predstavitev finan Čnih instrumentov regionalne … fileevropske unije in možnosti, kako jih...

Lex localis, letnik II, številka 2, leto 2004, stran 71 - 116

71

PREDSTAVITEV FINAN ČNIH INSTRUMENTOV REGIONALNE POLITIKE EVROPSKE UNIJE

UDK: 339.923:061.1EU

332.1:339.923 (4) Dušan Stojanović1 univ. dipl. pravnik Višje sodišče v Mariboru Tomaž Puh2 univ. dipl. ekonomist Plumon, poslovno svetovanje s.p. Povzetek Slovenija bo s članstvom v Evropskim uniji, to je od 1. maja 2004, dobila možnost črpati sredstva iz virov finančne pomoči v okviru regionalne politike EU. Iz dveh glavnih finančnih instrumentov regionalne oz. strukturne politike bo lahko pridobila v tekočem proračunskem obdobju EU, ki traja od leta 2000 do leta 2006, okoli 230 milijonov evrov oziroma okrog 100 milijard SIT nepovratnih sredstev. Prispevek podaja osnovne informacije o finančnih instrumentih regionalne politike Evropske unije in možnosti, kako jih slovenske občine na čim bolj učinkovit način lahko izrabijo po vstopu. Članek je razdeljen na dva velika tematska dela. Prvi del opredeljuje pojem regionalne politike in njeno umestitev med ostale politike EU, nato pa so podrobneje predstavljeni pravni in finančni okvirji posameznih finančnih instrumentov ter njihove temeljne značilnosti, pri čemer je poudarek na strukturnih in kohezijskem skladu. Drugi del predstavlja osnovne dokumente, organe in procedure v Sloveniji, nato pa poskuša aplicirati teorijo na prakso in podaja konkretne, praktične informacije, potrebne za uspešno prijavljanje na razpise EU, pisanje projektnih predlogov, projektno vodenje in posledično učinkovito črpanje evropskih sredstev. PRESENTATION OF FINANCIAL INSTRUMENTS OF EU REGIONAL POLICY Summary With its membership in the European Union from 1 May 2004, Slovenia will be given the possibility of financial aid disbursement within the framework of the EU regional policy. Through two main financial instruments of the regional and structural policy, Slovenia will be

DARSTELLUNG FINANZIELLER INSTRUMENTE DER REGIONALEN POLITIK IN DER EU Zusammenfassung Durch die Mitgliedschaft in der Europäischen Union, das heißt ab 1. Mai 2004, bietet sich Slowenien die Gelegenheit, Geldmittel aus den Quellen der finanziellen Hilfe im Rahmen der regionalen Politik der EU zu schöpfen. Aus den zwei Hauptfinanzinstrumenten der

1 Avtor uvoda, prvega dela in zaključka. 2 Avtor drugega dela in zaključka.

D. Stojanović, T. Puh: Predstavitev finančnih instrumentov regionalne politike Evropske unije

72

able to obtain approximately 230 million euros or around 100 billion Slovene tolars (SIT) of grants during the current EU budget period 2000-2006. The paper gives basic information on financial instruments of EU regional policy. It also deals with the ways in which the Slovene municipalities may utilise them as effectively as possible after EU admission. The paper is divided into two thematic parts. The first part defines the term regional policy and its place among other EU policies. Then legal and financial frameworks of individual financial instruments and their basic characteristics are described in more detail, whereat particular emphasis is being placed on structural and cohesion funds. The second part describes the basic documents, bodies and procedures in Slovenia. Then it tries to describe the transfer of theory to practice and gives concrete practical information, required for successful registering for EU tenders, for writing project proposals, for project management and, as a result, for efficient disbursement of the European funds.

regionalen bzw. Strukturpolitik wird Slowenien in der laufenden Haushaltsperiode der EU in den Jahren 2000 bis 2006 etwa 230 Millionen Euro beziehungsweise etwa 100 Milliarden Tolar nichtrückzahlbare Förderungsmittel erwerben können. Im Beitrag sind die grundlegenden Informationen über die finanziellen Instrumente der regionalen Politik der Europäischen Union dargelegt sowie die Möglichkeiten, wie die slowenischen Gemeinden diese am effektivsten nach dem Eintritt in die Union nützen können. Der Beitrag ist in zwei große thematische Teile gegliedert. Der erste Teil definiert den Begriff der regionalen Politik und ihre Amtseinführung in anderen Politiken der EU, danach sind genauer die Rechts- und Finanzrahmen einzelner finanzieller Instrumente sowie ihre grundlegenden Merkmale dargelegt, wobei die Strukturfonds und der Kohäsionsfonds hervorgehoben werden. Im zweiten Teil werden die Grunddokumente, Organe und Prozeduren in Slowenien dargestellt. Des Weiteren versucht der Autor die Theorie auf die Praxis zu applizieren und weist konkrete, praktische Informationen auf, erforderlich für eine erfolgreiche Teilnahme an den Ausschreiben der EU, für Projektanträge, Projektführung und folglich für ein effizientes Schöpfen der europäischen Geldmittel.

Klju čne besede Regionalna politika Evropske unije, kohezijska politika, strukturni skladi, kohezijski sklad, pobude Skupnosti, Enotni programski dokument. Keywords EU regional policy, cohesion policy, structural funds, cohesion fund, Community initiatives, single programming document. Schlüsselworte Regionale Politik der Europäischen Union, Kohäsionspolitik, Strukturfonds, Kohäsionsfonds, Anregungen der Gemeinschaft, Einheitliches Programmdokument.


73

Uvod Slovenija si je v pogajanjih, ki jih je sklenila v prejšnjem letu, s t.i. Kopenhagenskim paketom za leta 2004 do 2006 načeloma zagotovila sredstva iz strukturnih skladov v višini 263,8 milijonov evrov, iz kohezijskega 168,6 milijonov evrov, skupaj 405,4 milijonov evrov, vplačala pa bo v strukturne sklade 120,7 milijonov evrov, v kohezijskega 38,3 milijonov evrov oziroma skupaj 159,1 milijonov evrov. To pomeni, da bo lahko Slovenija iz dveh glavnih finančnih instrumentov regionalne oz. strukturne politike pridobila v tekočem proračunskem obdobju EU, ki bo trajalo do leta 2006, okoli 230 milijonov evrov oziroma okrog 100 milijard SIT nepovratnih sredstev. Kot bomo videli v nadaljevanju, pa je velik del odgovornosti, da ta sredstva tudi dejansko pridobi in izkoristi, na državi sami. Sistem finančnega instrumentarija, ki ga je Evropska unija postavila in razvila z namenom pomagati državam članicam pri regionalnem in strukturnem razvoju oziroma pri doseganju kohezije, je namreč zelo razvejan in na trenutke tudi zelo kompliciran. Predvsem pa zahteva aktivno delovanje države, ki nosi velik del organizacijskega dela (ustanoviti mora ustrezne organe, zastaviti ustrezno domačo razvojno politiko, ki je skladna s politiko EU, pripraviti ustrezne dokumente, ki so pri pridobivanju evropske pomoči ključni in podobno), nosi odgovornost pri rabi evropskih sredstev, prav tako pa mora zagotavljati lastna finančna sredstva oz. sredstva iz drugih, tudi zasebnih virov. Znotraj Evropske unije sta regionalna in strukturna politika venomer razvijajoči se področji. Sredstva, ki jih Evropa namenja doseganju kohezije med državami članicami, so vedno večja, pri tem pa bo priključitev desetih novih članic, predvidena za maj 2004, pomenila še dodaten pritisk na sredstva pomoči. Pričakovati je, da bodo pogajanja za novo proračunsko obdobje, ki bo trajalo od 2007 do 2013, na tem področju še posebej trda, kar se kaže že sedaj, ko se predlog Komisije o bodočem proračunu ne sklada z željami nekaterih največjih članic.3 Komisija je tudi že predstavila veliko reformo financiranja iz skladov po letu 2007, pri čemer je upoštevala predvsem aktualno širitev Unije. Med leti 2007 in 2013 naj bi bilo tako za pomoč revnejšim regijam namenjenih 336 milijard evrov, kar predstavlja tretjino celotnega proračuna, glede na sedanje sedemletno proračunsko obdobje pa kar 40% povišanje. Več kot polovico sredstev iz teh skladov bi tako po letu 2007 dobile regije v desetih novih državah članicah, največja prejemnica pa bi bila Poljska. Kakorkoli, v obdobju po pristopu, v maju 2004 pa do leta 2006, bo za vse veljal trenutni sistem, to obdobje pa bo za države pristopnice še posebej pomembno, saj bodo morale pokazati sposobnost pridobivanja in porabe finančnih pomoči, v nasprotnem primeru jim lahko grozi tudi zmanjšanje sredstev zaradi neučinkovitosti. Da bi bil izkoristek evropskih sredstev čim večji, morajo delovati vsi nivoji v državi – od najvišjega, torej vlade in njenih služb, do regionalnih in lokalnih nivojev ter ostalih morebitnih interesentov iz zasebnega sektorja. Seznanjenost glavnih akterjev vsaj z

3Šestih držav, največjih plačnic v proračun, je decembra lani zahtevalo, da se izdatki proračuna omejijo na vsega 1% BDP Unije, medtem ko predlog Komisije tega ne upošteva.


74

osnovnimi pojmi in značilnostmi sistema finančne podpore v okviru regionalne politike EU je zato nujna, če naj Slovenija maksimira učinek trdo izpogajanih sredstev. Namen tega prispevka je podati osnovne informacije o finančnih instrumentih regionalne politike Evropske unije in kako jih na čim bolj učinkovit način izrabiti po vstopu. Prispevek je razdeljen na dva dela. Znotraj prvega dela, ki vsebuje pregled in prikaz vseh finančnih instrumentov znotraj okvira regionalne politike EU, njihovo pravno podlago, osnovne značilnosti in višino sredstev, ki so jim namenjena, se najprej ukvarjamo z opredelitvijo pojma regionalne politike in njene umestitve med ostale politike EU, nato pa so podrobneje predstavljeni pravni in finančni okvirji posameznih finančnih instrumentov ter njihove temeljne značilnosti, pri čemer je poudarek na strukturnih in kohezijskem skladu, ki zajemajo tudi največji delež evropskih sredstev. Drugi del prispevka pa pomeni poskus aplikacije teorije na prakso ali z drugimi besedami, kako bo po vstopu Slovenije v EU potekalo pridobivanje pomoči pri nas, tudi na mikro-nivoju. Tako so navedeni osnovni dokumenti, ki jih je pripravila Slovenija, kdo so odgovorni organi, opisane so osnovne značilnosti poteka prijave na razpise, pri tem pa so, glede na dejstvo, da Slovenija s pridobivanjem sredstev iz teh finančnih instrumentov praktičnih izkušenj kaj dosti še nima, upoštevane izkušnje s pridobivanjem sredstev iz predpristopnih ali ostalih dosedanjih pomoči EU. Na koncu so podani nekateri zaključki in ugotovitve ter razmišljanja o bodočih perspektivah regionalne in strukturne politike v EU in Sloveniji. 1 Regionalna politika Evropske unije 1.1 Pojem in pomen K ustanovitvi Evropskih skupnosti kot predhodniku današnje Evropske unije so vodili tako politični kot ekonomski razlogi; politični v smislu zagotavljanja trajnega miru na ozemlju Evrope na podlagi medsebojnega sodelovanja (predvsem odpravljanje zgodovinskih napetosti med Nemčijo in Francijo) ter ekonomski v obliki svobodne trgovine in uvedbi ekonomije obsega, ki naj bi posledično pomenili večji gospodarski razvoj, večjo konkurenčnost in ekonomsko samostojnost Evrope na svetovnem trgu. Zato se tvorci evropskih povezav s problemom regionalnih razlik, to je razlik v razvitosti med posameznimi regijami4 v Evropi, niso neposredno ubadali. Vendar je že kmalu postalo jasno, da ob pomanjkanju ustreznih instrumentov prosto delujoče tržne sile ne le ne bodo

4 Regija je beseda latinskega izvora (regio) in pomeni nekakšen predel, področje, torej prostorsko omejeno območje (Bučar, 1993:40). Posamezne stroke definirajo pojem regije v skladu s svojimi potrebami in merili, tako poznamo npr. geografsko, ekonomsko, geopolitično, klimatsko, kulturno, etnično, jezikovno, zgodovinsko idr. regijo. Nasplošno je treba ugotoviti, da je vprašanje opredelitve regije zelo kompleksno in da v večini primerov še vedno ostaja v domeni posamezne države oziroma njenega prebivalstva (ibid:47). Za potrebe tega dela bomo tolmačili pojem regije kot "oblast oz. predstavništvo neposredno pod osrednjo oblastjo in nad lokalnimi oblastmi ali telesi določene države" (ibid: 59).


75

odpravile ali omilile regionalnih razlik, ampak bodo le te še povečale.5 Danes je regionalna politika tisti instrument, s katerim se hoče izničiti negativne učinke ostalih poglavitnih politik EU (npr. zunanje politike, kmetijske politike, industrijske politike, ki imajo lahko negativne regionalne posledice), ki pa po drugi strani mora delovati v okvirjih Pogodb (pri tem mislimo predvsem na upoštevanje določil Pogodbe o Evropskih skupnosti - PES o konkurenci in državnih pomočeh).6 Regionalna politika EU temelji na načelu solidarnosti. Ta se kaže v dejstvu, da je del finančnih sredstev, ki jih v proračun EU plačujejo države članice, namenjen manj razvitim evropskim regijam in socialnim skupinam. V obdobju 2000-2006 dosegajo ti transferji eno tretjino evropskega proračuna oziroma 213 milijonov evrov, pri čemer pripade 196 milijard evrov štirim strukturnim skladom in 18 milijard kohezijskemu skladu.7 Potreba po regionalni politiki je nedvomna, tako iz ekonomskih kot tudi političnih in nenazadnje socialnih, okoljevarstvenih, kulturnih, zgodovinskih in ostalih vidikov. Primarni nosilci regionalnih politik so še vedno države članice, ki znotraj svojih ozemelj z izvajanjem lastne regionalne politike skušajo zmanjševati ali omiliti razvojne in strukturne razlike med svojimi subnacionalnimi regijami. Zaradi večjega sinergijskega učinka in spill-over efekta posameznih ukrepov pa je smotrno, da so le ti med seboj usklajeni tako na državnem kot tudi na meddržavnem in supradržavnem nivoju. Potreba po učinkoviti regionalni politiki je še bolj očitna, če pogledamo nekatere številke:8 v Grčiji, Portugalski in Španiji je povprečni BDP 80% povprečja Unije, Luksemburg pa presega to povprečje za 60 odstotnih točk. Deset najbolj dinamičnih regij ima skoraj trikrat večji BDP od desetih najmanj razvitih regij.9 Solidarnost med državljani Evropske unije, ekonomski in socialni razvoj ter povečanje kohezije so zapisani v preambuli Amsterdamske pogodbe.10 Konkretneje je v 158. členu Pogodbe o Evropskih skupnosti (PES) zapisano, da si Skupnost "…še posebno prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij ali otokov z najbolj omejenimi možnostmi, tudi podeželja." To poskuša Unija doseči s pomočjo finančnih instrumentov v obliki strukturnih skladov in kohezijskega sklada ter drugimi instrumenti, ki jih ima na voljo v okviru regionalne politike.

5 Na območju svobodne trgovine prihaja do ekonomskih koncentracij, ponavadi v središčih določenih področij, pri čemer so periferne regije v slabšem položaju zaradi oddaljenosti od tržišč, slabše infrastrukture in zaostalosti v tehnološkem razvoju (Keating,1995:5) 6 Tako je zanimivo tudi nasprotje med zahtevo, da morajo države članice upoštevati konvergenčne kriterije EMU, kar pomeni med drugim tudi omejevanje javne porabe, po drugi strani pa je za pridobitev pomoči iz skladov, v skladu z načelom dodatnosti, sodelovanje in finančna sredstva države, torej javna poraba, nujna. Navedeno nasprotje naj bi omilil kohezijski sklad, pri katerem v nadaljevanju opredeljeno načelo dodatnosti ni upoštevano (več o tem Evans, 1999: 22). 7 At the service of the regions, http://europa.eu.int/comm/regional_policy/intro/regions2_en.htm, februar 2004. 8 Regionalne razlike se statistično ugotavljajo s pomočjo bruto domačega proizvoda. 9 At the service of the regions, http://europa.eu.int/comm/regional_policy/intro/regions3_en.htm , februar 2004 10 Pogodba o Evropski skupnosti (prečiščeno besedilo) OJ C 325/33.


76

1.2 Razvoj regionalne politike Kot smo že nakazali zgoraj, regionalna politika ni imela vedno tako močne vloge, kot jo ima danes. Podrobnejši pregled razvoja regionalne politike EU in institucij znotraj le te bi presegel namen tega prispevka, kljub temu pa bomo navedli osnovne prelomnice v razvoju regionalne politike od njenih začetkov do danes, ko je zaradi širitve pred novimi izzivi in reformami:11

- 1957: države podpisnice Rimske pogodbe v preambuli zapišejo željo "okrepiti enotnost svojih gospodarstev in zagotoviti njihov usklajeni razvoj ob zmanjševanju sedanjih razlik med posameznimi regijami in zaostalosti regij z omejenimi možnostmi."

- 1958: ustanovljena sta dva sklada: Evropski socialni sklad (ESF) ter Evropski kmetijski usmerjevalni in garancijski sklad (EAGGF).

- 1975: ustanovljen je Evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF), preko katerega se redistribuira del proračunskih sredstev najrevnejšim regijam. To dejansko pomeni zametek regionalne politike, ki je bila pred tem zelo omejena in fragmentirana.

- 1986: Enotni evropski akt da podlago konkretnejši kohezijski politiki, s katero se odpravljajo negativni učinki Skupnega trga na južne države in ostale regije v slabšem položaju.

- 1989 – 93: Februarja 1988 Evropski svet v Bruslju dodeli 68 milijonov ECU (po cenah iz 1997. leta) strukturnim skladom;

- 1992: Pogodba o Evropski uniji, ki je pričela veljati 1993. leta, poleg ekonomske in monetarne unije in Skupnega trga označi kohezijo kot enega glavnih namenov oz. ciljev Unije. Omogoči tudi ustanovitev kohezijskega sklada.

- 1994 – 99: Decembra 1993 Evropski svet v Edinburghu dodeli skoraj 177 milijonov ECU ( po cenah iz 1999. leta), to je ena tretjina celotnega proračuna, kohezijski politiki. Poleg strukturnih skladov se ustanovi še Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIFG).

- 1997: Amsterdamska pogodba potrdi pomen kohezije in doda poglavje o zaposlenosti, v katerem poudari pomen skupnega delovanja zoper brezposelnost.

- 2000 – 2006: Marca 1999 Evropski svet v Berlinu reformira strukturne sklade in prilagodi delovanje kohezijskega sklada. Skladi bodo v letih 2000 do 2006 dobili preko 30 milijard evrov letno oziroma 213 milijard evrov v sedmih letih, določena sredstva pa bodo preko programov ISA in SAPARD ter PHARE namenjena tudi ekonomskemu in socialnemu razvoju kandidatk iz Srednje in Vzhodne Evrope.

Ugotovimo lahko, da je trend pri razvoju regionalne politike šel v smeri povečevanja denarnih sredstev, namenjenih regionalni politiki oziroma delovanju njenih instrumentov ter povečevanja pristojnosti nadnacionalnih organov.12

11Povzeto po Timetable of the main stages, http://europa.eu.int/comm/regional_policy/intro/ regions2_en.htm#tim, februar 2004. 12 Le ta se kaže kot formalna možnost lastnih iniciativ Unije pri podeljevanju pomoči, podeljevanje pomoči po lastnih kriterijih, načelih in neodvisno od določanja kvot pomoči po državah, ter hkratno naraščanje števila področij pomoči. (Lozar, 2002).


77

Danes je regionalna politika EU pred novimi izzivi. Prvi je vsekakor predvidena širitev v letošnjem letu, ko bo k Uniji pristopilo deset novih članic, v katerih je ekonomski in socialni položaj v pretežni meri slabši kot v najslabše razvitih regijah sedanje petnajsterice. Drugi izziv je v zagotavljanju pomoči najšibkejše razvitim regijam, ki zaradi slabše infrastrukture in pomanjkanja modernih in učinkovitih storitev niso zanimive za ustanavljanje podjetij. Tretji izziv je v sledenju tehnološkemu razvoju, za kar je treba omogočiti prebivalcem vseh regij učinkovit dostop do informacij s pomočjo telekomunikacijskih omrežij, inovacij in izobraževanja.13 2 Instrumenti in sredstva regionalne politike EU Nedvomno najpomembnejši instrument regionalne politike Evropske unije so strukturni skladi, ki delujejo v okviru političnih ciljev regionalne politike in v skladu z do sedaj uveljavljenimi načeli. Strukturne sklade dopolnjuje kohezijski sklad, dodatno pa instrumentarij regionalne politike dopolnjujejo še nekateri ostali instrumenti. Sistem finančnih instrumentov regionalne politike je sledeč: Strukturni skladi so štirje in sicer:

- Evropski sklad za regionalni razvoj (European Regional Development Fund – ERDF);

- Evropski socialni sklad ( European Social Fund – ESF); - Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (European Agricultural

Guidance and Guarantee Fund – EAGGF); - Finančni inštrument za usmerjanje ribištva (Financial Instrument for Fisheries

Guidance – FIFG ). Kot politični cilji strukturne politike so v trenutnem programskem obdobju opredeljeni trije cilji:

- Cilj 1 : Spodbujanje razvoja in strukturnega prilagajanja regij z zaostankom v razvoju;

- Cilj 2 : Spodbujanje gospodarskega in socialnega prestrukturiranja področij s strukturnimi problemi;

- Cilj 3 : Spodbujanje prilagajanja in modernizacija sistemov izobraževanja, usposabljanja in politik zaposlovanja.

Strukturne sklade dopolnjuje kohezijski sklad (Cohesion Fund). Kot instrumenta za predpristopno pomoč sta na voljo dva programa in sicer:

- Instrument predpristopnih strukturnih politik (Instrument for Structural Policies for Pre-accession – ISPA);

- Posebni pristopni program za kmetijstvo in razvoj podeželja (Agricultural instrument for pre-accession – SAPARD).

13 Facing fresh challenges, http://europa.eu.int/comm/regional_policy/intro/regions3_en.htm, september 2003


78

K finančnim instrumentom regionalne politike prištevamo še Evropsko investicijsko banko (European Investment Bank – EIB ). Z namenom iskanja najboljših skupnih rešitev za probleme, ki vplivajo na celotno Unijo, delujejo tudi štiri pobude Skupnosti (Community Initiatives).14 Te so: INTEREG III : spodbuja čezmejno, mednarodno in medregionalno sodelovanje; LEADER + : promovira razvoj podeželja skozi iniciative lokalnih skupin; EQUAL : podpira razvoj novih poti za boj proti vsem vrstam diskriminacije in neenakosti pri dostopu na trg dela; URBAN II : spodbuja ekonomsko in socialno regeneracijo mest in urbanih naselij. Komisija podpira tudi razvoj novih in nepreverjenih idej oziroma inovacij preko financiranja t.i. inovativnih ukrepov in tehnične pomoči. Za trenutno programsko obdobje se v okviru ERDF financirajo naslednji tematski sklopi:

- regionalne aktivnosti, ki se nanašajo na raziskave in razvoj; - e-evropske regije: informacijska družba in regionalni razvoj; - regionalna identiteta in trajnostni razvoj.

Posebna podpora ribištvu - ribiški in kmetijski sektor sta trenutno v procesu temeljite reforme, saj mora biti struktura pomoči na teh dveh področjih prilagojena tako, da bo ustvarila trajnostno uravnoteženost med morskimi viri in njihovo izrabo, povečanje konkurenčnosti podjetij, delujočih na teh področjih, izboljšanje dobave in razvoja ribiških in kmetijskih produktov ter revitalizacija od ribištva odvisnih področij. Ti ukrepi bodo podprti s strani FIFG v regijah pod okvirjem Cilja 1 in tudi ostalih regijah, kjer bo to potrebno.15 V nadaljevanju si bomo podrobneje pogledali posamezne instrumente. 2.1 Strukturni skladi Osnovni instrument izvajanja regionalne politike na nivoju Unije predstavljajo t.i. strukturni skladi. Ti so se najprej razvijali kot samostojni finančni instrumenti, po Enotni evropski listini in reformi strukturnih skladov v letu 1988 pa so združeni pod okriljem strukturne politike Skupnosti. Strukturni skladi spadajo pod primarno pravo Skupnosti, ki je utemeljeno v ustanovitvenih pogodbah. Tako je v skladu s 158. členom Pogodbe o ES eden izmed ciljev Unije zmanjšanje razvojnih razlik med regijami v Uniji. 159. člen PES pa določa, da Skupnost podpira to politiko s pomočjo strukturnih skladov. Pomemben je še 146. člen PES, ki določa namen uporabe Evropskega socialnega sklada.

14 V prejšnjem obdobju jih je bilo kar trinajst. 15 Special support for fisheries, http://europa.eu.int/comm/regional_policy/intro/regions5_en.htm#4, september 2003


79

Sekundarno pravo, ki zadeva strukturno pomoč, je bilo nazadnje spremenjeno v letu 1999. Krovna uredba, ki ureja področje strukturnih skladov, je Uredba ES 1260/1999 s splošnimi določili o strukturnih skladih,16 vsak sklad pa je še dodatno konkretiziran s specifičnimi uredbami. Poleg navedenih aktov pa je Komisija sprejela še druge uredbe, ki vsebujejo izvedbena navodila in so prav tako obvezujoče. Pravni okvir za sklade lahko ponazorimo z naslednjo tabelo:17

Pogodba o Evropski skupnosti

Uredba ES 1260/1999 ERDF

Uredba ES 1783/1999

ESF Uredba ES 1784/1999

EAGGF Uredba 1257/1999

FIFG Uredba ES 1263/1999

Druga določila k strukturnim skladom: Uredba ES 1685/2000 o upravičenosti do izdatkov za s strani strukturnih skladov sofinanciranih aktivnosti; Uredba ES 1159/2000 o informiranju javnosti; Uredba ES 643/2000 o uporabi evra pri izvajanju proračuna; Uredba ES 438/2001 o sistemih upravljanja in kontrole; Uredba ES 448/2001 o finančnih korekturah. 2.1.1 Evropski sklad za regionalni razvoj - ERDF Evropski sklad za regionalni razvoj je bil ustanovljen leta 1975. Glavni namen tega sklada je spodbujanje ekonomske in socialne kohezije z zmanjševanjem razlik med regijami. Podrobneje je urejen z Uredbo ES 1783/1999, ki določa, da ERDF deluje v okviru Ciljev 1 in 2, podpira pobudi Skupnosti Interreg II in Urban II ter inovativne ukrepe in tehnično pomoč v skladu s splošno uredbo. ERDF na podlagi člena II Uredbe sodeluje pri financiranju na štirih področjih:

- investicije v izboljšanje produktivnosti, ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest; - investicije v infrastrukturo; - podpora endogenega razvoja s pomočjo ukrepov, ki podpirajo in spodbujajo

lokalne razvojne iniciative in aktivnosti malih in srednjih podjetij; - podpora tehnične pomoči, ki podpira investicije v izobraževanje in zdravstvo, ki

sta pomembna za strukturno prilagajanje regij.

16 Council Regulation (EC) No 1260/1999 of 21 June 1999 laying down general provisions on the Structural Funds, OJ L 161/1999 str. 1 –42. 17 Povzeto po Petztold Wolfgang in ostali: Priročnik o strukturnih pomočeh Evropske skupnosti, Prisma Digital, oktober 2000, Ljubljana..


80

Znotraj teh področij se financira predvsem razvoj produktivnega okolja, raziskovalni in tehnološki razvoj, razvoj informacijske družbe, varovanje in izboljšanje okolja, enakost med moškimi in ženskami pri zaposlovanju ter meddržavno, čezmejno in medregionalno sodelovanje. 2.1.2 Evropski socialni sklad - ESF Evropski socialni sklad je bil ustanovljen 1958. Področje njegovega delovanja je urejeno v Uredbi ES 1784/1999 in izven opredeljenega področja sklad ne more delovati. Pomoč iz tega sklada prispeva k izvajanju nacionalnih akcijskih programov zaposlovanja, s katerimi se uresničuje Evropska strategija zaposlovanja. Sklad tako predstavlja vezni člen med cilji politike zaposlovanja na evropski ravni in nacionalno oz. regionalno politiko. 1. točka 2. člena Uredbe ES 1784/1999 natančno določa pet področij, na katerih lahko ESF nudi finančno pomoč:

- spodbujanje aktivne politike zaposlovanja za boj proti brezposelnosti, preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti, olajšanje ponovnega vključevanja dolgotrajno brezposelnih na trg delovne sile in tudi podpora mladim in drugim brezposelnim osebam, ki se po obdobju odsotnosti ponovno vračajo na trg delovne sile;

- spodbujanje enakih možnosti dostopa na trg delovne sile za vse, s posebnim poudarkom na tistih, ki jim grozi socialna izključenost;

- spodbujanje in izboljšanje poklicnega in splošnega izobraževanja, usposabljanja ter svetovanja v okviru politike vseživljenjskega učenja, z namenom boljšega in lažjega dostopa na trg delovne sile, povečanje zaposljivosti in spodbujanje poklicne mobilnosti;

- spodbujanje kvalificirane, usposobljene in prilagodljive delovne sile, prenove in prilagodljivosti delovnih organizacij, razvoj podjetništva in pogojev za ustvarjanje novih delovnih mest in tudi krepitev človeškega potenciala na področju raziskav, znanosti in tehnologije;

- izboljšanje dostopa žensk in njihovega sodelovanja na trgu delovne sile, vključno z razvojem njihove poklicne poti, dostopa do novih zaposlitvenih možnosti in ustanavljanja lastnih podjetij in tudi zmanjševanja spolne segregacije trga delovne sile.

V skladu z 2. točko 2. člena Uredbe ES 1784/1999 je pri uporabi ESF na navedenih petih področjih treba upoštevati naslednje:

- spodbujanje lokalnih zaposlitvenih akcij; - socialno in politično dimenzijo informacijske družbe; - enake možnosti ženski in moških.


81

1. točka 3. člena Uredbe določa, da se kot finančna podpora uporabljajo zlasti dotacije za posameznike, v kolikor so usmerjene v:

- ukrepe poklicnega osnovnega in nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja in s tem povezano svetovanje ter poklicna in zaposlitvena rehabilitacija;

- pomoč pri zaposlovanju in samozaposlitvi; - podiplomski študij in raziskave, znanost in tehnologijo ter usposabljanje

menedžerjev in tehnikov v raziskovalnih institucijah in podjetjih; - razvoj novih možnosti zaposlovanja, vključno s t.i. socialnim gospodarstvom

(tretji sektor). 2. točka istega člena Uredbe pa še določa, da se lahko pomoč iz ESF namenja še raznim strukturam in sistemom politike trga delovne sile in poklicnega izobraževanja ter spremljajočim ukrepom. Evropski socialni sklad ima v svojih nalogah določeno tudi izvajanje pobude EQUAL (člen 5 Uredbe), v ta sklop sodijo predvsem naloge inovacijske narave in pilotni projekti, ki zadevajo trg dela, zaposlovanje in strokovno izpopolnjevanje; študije, tehnično pomoč in strokovno sodelovanje; tehnično pomoč, ki zadeva priprave, izvrševanje, nadzor in ocenjevanje nalog, ki so financirane iz sklada. 2.1.3 Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad - EAGGF Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad je bil ustanovljen leta 1962 in v letu 1964 razdeljen na dve sekciji:

- Usmerjevalna sekcija (The Guidance Section) – eden od strukturnih skladov, ki prispeva k strukturnim reformam v kmetijstvu in razvoju podeželja (npr. investiranje v novo opremo in tehnologijo);

- Garancijska sekcija (The Guarantee Section) – financira delovanje skupne tržne ureditve (npr. kupuje ali shranjuje presežke in vzpodbuja izvoz proizvodov).18

EAGGF je usmerjen k prilagajanju kmetijskih struktur in trajnemu razvoju podeželja ter tako dopolnjuje instrumente ES, s katerimi se uresničuje Skupna kmetijska politika (SKP). Delovanje sklada ureja Uredba ES 1258/1999, v skladu z njo pa je pomoč EAGGF namenjena predvsem naslednjim nalogam:19

- krepitev in reorganizacija kmetijstva, vključno z organizacijo in predelavo kmetijskih, ribiških in gozdarskih proizvodov;

- zagotavljanje preoblikovanja kmetijske proizvodnje in razvoja gozdarstva ter podpora razvoja dopolnilnih dejavnosti za kmetovalce;

- zagotavljanje primernega življenjskega standarda kmetovalcev; - pomoč pri razvoju družbene izdelave na kmetijskih področjih z namenom zaščite

okolja in podeželja.

18 Več o financiranju SKP glej http://europa.eu.int/scadplus/leg/en/lvb/l60024.htm. 19 Povzeto po Sistem strukturnih skladov Evropske unije, http://www.sigov.si/svrp/3str/pdf/sistem-strukturnih-skladov.pdf , februar 2004.


82

2.1.4 Finančni instrumenti za usmerjanje ribištva - FIFG Finančni instrument za usmerjanje ribištva je do leta 1993 deloval v okviru EAGGF, potem pa postal samostojni instrument. Urejen je z Uredbo 1263/1999, ki v 2. točki I. člena kot naloge, ki jih financira sklad, določa podporo pri vzpostavljanju trajnega ravnovesja med ohranjanjem in izkoriščanjem vodnih virov, povečevanje konkurenčnosti in razvoj stabilnega podjetništva v tem sektorju, povečevanje ponudbe in vrednosti proizvodov s tega področja ter prispevanje k oživitvi področij, odvisnih od ribištva in vodnih kultur (aquaculture). V skladu s 3. točko 2. člena Uredbe se navedeno dosega, med drugim, z ustanavljanjem konkurenčnih struktur, modernizacijo ribiške flote, zaščito ribiških virov v obalnih vodah ter družbeno-ekonomski ukrepi. 2.2 Politični cilji in na čela Za trenutno programsko obdobje so z Uredbo 1260/1999 določeni trije prednostni cilji strukturne politike EU. Dejavnosti strukturnih skladov se lahko izvajajo le znotraj tega okvira, prav tako ni možna uporaba strukturnih skladov izven ozemlja Skupnosti oziroma Unije. Slovenija bo tako lahko postala dejanska koristnica teh skladov po svojem vstopu v EU maja 2004. Še preden pa podrobneje pogledamo značilnosti vseh treh Ciljev, je treba pojasniti način razmejevanja in določanja regij v Evropski uniji, saj je to pomembno zaradi razmejevanja med upravičenci oziroma Cilji. Evropska unija si pri določanju regij znotraj Unije pomaga s statistično nomenklaturo teritorialnih enot (Nomenclature des unites territoriales statistiques – NUTS).20 Sistem je sestavljen iz treh hierarhičnih geografsko-statističnih ravni in sicer: - NUTS I: Sem spada 78 področij, to so nemške zvezne dežele, belgijske regije, Danska, Švedska in druge; - NUTS II: Ta raven vključuje 211 področij, kot so italijanske regije, avstrijske zvezne dežele in nemška vladna okrožja; - NUTS III: V najnižjo področno raven spada 1093 področij, sem spadajo španske in italijanske province ter nemška okrožja. V bistvu so teritorialne enote definirane kot administrativne enote držav članic. Administrativna enota pomeni področje, v kateri ima določen organ oblast v skladu z notranjo delitvijo posamezne države članice. NUTS nivo, ki ga ima določena enota, je določen na podlagi števila prebivalstva in je sledeč: 21

20 Proposal for a Regulation of the European Parliament and of the Council of 14 February 2001 on the establishment of a common classification of Territorial Units for Statistics (NUTS) [COM(2001)83] final - OJ C 180/2001]. 21 Priloga II predloga Uredbe uvršča že obstoječe regionalne in lokalne enote držav članic v posamezne ravni: pod NUTS I spadajo: Gewesten/Regions" v Belgiji; "Länder " v Nemčiji; "Continente", "Regiao dos Açores" in "Regiao da Madeira" na Portugalskem; "Scotland, Wales, Northern Ireland" in "Government Office Regions of England" v Veliki Britaniji;


83

Raven Minimalno prebivalcev Maksimalno prebivalcev

NUTS I 3 milijoni 7 milijonov NUTS II 800 tisoč 3 milijoni

NUTS III 150 tisoč 800 tisoč

2.2.1 Cilj 1 Cilj 1 je prednostni cilj strukturne pomoči Skupnosti, saj je namenjen regijam, ki se srečujejo z največjimi razvojnimi problemi. Tako pod ta cilj spadajo regije, ki zaostajajo v razvoju in se srečujejo z resnimi problemi glede razvitosti, zaposlovanja, pomanjkljive infrastrukture, natančneje področja, ki spadajo na raven NUTS II in imajo BDP na prebivalca manjši od 75% povprečja Evropske unije. Delež Skupnosti pri sofinanciranju tega Cilja je bistveno večji kot pri ostalih dveh, saj dve tretjini vseh operacij strukturnih skladov spada pod Cilj 1, od katerega naj bi imelo koristi približno 20% prebivalstva EU. V skladu s sklepom Berlinskega vrha dobivajo nekatere regije degresivno zastavljeno prehodno pomoč, saj je ob upoštevanju tesno usmerjenih sredstev in potreb po financiranju zaradi bližajoče se širitve Evropske unije vrsta regij izgubila dosedanji status prejemnika pomoči. Da pa prehod ne bi bil nenaden, se je tem regijam zagotovila degresivno zastavljena prehodna pomoč, ki se bo iztekla najkasneje leta 2006 (Petzold in ostali: 2000, 47-48). Po vseh predvidevanjih bodo nove države članice, torej tudi Slovenija, uvrščene pod Cilj 1 strukturne politike. 2.2.2 Cilj 2 Cilj 2 je prav tako regionalno usmerjen in podpira ekonomski in socialni razvoj na industrijskih, podeželskih, urbanih ter od ribištva odvisnih področjih s strukturnimi težavami. Strukturni skladi naj bi z enotnim programom finančno pripomogli k razvoju regij v okviru tega cilja. V skladu s 4. členom Uredbe 1260/1999, ki zajema izbirne kriterije za področja pomoči, pokriva Cilj 2 18% celotnega prebivalstva Evropske unije, zajema pa 11,5% vseh sredstev. Istočasna pomoč za Cilj 1 in Cilj 2 ni možna.

pod NUTS II spadajo: "Provincies/Provinces" v Belgiji; "Regierungsbezirke" v Nemčiji; "Periferies" v Grčiji; "Comundidades y ciudades autonomas" v Španiji; "Régions" v Franciji; "Regions" na Irskem; "Regioni" v Italiji; "Provincies" na Nizozemskem; "Länder" v Avstriji; pod NUTS III spadajo: "arrondissements" v Belgiji; "amtskommuner" na Danskem; "Kreise/kreisfreie Städte" v Nemčiji; "nomoi" v Grčiji; "provincias" v Španiji; "départements" v Franciji; "regional authority regions" na Irskem; "provincie" v Italiji; "län" na Švedskem; "maakunnat/landskapen"na Finskem. Kjer je število prebivalcev v okviru celotne države pod minimumom za določen NUTS nivo, tvori celotna država teritorijalno enoto. Več o NUTS glej http://europa.eu.int/scadplus/leg/en/lvb/g24218.htm.


84

2.2.3 Cilj 3 Cilj 3 je namenjen modernizaciji sistema izobraževanja in zaposlovanja oziroma podpira razvoj človeškega kapitala. Gre za t.i. horizontalni cilj, ki črpa sredstva le iz ESF za celotno EU, z izjemo regij iz Cilja 1. Možne pomoči v okviru Cilja 3 se v regijah Cilja 1 vključijo v programe za razvoj in strukturno prilagajanje. Cilj 3 ima dvojno funkcijo – izven regij Cilja 1 dodeljuje pomoč za zaposlovanje in usposabljanje v državah članicah in istočasno deluje kot politični referenčni okvir.22 Ta Cilj združuje 12,3% vseh sredstev strukturnih skladov. 2.2.4 Razmerje med skladi in Cilji Skupnosti Razmerje med skladi in Cilji Skupnosti je določeno z Uredbo ES 1269/1999 in je sledeče:23

Cilj 1 Cilj 2 Cilj 3

Sklad ERDF ERDF ESF ESF ESF EAGGF

usmerjevalni del

FIFG 2.2.5 Sredstva za financiranje strukturnih skladov Sredstva za strukturne sklade so v programskem obdobju 2000 do 2006 določena na 195 milijard evrov (k temu ne štejemo sredstev za kohezijski sklad). Ta sredstva se delijo: 69,7% (135,9 milijard evrov) za Cilj 1; 11,5% (22,5 milijard evrov) za Cilj 2; 12,3% (24,05 milijard evrov) za Cilj 3; 0,5% (1,1 milijard evrov) za FIFG izven Cilja 1; 5,35% (10,43 milijard evrov) za pobude Skupnosti; 0,65% (1,27 milijard evrov) za inovativne ukrepe in tehnično pomoč. 2.2.6 Temeljna načela Na področju strukturnih skladov veljajo določena temeljna načela, ki so se razvijala skupaj z razvojem strukturne politike. Ta načela so:24

- načelo koncentracije sredstev oziroma ukrepov na regije in skupine, ki jih najbolj potrebujejo glede na določene cilje, naj bi zagotovilo, da razpoložljiva evropska sredstva učinkovito prispevajo k boju zoper najresnejše probleme;

22 Glej 9/c. člen Uredbe 1260/1999. 23 Vir: http://europa.eu.int/comm/regional_policy/intro/regions5_en.htm#1, februar 2004 24 Povzeto po Sistem strukturnih skladov Evropske unije, http://www.sigov.si/svrp/3str/pdf/sistem-strukturnih-skladov.pdf, oktober 2003, glej tudi Evans 1999: uvodno poglavje.


85

- načelo partnerstva, ki pomeni sodelovanje Evropske komisije, vlad članic in lokalnih in regionalnih oblasti;

- načelo programiranja , tj. načrtovanega in programiranega usmerjanja sredstev, ki določa, da sredstev ni mogoče pridobiti za posamezne nepovezane investicije, temveč se dodelijo na osnovi razvojnih programov;

- načelo dodatnosti pomoči (additionality), ki pomeni, da skladi dopolnjujejo finančna sredstva držav članic, ne pa, da jih nadomeščajo. Finančna pomoč s strani EU je tako dodatek nacionalnemu financiranju z namenom omogočiti državi, da preseže lastno finančno omejenost, ne pa omogočiti varčevanje države na račun strukturne pomoči. Države članice imajo še vedno glavno vlogo pri zagotavljanju skladnega regionalnega razvoja oziroma razvoja svojih zaostalih ali manj razvitih regij, pomoč Unije je tu le v vlogi dodatnega katalizatorja, ki omogoča doseganje boljših rezultatov. V regionalnih razvojnih programih je tako potrebno zagotoviti sofinanciranje iz privatnih in lokalnih virov;

- načelo subsidiarnosti, ki pomeni, da je organizacija skladov administrativno določena z regionalno, nacionalno in evropsko prioriteto, pri tem pa je vloga Evropske komisije omejena na tisto poslovanje, kjer je potrebno skupno odločanje;

- načelo učinkovitosti vrednotenja učinkov, ki naj bi povečalo kontrolo in nadzor učinkovitosti ter uspešnosti, proračunsko disciplino in poenostavitev celotnega sistema pomoči strukturnih skladov.

2.3 Kohezijski skladi 2.3.1 Splošno Kot dopolnilo strukturnim skladom je bil v letu 1993 z Maastrichtsko pogodbo ustanovljen kohezijski sklad. Le ta danes predstavlja pomemben instrument pri doseganju večje ekonomske in socialne kohezije v EU in prav tako deluje na podlagi načela solidarnosti med državami članicami. Kot bomo videli v nadaljevanju, deluje kohezijski sklad malo drugače od strukturnih skladov, saj je usmerjen ožje in projektno. Delovanje kohezijskega sklada je urejeno z Uredbo ES 1164/1994, ki je bila dvakrat novelirana in sicer z Uredbo ES 1264/1999 in Uredbo ES 1265/1999. 2.3.2 Namen in upravičenci Namen kohezijskega sklada je doseganje večje ekonomske in socialne kohezije v Skupnosti s pomočjo uravnovešenega financiranja projektov, tehnično in finančno neodvisnih faz projektov in vsebinsko zaokroženih skupin projektov na področjih okolja in trans-evropske transportne infrastrukture (3. točka 1 člena Uredbe 1164/94). Sklad financira tudi preliminarne študije, ki se nanašajo na te projekte in njihovo implementacijo, kot tudi ukrepe tehnične pomoči, kot so primerjalne študije, študije učinkov, nadzor in informativne kampanje. Vsi ukrepi, ki se financirajo iz tega sklada, morajo biti v skladu z ustanovitvenimi pogodbami in sekundarno zakonodajo, še posebej s predpisi o varstvu okolja, transportu, trans-evropski mreži, konkurenci in javnih naročilih.


86

Kriterij za pridobitev pomoči iz kohezijskega sklada je bruto domači proizvod (BDP) države članice. Le ta je do pomoči upravičena, če je njen BDP manjši od 90% povprečnega BDP Skupnosti in ima zastavljen program za doseganje pogojev ekonomske konvergence v skladu s 104. členom PES25 (člen 2 Uredbe). Danes so upravičene države štiri, to so Grčija, Španija, Irska in Portugalska. V primeru, da država preseže 90% prag BDP, izgubi možnost pridobivati sredstva za nove projekte iz kohezijskega sklada. Uredba ES 1264/1999 predvideva vmesno revizijo upravičenosti, ki se je opravila ob koncu leta 2003. Če bi se s to revizijo ugotovilo, da določena država glede na svoj BDP ni več upravičena do sredstev iz kohezijskega sklada, bi bila le ta ukinjena. Dodaten pogoj za pridobivanje pomoči je vezan na odstotek državnega deficita, ki ne sme biti višji od 3%. 2.3.3 Sredstva Uredba ES 1264/1999 določa, da je v programskem oziroma proračunskem obdobju 2000 -2006 kohezijskemu skladu na voljo 18 milijard evrov. Letno je namenjeno 2,615 milijard za vsako od prvih štirih let, 2,515 milijard evrov za leti 2004 in 2005 ter 2,510 milijard za leto 2006 (4. člen Uredbe). V primeru, da katera od držav članic izgubi status upravičenke, se sredstva zmanjšajo. Kako se sredstva razdeljena med države članice, je odvisno od številnih kriterijev, kot so število prebivalstva in velikost države, per capita BDP in socio-ekonomski faktorji, npr. obstoječa infrastruktura. Novelirana Priloga I Uredbe 1164/1994 tako določa, da gre Španiji 61- 63,5% , Grčiji 16 - 18%, Irski 2 - 6% in Portugalski 16 - 18%, z dodatno omejitvijo, da celotni znesek, ki ga te države pridobijo iz kohezijskega sklada in strukturnih skladov, ne sme preseči 4% njihovega BDP (člen 5 novelirane Uredbe ES 1164/1994). 2.4 Financiranje iz strukturnih in kohezijskega sklada 2.4.1 Strukturni skladi Financirane iz strukturnih skladov temelji na t.i. programskem načrtovanju. To pomeni, da se ne financirajo direktno projekti, ki bi jih izbrala Komisija (četudi so glavne prioritete razvojnega programa določene v sodelovanju s Komisijo), ampak je izbira konkretnih projektov in upravljanje z njimi odgovornost regionalnih in lokalnih oblasti.26 Ko so konkretni projekti enkrat izbrani, so financirani tako s strani strukturnih skladov kot tudi s strani nacionalnih virov (bodisi javnih bodisi zasebnih).27 Ker je sistem programskega načrtovanja oziroma odnos EU (Komisija) – država članica dokaj zapleten (s strani držav članic tudi pogosto kritiziran), ga bomo predstavili samo v nekaj osnovnih točkah.

25 Država mora imeti konvergenčni program, s katerim naj bi se preprečil prekomerni državni deficit. 26 Ta večja decentralizacija velja predvsem za zadnje programsko obdobje. 27 Že omenjeno načelo dodatnosti.


87

2.4.1.1 Programsko načrtovanje in odmera sredstev 1. Svet oziroma države članice na podlagi predloga Komisije, katerega je le ta pred tem uskladila z Evropskim parlamentom, sprejme proračun strukturnih skladov in pravila o njihovem delovanju. Strukturne sklade se razdeli na države in na Cilje. Področja, ki lahko pridobivajo iz skladov, so določena s strani Komisije v dogovoru z zadevnimi državami. Komisija poda tudi splošna vsebinska navodila. 2. Nato je na vrsti programsko načrtovanje, ki je osnova za kasnejšo uporabo strukturnih skladov, uporaba instrumentov strukturne politike izven postavljenega okvirja pa ni mogoča. Tako mora vsaka država članica ali regija pripraviti svoje predloge in jih uvrstiti v svoj razvojni načrt težavnih področij ali občutljivih socialnih skupin, pri tem pa upoštevati splošna vsebinska navodila Komisije. Sodelujejo lahko tudi akterji iz ekonomske in socialne sfere. Člen 14 Uredbe uvaja tri oblike načrtov in sicer Okvirni na črte podpore – ONP (Community Support Framework), Operativni program – OP (Operational Programme) ter Enotni programski dokument – EPD (Single Programming Document), pri čemer predstavljajo Okvirni načrti podpore osnovo za enega ali več Operativnih programov. S temi osrednjimi postopki se uresničuje največji del sredstev strukturnih skladov, približno 94%, preostali del pa se koristi v okviru pobud Skupnosti ter inovativnih ukrepov in ukrepov tehničnih pomoči, kjer pa države članice ne sodelujejo s svojimi načrti, ampak te instrumente ciljno koristi Komisija.28 Člen 15 Uredbe 1269/1999 natančneje določa, kdaj se uporablja kateri od navedenih postopkov načrtovanja. Tako določa, da se za načrtovaje za Cilj 1 uporablja ONP, razen kadar pomoč Skupnosti ne presega zneska 1 mrd evrov (takrat se uporablja EPD). EPD se uporabljajo tudi v načrtovanju za Cilja 2 in 3, pri čemer pa se lahko države same odločijo, da bodo uporabile postopek ONP.29 3. Ko je enkrat načrt pripravljen, se le ta pošlje Komisiji (v skladu s 15. členom Uredbe naj bi države svoje načrte predložile najkasneje štiri mesece po izdelavi seznama področij pomoči). 4. Komisija prispele načrte v skladu s 3. odstavkom 15. člena Uredbe preverja in ocenjuje, pri tem pa je kriterijev več, predvsem njihova usklajenost z določili same Uredbe (prednostni cilji in namen strukturnih skladov) ter ostalimi politikami Skupnosti. Država članica in Komisija o predlaganem razvojnem načrtu in primernih finančnih sredstvih za njegovo implementacijo, tako Unije kot nacionalnih, tudi razpravljata in se usklajujeta. 5. Ko se o tem dogovorita obe strani oziroma najkasneje v roku petih mesecev po oddaji načrtov, je na podlagi le teh treba izdelati Okvirne načrte podpore oziroma Enotne programske dokumente, ki jih dokončno sprejme Komisija, pri tem pa odločitev proti volji

28 Glej Petzold in ostali, 2000, str. 51. 29 Glej 2. in 3. odstavek člena 15 Uredbe. Ratio takšne določbe je v finančnem obsegu pomoči, saj se znotraj Cilja 1 razporeja skoraj dve tretjini sredstev, kar posledično pomeni natančnejše in kompleksnejše načrtovanje.


88

države članice ni mogoča. Država članica pridobi del sredstev na svoj račun in lahko začne izvajati dogovorjen program. 6. Podrobnosti teh načrtov so določene s strani državnih ali regionalnih oblasti. Komisija ne sodeluje pri teh pogajanjih, je pa o njih informirana. Ko so enkrat odobreni, ti dokumenti omogočajo konkreten zagon projektov (objave razpisov v skladu z določili o javnih naročilih, na katere se nato lahko prijavljajo končni uporabniki, npr. občine in podobno). Programi s tem postanejo operativni. 7. Pristojni organi izberejo projekte, ki najbolj ustrezajo ciljem programa in o tem obvestijo ponudnike. 8. Izbrani izvajalci lahko nato implementirajo svoje projekte, ki pa morajo biti zaključeni do roka, določenega v programu, saj je načrt izplačila oziroma povračila sredstev pomoči Skupnosti določen že na začetku. 9. Ves čas poteka tudi nadzor nad napredovanjem programa, informiranje Komisije o napredku in o tem, da so sredstva izkoriščana na najboljši možni način (predložitev računov in drugih certifikatov). Komisija spremlja sistem pregledovanja računov in postopoma izplača še preostanek sredstev iz strukturnih skladov. Prav tako analizira uspeh izpeljanih programov. 2.4.1.2 Finančni vidiki izvajanja pomo či Četudi je po odobritvi oziroma sprejetju ustreznih programskih načrtov izvajanje pomoči načeloma v domeni države članice, obstajajo določena pravila Skupnosti, ki jih mora DČ tudi v tej fazi upoštevati. a) Omejitve Tako Komisija že ob odobritvi ONP ali EPD odloči, na kakšen način bodo strukturni skladi udeleženi (pri tem je mišljena paleta različnih oblik – ob tradicionalnem financiranju v obliki nepovratnih subvencij so možne še povratne dotacije, vračanje obresti, jamstva, udeležbe in udeležbe pri rizičnem kapitalu).30 Prav tako posamezni projekti ali ukrepi ne smejo:

- v določenem obdobju hkrati prejemati finančno pomoč iz več skladov (to pomeni, da lahko v eni fazi prejema iz enega, v naslednji pa iz drugega sklada);

- prejemati finančno pomoč v okviru več kot enega Cilja; - hkrati prejemati finančno pomoč v okviru Ciljev in Iniciative Skupnosti; - hkrati prejemati finančno pomoč v okviru Ciljev in Garancijske sekcije EAGGF; - hkrati prejemati finančno pomoč v okviru pobud Skupnosti in Garancijske sekcije

EAGGF.31

30 Glej 3. odstavek 28. člena Uredbe. 31 Glej 1. odstavek 28. člena Uredbe.


89

Kot smo že zgoraj pojasnili, sodeluje Skupnost pri financiranju posameznih projektov ali ukrepov v skladu z načelom dodatnosti le z določenim deležem. 29. člen Uredbe določa kriterije, ki se upoštevajo pri določanju deleža za posamezen projekt,32 pri tem pa postavlja tudi absolutne prage, ki jih ti zneski ne smejo preseči (osnova za izračun so skupni upravičeni stroški in javni oziroma podobni upravičeni izdatki, ki zajemajo tako nacionalne, regionalne in lokalne ter izdatke Skupnosti33):

- največ 75 % upravičenih skupnih stroškov in praviloma najmanj 50 % upravičenih javnih izdatkov za ukrepe v regijah Cilja 1, izjeme so države, ki dobivajo pomoč iz kohezijskega sklada (v teh državah lahko zneski v izjemnih in upravičenih primerih dosežejo do 80 % upravičenih skupnih stroškov) in za skrajno odročne regije in odročne grške otoke (do 85 % upravičenih skupnih stroškov);

- največ 50 % upravičenih skupnih stroškov in praviloma najmanj 25 % upravičenih javnih izdatkov za ukrepe na področjih, ki dobivajo pomoč v okviru Ciljev 2 in 3.

Pri investiranju v podjetja morajo izdatki iz skladov upoštevati tudi določila o državnih pomočeh oziroma z njimi postavljene omejitve.34 Prav tako so določene omejitve za investiranja v infrastrukture, ki zajemajo izredno visoke neto prejemke, in za investicije v podjetništvo, stopnje sofinanciranja pa so bistveno nižje.35 b) Upravičenost do sredstev Kriterije upravičenosti do sredstev iz strukturnih skladov določa 30. člen Uredbe. Tako je posamezna operacija upravičena do pomoči le v primeru, če je zajeta z ONP ali EPD. Skladi krijejo le izdatke, ki so bili pokriti s strani končnih uporabnikov v določenem obdobju, to je v obdobju od trenutka, ko država članica predloži Komisiji vlogo za pomoč (predlog ONP ali EPD), do datuma, ki je določen v odločitvi Komisije, s katero se je pomoč odobrila (to obdobje se lahko izjemoma tudi podaljša). Za upravičene izdatke veljajo načeloma nacionalni predpisi, razen če Komisija določi skupna pravila.36 Pri operacijah, ki se financirajo več let, morajo države članice paziti, da jih več ne sofinancirajo v primerih, kadar v roku petih let po pričetku prejemanj pomoči nastopijo bistvene spremembe oz. modifikacije, ki:

32 Ti kriteriji so a) teža specifičnega problema; b) finančna sposobnost države članice; c) v okvirju postavljenih ciljev Skladov pomembnost projekta z vidika Skupnosti v smislu promoviranja enakosti med spoloma in varstva okolja, predvsem z aplikacijo načel previdnosti (precautionary principle), načela preventivnega delovanja (principle of preventive action) in načela osnesnaževalca-plačnika (poluters-pay principle); d) pomembnost z vidika regionalnih in nacionalnih prioritet; e) posamezne karakteristike zadevne pomoči in prioritete, pri čemer je treba upoštevati ugotovitve naknadnega ocenjevanja (ex-ante), predvsem vprašanje človeškega kapitala in zaposlenosti; f) optimalna poraba finančnih sredstev. 33 Glej 2. odstavek 29. člena Uredbe. 34 3. odstavek 29. člena Uredbe. 35 4. odstavek 29. člena Uredbe. 36 Uredba ES 1685/2000 o upravičenosti do izdatkov za s strani strukturnih skladov sofinanciranih aktivnosti, OJ L 193/2000 določa cilje za izbrane vidike, ki imajo v okviru pomoči iz Strukturnih skladov prednost pred morebitnimi nasprotujočimi nacionalnimi predpisi.


90

- vplivajo na njihovo naravo ali pogoje izvajanja oziroma dajejo posameznemu podjetju ali javnemu telesu neupravičeno prednost;

- so posledice spremembe lastništva nad infrastrukturo, opustitve dejavnosti ali spremembe lokacije proizvodne dejavnosti.

V navedenih primerih mora država članica o tem obvestiti Komisijo, država članica pa mora v skladu z 39. členom Uredbe izvesti finančne korekture, v skrajnem primeru pa pomoč tudi ukiniti. c) Plačila Finančni tok pomoči, predvsem sistem vezave sredstev pri Komisiji in plačila, ki na njem temeljijo, prav tako ureja Uredba 1260/1999 (II. poglavje). Tako se po odločitvi Komisije o odobritvi pomoči, torej s sprejetjem ONP ali EPD, odobrena sredstva najprej vežejo v proračunu Unije.37 Prva vezava sredstev se izvrši ob odločitvi Komisije o odobritvi pomoči, nadaljnja vezava pa poteka avtomatično, praviloma enkrat letno (najkasneje do 30. aprila).38 Če med izvajanjem programa pride do zakasnitev, lahko to pomeni avtomatično sprostitev že vezanih sredstev. V kolikor pri plačilnem prometu pride do takšnih zakasnitev, da pri letni vezavi dve leti kasneje izplačilo še ni izvedeno, se le to sprosti ali z drugimi besedami, za neizkoriščen del se pomoč iz Skladov zmanjša.39 Plačila iz vezanih sredstev se vršijo v skladu z 32. členom Uredbe. Lahko so v obliki predplačila, vmesnega plačila in končnega izplačila, pri čemer slednja pokrivajo dejanska izplačila končnih uporabnikov, ki morajo biti ustrezno izkazana.40 Predplačilo v višini 7% celotnega prispevka skladov nakaže Komisija na račun plačilnega organa41 ob prvi vezavi sredstev, nato pa ima država 18 mesecev časa, da predloži plačilni zahtevek, sicer se mora predplačilo vrniti. Država članica mora tudi za vsa ostala plačila posredovati zahtevke.42 Vmesna plačila so namenjena povračilu dejanskih izdatkov, ki jih mora potrditi plačilni organ. Plačila se izvajajo na ravni posameznih pomoči in obračunavajo na ravni ukrepov, ki jih vsebuje finančni načrt posameznega programa. Uredba prav tako natančno določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko pride do vmesnih plačil.43 Povzetki plačilnih zahtevkov morajo biti predloženi Komisiji najmanj trikrat letno, zadnji najkasneje do 31.

37 1. odstavek 31. člena Uredbe. 38 Izjema od navedenega je v primerih, kadar se bo pomoč izvajala dve leti, takrat se sredstva vežejo le enkrat. Glej 3. odstavek 31. člena Uredbe. 39 Glej 2. odstavek 31. člena Uredbe. 40 Potrdila o plačilu ali ustrezne knjigovodske listine, glej 1. odstavek 32. člena Uredbe. 41 Pojem plačilnega organa pojasnjuje Uredba v členu 9 in sicer gre za enega ali več nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov, ki jih država članica določi za izdelavo in posredovanje zahtevkov ter prejemanje plačil s strani Komisije. 42 Glej 2. odstavek 32. člena Uredbe. 43 Pogojev je šest, glej 3. odstavek 32. člena Uredbe.


91

oktobra. Komisija izplačuje vmesna plačila najkasneje v dveh mesecih od prejema zahtevka. Predplačilo in vmesna plačila skupno ne smej preseči 95% celotnega prispevka iz Skladov.44 Končno izplačilo bo plačano pod naslednjimi pogoji:

- v šestih mesecih od preteka upravičenosti do prejemanja pomoči mora plačilni organ predložiti potrdila o dejansko izvršenih plačilih;

- končno poročilo o izvajanju je bilo predloženo Komisiji in ta ga je tudi odobrila; - Komisiji je posredovana tudi izjava v skladu s točko f 1. odstavka člena 38

Uredbe.45 Po prejemu plačil mora plačilni organ sredstva hitro in v celoti posredovati končnemu uporabniku, pri tem pa ne sme od zneska nič odbiti, zadržati ali kasneje zaračunati kakšen specifični izdatek, s čimer bi prišlo do znižanja plačila. Povzamemo lahko, da se operacije vedno najprej skoraj v celoti financirajo z nacionalnimi sredstvi (z izjemo predplačila, ki ga država dobi, še preden je začela z izvajanjem), nato pa, v skladu z navedenimi pravili in pogoji, država na podlagi izstavljenih zahtevkov dobi povrnjena s programi odobrena sredstva. To dejstvo je pri finančnem načrtovanju projektov vsekakor zelo pomembno, saj mora država oziroma končni uporabnik kljub temu, da je zagotovljena določena nepovratna vsota denarja iz skladov, praktično sama kriti vse tekoče stroške določenega projekta. 2.4.1.3 Učinkovitost pomoči iz skladov Vprašanje učinkovitosti sredstev iz strukturnih skladov oziroma zagotavljanja le te ureja IV. poglavje Uredbe. Tako so določene pristojnosti najpomembnejših organov, urejen je finančni nadzor in finančne korekture, ocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti ter zahteva po zagotovljenih rezervah, ki naj bi se jih v marcu 2004 prerazporedilo najuspešnejšim programom. V skladu z Uredbo sta za zagotavljanje učinkovitosti ključnega pomena dva organa, Organ upravljanja (Managing Authority)46 in Odbor za spremljanje (Monitoring Commitee). Uredba v členih 34 in 35 natančno določa njune pristojnosti, pri čemer je Organ upravljanja odgovoren za učinkovito in pravilno upravljanje in izvajanje pomoči strukturnih skladov, Odbori za spremljanje pa so postavljeni za vsak posamezen ONP, OP ali EPD, njihova naloga pa je prav tako zagotoviti učinkovitost in kakovost izvajanja pomoči skladov, pri

44 ibid., zadnji pododstavek. 45 Izjava, ki jo poda oseba ali organ, neodvisen od organa upravljanja, s katero ta poda svojo oceno izstavljenega zahtevka v luči, ali pokriva zakonite in regularne izdatke. 46 V 9. členu Uredbe je Organ upravljanja definiran kot katerokoli javni ali zasebni organ ali telo na nacionalnem, regionalnem ali lokalnem nivoju, ki je s strani države članice določeno za upravljanje s pomočjo na podlagi te Uredbe; to funkcijo lahko opravlja tudi sama država.


92

tem pa naj bi sodelovali tudi gospodarski in socialni partnerji ter po potrebi nadaljnji pomembni akterji.47 Odgovornost za pravilnost finančnega poslovanja je predvsem na državi članici. Tako člen 38 Uredbe državi članici nalaga določene obveznosti, s katerimi naj bi se zagotovilo pravilno finančno poslovanje pri izvajanju pomoči.48 Pri tem pa ima tudi Komisija določena pooblastila, s katerimi zagotavlja pravilno in ustrezno uporabo sredstev.49 Možne pa so tudi t.i. finančne korekture, ki v bistvu pomenijo ukinitev ali zniževanje sredstev Skupnosti v primeru, kadar so kršeni predpisi o strukturnih skladih ali PES.50 Vrednotenje je naslednji element, ki naj bi pripomogel k učinkovitosti pomoči iz strukturnih skladov. Namen vrednotenja je ugotavljanje učinka uporabe strukturnih skladov in kontrola ustreznega razmerja med učinkom in uporabljenimi viri. Bistvena kriterija za ocenjevanje učinkovitosti sta, v skladu z 2. odstavkom 40. člena Uredbe, dva: celotni vplivi na cilje iz 158. člena PES in ekonomsko in socialno kohezijo v Skupnosti ter vpliv na prioritete iz razvojnih načrtov. Naj samo še dodamo, da poznamo predhodno ovrednotenje, vmesno ovrednotenje ter zaključno ovrednotenje, ki so natančneje urejeni v členih 41 do 43 Uredbe 1260/1999. 2.4.2 Kohezijski skladi Za razliko od strukturnih skladov financiranje iz kohezijskega sklada temelji na neposredni prijavi posameznega projekta Komisiji s strani države članice, kar pomeni, da tako zapletenega postopka, kot je pri strukturnih skladih, pri kohezijskem skladu ni. Država članica svoje projekte prijavi Komisiji, prijava pa mora imeti z Uredbo določeno vsebino.51 Iz prijav mora biti tudi razvidno, da se pri projektu upoštevajo določeni kriteriji, s katerimi se zagotavlja njihova kvaliteta.52 O tem, ali bo podprla projekt, odloča Komisija s sodelovanjem države članice, načeloma v treh mesecih po prejemu prijave, v svoji odločitvi pa hkrati določi višino svoje pomoči ter vse ostale pogoje in postopek izvrševanja. Kohezijski sklad prispeva k projektom med 80 in 85% javnih ali njim enakih izdatkov. Od 1. januarja 2000 pa je možno ta znesek tudi znižati, upoštevajoč morebitne dohodke iz projekta in že navedeno načelo onesnaževalec – plačnik.53 Izjemoma pa lahko sklad krije

47 Več o tem Petztold in ostali, str.62-63. 48 1. odstavek člena 31 Uredbe. 49 2. odstavek člena 31Uredbe. 50 Člen 39 Uredbe. 51 Odgovorni organ, opis projekta, predvideni stroški (ki ne smejo biti nižji od 10 milijonov evrov), lokacijo projekta, časovni načrt investiranja, ocena vpliva na zaposlovanje in okolje, informacije o sklenjenih pogodbah, glej člen 10 Uredbe 1164/1994. 52 Spodbujanje srednjeročnih ekonomskih in socialnih učinkov v skladu z višino porabljenih sredstev, skladnost s prioritetami države članice, pomemben in uravnotežen vpliv na okolje, vključno z upoštevanjem načela onesnaževalec – plačnik (polluters- pay principle), ter na trans-evropsko mrežo, in nazadnje konsistentnost z ostalimi strukturnimi ukrepi. Glej 5. odstavek 10. člena Uredbe 1164/1994. 53 Pri tem so mišljena predvsem infrastruktura, ki jo uporabniki neposredno plačajo (npr. avtoceste), in investicije v okoljski sektor, glej 2. odstavek 7. člena Uredbe 1164/1994.


93

celoten strošek, kadar gre za preliminarne študije in ukrepe tehnične pomoči, če ni ne preseženih 0,5% vseh sredstev sklada.54 Noben strošek ne sme biti krit hkrati s strani kohezijskega sklada ali katerega od strukturnih skladov, prav tako pomoč iz kohezijskega sklada, strukturnih skladov ali druga pomoč Skupnosti pri posameznem projektu ne sme preseči 90% celotnih stroškov posameznega projekta.55 Načeloma se sredstva s strani Skupnosti državam članicam nakazujejo letno, izjemoma pa se lahko v posameznih primerih nakaže tudi celotni odobreni znesek. Povračila so možna samo za izdatke, ki jih je država članica imela po tem, ko je Komisija dobila njihovo prijavo.56 V skladu z Uredbo 1264/199 je finančni nadzor nad projekti, enako kot pri strukturnih skladih, primarno odgovornost držav članic. Tako morajo države skrbeti, da so sredstva sklada uporabljana v skladu z načelom dobrega gospodarjenja, da ni nepravilnosti. Sredstva, ki bi bila izgubljena zaradi morebitnih nepravilnosti, morajo biti povrnjena. Prav tako morajo države članice sodelovati s Komisijo v smislu obveščanja in omogočanja vpogleda v nacionalno dokumentacijo, Komisija pa na drugi strani zagotavlja, da je finančno upravljanje držav članic ustrezno.57 Enako kot pri strukturnih skladih se tudi tu po zaključku projekta opravi ocena izvedenega.58 2.5 Ostali finančni instrumenti 2.5.1 Predpristopna pomoč Predpristopna pomoč Skupnosti je namenjena kritju izdatkov, ki jih imajo države kandidatke s sprejemanjem evropskih pravil oziroma so namenjeni pomoči pri razvoju splošno. Sem spada Instrument predpristopnih strukturnih poitik (Instrument for Structural Policies for Pre-accession – ISPA), ki financira transportne in okoljske ukrepe v aktualnih državah kandidatkah od leta 2000 naprej na podoben način kot kohezijski sklad. Tako omogoča neposredno financiranje okoljskih projektov, ki zaradi ustreznosti evropskim direktivam zahtevajo visoka investicijska sredstva, ter projektov na področju transporta, ki so neposredno povezani z desetimi pan-evropskimi koridorji, ki so v teh državah.59 Tudi Posebni pristopni program za kmetijstvo in razvoj podeželja (Agricultural instrument for pre-accession – SAPARD) je operativen od leta 2000, njegov namen pa je pomoč 54 Odstavka 3 in 4 istega člena. 55 Člen 9 Uredbe 1164/1994. 56 Člen 11 Uredbe 1164/1994. 57 Glej (noveliran) člen 12 Uredbe 1164/1994. 58 Člen 13. Uredbe 1164/1994. 59 Več o ISPA na http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/ispa/ispa_en.htm.


94

državam kandidatkam pri pripravi na Skupno kmetijsko politiko, predvsem na njene standarde kvalitete hrane in varstva okolja.60 K instrumentu predpristopne pomoči spada tudi PHARE program, ki je med drugim namenjen pripravi držav članic na strukturne sklade, saj financira vrsto projektov, vključno s čezmejnim sodelovanjem na področjih, ki bodo po vstopu v EU kriti s strani strukturnih skladov.61 Za Slovenijo v tem trenutku predpristopna pomoč praktično ni več aktualna, zato je za potrebe tega prispevka tudi ne bomo podrobneje opredeljevali. 2.5.2 Pobude Skupnosti 2.5.2.1 Splošno o pobudah Pobude Skupnosti so posebni instrumenti pomoči, namenjeni opozarjanju držav članic in evropske javnosti na probleme, ki se, z evropske perspektive, v okviru splošne strukture pomoči ne upoštevajo dovolj. Pobude so namreč prav tako financirane s strani strukturnih skladov, vendar pa je v tem primeru Komisija tista, ki določa vsebinske usmeritve, v tem pa je tudi bistvena razlika od strukturnih skladov.62 Tako v skladu s 1. odstavkom 21. člena Splošne uredbe o strukturnih skladih 1260/1999 Komisija določi okvir (guidelines) za posamezno pobudo, v katerem določi namen, obseg in primerno metodo implementacije, ti okviri pa se nato objavijo v Uradnem listu (Official Journal). Države članice se nato odločijo, ali bodo sprejele postavljene okvire in cilje. Če se za to odločijo, izdelajo svoj predlog izvajanja pobude Skupnosti, ki se potem uskladi s Komisijo, le ta pa jo na koncu tudi odobri (podobno kot pri strukturnih skladih). Posamezne pobude so financirane s strani različnih skladov in sicer:63

Interreg III Urban II Leader + Equal

ERDF ERDF EAGGF ESF

Kljub dejstvu, da so pobude financirane s strani s strukturnih skladov, gre za administrativno- tehnično ločene postopke. Četudi priprave in izvajanje pobud temelji na enakem postopku, kot velja za strukturne sklade, je ta le nekoliko skrajšan. Tako izdelava načrta s strani držav članic ni potrebna, saj okviri Komisije določijo bistvene cilje ter področja ukrepov. Morajo pa države članice Komisiji predložiti svoje predloge za programe v okviru pobud Skupnosti, ti programi naj bi zajemali celotno finančno obdobje in imajo isto funkcijo kot Operativni programi

60 Več o SAPARD na http://europa.eu.int/comm/agriculture/external/enlarge/back/index_en.htm. 61 Več o PHARE na http://europa.eu.int/comm/enlargement/pas/phare/. 62 Petztold in ostali, 2000: 67. 63 2. odstavek 21. člena Uredbe 1260/1999.


95

oziroma Enotni programski dokumenti pri strukturnih skladih in je tudi postopek naprej več ali manj enak.64 Za pobude Skupnosti je namenjeno 5.35% vseh strukturnih sredstev ali 10.4 mrd evrov (pri cenah iz leta 1999), od tega pa v tem finančnem obdobju 47% za INTEREG III (ali 2,5% celotnih sredstev), 7% za URBAN II, 19% za LEADER+ ter 27% za EQUAL. 2.5.2.2 INTEREG III INTEREG III spodbuja čezmejno, mednarodno in medregionalno sodelovanje v EU, pri čemer je še posebna pozornost posvečena integriranju oddaljenih regij in tistih regij, ki imajo skupne meje z državami kandidatkami. Po mnenju Komisije nacionalne meje ne bi smele biti ovira usklajenemu razvoju in integraciji evropskega teritorija, pri tem pa še posebej izpostavlja obmejne regije ter nove izzive v luči skorajšnje širitve. Navedeno Komisija ugotavlja v svojem Sporočilu z dne 28. april 2000,65 v katerem je podala okvir pobude. Le ta je razdeljena v tri sekcije in sicer:

- Sekcija A: čezmejno sodelovanje in promoviranje integriranega regionalnega razvoja med sosednimi regijami;

- Sekcija B: mednarodno sodelovanje, ki prispeva k integraciji in usklajenosti na ozemlju EU;

- Sekcija C: ojačanje medregionalnega sodelovanja in hkrati izboljšanje politik in tehnik medregionalnega sodelovanja.

Sekcije pa dopolnjujeta še programa ESPON in INTERACT, ki sta namenjena financiranju mrež, preko katerih poteka izmenjava izkušenj in dobrih rešitev. 66 2.5.2.3 LEADER + Leader+ promovira razvoj podeželja skozi iniciative lokalnih skupin, ki pomenijo integrirane, visoko kvalitetne in originalne strategije trajnostnega razvoja. Okvire je Komisija postavila s Sporočilom z dne 14. april 2000.67 Leader + je strukturiran v naslednji obliki:

- Akcija 1: podpora integriranemu teritorialnemu razvoju pilotnih strategij; - Akcija 2: podpora sodelovanju med podeželjskimi teritoriji; - Akcija 3: vzpostavljanje mrež; - tehnična asistenca.

64 Najprej odobritev programa in nato izvajanje pomoči v skladu z določili Uredbe 1260/1999. 65 Communication from the Commission to the Member States of 28.4.00 laying down guidelines for a Community Initiative concerning trans-European cooperation intended to encourage harmonious and balanced development of the European territory - INTERREG III, (2000/C 143/08). 66 Več o INTEREG III na http://europa.eu.int/comm/regional_policy/interreg3/index_en.htm. 67 Commission notice to the Member States of 14 April 2000 laying down guidelines for the Community initiative for rural development (Leader+), (2000/C 139/05).


96

Prioritete, ki jih je postavila Komisija, so:

- najboljši možni izkoristek naravnih in kulturnih sredstev vključno z obogatenjem posameznih krajev;

- izboljšanje kvalitete življenja na podeželju; - obogatenje lokalnih produktov, še posebej lajšanje dostopa do tržišč s pomočjo

kolektivnih akcij; - raba novega znanja in tehnologij za doseganje večje konkurenčnosti blaga in

storitev na podeželju.68 2.5.2.4 EQUAL Pobuda EQUAL podpira razvoj novih poti za boj proti vsem vrstam diskriminacije in neenakosti pri dostopu na trg dela. Okvire je Komisija postavila s Sporočilom z dne 14. april 2000).69 EQUAL gradi na izkušnjah prejšnjih pobud ADAPT in EMPLOYMENT, namen pa je spodbujanje odprtega trga dela in odpravljanje vseh vrst diskriminacij in neenakosti. Pokriva celotno področje Unije in daje poudarek mednarodnim projektom, resnični udeležbi lokalnih in regionalnih oblasti in tudi gospodarstva ter izmenjavi dobre prakse. EQUAL daje pomoč na štirih področjih, temelječi na štirih stebrih Evropske zaposlitvene strategije (European Employment Strategy):

- zaposljivost; - spodbujanje podjetništva; - sposobnost prilagajanja; - spodbujanje enakosti žensk in moških.

Država članica mora izbrati eno ali več področij znotraj posameznega stebra, kjer hoče sodelovati. Programe, ki jih izvaja država članica in financira EQUAL, sestavljajo:

- Akcija 1: ustanovitev geografskih ali sektorskih razvojnih partnerstev; - Akcija 2: uresničevanje delovnih programov razvojnih partnerstev; - Akcija 3: vzpostavitev tematskih mrež za izmenjavo dobre prakse ter razvoj

mehanizmov, ki imajo vpliv na nacionalno ali Evropsko zaposlitveno strategijo. EQUAL deluje tako, da združuje ali poskuša združevati ključne dejavnike na nekem geografskem področju ali sektorju ter vzpostavlja partnerstva oziroma sodelovanje med javno upravo, nevladnimi organizacijami, socialnimi partnerji ter gospodarstvom. Ta

68 Več o LEADER + na http://europa.eu.int/comm/agriculture/rur/leaderplus/index_en.htm. 69 Communication from the Commission to the Member States establishing the guidelines for the Community Initiative EQUAL concerning transnational co-operation to promote new means of combating all forms of discrimination and inequalities in connection with the labour market (2000/C 127/02).


97

razvojna partnerstva pa nato poskušajo najti ustrezne rešitve oziroma strategijo za odpravljanje diskriminacij in neenakosti na njihovem področju, morajo pa tudi sodelovati s podobnimi partnerstvi iz drugih držav.70 2.5.2.5 URBAN II URBAN II spodbuja ekonomsko in socialno regeneracijo mest in urbanih naselij z namenom zagotoviti trajnostni razvoj. Okvire za to pobudo je Komisija sprejela 28. aprila 2000.71 Namen pobude je spodbujati razvoj in implementacijo visoko inovativnih strategij ekonomske in socialne regeneracije malih in srednje velikih mest ter razvojno zaostalih delov velikih mest, hkrati pa tudi medsebojno sodelovanje in izmenjavo dobre prakse in rešitev. Strategije, ki jih podpira pobuda, morajo:

- pokrivati določeno populacijo (najmanj 10.000 ljudi), nuditi dovolj močno podporno strukturo ter imeti široko partnerstvo, da se lahko inovativni in trajnostno usmerjeni razvojni programi uresničujejo;

- imeti morajo integriran pristop (ki pokriva ekonomske, socialne, transportne, okoljske, varnostne in druge vidike);

- upoštevati ostale programe Skupnosti; - maksimirati učinek in prepoznavnost izbranih področij ter poudariti inovativne

vidike v primerjavi s klasičnimi pomočmi.72 2.6 Inovativni ukrepi in tehnična pomoč Enako kot pri pobudah gre tudi pri inovativnih ukrepih in tehnični pomoči za instrument Komisije. Pobudniki torej niso države članice s svojimi načrti. Inovativni ukrepi so lahko v obliki študij, pilotni projekti in izmenjava izkušenj. Prispevajo k izdelavi novih metod in praks, s katerimi naj bi se izboljšala kvaliteta pomoči v okviru Ciljev 1,2 in 3.73 V bistvu gre za inovativne strategije, s katerimi naj bi se povečala konkurenčnost regij. Inovativni ukrepi ERDF-a omogočajo preizkušanje novih idej za regije v zaostanku; ker je prostora za eksperimentiranje v okviru glavne pomoči iz strukturnih skladov, inovativni ukrepi omogočajo regijam dodatne možnosti za bolj rizične ukrepe. Pojem tehnična pomoč vsebuje študije v zvezi delovanjem strukturnih skladov; izmenjava izkušenj in informacij med partnerji, končnimi uporabniki in javnostjo; instalacija, upravljanje in povezovanje računalniških sistemov upravljanja, nadzora in vrednotenja; izboljšanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah na tem področju.74

70 Več o EQUAL glej http://europa.eu.int/comm/employment_social/equal/index_en.html. 71 Communication from the Commission to the Member States of 28.4.00 laying down guidelines for a Community Initiative concerning economic and social regeneration of cities and of neighbourhoods in crisis in order to promote sustainable urban development - URBAN II, (2000/C 14/04) 72 Več o URBAN II glej na http://europa.eu.int/comm/regional_policy/urban2/index_en.htm. 73 Glej 22. člen Uredbw 1260/1999. 74 Glej člen 23 Uredbe 1260/1999.


98

Komisija projekte izbira na podlagi kriterijev in sicer: opis predlagane pomoči, njen obseg, vključno z geografsko pokritostjo ter cilji; organi, ki so odgovorni za upravljanje ter končni uporabniki; časovni in finančni načrt, vključujoč dodatno financiranje iz drugih virov Skupnosti; ureditev, ki zagotavlja učinkovito in pravilno implementacijo; vse ostale informacije, iz katerih izhaja skladnost s politikami Skupnosti.75 Strateške teme, znotraj katerih se lahko izvajajo posamezni programi, so: - regionalne aktivnosti, ki se nanašajo na raziskave in razvoj; - e-evropske regije: informacijska družba in regionalni razvoj; - regionalna identiteta in trajnostni razvoj.76 2.7 Evropska investicijska banka Namen Evropske investicijske banke je prispevati k integraciji, uravnoteženemu razvoju ter ekonomski in socialni koheziji znotraj EU. S svojimi posojili prispeva h gradnji trans-evropskih omrežij za transport in energijo, dinamičnosti podjetij, zaščiti okolja, višanju kvalitete življenja v mestih, širjenju znanja in inovacij. V letu 1999 so posojila za regionalni razvoj in zmanjševanje medsebojnih razlik znašala 17 milijard evrov.77 2.8 Solidarnostni sklad Evropske unije Četudi ne spada neposredno med instrumente regionalne oz. strukturne politike, pa tudi Solidarnostni sklad Evropske unije (The European Union Solidarity Fund – EUSF) lahko omenimo kot finančni instrument, ki pomaga pri odpravljanju regionalnih težav. EUSF je bil ustanovljen po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Srednjo Evropo avgusta 2002, njegov namen pa je pomoč območjem, ki jih prizadene naravna katastrofa. Pri tem je treba poudariti, da sklad ni namenjen kritju škode, ki jo utrpijo zasebniki, prav tako tudi ne srednje in dolgoročnim vlaganjem, ki se financirajo s pomočjo ostalih skladov, ampak zagotovitvi hitre, učinkovite in fleksibilne finančne pomoči za ukrepe, kot so zagotovitev začasnih bivalnih prostorov in ključne infrastrukture, ki omogoča vsakdanje življenje. Gre torej za finančno pomoč civilni zaščiti, česar do sedaj ni mogel nuditi noben od preostalih skladov.78

75 Glej člen 24 Uredbe 1260/1999. 76 Podrobneje o inovativnih ukrepih glej http://europa.eu.int/comm/regional_policy/innovation/index_en.htm. 77 Več o EIB glej na http://www.eib.org. 78 Več o EUSF glej na http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/solidar/solid_en.htm.


99

3 Izvajanja in projektno vodenje programov EU Slovenske občine se bodo ob vstopu v EU soočile s številnimi novimi izzivi in priložnostmi, saj bo Slovenija kot polnopravna članica EU upravičena do sodelovanja v bogati paleti programov in sredstev pomoči79. Sodelovanje na evropskih projektih je zahtevna naloga, saj se pri iskanju primernih programov EU srečujemo z veliko količino informacij, pri projektnem vodenju pa z obsežnimi delovnimi nalogami, ki zahtevajo posebna znanja in izkušnje. Namen tega poglavja je predstaviti konkretne priložnosti sodelovanja za občine ter opisati praktične vidike projektnega dela. Med samimi programi EU obstaja veliko razlik v pripravi projektne dokumentacije in izvedbe, zato bodo predstavljene nekatere skupne značilnosti in splošna načela za pripravo projektov, s posebnim poudarkom na strukturnih skladih in pobudah skupnosti. Programe EU ločimo po kriteriju organiziranosti na centralizirane oz. komunitarne80 in decentralizirane programe. Za komunitarne programe je značilno, da se projektni predlogi naslavljajo neposredno na odgovorne institucije v Bruslju. Nacionalne kontaktne točke nudijo pomoč pri promociji in informiranju. Decentralizirane programe izvajajo države članice na nacionalnem oz. regionalnem nivoju. Ko je določen program sprejet in pripravljen za izvajanje, organ upravljanja obvesti javnost in potencialne prijavitelje o razpoložljivih sredstvih in pogojih za oddajo projektnih predlogov. Prijavitelji naslavljajo projektne prijave na za to pooblaščene slovenske institucije, ki so odgovorne za ocenjevanje in sofinanciranje projektov. Za strukturne sklade, ki so opisani v prejšnjem poglavju, je značilno, da ima vsak svoja pravila, načela in vsebino. Republika Slovenija je skladno z zakonodajo EU za črpanje sredstev evropskih strukturnih skladov pripravila Enotni programski dokument (EPD).81 EPD opredeljuje prednostne naloge in ukrepe, ki jih namerava Slovenija kot država prejemnica z dodeljenimi sredstvi izvesti, in hkrati določa področja, na katerih bo možno izvajati projekte. Osnova za oblikovanje EPD je Strategija gospodarskega razvoja Slovenije iz leta 2001, katere glavni cilj je trajnostna rast blaginje v Sloveniji.82 Slovenija je opisala svoje strateške cilje v Državnem razvojnem programu, ki je predstavljal ogrodje za izbiro dejavnosti, ki jih bo Slovenija podprla preko evropskih programov strukturne politike. V EPD so predstavljeni ukrepi in aktivnosti, potrebni za dosego teh ciljev in merljivi indikatorji, na podlagi katerih bo mogoče po koncu programskega obdobja oceniti uspešnost izvedenih ukrepov oziroma učinkov evropske pomoči na gospodarski razvoj regij prejemnic pomoči. 79 Države kandidatke so po pristopni pogodbi, ki je bila sklenjena 16.04.2003, pri sodelovanju v programih skupnosti in agencijah EU obravnavane kot polnopravne članice EU z dnem 01.01.2004. Vso pristojnost do proračunskih sredstev in izplačil EU pa dobijo šele s 01.05.2004. 80 Komunitarni programi so integriran zbir dejavnosti EU (2. in 3. steber), katerih cilj je spodbujanje sodelovanja med državami članicami na določenih področjih, ki so povezana s politiko EU in se izvajajo v večletnem obdobju ter financirajo iz proračuna EU. Glej: http://europa.eu.int/comm/enlargement/pas/ocp/programmes/definition.htm 81 "dokument, ki ga odobri Komisija v soglasju z zadevno državo članico potem, ko je bila izdelana ocena načrta, ki ga je predložila država članica, ter vsebuje strategijo in prednostne naloge za delovanje Skladov in države članice, njihove posebne cilje, prispevek posameznih Skladov in drugih finančnih virov". (Uradni prevod Uredbe EU 1260/99). 82 Povzeto iz EPD.


100

Opis ukrepov iz EPD je podrobno opredeljen v Programskem dopolnilu, ki je definiran kot "dokument o izvajanju strategije in prednostnih nalog pomoči, ki vsebuje podrobne elemente na ravni ukrepa, kakor to določa člen 18(3), in ki ga sestavi država članica ali organ upravljanja ter se po potrebi prilagodi v skladu s členom 34(3)".83 Programsko dopolnilo sprejme organ upravljanja po soglasju nadzornega odbora in ga predloži v vednost Evropski komisiji. EPD je osredotočen na omejen nabor prednostnih nalog in ukrepov, na katere bo usmerjena pomoč EU84. Med leti 2004-2006 je celotno področje Slovenije opredeljeno kot ena regija cilja 1. Aktivnosti strukturnih skladov se bodo osredotočile na naslednje prednostne naloge:85

− spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti; − znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje; − prestrukturiranje kmetijstva, gozdarstva in ribištva.

Pobude Skupnosti se financirajo iz strukturnih skladov in predstavljajo poseben instrument pomoči Evropske komisije za uresničevanje strukturne politike. V administrativno tehničnem smislu se pobude Skupnosti razlikujejo od opisanih pomoči strukturne politike. Pri pobudah Skupnosti Evropska komisija določi vsebinski in finančni okvir za pomoči, ki se sporoči državam članicam na osnovi smernic, ki so hkrati poziv na posredovanje predlogov za implementacijo. V primerjavi z osrednjimi programi je za pobude Skupnosti na razpolago veliko manj finančnih sredstev.86 3.1 Projektno vodenje in priprava dokumentacije V literaturi ni enotne definicije pojma projekt. Vendar so različnim definicijam skupne naslednje značilnosti:

− časovna omejenost: projekt je časovno omejen skupek delovnih postopkov; − ciljna usmerjenost: za projekte so značilni posebni cilji, ki so lahko drugačni od

splošnih ciljev organizacije; − značaj "novega"; − kompleksnost: projekti so skupek posameznih delovnih nalog; − povečano tveganje: pri projektih je tveganje večje kot pri opravljanju rutinskih

nalog. Priprava EU-projekta je v primerjavi s pripravo nacionalnega projekta veliko zahtevnejša, zato moramo pripravi posvetiti več delovnih naporov in časa.87 Roki za oddajo prijavne

83 Uredba Sveta št.1260/1999 z dne 21.6.1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih 84 Glej priloženo tabelo o ukrepih v EPD. 85 Glej Enotni programski dokument 2004-2006, december 2003, http://www.gov.si/svrp/3str/pdf/epd/enotni_programski_dokument_rs_2004-2006.pdf 86 Glej priloženo tabelo - poglavje Interreg. 87 Za konkretnejše napotke, kako začeti dela na projektu glej: Stanič-Rudolf M., Razlogi za nepovratno financiranje in kako pričeti s projektom, Ljubljana 2002


101

dokumentacije so kratki, zato je priporočljivo pričeti s pripravami na projekt nekaj mesecev pred obdobjem, v katerem je možno oddati prijavno dokumentacijo. Potrebno je poiskati finančne vire, partnerje, izbrati sodelavce in druge notranje vire ter narediti vsebinsko zasnovo projekta. Za projektne predloge za sredstva iz strukturnih skladov in pobud Skupnosti je predvideno, da se vloge oddajajo v toku trajanja programskega obdobja. 3.2 Prijavna dokumentacija Dosedanje izkušnje pri pripravi projektne dokumentacije so pokazale, da je pred izdelavo projektne vloge potrebno posebno pozornost posvetiti naslednjim točkam:

- vsebina razpisa in namen finančnega vira (ali je naš projekt skladen z namenom finančnega vira);

- upravičenost območja; - trajanje projekta in trajanje finančnega vira; - navodila prijaviteljem (roki za oddajo, navodila za izpolnjevanje formularjev za

prijavo, finančni in administrativni predpisi); - kriteriji za ovrednotenje (evaluacijo); - druge specifične informacije o razpisu.

Projektna dokumentacija se razlikuje od programa do programa, zato je potrebno natančno pregledati dokumentacijo za vsak program posebej. Specifične informacije, pogoje in dokumentacijo objavi organ upravljanja v Sloveniji ali Evropska komisija. Določene obrazce lahko uporabimo pri različnih prijavah, zato nam bodo v veliko korist že obstoječi vzorci, ki jih lahko pripravimo vnaprej in jih tudi sproti dopolnjujemo88. Prijavno dokumentacijo tvori več sklopov in je ponavadi sestavljena iz vsebinsko-tehničnega dela, finančnega dela, prilog in druge dokumentacije. 3.2.1 Vsebinsko tehnični del Osnovni del prijavne dokumentacije predstavlja vsebinsko-tehnični del. Le ta mora natančno opisati namen in cilje projekta in predstaviti inovativne vidike, ki morajo ustrezati ciljem in vsebini razpisa. Tukaj je potrebno posebno pozornost posvetiti vsebini posameznih poglavij, ki mora upoštevati predvsem kriterije za ovrednotenje projektnih predlogov in osnovna načela politike EU. Za vsak posamezni kriterij je možno prejeti določeno število točk, kar nam je v veliko pomoč pri ugotavljanju in obrazložitvi bistvenih delov. Kriteriji za ovrednotenje so ponavadi priloženi k navodilom za izpolnjevanje prijavne dokumentacije. Struktura projekta in načrtovanja ter vsebinska povezanost posameznih delov projekta morata biti transparentna. Potrebno je predstaviti tako vlogo posameznega partnerja kot tudi podrobnosti o vodenju in administraciji projekta. Sposobnost posameznega partnerja in njegov doprinos k uspešni izvedbi projekta morata biti dobro razvidna. Podati je potrebno opis metode, postopkov, uporabo virov ter

88 Spletna stran, ki vsebuje več uporabnih obrazcev, glasi: http://www.europa.eu.int/comm/europeaid/general/index_en.htm


102

infrastrukture. Ob prijavi projekta je potrebno upoštevati nekaj koristnih navodil, ki so podrobneje opisana v nadaljevanju. 3.2.1.1 Upoštevanje administrativnih pogojev Prijave, ki ne izpolnjujejo pogojev za udeležbo in so nepopolne ali so prispele prepozno, bodo zavrnjene. Zato je pri oddaji prijave potrebno upoštevati sledeče točke:

- administrativna pravilnost vloge; - oddaja prijave projekta pred iztekom roka (pri oddaji po pošti ne šteje datum

oddaje pošiljke na pošti, ampak datum prejetja); - prijavitelj in partnerji izpolnjujejo vse pogoje za udeležbo; - uporaba veljavnih prijavnih obrazcev za posamezni program; - popolnost prijavne dokumentacije; - pravilni naslov za oddajo.

3.2.1.2 Oblika in struktura prijave Vsebina in kakovost projekta sta osnova za ocenjevanje prijav. Tudi oblika, struktura in jezik, v katerem je prijava napisana, imajo velik vpliv na ocenjevalce, zato jim je potrebno posvetiti dovolj pozornosti. V navodilih za izpolnjevanje prijave oz. v prijavnih obrazcih so podana navodila o vsebini, strukturi in dolžini posameznega poglavja. Ta pravila je potrebno natančno upoštevati. Kakovost svoje prijave lahko prijavitelj izboljša, če upošteva naslednje točke:

- uporaba kratkih odstavkov; - označevanje in naštevanje pomembnih elementov; - poudarjanje ključnih pojmov s krepko/ležečo pisavo; - prikaz nazornih diagramov in tabel; - izogibanje nejasnim formulacijam; - končni izgled prijave (ustrezna vezava, oblika, itd).

3.2.1.3 Iskanje partnerjev Ena od pomembnejših nalog pri pripravi projektov je iskanje ustreznih partnerjev. Njihovo število je odvisno od vsebine posameznega programa. Prednosti partnerstva so izmenjava različnih izkušenj in prenos znanja ter povečanje možnosti za odobritev projekta na osnovi dobrih referenc. Obstaja nekaj osnovnih kriterijev, za katere je dobro, da jih izpolnjuje vsak partner, ki sodeluje v EU projektu. Zelo pomembno je ustrezno znanje in izkušnje na ustreznem strokovnem področju. Priporočljivo je, da se izkušnje partnerjev medsebojno dopolnjujejo. Na kakovost projekta vplivajo različni dejavniki, ki segajo od delovnega področja partnerjev, tipa organizacije… do države, iz katere so. Razen kriterijev, ki so omenjeni v pozivu za oddajo projektne dokumentacije in jih morajo izpolnjevati projektni partnerji, je dobro upoštevati tudi druge lastnosti partnerjev, ki lahko delo na projektu olajšajo. Med te sodijo zavzetost in ustrezna razpoložljivost časa,


103

obstoječe izkušnje pri prijavah in izvedbi EU projektov ter izkušnje pri vodenju in administraciji mednarodnih projektov. Najti dobrega partnerja ni enostavno, zato se partnerji ponavadi povezujejo na osnovi dobrih izkušenj v predhodnih sodelovanjih. V kolikor se občina prvič prijavlja in nima ustreznega partnerja, lahko poizkusi najti partnerja preko osebnih priporočil in s pomočjo zelo uporabnih mednarodnih baz podatkov na svetovnem spletu. Ne glede na to, ali smo nosilec projekta ali partner v projektu, je sklenitev pogodbe s partnerjem pomemben korak, saj se s tem ustrezno zavarujemo pred finančnimi in časovnimi tveganji. Za pripravo in sklenitev pogodb obstaja več vrst vzorcev, ki jih lahko najdemo na spletnih straneh posameznega programa.89 3.2.2 Finančni del Finančni del je, poleg vsebinskega, najpomembnejši vir informacij za ocenjevanje projektnega predloga. Finančni načrt mora biti izražen v evrih, biti mora dovolj podroben, razvidna mora biti usklajenost med stroški in prihodki. Pri pripravi finančnega načrta je potrebno upoštevati različne vrste stroškov, EK krije le upravičene stroške. Pri pripravi projektne dokumentacije in pri pisanju finančnih poročil upoštevamo le stroške, ki so nastali v obdobju od uradnega pričetka projekta do dneva, ko je projekt uradno zaključen. Stroški za pisanje projektne dokumentacije in drugi stroški, ki so potrebni za pripravo projekta, niso upravičeni stroški. Pravila o vrsti stroškov se razlikujejo glede na posamezni program, zato je potrebno natančno prebrati vso razpisno dokumentacijo. Načeloma velja, da se med upravičene stroške štejejo stroški, ki so:90

- nujni za izvedbo projekta; - nastali so v času trajanja projekta; - določeni v skladu s standardnimi računovodskimi praksami in so v skladu z

običajnimi notranjimi pravili izvajalca projekta; - zavedeni v računih pogodbenika.

V skladu z Uredbo Evropske komisije št. 1145/2003 se prihodki projekta91 odštevajo od upravičenih stroškov. Med neupravičene stroške sodijo (razen v izjemnih primerih) tudi davčne in druge njim podobne dajatve. V primeru, ko so prejemniki sredstev zavezanci za davek na dodano vrednost (DDV), le ta ni upravičen strošek. V kolikor DDV ni mogoče nadomestiti ali odbiti, so ti stroški vključeni v proračun projekta in so kriti s strani EK. Ena pomembnejših kategorij stroškov so stroški osebja. Upravičeni stroški se nanašajo na stroške plač in socialnih prispevkov za zaposlene, ki sodelujejo pri izvajanju projekta. Za

89 Uporabna spletna stran za pogodbe: http://www.europa.eu.int/comm/europeaid/general/index_en.htm 90 Glej odločitev Evropske Komisije 97/322/CE in Uredba Evropske Komisije 1685/2000. 91 Prihodki projekta si prihodki, ki nastanejo tekom obdobja sofinanciranja ali v času izvajanja programa na podlagi prodaje, izposoje, zaračunavanja storitev, pristojbin, kotizacij ali drugovrstnih prihodkov.


104

zaposlene je potrebno voditi preglednice delovnega časa in posebno označiti delovne ure, porabljene za delo na projektu. Ko na projektu sodelujejo zunanji sodelavci, mora dokumentacija izkazovati višino dnevnic oziroma število opravljenih ur v projektu. 4 Izvajanje in spremljanje projektov Projektni vodja je odgovoren za koordinacijo in vodenje projektov in ima tako ključno vlogo pri izvajanju projekta. Pristojnosti projektnega vodje lahko razvrstimo glede na sledeče naloge:92

− pogodbene naloge: obsegajo oddajo dokumentacije in upoštevanje rokov, oddaja poročil;

− finančne naloge: potrdila revizorjev, vodenje stroškov in upoštevanje upravičenosti stroškov, plačila in distribucija sredstev;

− pravne naloge: pogodbe z EK, partnerji, kolektivna odgovornost; − naloge, povezane z vodenjem: izdelava načrta dela, komunikacija med partnerji in

EK, poročanje, sprememba nadzornih mehanizmov, reševanje konfliktov, informiranje;

− politične naloge; uporaba rezultatov, merjenje učinkov, inovacijske aktivnosti. 4.1 Obveznost poročanja Evropska komisija je institucija, ki podeljuje nepovratna sredstev, zato želi imeti zagotovila, da bodo sredstva tudi namensko porabljena. Instrumenti, s katerimi Evropska komisija nadzoruje porabo sredstev, so vsebinska in finančna poročila. V vsakem projektu je potrebno določiti nosilca projekta, odgovornega za pisanje poročil, ki jih mora pripraviti v predpisanih rokih. Nosilec projekta v imenu vseh partnerjev podpiše pogodbo o nepovratnem financiranju, s čimer prevzame tudi odgovornost poročanja o napredku dela in o porabljenih sredstvih. Poročanje ni omejeno samo na nosilca projekta, ampak je obveznost vseh pogodbenikov. Poročila o stroških pripravi vsak partner projekta za svoje aktivnosti posebej, nosilec projekta pa je zadolžen, da jih zbere in zbirno določilo dostavi Evropski komisiji. Oblika, vsebina in roki za predložitev poročil so določeni v pogodbi. Po pogodbi, ki jo nosilec projekta v imenu vseh sodelujočih v projektu podpiše z organom upravljanja ali Evropsko komisijo, je dolžen predložiti naslednja poročila:

− periodično poročilo, ki vsebuje informacije o napredku dela, o porabljenih virih, odmikih od plana dela in o rezultatih;

− dodatna poročila; − končno poročilo, ki mora pokrivati vso delo, vse cilje, rezultate in zaključke.

Posamezni program lahko predpiše tudi druge vrste poročil. Namen poročil je, da podajo pregled nad doseganjem zastavljenih ciljev in porabo sredstev. Podrobne zahteve glede poročanja se razlikujejo glede na program in se naslanjajo na splošna navodila, natančne

92 Glej McCarthy S., How to write a Competitive Proposal for Framework 6, Co-Cork Irska, 2003, str. 133.


105

zahteve glede poročanja pa so opredeljene v pogodbi, ki jo prejemnik sredstev podpiše z organom upravljanja oz. Evropsko komisijo. Natančna oblika poročil je opisana v pogodbi, načeloma pa poročila vsebujejo naslednje informacije:

− opis dela na projektu, ki je bilo opravljeno v obdobju, za katerega poročamo; − delo, ki je planirano za naslednje obdobje poročanja; − problemi pri izvedbi dela; − odmiki od predvidenega plana dela.

Periodična poročila morajo omogočiti odgovorni osebi, da presodi, ali projekt poteka v skladu z načrtom in ali bo dosegel svoje cilje. Pri vsebinskem poročilu bomo imeli težave, če smo v prijavi projekta obljubljali preveč in sedaj tega ne moremo izpolniti. Na podlagi finančnih poročil prikazujemo, koliko sredstev smo porabili v kakšen namen.93 Obračuni stroškov izhajajo iz lastne cene podjetja in ne iz prodajne cene. V časovnem obdobju, ki ga določa pogodba med prejemnikom in dajalcem sredstev, mora prejemnik sredstev poročati, kako je v preteklem obdobju porabil sredstva za projekt. Časovni roki so različni in so odvisni od dolžine projekta. Finančna poročila so osnova za izplačilo sredstev. Za čimbolj olajšano delo pri finančnem poročanju je dobro slediti določenim nasvetom:94 1. Skrbno vodenje vseh stroškov projekta po predpisanih kategorijah pri vseh partnerjih, vključno z arhiviranjem vse potrebne dokumentacije. Finančno poročilo bo lažje pripraviti, če bomo še v toku projekta po kategorijah vodili stroške, nastale na projektu, in primerno arhivirali ustrezno dokumentacijo. Tako bomo za pripravo finančnega poročila zbrali skupaj vse stroške in jih vpisali v ustrezne obrazce. 2. Upoštevanje pravil, ki določajo, kateri stroški so upravičeni in kateri ne. V finančnem poročilu je potrebno na pravilen način izkazovati stroške, sicer lahko uradnik v Evropski komisiji zahteva dodatna pojasnila k finančnemu poročilu. Dolgi roki, ki so potrebni, da Evropska Komisija potrdi finančna poročila, lahko zavlečejo izplačilo finančnih sredstev. 3. Arhiviranje dokumentacije, ki dokazuje njegov napredek. Hranjenje dokumentacije je ključnega pomena pri administraciji projektov, saj lahko Evropska komisija zahteva finančno revizijo. Finančna revizija vsebinsko preveri opravljeno delo in preverja tudi končne izdelke projekta. 4. Upoštevanje rokov za pripravo poročil o stroških pri partnerjih, da lahko koordinator pravočasno pripravi zbirno poročilo.

93 Glej podrobneje: Usenik H., Tušar L., Navodila za pripravo finančnega dela projekta in finančnih poročil, Ljubljana 2001 94 Povzeto po Zajc M., Finančna in vsebinska poročila projektov, ki jih sofinancira EU, Ljubljana 2002, http://www.rr-co.si/index.php?ShowContent=86&cat=37#archive


106

5 Organizacijska priprava občin za uspešno izvajanje projektov EU Izvajanje EU projektov zahteva od občin poleg zagotavljanja zadostnih finančnih virov v občinskem proračunu tudi ustrezne spremembe v organizaciji in načinu dela. Občine bodo morale za uspešno izvajanje projektov posvetiti pozornost organizacijski strukturi, prilagoditi način komuniciranja, poskrbeti za razvoj človeških virov in sodelovati pri pripravi projektov s strokovno usposobljenimi organizacijami za pripravo projektov. 5.1 Organizacijska struktura Projekti EU občinam poleg priložnosti prinašajo tudi številne naloge, ki jih bodo primorane prevzeti, če bodo želele priložnosti z uspehom izkoristiti. Med te naloge sodijo predvsem:

− spremljanje uredb in predpisov EU; − identifikacija in priprava projektov; − komuniciranje s poglavitnimi akterji; − iskanje možnosti financiranja in − spremljanje aktivnosti in ocenjevanje rezultatov.

V kolikor možnosti dopuščajo, bi bilo priporočljivo ustanoviti poseben oddelek, ki bi opravljal te naloge. V kolikor to ni mogoče, je potrebno za te naloge pooblastiti obstoječe oddelke in določiti odgovorne osebe. Določitev prave osebe, s pravimi izkušnjami, bo za veliko občin še posebej velik izziv. Da bo lahko ta oseba uspešno identificirala in pripravila projekte, je priporočljivo, da izpolnjuje naslednje pogoje:

− tekoče znanje angleškega jezika; − dobro razvite komunikacijske sposobnosti; − poznavanje zakonodaje EU; − poznavanje načel regionalne in strukturne politike EU; − poznavanje tehnik spremljanja in ocenjevanja projektov; − poznavanje načel finančne analize.

Verjetnost, da ima lokalna uprava osebo z omenjenimi lastnostmi in znanji, je majhna, zaradi tega so potrebna dodatna izobraževanja. Najmanj, kar je potrebno, pa je, da bo občina sposobna sodelovati s specializiranimi svetovalci za EU projekte. V projektnih aktivnostih ponavadi sodeluje več akterjev lokalne skupnosti in lokalno prebivalstvo, zaradi česar so priporočljivi komunikacijski mehanizmi (spletna stran, informator, ipd), ki poleg uradnih sestankov povečujejo zavest in podporo projektom. 5.2 Sodelovanje s svetovalci za EU projekte in regionalnimi razvojnimi

agencijami Za pridobitev EU sredstev je ključnega pomena strokovna priprava projekta in izpolnjevanje prijavnih obrazcev. Sodelovanje s specializiranimi institucijami za EU projekte omogoča občinam, da pridobijo ustrezne izkušnje in profesionalno pripravijo


107

projekte. Vendar so nekatere izkušnje pokazale, da nekatere podporne aktivnosti, ki so potrebne za to, da bi svetovalci ustrezno opravili svoje delo, niso na ustreznem nivoju. Tukaj mislimo predvsem na pripravo projektnega predloga.95 Dobro pripravljen projektni predlog jasno opredeljuje namen projekta in posamezne točke. V Sloveniji obstaja več svetovalnih podjetij, ki se ukvarjajo s pripravo, vodenjem in svetovanjem glede EU projektov.96 Občine pa največkrat sodelujejo z regionalnimi razvojnimi agencijami,97 ki posamezni občini ali skupinam občin pomagajo vsebinsko pripraviti in voditi in uspešno izpeljati projekte. 6 Pregled programov EU Naslednja tabela nam daje pregled nad posameznimi strukturnimi skladi, pobudami Skupnosti in drugimi programi EU, ki se bodo izvajali v Sloveniji po vstopu. Za strukturne sklade so podani namen, prednostne naloge, ukrepi in višina sredstev, saj se bodo projekti lahko izvajali le v opisanem okviru. Prednostne naloge in ukrepi so definirani v EPD,98 višina sredstev pa je dogovorjena z EU in je opisana v Programskem dopolnilu. Kohezijski sklad je namenjen sofinanciranju večjih projektov na področju okolja in prometne infrastrukture, kjer so področja aktivnosti in višina sredstev tudi že določena. Podobno velja za pobude Skupnosti, od katerih pa se bosta v Sloveniji zaenkrat izvajali samo pobudi Interreg in Equal. Vključili smo tudi informacijo o tem, ali so občine lahko končni uporabniki sredstev ali ne. Informacija bo občinam v veliko pomoč pri izbiri ustreznega programa. V zadnjem stolpcu tabele so navedene povezave na spletne strani, ki vsebujejo natančnejše informacije. Zaradi velikega števila komunitarnih programov in širokega spektra področij, ki jih pokrivajo, je v drugem delu tabele navedenih več spletnih povezav, ki bodo v pomoč pri izbiri ustreznega programa.

95 V angleškem jeziku: Terms of Reference. 96 Svetovalna podjetja za EU projekte v Sloveniji so npr: OIKOS, BBJ, RR&CO, BAT, idr. 97 Naslovi regionalnih razvojnih agencij glej http://www.sigov.si/arr/2regije/1r.html. 98 Glej 3. poglavje v II. delu prispevka..


108

Program Namen Prednostna naloga

Ukrepi Sredstva v SLO - evropska sredstva financiranja

Občina prejemnik sredstev

Naslov

Strukturni skladi

http://www.gov.si/svrp

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR /ERDF)

Ekonomska in socialna kohezija z izravnavo regionalnih neravnovesij in sodelovanjem v razvoju regij

Spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti

-spodbujanje razvoja inovacijskega okolja; -spodbujanje razvoja turističnih destinacij: -izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo; -gospodarska infrastruktura in javne storitve.

34,5 mEUR 34,5 mEUR 25,8 mEUR 79,7 mEUR 174,5 mEUR

Ne Ne Ne Da

http://www.mg-rs.si/razvoj_podjetniskega_sektorja/evropski_sklad_za_regionalni _razvoj/index.php

Evropski socialni sklad (ESS/ESF)

Podpora izvajanju evropske strategije za zaposlovanje Podpora delovanju trga dela in razvoju človeških virov

Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje

-razvoj in krepitev aktivnih politik trga dela; -pospeševanje socialnega vključevanja; -vseživljenjsko učenje; -spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti.

96,9 mEUR

? http://www.gov.si/mddsz/zaposlovanje/evropski_socialni_sklad1.htm


109

Program Namen Prednostna naloga

Ukrepi Sredstva v SLO - evropska sredstva financiranja


Naslov

Evropski kmetijski usmerjevalni in garancijski sklad (EKUJS/EAGGF)

Podpora izvajanju skupne politike v kmetijstvu

Prestrukturira-nje kmetijstva, gospodarstva in ribištva

-izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov; -naložbe v kmetijska gospodarstva; -diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu ; -investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov; -trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov.

45 mEUR ? http://www.gov.si/svrp

Finančni instrument za ribištvo (FIUR/FIFG )

Zagotavljanje trajnega ravnovesja med ribjim zakladom in izrabo Izboljšanje konkurenčnosti struktur in podjetij v sektorju

Prestrukturiranje kmetijstva, gospodarstva in ribištva

-posodobitev obstoječih plovil in mali priobalni ribolov; -ribogojstvo, predelava in trženje.

4,5 mEUR Ne http://www.gov.si/svrp


110

Program Namen Področja aktivnosti Sredstva v SLO


Naslov

Kohezijski sklad Sofinanciranje večjih investicijskih projektov s področja okolja in omrežij prometne infrastrukture

Okolje: Čiščenje odpadnih voda Oskrba s pitno vodo Ravnanje z odpadki Promet: Železniški promet Avtoceste (odprava ozkih grl) Pomorski informacijski sistem

Skupna vrednost: 170 mEUR

Da http://www.gov.si/svrp

Pobude skupnosti Interreg III

A:Prekomejno sodelovanje za razvoj socialnih in ekonomskih centrov B:Transnacionalno sodelovanje za vzpostavitev večjih skupin evropskih regij C:Medregionalno sodelovanje za izboljšaje učinkovitosti regionalnih razvojnih politik

Interreg IIIA: Prekomejno sodelovanje SLO/AT (Gospodarski razvoj, Človeški viri in regionalno sodelovanje, Trajnostni razvoj) , SLO/I (Trajnostni razvoj, Gospodarsko sodelovanje), SLO/HR/Hun (Ekonomska in socialna kohezija, Trajnostni razvoj) Interreg IIIB: Cadses, Alpine space ESPON (spremljanje in analiziranje regionalnih razvojni trendov) Interreg IIIC: IIIC Vzhod Interact (izmenjava izkušenj in znanja za povečanje učinkovitosti Interreg III)

16,8 mEUR 2,94 mEUR 1,26 mEUR 21 mEUR

Da www.gov.si/arr

Equal Podpora izvajanju Evropske strategije zaposlovanja

Akcija 1:Vzpostavitev razvojnih partnerstev Akcija 2Izvedba delovnih programov razvojnih partnerstev Akcija 3:Tematske mreže, širjenje dobrih praks

5,8 mEUR Ne http://www.gov.si/mddsz/zaposlovanje/evropski_socialni_sklad1.htm


111

Program Namen Področja aktivnosti Sredstva

v SLO Občina prejemnik sredstev

Naslov

Urban Leader

Pobudi nista predvideni za izvajanje

Drugi programi EU:

EU programi po področjih

http://europa.eu.int/grants/index_en.htm

Vsi programi EU http://www.europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgc

/aides/index

Javni razpisi http://www.europa.eu.int/europeaid/cgi/frame12.pl

6. okvirni program

http://fp6.cordis.lu/fp6/home.cfm

http://fp6.cordis.lu/fp6/calls.cfm

LIFE http://www.europa.eu.int/comm/environment/life/home.htm

http://www.gov.si/mop/

EUREKA http://www.rtd.si/slo/medn/eureka/ e-vsebine http://mid.gov.si

http://www-cordis.lu/econtent/

Leonardo da Vinci http://europa.eu.int/comm/education/programmes/leonaardo/leonardo_en.html


112


113

Zaklju ček Tematika financiranja s strani finančnih instrumentov EU je danes, ob pristopu Slovenije k EU, več kot aktualna. Sodeč po izkušnjah nekaterih drugih držav je lahko pomoč iz evropskih virov zelo učinkovita in lahko pripomore k resničnemu napredku in razvoju države (primer Irske). Vendar pa ne gre prezreti, da je sam sistem črpanja teh virov zelo kompleksen in tehnično zahteven, kar lahko na trenutke daje celo občutek pretirane zbirokratiziranosti. Učinkovita izraba evropskih sredstev je namreč odvisna od dveh nivojev aktivnosti: najprej od države, ki mora v pogajanjih s Komisijo in ostalimi članicami določena sredstva sploh zagotoviti, nato pa pripraviti ustrezne nacionalne dokumente ter zagotoviti usposobljene organe, ki bodo programe in razpise izpeljevali; ter od končnih uporabnikov, na mikro nivoju, ki morajo spremljati razpise, pripraviti projekte, ki ustrezajo razpisnim pogojem, imeti usposobljen kader ali angažirane zunanje sodelavce, ves čas poteka projekta delovati v skladu z formalnimi zahtevami (pošiljanje poročil, zagotovitev ostale potrebne dokumentacije in podobno) ter na koncu izkazati, da so bila pridobljena sredstva izkoriščena maksimalno učinkovito. Ugotovimo lahko, da je obseg končne koristi, ki jo bo imela Slovenija od evropskih sredstev, v glavnem odvisen od domačih dejavnikov in akterjev. Dokumenti, ki jih mora imeti Slovenija za črpanje sredstev v okviru pomoči v sedanjem proračunskem obdobju, torej do leta 2006, so več ali manj pripravljeni. Tako se v aprilu že pričakujejo prvi razpisi, na katere se bodo lahko zainteresirani uporabniki neposredno prijavljali; prav na njih pa je, da zagotovijo ustrezne programe in projekte, s katerimi bodo izpolnjevali razpisne pogoje in posledično prišli do evropske finančne pomoči. Če bi lahko sodili po dosedanjih izkušnjah, ki jih imamo s pridobivanjem sredstev iz EU, tukaj mislimo predvsem na instrumente predpristopne pomoči, so slovenski uporabniki nedvomno sposobni predlagati in izvajati kvalitetne in koristne projekte ter evropska sredstva učinkovito izrabiti; res pa je, da bo sredstev po vstopu na voljo bistveno več, iz več virov in pod različnimi pogoji, kar bo zahtevalo predvsem dobro seznanjenost, organizacijo in dovolj zgodnje načrtovanje. Konkretno za občine to pomeni, da se bodo morebitni projekti, za katere bi se naj pridobilo sredstva iz evropskih virov, morali upoštevati že pri sprejemanju občinskih proračunov (v skladu z načelom dodatnosti). Nadalje bo potrebna dobra organizacijska struktura z jasno postavljenimi odgovornostmi in delovnimi nalogami, sami projekti pa zastavljeni v skladu z razpisnimi pogoji. V veliko primerih bo potrebno povezovanje med več občinami, tudi prekomejno, saj so evropska sredstva namenjena predvsem zahtevnejšim projektom, ki jih posamezna občina sama težko izpelje. Če povzamemo, evropska pomoč ni "na lepe oči" podarjen denar, s katerim lahko počnemo, kar se nam zahoče, ampak zelo ciljno usmerjena finančna pomoč, katere pridobitev zahteva precejšnjo mero profesionalnega pristopa in pravočasnega načrtovanja, ki pa se po našem mnenju vsekakor izplača, saj so sredstva zajetna, nepovratna in omogočajo izvedbo


114

projektov, ki jih samo "lokalni" proračuni nikakor ne bi zmogli. Z drugimi besedami – dolgoročno razvojno usmerjeni uporabniki (tudi občine) bi morali vsekakor iskati čim več priložnosti za črpanje iz evropskih finančnih instrumentov, pa četudi je to naloga, ki zahteva veliko truda in dela ter povzroča dodatne začetne stroške. In kako bo v prihodnje? Komisija je že nakazala, da se nam v prihodnjem proračunskem obdobju obetajo spremembe, lahko bi rekli reforma, strukturne in kohezijske oziroma regionalne politike, ki jo je potrebno razumeti kot integralni del Lizbonske in Gotheburške strategije, katerih namen je bil v obdobju do leta 2010 ustvariti kar najbolj uspešno in konkurenčno evropsko gospodarstvo, ki bo temeljilo na znanju in trajnostnem razvoju. Predlagana je višina sredstev (336 milijard evrov), ukinitev določenih instrumentov, postavitev novih ciljev… in podobno. Kopja pa se bodo seveda lomila že pri sprejemanju proračuna za naslednje obdobje, to je od leta 2007 do 2013. Kako bo torej v naprej, še ni dorečeno in pričakujemo lahko tudi burne razprave, predvsem med Komisijo in posameznimi državami članicami. Za Slovenijo je danes najpomembnejše predvsem to, da si v tem proračunskem obdobju pridobi ustrezne izkušnje ter čimbolj izkoristi njej dodeljena sredstva, za v prihodnje pa je bistveno to, da bo zraven na enakopravnih temeljih.


115

Literatura in viri Bučar, Bojko: Mednarodni regionalizem – mednarodno večstransko sodelovanje evropskih regij, Fakulteta za družbene vede, 1993 Ljubljana; Evans, Andrew: The EU Structural Funds: Oxford University Press, 1999 Oxford; Keating, Michael : #The #European Union and the regions,Oxford : Clarendon Press, 1995 Oxford; Lozar, Matej: Več denarja – manj pristojnosti? Regionalna politika EU, Fakulteta za družbene vede, seminarska naloga (neobjavljeno), Ljubljana 2002; McCarthy S.: How to write a Competitive Proposal for Framework 6, Co-Cork Irska, 2003; Petztold Wolfgang in ostali: Priročnik o strukturnih pomočeh Evropske skupnosti, Prisma Digital, 2000 Ljubljana; Preprosto administrativno in finančno vodenje projektov v 5. okvirnem programu, Praktični nasveti Priročnik, Ljubljana 2002; Stanič-Rudolf M., Razlogi za nepovratno financiranje in kako pričeti s projektom, Ljubljana 2002; Usenik H., Tušar L., Navodila za pripravo finančnega dela projekta in finančnih poročil, Ljubljana 2001; Zajc M., Finančna in vsebinska poročila projektov, ki jih sofinancira EU, Ljubljana 2002, http://www.rr-co.si/index.php?ShowContent=86&cat=37#archive; Council Regulation (EC) No 1260/1999 of 21 June 1999 laying down general provisions on the Structural Funds, OJ L 161/1999; Commission Regulation (EC) No 1685/2000 of 28 July 2000 laying down detailed rules for the implementation of Council Regulation (EC) No 1260/1999 as regards eligibility of expenditure of operations co-financed by the Structural Funds, OJ L 193 , 29/07/2000; Council Regulation (EC) No 1164/94 of 16 May 1994 establishing a Cohesion Fund, OJ L 130 , 25/05/1994; Commission Regulation (EC) No 1685/2000 of 28 July 2000 laying down detailed rules for the implementation of Council Regulation (EC) No 1260/1999 as regards eligibility of expenditure of operations co-financed by the Structural Funds, OJ L 193 , 29/07/2000; Proposal for a Regulation of the European Parliament and of the Council of 14 February 2001 on the establishment of a common classification of Territorial Units for Statistics (NUTS) [COM(2001)83] final OJ C 180/2001]; Communication from the Commission to the Member States of 28.4.00 laying down guidelines for a Community Initiative concerning trans-European cooperation intended to encourage harmonious and balanced development of the European territory INTERREG III, (2000/C 143/08); Commission notice to the Member States of 14 April 2000 laying down guidelines for the Community initiative for rural development (Leader+), (2000/C 139/05); Communication from the Commission to the Member States establishing the guidelines for the Community Initiative EQUAL concerning transnational co-operation to promote new means of combating all forms of discrimination and inequalities in connection with the labour market (2000/C 127/02); Communication from the Commission to the Member States of 28.4.00 laying down guidelines for a Community Initiative concerning economic and social regeneration of


116

cities and of neighbourhoods in crisis in order to promote sustainable urban development URBAN II, (2000/C 14/04); 97/322/EC: Commission Decision of 23 April 1997 modifying the decisions approving the Community support frameworks, the single programming documents and the Community initiative programmes in respect of Italy (Only the Italian text is authentic), OJ L 146 , 05/06/1997; At the service of the regions, http://europa.eu.int/comm/regional_policy/intro/regions2_en.htm; At the service of the regions, http://europa.eu.int/comm/regional_policy/intro/regions3_en.htm; At the service of the regions http://europa.eu.int/comm/regional_policy/intro/regions5_en.htm#; Pogodba o Evropski skupnosti (prečiščeno besedilo) OJ C 325/33; Timetable of the main stages, http://europa.eu.int/comm/regional_policy/intro/regions2_en.htm#tim; Facing fresh challenges, http://europa.eu.int/comm/regional_policy/intro/regions3_en.htm; Special support for fisheries, http://europa.eu.int/comm/regional_policy/intro/regions5_en.htm#4; Financiranje SKP, http://europa.eu.int/scadplus/leg/en/lvb/l60024.htm; Sistem strukturnih skladov Evropske unije, http://www.sigov.si/svrp/3str/pdf/sistem-strukturnih-skladov.pdf; NUTS, http://europa.eu.int/scadplus/leg/en/lvb/g24218.htm; ISPA, http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/ispa/ispa_en.htm; SAPARD, http://europa.eu.int/comm/agriculture/external/enlarge/back/index_en.htm; PHARE, http://europa.eu.int/comm/enlargement/pas/phare/; INTEREG III na http://europa.eu.int/comm/regional_policy/interreg3/index_en.htm; LEADER + http://europa.eu.int/comm/agriculture/rur/leaderplus/index_en.htm; EQUAL http://europa.eu.int/comm/employment_social/equal/index_en.html; URBAN II http://europa.eu.int/comm/regional_policy/urban2/index_en.htm; Inovativni ukrepi http://europa.eu.int/comm/regional_policy/innovation/index_en.htm; EIB, http://www.eib.org; Naslovi regionalnih razvojnih agencij, http://www.sigov.si/arr/2regije/1r.html; Uporabni obrazci, http://www.europa.eu.int/comm/europeaid/general/index_en.htm; Pogodbe, http://www.europa.eu.int/comm/europeaid/general/index_en.htm; EUSF, http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/solidar/solid_en.htm; Enlargement, http://europa.eu.int/comm/enlargement/pas/ocp/programmes/definition.htm; Enotni programski dokument 2004-2006, december 2003, http://www.gov.si/svrp/3str/pdf/epd/enotni_programski_dokument_rs_2004-2006.pdf

predstavitev finan Čnih instrumentov regionalne … fileevropske unije in možnosti, kako jih...

Documents