki ga odloč-na Beth (Taylor Schilling) naredi nanj, okleva s priznanjem prvotne-ga motiva za njuno srečanje. Logan

postane nepogrešljiva pomoč v za-vetišču – kjer se odlično počuti tu-di njegov štirinožni prijatelj – sča-soma pa med mladim vojakom, zaznamovanim z vojnimi strahota-mi, in mlado samohranilko, ki se še vedno otepa občasno nasilnega bi-

všega fanta (Jay R. Ferguson), pre-skoči iskra. In ko že vse kaže, da se bosta mlada zaljubljenca vendarle lahko predala ljubezni, neiskrenost zahteva svojo ceno ...

Štiriindvajsetletni zvezdnik Gi-mnazijskega muzikala, Zac Efron, se v tipično romantični maniri pri-ljubljenega pisca Nicholasa Sparksa (po filmih, kot so Ljubezen v stekle-nički, Beležnica in Viharna noč, je to že sedma filmska predelava nje-govih romanov) predaja čarom tri leta starejše in nadvse simpatične svetlolaske Taylor Schilling. Nad njuno ljubeznijo pred kamerami je bdela še prekaljena Blythe Danner, za kamero pa je dogajanje nadzo-roval avstralski režiser Scott Hicks, ki nas je do solz ganil že z Ljubezen-skim receptom in bil oskarjevske po-zornosti deležen po zaslugi biograf-ske glasbene drame Sijaj.

TalisMan

Spisal: Damijan Vinter

Režiser Todd Phillips je v fil-mih Prekrokana noč (2009, 2011) pokazal, v kakšne

skrajnosti zna pretirana zabava pripeljati skupino odraslih pri-jateljev, pri Projektu X pa se je v vlogi producenta odločil raziska-ti, kam lahko vodi neobrzdano veseljačenje ponorelih najstnikov. Projekt X je nastal kot koncept najbolj norih anekdot o zabavah, ki so jih doživeli ustvarjalci filma, zgodba pa je prikazana v obliki (za)igranega dokumentarca, veči-noma s pomočjo kamere, ki sle-

di glavnim protagonistom, kot tudi prek naključnih posnetkov obiskovalcev zabave in končnega novinarskega poročanja. Obču-tek resničnosti so ustvarjalci že-leli poudariti z načrtnim izborom protagonistov brez igralskih izku-šenj, filma pa je tudi celovečerni prvenec Nima Nourizadeha, ki se je pred tem ukvarjal predvsem s snemanjem videospotov in televi-zijskih oglasov.

Snemanje je bilo zasnovano kot večdnevna resnična zabava, s pra-vim DJ-em, ki je vrtel glasbo tu-di takrat, ko kamere niso tekle. V film so vključili posnetke preno-snih kamer, ki so jih razdelili sta-tistom, in tako zabeležili bistvo absurdne mentalitete sodobne

mladine, ki samopotrditev in beg iz anonimnosti išče v ekscesnem kaosu popolnega uničenja.

Kakšen je recept za zabavo vseh zabav? Na kratko naslednji: tri-je najstniki, ki želijo praznova-nje rojstnega dne izkoristiti za dvig priljubljenosti med sovrstni-ki; starši na službenem potovanju; prazna hiša z velikim vrtom in ba-zenom; vabila z obljubo brezplač-nega alkohola; in sto povabljencev,

ki pripeljejo vsak po deset svojih prijateljev. Razdejanje vrta, hiše in celotne soseske je le še vprašanje časa. Rezul-tat je zabava, ki je verjetno ne boste želeli v resnici dožive-ti na lastni koži in v lastnem domu, vendar jo boste hoteli videti in občutiti.

projekT x

Spisal: Filip Breskvar

pROJeCt X

iGRaJO Thomas Mann, Oliver Cooper, Jonathan Daniel Brown, Dax Flame, Kirby Bliss Blanton, Brady Hender ...ReŽiJa Nima NourizadehsCeNaRiJ Michael Bacall, Matt DrakeŽaNR komedijaDistRiBUteR Blitz Film & Video DistributionpReMieRa 26. april 2012 tRaJaNJe 88 minhttp://projectxmovie.warnerbros.com/

Zac Efron in Taylor Schilling

spOMiNJa Nas Na > Charlie, 2010> Beležnica, 2004> Ljubezen v

steklenički, 1999

spOMiNJa Nas Na > Prekrokana noč (1, 2), 2009, 2011> Zadetki: Ananas ekspres, 2008> Super hudo, 2007> Road Trip, 2000


Kot prvo je treba vedeti, da se je pod scenarij pod-pisal Josh Whedon, ki si je predvsem z delom v te-levizijski produkciji že prislužil naziv kultne hol-lywoodske osebnosti. Njegove nanizanke, denimo Buffy – Izganjalka vampirjev, Firefly in Hiša lutk, blestijo predvsem v dialogih in močni karakterizaci-ji likov. Whedon bo kmalu pogosto omenjano ime predvsem zaradi prihoda spektakla Maščevalci, ki ga je tudi zrežiral (opis v tej številki), poleg stripov pa je tudi velik ljubitelj grozljivk. S scenaristom Drewom Goddardom (Pošastno) – Koča v gozdu je njegov re-žijski prvenec – sta prišla do zaključka, da je žanr zadnja leta s prihodom sadističnih grozljivk naza-

doval. Namesto naslanjanja na pogrešljive karakter-je in izpostavljanja gnusnih reči sta naredila film, ki je poklon klasikam (Suspiria Daria Argenta in Zla smrt Sama Raimija), pri tem pa podira vse naše ste-reotipne predstave o zvrsti in nas odpelje na pot ne-pričakovanih zasukov.

Film je bil posnet že leta 2009, a je zaradi težav studia Metro-Goldwyn-Mayer do redne distribuci-je prišel šele sedaj. Eno od glavnih vlog je odigral Chris Hemsworth, ki ga je kasneje posneti film Thor povzdignil med zvezde, sicer pa bodo na pla-tnu kar nekaj znanih obrazov prepoznali ljubitelji Whedonovih nanizank. Zvito poigravanje s kon-vencijami žanra ter izpiljeni in humorni dialogi film naredijo za poslastico, ki prinaša vsaj toliko zanosa in inovativnosti, kot smo ji bili leta 1996 priča pri Kriku Wesa Cravena.

Koča v gozdu petim prijateljem ne nudi le oddiha, ampak jih tam pričaka neprijetno presenečenje. Grozljivka, ki se poigrava z žanrskimi stereotipi.

koča v goZdU

Spisal: Aleš Cimprič

the CaBiN iN the wOODs

iGRaJO Kristen Connolly, Chris Hemsworth, Anna Hutchison, Fran Kranz, Jesse Williams, Richard Jenkins, Bradley Whitford ... ReŽiJa Drew GoddardsCeNaRiJ Joss Whedon in Drew GoddardŽaNR grozljivkaDistRiBUteR Cinemania grouppReMieRa 3. maj 2012 tRaJaNJe 95 minhttp://discoverthecabininthewoods.com/

Pet prijateljev se odpravi na oddih v kočo v gozdu, kjer od počitnic do-bijo več, kot so pričakovali. Tako se

glasi slogan filma, o katerem je dobro pred ogledom vedeti čim manj. A po poveda-nem se da o filmu hitro ustvariti napač-no predstavo, češ da gre še za eno tipično grozljivko z že vnaprej znanim razpletom. Saj poznate: stereotipni liki in divja zaba-va nekje v odročnem kraju, ki se prelevi v krvavi boj za preživetje pred serijskim morilcem/zblaznelimi domorodci/pošast-mi/nadnaravnem. Skratka, pred najbolj priročnim izgovorom za stopnjevanje gro-ze, ki se razpleta s posameznim eliminira-njem protagonistov, običajno z vedno bolj inovativnimi in krvavimi metodami. Kjer blondinka in »model, ki kadi travo« obi-čajno podležeta prva v druščini. V čem se torej Koča v gozdu razlikuje od nešte-tih podobnih filmov, čeprav vsebuje ve-čino zgoraj omenjenih žanrskih sestavin?

Chris Hemsworth, Jesse Williams, Anna Hutchison, Fran Kranz in Kristen Connolly

Jaffa – Hvala, ker obstajaš!

Leta, ki so pretekla v proizvodnji in izpopolnjevanju edinstvenega okusa biskvita Jaffa, ter generacije zadovoljnih kupcev nam govorijo, da je tradicija Jaffa ustvarjena, da traja! Če imate radi sladice, doslej pa še niste imeli priložnosti ugotoviti, zakaj Jaffa iz Crvenke toliko let osvaja z dobrim okusom, je skrajni čas, da se prepustite čarom edinstvenega biskvita, polnjenega s pomarančo in prelitega s čokolado. Začutite razlog, zaradi katerega boste izgovorili: “Hvala Jaffa, ker obstajaš!”


Pot, ki jo je moral prehoditi naslovni lik filma, preden je zakorakal na veliko pla-

tno, je zelo dolga, saj se je začela daljnega leta 1918, ko ga je irski pisatelj George Moore oživil v eni svojih kratkih zgodb. Preteči je moralo kar nekaj časa, preden si je leta 1982 njegovo butlersko opravo v priredbi za broadwayske deske nadela Glen Close, ki si je nato desetletja prizadevala, da bi ta enigmatični lik doživel tudi filmsko reinkarnacijo. Film je bil blizu realizacije že okoli leta 2000, ko naj bi se režije lotil madžarski cineast István Szabó, vendar je bil projekt zaradi finančnih težav spravljen v predal. Očitno se je

nato Glen Close odločila zade-vo v roke vzeti sama, saj jo ob glavni vlogi najdemo sopodpisano tudi pod scenarijem in v produ-centski vlogi filma, ki ga je reži-ral iz Kolumbije uvoženi Rodrigo García (Mati in hči).

Pripoved se vrti okoli nekoli-ko čudaškega butlerja v majhnem irskem hotelu. Kmalu se razkrije, da je razlog za njegovo nenavadno brezizrazno in nekam brezspolno pojavo to, da je v resnici ženska, ki se je v času vsesplošnega pomanj-kanja in krize odločila, da si za preživetje nadene moško preoble-ko. Čustvena refleksija o spolu in identiteti, v kateri ne manjka izvr-stnih igralskih predstav.

AlbERT NobbSdistributer: Karantanija CinemasV kinu od 12. aprila 2012

Spisal: MaticVečko

alBerT noBBs

Zgodba je postavljena v leto 2018, ko se nad Ze-mljo zgrnejo neznani leteči predmeti. Izkaže se, da gre za invazijo nacistov, ki so se po porazu skrili na temno stran meseca in nato 70 let pripravljali svojo vrnitev. Pod vodstvom generala Adlerja (Götz Otto – bondijada Jutri nikoli ne umre, 1997) in poročni-ce Richter (Julia Dietze) želijo zavladati celotnemu planetu, toda neomajna predsednica ZDA (Stepha-nie Paul) je odločena, da silam zla dokončno pre-križa načrte. Ob slovenski premieri (20. aprila v Ki-nu Šiška in 21. aprila v sklopu Evropske prestolnice kulture v Mariboru) bo Laibach po projekciji pri-redil tudi koncert, na redni spored kinematografov pa film prihaja 10. maja.

Bliža se nova invazija iz vesolja, toda tokrat Zemlje ne bodo napadli mali zeleni možje, tem-več futuristično oboroženi nacisti z Lune.

jekleno neBo


iRON sKY

iGRaJO Udo Kier, Kym Jackson, Julia Dietze, Peta Sergeant, Stephanie Paul, Götz Otto, Christopher Kirby, Jim Knobeloch, Yuki Iwamoto, Monika Gossmann ... ReŽiJa Timo VuorensolasCeNaRiJ Michael Kalesniko, Jarmo Puskala, Johanna SinisaloŽaNR znanstvenofantastična akcijska komedijaDistRiBUteR Cinemania grouppReMieRa 10. maj 2012 tRaJaNJe 93 minwww.ironsky.si

č rnokomična znanstvenofantastič-na akcija je nastala s pomočjo zani-mivega koncepta filmskega sodelo-

vanja, pri katerem so ustvarjalci filma že med samim snovanjem idej za film po-vabili ljubitelje sedme umetnosti, da so prispevali svoje predloge. Finski režiser Timo Vuorensola je na ta način pred sed-mimi leti že posnel ironijo na račun kul-tne sci-fi serije Zvezdne steze, koprodu-cente za veliko bolj ambiciozno Jekleno nebo pa je vztrajno kar pet let iskal na ca-nnskem filmskem festivalu. Vuorensola je član finske težkometalne skupine, zato se je že ob nastajanju filma povezal s slo-vensko skupino Laibach, ki je prispevala nezgrešljivo glasbeno podlago.

spOMiNJa Nas Na > Prvi maščevalec: Stotnik Amerika, 2011> Varuhi, 2009> Nebeški kapitan in svet prihodnosti, 2004> Hellboy, 2004

kulturni fenOmen laibach

Glasbena skupina Laibach je že ob nastanku leta 1980 dvignila veliko prahu, saj se je z avantgardno provokativnim slogom zopersta-vljala totalitarnim režimom in idejam. Glasbeno sporočilo se je počasi selilo v motive slikarstva, grafike, oblikovalstva in gledališča ter ustvarilo gibanje Neue Slowenische Kunst. Skupina je izdala več kot dvajset albumov, nastopila na več kot 800 koncertih po vsem svetu in prodala čez milijon plošč. Navdihnili so tudi številne tuje glasbene skupine, med drugim svetovno znane nemške težkometalce Rammstein.

NAGRAJENCI NAGRADNE IGRE IZ PREDPREMIERE ŠT. 220VSE ZA DENARTanja Moderc iz Nove Gorice, Andreja Jamšek iz Ljubljane, Barbara Mljač iz Ljubljane, Robert Gabrijelčič iz Kanala, Jure Hafner iz Škofje Loke, Jakob Rudolf iz Kopra, Marija Gregorič iz Kranja, Darja Kotar iz Tržiča, Emil Koprivc iz Novega polja, Urška Avbelj iz Ljubljane

NAGRAJENCEM čESTITAMO! NAGRADE PREJMETE PO POŠTI.

www.premiera.si | 11. april–15. maj 2012 | 221 | 15

S te že kdaj imeli to smolo, da ste se za počitnice odločili za lokacijo, ki se je v katalogu

zdela neverjetno vabljiva, ko ste naposled prispeli tja, pa ni ustreza-la idealni oglaševani podobi? No, nekaj podobnega doživi skupina sedmih britanskih upokojencev, ki si jesen svojega življenja želijo preživeti v razkošju. Ker njihove finančne zmožnosti ustrezajo le cenejši Indiji, se znajdejo v eksotič-nem Jaipurju. Presenečenje pa jih čaka po prihodu v hotel Marigold, ki je vse kaj drugega kot ekskluzi-ven, saj je potreben temeljite pre-nove. Te pa ne bo deležna le stav-ba, temveč bodo prepotrebne pre-obrazbe deležni tudi prišleki, ki vsak posebej potrebujejo spodbu-do pri svojih novih začetkih.

Po romanu Deborah Moggach posneta komična drama angle-škega režiserja Johna Maddena (Zaljubljeni Shakespeare) blesti z igro vrhunskih igralcev starejše generacije. Like v svojih šestde-setih ali sedemdesetih z nepriča-kovanimi življenjskimi in roman-tičnimi zasuki, ki se jih dota-kne nasprotij polna Indija, so med drugim zaigrali Judi Dench, Maggie Smith, Tom Wilkinson in Bill Nighy, mladega lastnika hote-la, ki se trudi po svojih najboljših močeh, pa je odigral Dev Patel (Revni milijonar). In če življenjska pot od časa do časa postreže z ovi-rami, stari indijski pregovor pozna rešitev: »Na koncu bo vse v redu. Če torej ni vse v redu, potem še nismo na koncu.«

ThE bEST ExoTiCMARigolD hoTElblitz Film & Video Distribution V kinu od 12. aprila 2012

D ružbena razslojenost je v Franciji pereča tema, ki je pred javnost v najbolj nepri-

jazni luči stopila ob nedavnih nemirih, ki so dodobra pretre-sli deželo. Zato je bilo kar malce nepričakovano, da se je omenjene tematike s šegavo pronicljivostjo lotila komična drama o bogatem tetraplegiku in njegovem temno-poltem negovalcu iz revnega pred-mestja. Da je filmu omenjeno poslanstvo uspelo opraviti z odli-ko, je postalo jasno že hitro po njegovi francoski premieri, ko je osvojil tako domače občinstvo kot kritike in postal tamkajšnji kultur-ni fenomen leta ter se po devetih tednih zavihtel na drugo mesto lestvice najbolj gledanih franco-skih filmov vseh časov.

Razlog za to je bržkone zelo všečna, dobronamer-na naravna-na kombina-cija aktualne družbene proble-matike in, za francoski film, ki ga že od nekdaj odlikuje obvla-dovanje situacijske komike, pravzaprav kar malce netipično subtilnega satiričnega humorja. Ko dodamo še izvrstni predstavi in kemijo med obema glavni-ma igralcema (stalnica franco-skega platna François Cluzet in novinec Omar Sy, ki je za vlogo prejel cezarja), dobimo zabaven, topel in optimističen film, kakr-šnih bi si mnogi v trenutni druž-beni klimi želeli še več.

iNTouChAblESblitz Film & Video Distribution V kinu od 3. maja 2012

prijaTeljaeksoTični hoTel Marigold

Spisal: Matic VečkoSpisal: Aleš Cimprič


Marilyn Monroe je morda največja ikona zabavne industrije vse časov. V rela-

tivno kratkem obdobju je s svojo bujno postavo, podobo naivne blondinke in izjemnim naravnim igralskim talentom zaznamovala obdobje Hollywooda močneje od katerikoli druge zvezde. Bila je zmes medijsko ustvarjenega sek-sualnega simbola ter nerazumlje-ne in nesrečne ženske v zasebnem življenju. Na vrhuncu njene kariere se je leta 1956 odpravila v Anglijo, da bi skupaj s kritiško uveljavlje-nim igralcem sirom Laurencom Olivierjem posnela film Princ in plesalka. Vendar je bil trk dveh raz-ličnih talentov, muhaste in spon-

tane Marilyn (izvrstna Michelle Williams, zlati globus in nomina-cija za oskarja) ter zadržanega in tradicionalnega Olivierja (Kenneth Branagh), povod za vrsto proble-mov. Tu vmes se je znašel 23-letni Colin Clark (Eddie Redmayne), deklica za vse na snemanju filma, ki za zvezdniško fasado sedem let starejše Marilyn uzre krhko osebo. Med njima se razvije kratko, hkrati intimno in nedolžno prijateljstvo ...

Film temelji na izdanih Clarkovih spominih, ki velja-jo za enega redkih vpogledov v Marilynino resnično osebnost. Trpko-sladka drama sproščenega tona, ki se zlahka uvrsti med pri-vlačnejše filme lanskega leta.

My WEEK WiTh MARilyNblitz Film & Video Distribution V kinu od 26. aprila 2012

Spisal: AlešCimprič

Moj TedenZ Marilyn

Pošlji preMiera pricakovaTi na 6262 in se poteguj za 2 vstopnici za premiero filma

Kaj pričakovati, ko pričakuješ z Jennifer Lopez in Cameron Diaz!

Cenex te pelje na premiero filma

KAj PRIČAKoVATI, Ko PRIČAKujEŠ

V kinu od 17. maja!

SMS NAGRADNA IGRA

12. aprila se v kinu Komuna pričenja druga sezona izbora za Flegma stand up komika leta, ki ga organizira Kolosej v sodelova-nju s Flegmo. Dogajanje bo povezoval vedno drzni Jonas Žnidaršič. Vse do jeseni se bosta odvila še dva predizbora – 10. maja in 7. junija, finalni izbor pa napovedujemo 13. septembra. Namen tovrstnih dogodkov je predvsem približati in še dodatno dvigniti raven stand up-a v Sloveniji.

Nekaj čisto osnovnih informacij, kako lahko postaneš zmagovalec in najboljši med najboljšimi:Na Flegma stand up komik leta se lahko prijavi vsak, ki je polnoleten.Prijava je enostavna: Naloži svoj film na Facebook stran (www.facebook.com/StandUpKomikLeta). Bodi kreativen. Če nam bo film všeč, te bomo povabili na predizbor. V vsakem predizboru se trije tekmovalci uvrstijo v finale, kjer se potegujejo za naslov Flegma stand up komik leta.

Koga je potrebno prepričati na predizboru za vstop v finale? Prva ovira: Jonas Žnidaršič Druga ovira: občinstvo/obiskovalci kina KomunaTretja ovira: strokovna žirijaČetrta ovira: Facebook člani

Vsak nastopajoči prejme nagrado, zmagovalec pa dobi potovanje v London za dve osebi z ogledom stand up showa in električno kolo.O pravilih nagradne igre se lahko najhitreje seznaniš na Kolosejevi spletni strani www.kolosej.si ter na Facebook strani »Stand up ko-mik leta«.

Vir: Kolosej

POŠLJI PREMIERA DVD NA 6262!

SMS NAGRADNAIGRA CINEMANIA

Splošni pogoji in pravila nagradne igre so na strani 4.

Cinemania

podarja

DvD-je!

Sodeluj v nagradni igri in si oglejfilm!


Nenavadno je, da svoj prvi film posnameš pri šestdese t-ih letih. Še bolj presenetljivo

pa je, da ta film doseže medna-rodni uspeh. Prav to se je zgodilo Gianniju Di Gregoriu, ki je leta 2008 z nizkoproračunsko komič-no dramo Avgustovsko kosilo dose-gel nepričakovano festivalsko hvalo tako občinstva kot kritikov. Poleg številnih prejetih nagrad je bil v Benetkah deležen tudi leva priho-dnosti. Di Gregoriu sicer filmsko in gledališko udejstvovanje ni tuje – med drugim je kot eden izmed scenaristov sodeloval pri kriminal-ni drami Gomorra (2008) –, pri Avgustovskem kosilu pa se je pod-pisal kot scenarist, režiser in glav-ni igralec – vloge, ki jih je pono-

vil tudi pri njegovem posrednem nadaljevanju, Soli življenja.

V obeh filmih avtor črpa iz oseb-nih izkušenj, deloma avtobiograf-sko portretira obdobje staranja, kjer prek vsakdanjih trenutkov išče drobce osmišljanja življenja, preden to zapade v melanholično monoto-nijo. Če je bil Di Gregoriev alter ego v Avgustovskem kosilu samski moški zrelih let, ki mora med fer-ragosto skrbeti za nejevoljne prile-tne dame, ki jih druženje ozdra-vi izolirane osamljenosti, je tokrat njegov kontinuirani alter ego poro-čen moški, ki spozna, da ga je sta-rost naredila »nevidnega« za žen-ske. Njegovi poskusi navezovanja kontaktov pa prinesejo zabavne in bridke posledice.

giANNi E lE DoNNEdistributer: DemiurgV kinu od 11. aprila 2012

Spisal: AlešCimprič

sol življenja

Oblast in slava sta za večino blagoslov, vendar velika od-govornost upravljanja z ne-

predstavljivo močjo in vplivom lahko v negotovost spravi vsakega človeka. Izvolitev na čelo Svetega

sedeža je po njegovih lastnih be-sedah z dvomi preplavila tudi ak-tualnega papeža Benedikta XVI. Režiser Nanni Moretti je idejo osebnega dvoma nadgradil s svo-jo značilno ironijo, ki smo jo lah-ko nazadnje videli v satiri na ra-čun bivšega italijanskega premiera Berlusconija – Aligator (2006), hkrati pa rdeča nit ostaja zelo in-timna zgodba človeka na razpotju življenja, kot v Morettijevi drami Sinova soba (2001).

Značilnost Morettijevih fil-mov je tudi lik, ki ga sam odigra in predstavlja njegov alter ego. To-krat doživi metamorfozo v pri-znanega psihoanalitika, ki ga po-kličejo v Vatikan, da bi pomagal novoizvoljenemu papežu (zelo ganljiva igra staroste francoskega filma ter berlinskega in cannske-ga nagrajenca Michela Piccolija). Po nepričakovani izvolitvi novi papež doživi živčni zlom in se za-pre v osamo, nato pa pobegne in

skuša odgovore najti v kaotičnem Rimu. Presenečeni psihoanalitik skuša med tem nuditi oporo zbe-ganim kardinalom, ki so do ura-dne razglasitve novega papeža uje-tniki konklava.

Film je prejel italijanski zlati globus. Po predstavitvi na 22. lju-bljanskem filmskem festivalu in predpremieri na velikonočno ne-deljo 3. maja prihaja na redni spo-red Kinodvora.

haBeMUs papaM:iMaMo papeža


haBeMUs papaMiGRaJO Michel Piccoli, Nanni Moretti, Renato Scarpa, Jerzy Stuhr, Franco Graziosi, Camillo Milli, Dario Cantarelli ...ReŽiJa Nanni MorettisCeNaRiJ Nanni Moretti, Francesco Piccolo, Federica PontremoliŽaNR dramaDistRiBUteR Continental filmpReMieRa 3. maj 2012 tRaJaNJe 104 minwww.habemuspapam.it

spOMiNJa Nas Na > Kraljev govor, 2010> Norost kralja Jurija, 1994> Maša je končana, 1985> Amadeus, 1984

IZIDESEPTEMBRA

NAJNOVEJŠA IZDAJA NAJBOLJ PRODAJANE FILMSKE KNJIGE V SAMOSTOJNI SLOVENIJI!

1001 FILM PO IZBORU VODILNIH SVETOVNIH FILMSKIH KRITIKOVod Potovanja na Luno (1902) do Umetnika (2011)

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaKNJIGE ZALOŽBE UMco SO NA VOLJO TUDI V VSEH BOLJE ZALOŽENIH KNJIGARNAH!

ZAGOTOVITE SI SVOJ IZVOD ŽE V PREDNAROČILU!

Redna cena knjige: 49,90 €Zgodnja prednaročniška cena: 34,90 € (velja do vključno 30. aprila 2012)

1001 FILM NAJBOLJŠI FILMI VSEH ČASOV

• 960 strani filmskega branja • format 165 x 215 mm• barvne fotografije na

kakovostnem papirju• trda vezava• pregledna kazala• knjiga je prevedena že v 25

jezikov

Naročila: • po telefonu 01/520 18 39• e-pošti [email protected]• z naročilnico po pošti ali

faksu (01/520 18 40)


wUtheRiNG heiGhts

iGRaJO Kaya Scodelario, James Howson, Solomon Glave, Shannon Beer, Steve Evets, Oliver Milburn, Paul Hilton, Simone Jackson, Lee Shaw ... ReŽiJa Andrea ArnoldsCeNaRiJ Andrea Arnold in Olivia Hetreed po knjižni predlogi Emily BrontëŽaNR romantična dramaDistRiBUteR FiviapReMieRa 19. april 2012 tRaJaNJe 129 min

Poznate roman Viharni vrh, ki ga je napisala Emily Brontë in ki pred-stavlja enega vrhov britanske lite-

rature? No, tole je nekaj povsem druge-ga. Morda se sliši paradoksalno, ampak zdi se, kot da film britanske režiserke Andree Arnold predstavlja arhetipski proto-material, surovo glino ali bolje, vlažno barjansko črnico, iz katere je pi-sateljica kasneje zgnetla svojo literarno umetnino.

Prizorišče je posest Wuthering Hei-ghts na pustih yorkshirskih barjih, ka-

Nekonvencionalna filmska adaptacija literarne mojstrovine, ki je arhetipsko zgod-bo o neuresničljivi ljubezni nadgradila s pretanjeno psihološko nianso in tako tla-kovala delček poti sodobnega romana.

mor gospodar neke noči pripelje napol divjega temnopoltega dečka Heatcliffa, ki ga je našel na ulici. Med njim in energično gospodarjevo hčerko Cathy se splete intenzivno prijateljstvo, ki preraste v strastno prvinsko ljubezen, nad katero pa že od vsega začetka lebdi temna senca.

Film je vsebinsko razdeljen na dve polovici; v pr-vi spremljamo odraščanje obeh otrok, ki večino ča-sa preživljata v naravi, ki je, ob šumenju vetra, še-petanju resastega barjanskega rastja in režiserkini uporabi asketske, a ekspresivne vizualne simboli-ke, prav tako divja in neukrotljiva kot onadva. Ob prehodu obeh protagonistov v odraslost in s tem drugo polovico zgodbe pa je opazen tudi formalno

estetski prelom, saj se doga-janje vse bolj pogosto odvija v notranjosti prosto-rov, kjer v ospredje stopajo razmerja med liki.

Naturalistični avtorski tour de force, v katerem režiserka nadgradi formalne prijeme, ki smo jih lahko videli že v njenem Akvariju (2008), se ne na-slanja na klasični pripovedni stil in nima ambicij po sentimentalnosti ali romantičnosti. Posnet ve-činoma z roke, brez uporabe širokokotnega forma-ta in glasbe, s skopimi dialogi in eterično uporabo naravne svetlobe film predstavlja morda ne najbolj dostopno, zato pa elementarno in čutno gledalsko izkušnjo.

viharni vrh

Spisal: Matic Večko

Vir: Restart Produkcija


Nedolžna in nepremišljena otroška laž spremeni brez-skrbne poletne počitni-

ce deklice fantovskega videza v nepričakovano odkrivanje lastne identitete ter napornega iska-nja razumevanja in sprejemanja sovrstnikov. Francoska režiserka Céline Sciamma se je s podob-no tematiko najstniškega odkri-vanja prvih ljubezni ukvarjala že v celovečernem prvencu Vodne lilije (2007) – film si lahko v sklopu Kinodvorovega programa Randevu s francoskim filmom ogledate 24. aprila –, v Pobalinki pa se je odločila raziskati najbolj osnovna otroška čustva, ob sooča-nju in spoznavanju razlik pa tudi podobnosti med spoloma.

Srce in duša zgodbe je 10-letna deklica Laure (Zoé Héran), ki se z družino preseli v novo okolje in s pomočjo pretvarjanja kot deček Michaël naveže stik z novimi prijatelji. Ko si izmišljuje nove domiselne načine, kako ohrani-ti lažno identiteto, ji na sled pride navihana mlajša sestra, ki Laurejino laž sprejme kot zabav-no igro. Skrivnostni občutki prve ljubezni in začetek novega šolske-ga leta Laure naposled prisilijo, da svoje prijatelje in starše sooči z resnico o njenem nevsakda-njem vedenju. Film je bil na 22. ljubljanskem filmskem festivalu predstavljen v sekciji perspektive, na spored Kinodvora pa prihaja 9. maja.

Da je kamera lahko orožje, smo nazadnje pisali v poveza-vi z aktualnim filmom Toma

Križnarja Oči in ušesa boga – vide-onadzor Sudana. Zdaj na platna Kinodvora prihaja nov konkreten primer moči kamerinega očesa v kontekstu družbene angažiranosti, ki pa se po tonu in načinu predsta-vitve precej razlikuje od že omenje-nega Križnarjevega filma.

Gre za dokumentarno pustolo-vščino, zmontirano iz več sto ur posnetkov, ki jih je režiser in eko-loški aktivist Peter Brown skrbno zbiral skozi tri desetletja svojega delovanja v okviru aktivistične sku-pine Sea Shepherd Conservation Society (v zadnjih letih popula-rizirane po zaslugi televizijskega

programa Animal Planet), ki se z doktrino neposredne akcije bori proti nelegalnemu lovu na mor-ske sesalce. Kar film razlikuje od vsebinsko podobno naravnanih dokumentarcev, je njegov šegav, optimističen in humoren pristop, ki je pravzaprav verna preslikava odnosa, ki ga imajo Brown in nje-govi soaktivisti do svojega pogosto izjemno nevarnega poslanstva. In čeprav se zdi, da spremljamo pravo akcijsko pustolovščino (kamera je med drugim ujela obmetavanje z zažigalnimi telesi, fizične konfron-tacije z besnimi ribiči in celo topo-vsko obstreljevanje), idejno jedro filma predstavlja resen opomin vesti vsem Zemljanom, ki jim je še vedno mar za usodo planeta.

ToMboydistributer: DemiurgV kinu od 9. maja 2012

CoNFESSioNS oF AN ECo-TERRoRiSTdistributer: Demiurg V kinu od 15. maja 2012

Spisal: MaticVečko

Spisal: FilipBreskvar

poBalinka iZpovedi eko-TerorisTa


NASLOv v NEKAJ STAvKIh O FILMu OCENAAMERIŠKA PITA: ObLETNICA l

Prijatelji, ki so si s svojimi najstniškimi podvigi že izborili kultni sta-tus, so zdaj že odrasli. Ponovno srečanje na srednješolski obletnici je priložnost za obujanje spominov in nove dogodivščine!

SR FB MV

bES TITANOv lSam Worthington se vrača kot polbog Perzej v nadaljevanju uspešni-ce izpred dveh let. Vrnitev v čas mitične Grčije postreže s spektaku-larnimi boji in posebnimi učinki. Bes Titanov lahko občutite tudi v 3D!

SR FB MV

IGRE LAKOTE:ARENA SMRTI l

Skupina fantov in deklet se mora v resničnostnem šovu distopične prihodnosti v areni na prostem spopasti na življenje in smrt. Težko pričakovan začetek nove filmske franšize po knjižni uspešnici.

SR FB MV

KOTLAR, KROJAč,vOJAK, vOhuN l

Čas hladne vojne. Upokojeni agent tajne službe (Gary Oldman) mora odkriti dvojnega agenta v samem vrhu britanske tajne službe. Napeta vohunska drama z odlično igralsko zasedbo.

SR FB MV

LORAX lV svetu, kjer je vse rastlinje umetno, se deček na željo simpatije odloči poiskati čisto pravo drevo. Ekološko obarvana družinska animirana pustolovščina ekipe, ki je zaslužna za uspešnico Jaz, baraba.

SR FB MV

MASAKER lPikra komična drama Romana Polanskega o starših dveh fantičev, ki nesporazum na igrišču rešita s palico. Odrasli se skušajo pobotati s civiliziranim pogovorom, ki pa se sprevrže v verbalni spopad.

SR FB MV

ODKLOP lKomedija o paru (Paul Rudd in Jennifer Aniston), ki zapade v enoli-čen vsakdanjik, a je po izgubi službe primoran spremeniti življenje. Nastanitev v svobodomiselni komuni jima nudi priložnost za odklop!

SR FB MV

TITANIK 3D lRomantični spektakel, dobitnik enajstih oskarjev in ljubljenec občin-stva se po petnajstih letih ob stoletnici potopa ladje vrača v kino-dvorane. Skrbna predelava slike v 3D obljublja enkratno doživetje.

SR FB MV

TO JE vOJNA! lKaj se zgodi, ko agenta CIE ugotovita, da hodita na zmenke z istim dekletom (Reese Witherspoon)? Odgovor prinaša zabavna akcijska komedija, ki postreže z romantičnimi trenutki in akcijskimi sekvencami.

SR FB MV

uMETNIK lLetošnji prejemnik oskarja za najboljši celovečerec je edinstveno ljube-zensko pismo zlati dobi hollywooda. Črno-beli nemi film o pojemajo-čem zvezdniku nemega filma, ki se zaplete z zvezdo zvočnega filma.

SR FB MV

vSE zA DENAR lStephanie (Katherine Heigl) po ločitvi ostane še brez službe. Ker po-trebuje denar, postane lovka na glave in čeprav ne zna uporabljati pištole, sprejme zahtevno nalogo. Po romanu Janet Evanovich!

SR FB MV

ŽELEzNA LADY lEkranizirana biografija Margaret Thatcher o njeni politični karieri in ceni, ki jo je plačala za uveljavitev v svetu moških. Meryl Streep je za svojo odlično igro prejela oskarja za glavno žensko vlogo.

SR FB MV

LEGENDA: l V POLNEM ZAGONU l FILM SE POČASI IZTEKA l POHITITE, FILM JE V ZADNJIH IZDIHLJAJIH

SR – SAMO RUGELJ, FB – FILIP BRESKVAR, MV – MATIC VEČKO – KJER NI OCENE, KRITIK FILMA NI VIDEL – OSNOVA ZA OCENO FILMA JE NJEGOVA UMESTITEV ZNOTRAJ POSAMEZNEGA ŽANRA.

predpremiera 221

Documents