prehranjevalne navade osnovnoŠolcev v...

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Poučevanje, Predmetno poučevanje

Tjaša Šinkovec

PREHRANJEVALNE NAVADE OSNOVNOŠOLCEV

V SLOVENIJI IN NA MALTI

Magistrsko delo

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Poučevanje, Predmetno poučevanje

Tjaša Šinkovec

PREHRANJEVALNE NAVADE OSNOVNOŠOLCEV

V SLOVENIJI IN NA MALTI

Magistrsko delo

Mentor: doc. dr. Stojan Kostanjevec

Ljubljana, 2016

ZAHVALA

Rada bi se zahvalila svojemu mentorju doc. dr. Stojanu Kostanjevcu za vso pomoč in

strokovno vodenje pri nastajanju magistrskega dela.

Zahvaljujem se tudi ravnateljem osnovnih šol na Malti in v Sloveniji, ki so me zelo lepo

sprejeli in mi omogočili izpeljavo anket na njihovih šolah.

Zahvala gre tudi družini in fantu, ki so me spodbujali in mi stali ob strani pri izdelavi

magistrskega dela.

Šinkovec, T. (2016). Prehranjevalne navade osnovnošolcev v Sloveniji in na Malti. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

ii

POVZETEK

Na prehransko vedenje otrok vplivajo številni dejavniki. Med najpomembnejšimi sta družinsko

in šolsko okolje. Glede na čas, ki ga otrok preživi v šoli, je pomembno, da je šolska prehrana

ustrezno organizirana in načrtovana. Z raziskavo, v kateri sem primerjala prehransko vedenje

malteških in slovenskih otrok, sem želela ugotoviti, kako organiziranost šolske prehrane vpliva

na prehrano učencev. V raziskavi je sodelovalo 100 učencev iz Slovenije in enako število

učencev z Malte. Učenci so bili stari med deset in petnajst let. Njihove prehranjevalne navade

sem analizirala z anketiranjem. Za potrebe raziskave sem razvila vprašalnik o prehranskih

navadah in odnosu do šolske prehrane, ki so ga učenci izpolnjevali v času pouka. Za analizo

podatkov so bile uporabljene deskriptivne in inferenčne statistične metode. Ugotovila sem, da

se prehranjevalne navade osnovnošolcev na Malti in v Sloveniji razlikujejo. Slovenski učenci

pogosteje uživajo sadje, zelenjavo in polnozrnati kruh, manj pogosto kot malteški učenci pa

čokolado in čips ter sladke in gazirane pijače. Slovenski učenci se bolj kot malteški strinjajo,

da šolska prehrana vsebuje dovolj sadja in zelenjave. Malteški učenci v primerjavi s

slovenskimi šolsko malico ocenjujejo kot bolj okusno in dražjo. Glede na ugotovitve raziskave

ocenjujem, da organizirana šolska prehrana pripomore k zdravim prehranjevalnim navadam

učencev. Lahko ocenim, da imajo slovenski učenci zaradi organizirane in nadzorovane šolske

prehrane več možnosti za zdravo prehranjevanje v šoli kot malteški učenci. V nadaljnjih

raziskavah bi bilo potrebno podrobneje raziskati energijsko in hranilno vrednost šolske

prehrane in prehrane učencev, da bi lahko jasneje uresničevali načela zdravega prehranjevanja

otrok v šolskem prostoru.

KLJUČNE BESEDE: Slovenija, Malta, šolska prehrana, prehranjevalne navade, učenci


iii

ABSTRACT

Numerous factors have impact on children’s nutritional behaviour. The family and school

environments are among the most important. Considering the length of time a child spends at

school it is important that school meals are properly organized and composed. The research,

in which we compared nutritional behaviour of Maltese and Slovenian children, was meant to

establish what impacts the organization of school meals has on pupils’ nutrition. One hundred

school children from Slovenia and the corresponding number of their counterparts from Malta

were included in the research. Their age was between ten and fifteen years. Their eating habits

were analysed by means of a questionnaire. For the needs of the research, a special

questionnaire was prepared concerning eating habits and attitude to school meals; the pupils

filled it out during school classes. Descriptive and inferential statistical methods were used

for the analyses of the data. It has been established that eating habits of elementary-school

children in Malta and in Slovenia are different. Slovenian pupils eat fruit, vegetables and

wholegrain bread more often, and less often than their Maltese counterparts they eat chocolate

and chips or drink sweet and carbonated drinks. Slovenian pupils agree more often than the

Maltese ones that school food contains enough fruit and vegetables. In comparison with

Slovenian children, Maltese pupils rate school lunch as tastier and more expensive. In view

of the research findings, we judge that organized school meals help the pupils to develop

healthy nutrition habits. I can assess that, thanks to organized and controlled school meals,

Slovene pupils have better chances to eat healthy food in school than their Maltese

counterparts. Future researches should further explore energy and nutritional value of school

meals and of children’s nutrition in order to fully adhere to the principles of healthy nutrition

of children in school context.

KEYWORDS: Slovenia, Malta, school nutrition, eating habits, students


iv

KAZALO VSEBINE

ZAHVALA .................................................................................................................................. i

POVZETEK ............................................................................................................................... ii

ABSTRACT .............................................................................................................................. iii

KAZALO VSEBINE ................................................................................................................. iv

KAZALO GRAFOV ................................................................................................................ vii

KAZALO PREGLEDNIC........................................................................................................ vii

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ..................................................................................................... ix

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ............................................................................................. 2

2.1 Prehranske navade odraslih v Sloveniji ......................................................................... 2

2.2 Prehranske navade slovenskih otrok in mladostnikov ................................................... 3

2.2.1 Družina in prehranjevalni vzorci otrok ................................................................ 5

2.3 Čezmerna prehranjenost in debelost med slovenskimi otroki ........................................ 6

2.4 Organizacija šolske prehrane v Sloveniji ....................................................................... 8

2.4.1 Šolska prehrana .................................................................................................... 8

2.4.2 Organizacija šolske prehrane ............................................................................... 8

2.4.3 Pravila šolske prehrane ......................................................................................... 8

2.4.4 Obveznosti in seznanitev učencev ali dijakov ...................................................... 8

2.5 Smernice prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Sloveniji ...................... 9

2.6 Projekti na področju zdrave prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Sloveniji . 10

2.6.1 Dan slovenske hrane ........................................................................................... 10

2.6.2 Projekt zdrave prehrane P.E.S.C.A .................................................................... 12

2.6.3 Shema šolskega sadja in zelenjave ..................................................................... 13

2.6.4 Zdrava šola ......................................................................................................... 14

2.6.5 Jem lokalno ........................................................................................................ 15


v

2.7 Prehranske vsebine pri predmetniku slovenske osnovne šole ...................................... 15

2.8 Prehranske navade odraslih na Malti ........................................................................... 22

2.9 Prehranske navade malteških otrok in mladostnikov ................................................... 23

2.10 Čezmerna prehranjenost in debelost otrok in mladostnikov na Malti ....................... 24

2.11 Smernice prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih na Malti ..................... 25

2.12 Projekti na področju zdrave prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih na Malti .. 26

2.12.1 Program šolskega mleka ..................................................................................... 26

2.12.2 Shema šolskega sadja in zelenjave ..................................................................... 27

2.13 Prehranske vsebine pri pouku na malteških osnovnih šolah ..................................... 28

3 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................. 33

3.1 RAZISKOVALNI CILJI .............................................................................................. 34

3.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA .............................................................................. 34

3.3 VZOREC IN METODA RAZISKOVANJA ............................................................... 34

3.4 OPIS MERSKEGA INSTRUMENTA......................................................................... 35

3.5 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV .............................................................. 37

3.6 REZULTATI Z RAZPRAVO ...................................................................................... 37

3.6.1 Uživanje obrokov med slovenskimi osnovnošolci ............................................. 37

3.6.2 Priljubljene jedi med učenci glede na državo ..................................................... 39

3.6.3 Mnenje učencev o organiziranosti šolske prehrane glede na državo ................. 43

3.6.4 Uživanje zajtrka pred poukom glede na državo ................................................. 44

3.6.5 Pogostost zaznavanja občutka lakote in žeje v šoli med slovenskimi in malteškimi

učenci 46

3.6.6 Mnenje učencev o šolski prehrani ...................................................................... 48

3.6.7 Pogostost uživanja posameznih živil med slovenskimi in malteškimi učenci ... 54

3.7 SKLEPI ........................................................................................................................ 61

4 LITERATURA ................................................................................................................. 64

5 PRILOGE .......................................................................................................................... 73


vi

5.1 PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK V SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH . 73

5.2 PRILOGA 2: ANKETNI VPRAŠALNIK NA MALTEŠKIH OSNOVNIH ŠOLAH 77

6 IZJAVA O AVTORSTVU ............................................................................................... 80

7 IZJAVA LEKTORJA ....................................................................................................... 80


vii

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Delež slovenskih učencev glede na uživanje posameznih obrokov v šoli ................... 37

Graf 2: Uživanje šolske hrane ali hrane, ki jo učenci prinesejo od doma ................................ 38

Graf 3: Vzroki, zakaj učenci ne jedo malice ali kosila v šoli ................................................... 39

Graf 4: Priljubljene šolske malice med slovenskimi osnovnošolci .......................................... 40

Graf 5: Priljubljene šolske malice med malteškimi osnovnošolci ........................................... 40

Graf 6: Priljubljena šolska kosila med slovenskimi osnovnošolci ........................................... 41

Graf 7: Jedi, ki jih učenci na Malti najraje kupujejo v šolski prodajalni ................................. 42

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Opredelitev prehranjenosti z indeksom telesne mase pri odraslih (ITM) (Pfeifer,

2007). .......................................................................................................................................... 6

Preglednica 2: Priporočen čas obrokov in porazdelitev celodnevnih energijskih vnosov po

posameznih obrokih (Gabrijelčič Blenkuš, Pograjc, Gregorič, Adamič, in Čampa, 2005a). .. 10

Preglednica 3: Operativni cilji in vsebine pri modulu hrana in prehrana za predmet

Gospodinjstvo v 6. razredu devetletne osnovne šole (Simčič idr., 2011). ............................... 16

Preglednica 4: Operativni cilji in predlagane vsebine pri izbirnem predmetu Načini

prehranjevanja (Lap Drozg idr., 2009). .................................................................................... 19

Preglednica 5: Operativni cilji in predlagane vsebine pri izbirnem predmetu Sodobna priprava

hrane (Lap Drozg idr., 2009). ................................................................................................... 20

Preglednica 6: Smernice za hrano in pijačo v Tuck shopu na Malti (Ellul idr., 2007a). ......... 26

Preglednica 7: Pregled starosti učencev in ravni vsebine glede na razred (Ministry for Education

and Employment, 2014). .......................................................................................................... 29

Preglednica 8: Predlagana znanja, spretnosti in kompetence pri predmetu Home Economics na

prvi stopnji (Ministry for Education and Employment, 2014). ................................................ 30


drugi stopnji (Ministry for Education and Employment, 2014). .............................................. 31

Preglednica 10: Predlagana znanja, spretnosti in kompetence pri predmetu Home Economics

na tretji stopnji (Ministry for Education and Employment, 2014). .......................................... 33

Preglednica 11: Demografska struktura vzorca glede na spol in državo ................................. 35

Preglednica 12: Mnenje učencev o organiziranosti šolske prehrane ........................................ 43


viii

Preglednica 13: Povprečna ocena učencev o organiziranosti šolske prehrane v Sloveniji in na

Malti ......................................................................................................................................... 44

Preglednica 14: Pogostost uživanja zajtrka med slovenskimi in malteškimi učenci ............... 44

Preglednica 15: Primerjava povprečnih vrednosti o pogostosti uživanja zajtrka med slovenskimi

in malteškimi učenci ................................................................................................................. 46

Preglednica 16: Pogostost zaznavanja občutka lakote med učenci v času pouka .................... 46

Preglednica 17: Primerjava povprečnih vrednosti o pogostosti občutka lakote med slovenskimi


Preglednica 18: Pogostost občutka žeje med učenci v času pouka .......................................... 47

Preglednica 19: Primerjava povprečnih vrednosti o pogostosti zaznavanja žeje med slovenskimi


Preglednica 20: Mnenje učencev o šolski prehrani .................................................................. 49

Preglednica 21: Stopnja strinjanja učencev s trditvijo, da je malica v šoli draga, glede na državo

.................................................................................................................................................. 50

Preglednica 22: Stopnja strinjanja učencev s trditvijo, da je malica v šoli neokusna .............. 51

Preglednica 23: Stopnja strinjanja učencev s trditvijo, da jim ura, ko imajo malico, ustreza .. 51

Preglednica 24: Povprečna vrednost strinjanja učencev s trditvijo, da imajo dovolj časa za

malico ....................................................................................................................................... 52

Preglednica 25: Povprečna vrednost strinjanja učencev s trditvijo, da s šolskimi obroki dobijo

dovolj sadja .............................................................................................................................. 53


dovolj zelenjave ........................................................................................................................ 53

Preglednica 27: Povprečna vrednost strinjanja učencev s trditvijo, da v šoli največkrat pijejo

vodo .......................................................................................................................................... 54

Preglednica 28: Povprečna vrednost strinjanja učencev s trditvijo, da večkrat jedo polnozrnat

kot bel kruh ............................................................................................................................... 54

Preglednica 29: Pogostost uživanja posameznih živil med slovenskimi in malteškimi učenci 55

Preglednica 30: Povprečna vrednost pogostosti uživanja izbranih živil med slovenskimi in

malteškimi učenci ..................................................................................................................... 60


ix

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI

CŠOD Center šolskih in obšolskih dejavnosti

f frekvenca, pogostost pojavljanja neke kategorije

f (%) pogostost pojavljanja neke kategorije izražena v %

HBSC Z zdravjem povezano vedenje šoloobveznih otrok, angl. Health Behaviour of

School Aged Children

HELP angl. Healthy Eating Lifestyle

HESC angl. Home Economics Seminar Centre

IOTF angl. International Obesity Task Force

ITM indeks telesne mase

M aritmetična sredina

MT Malta

N seštevek frekvenc, število oseb

NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje

P stopnja tveganja

PESCA Projekt zdrave prehrane

SD standardni odklon

SI Slovenija

SPSS statistični program, angl. Statistical Package for Social Sciences

SŠSZ Shema šolskega sadja in zelenjave

t t-preizkus

UKC Univerzitetni Klinični Center


1

1 UVOD

Prehranski status je povezan predvsem s prehrano in telesno dejavnostjo, pokaže pa se tudi z

vzorci spanja (Gabrijelčič Blenkuš, 2013). Naše telo potrebuje za dnevno delo ravno pravo

količino energije. Živila, s katerimi dobimo to energijo, pa morajo vsebovati tudi dnevno

količino vitaminov in mineralov ter drugih esencialnih snovi, da ostanemo zdravi. Zato je

priporočljivo jesti mešano prehrano, ki naj vsebuje veliko sadja in zelenjave, kompleksnih

ogljikovih hidratov, različne vire beljakovin, zmerno količino maščobe, dovolj tekočine in

zmerno količino soli (Gabrijelčič Blenkuš, 2000).

Neustrezne prehranjevalne navade v obdobju otroštva in mladostništva vplivajo na

prehranjevalne navade v poznejših življenjskih obdobjih in s tem povezane bolezni (Simčič idr.,

2010). Nezdravo prehranjevanje in posledična prekomerna telesna masa in debelost nista samo

medicinski problem, temveč imata tudi družbene vzroke in posledice. Hrana ima poleg

bioloških še številne druge pomene. Lahko je vir tolažbe, sredstvo komuniciranja, z njo se

izražajo čustva, naklonjenost, skrb, ljubezen, lahko je nagrada ali pa jo za kazen odvzamemo

(Gabrijelčič Blenkuš, 2013).

Namen magistrskega dela je bil primerjati prehrano osnovnošolcev v Sloveniji in na Malti. Ker

dobro sistemsko urejena šolska prehrana vpliva na zdrav način življenja in zdrave

prehranjevalne navade otrok in mladostnikov, me je zanimalo, kako se razlikujejo

prehranjevalne navade učencev v Sloveniji in na Malti, saj se organiziranost šolske prehrane

med državama razlikuje.


2

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA

2.1 Prehranske navade odraslih v Sloveniji

Leta 2001 so z raziskavo »Z zdravjem povezan življenjski slog« ocenjevali vso telesno

dejavnost, tako prostočasno kot tudi dejavnost v gospodinjstvu in na delovnem mestu.

Raziskava je med odraslimi Slovenci v starostnem obdobju 25–64 let odkrila vsaj 20 % ljudi,

ki so nezadostno aktivni za osnovno zaščito svojega zdravja (Resolucija o nacionalnem

programu prehranske politike 2005–2010, 2005).

V Sloveniji se po podatkih raziskave »Z zdravjem povezan življenjski slog« zdravo in pretežno

zdravo prehranjuje samo 23 % odraslega prebivalstva. Podatki kažejo, da je bila uporaba

živalskih maščob pri kuhanju previsoka pri 55 % prebivalcih, 52 % anketirancev je uživalo bel

kruh in le 10 % jih je uživalo sadje in zelenjavo vsak dan (Gabrijelčič Blenkuš idr., 2009).

V raziskavi programa CINDI so ugotovil, da približno 49 % prebivalcev, starih med 25–64 let,

v Sloveniji zaužije tri obroke dnevno. Od tega jih 52 % uživa zajtrk vsak dan, 29 % jih uživa

sadje več kot enkrat na dan in podoben delež vsaj enkrat na dan. Skoraj 49 % anketirancev v

raziskavi je odgovorilo, da uživa svežo zelenjavo enkrat na dan in nekaj manj anketirancev

večkrat na dan. Indeks telesne mase 30,0 ali več ima 15 % anketiranih, medtem ko ima skoraj

50 % anketiranih indeks telesne mase med 19,0 in 25,0, kar pomeni normalno telesno maso

(Djomba, Zaletel-Kragelj, Maučec-Zakotnik in Fras, 2010).

Leta 2013 je bila opravljena raziskava na 1.193 odraslih prebivalcih Slovenije in ugotovljeno

je bilo, da ima 4,7 % anketiranih zdrave prehranske navade in še ustrezne 22,5 % anketiranih,

pri preostalih 62,8 % anketiranih je bilo prehranjevanje označeno kot nezdravo. Pokazalo se je,

da anketirani uživajo premalo žit in žitnih izdelkov ter rib, premalo zelenjave in preveč ocvrte

hrane ter pijače z dodanimi sladkorji (Koch, Gabrijelčič Blenkuš, Gregorič in Kostanjevec,

2013).

V Resoluciji o nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010 so predstavljeni ključni

problemi, ki se pojavljajo pri prehranskih navadah odraslih prebivalcev Slovenije, in ti so:

- izpuščanje zajtrka, kot najpomembnejšega dnevnega obroka;

- neredni obroki;

- neustrezen časovni presledek med obroki;

- premajhen delež uživanja sadja in zelenjave;


3

- pogosto uživanje ocvrtih in pečenih jedi;

- uživanje polnomastnega mleka in mlečnih izdelkov;

- pogosto uživanje mastnih mesnih izdelkov;

- problemi povezani z vnosom hranil.

Ključni problemi pri vnosu hranil odraslih so:

- previsok vnos skupnih in nasičenih maščob;

- previsok povprečni energijski vnos;

- previsok vnos kuhinjske soli;

- prenizek vnos prehranske vlaknine;

- prenizek vnos kalcija, vitamina C in folne kisline (Maučec Zakotnik idr., 2005).

Sadje ali zelenjavo vsak dan uživa 85 % prebivalcev Slovenije, starih 50 let ali več, kar uvršča

Slovenijo precej nad povprečje. Delež starih 50 let in več, ki redno uživajo sadje in zelenjavo,

je primerljiv z mlajšo generacijo. Vsakodnevno se priporoča uživanje sadja in zelenjave, in

sicer v količini od 400 do 650 gramov, od tega več zelenjave kot sadja. Med prebivalci

Slovenije, starimi 50 let in več, dnevno štiri obroke ali več uživa 21,5 % anketiranih, tri obroke

51,2 %, medtem ko 27,3 % anketiranih zaužije dnevno dva obroka ali manj (Gregorič, Fajdiga

Turk in Blaznik, 2016).

V drugi polovici dvajsetega stoletja se je zanimanje za zdrav življenjski slog začelo povečevati.

V zadnjih nekaj letih so številne slovenske raziskave pokazale tudi, da obstajajo pomembne

povezave med elementi zdravju škodljivega življenjskega sloga in pojavom kroničnih

nenalezljivih bolezni (Novak, 2010).

Leta 2015 je bila sprejeta tudi nova Resolucija o nacionalnem programu prehrane in telesne

dejavnosti za zdravje 2015–2025, s katero želijo izboljšati prehranske in gibalne navade

prebivalcev od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti (Resolucija o nacionalnem

programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, 2015).

2.2 Prehranske navade slovenskih otrok in mladostnikov

Neustrezni vedenjski vzorci odraslih se zrcalijo na prehranskih navadah in praksah (njihovih)

otrok in mladostnikov in predvsem za to je pomembno, da prehranska vzgoja postane del

vseživljenjskega izobraževanja prebivalstva. Do sedaj narejene raziskave na področju

prehranskih navad in stanja prehranjenosti otrok in mladostnikov v Sloveniji kažejo, da so le-

te neustrezne (Bedenik, 2006).


4

Ključni problemi pri prehrani otrok in mladostnikov, ki so zapisani v Resoluciji o nacionalnem

programu prehranske politike 2005–2010, so:

- izpuščanje zajtrka;

- premalo dnevno zaužitih obrokov hrane;

- premalo uživanja sadja in zelenjave;

- premalo zaužitega mleka in mesa;

- preveč sladic in sladkih brezalkoholnih pijač;

- slaba telesna samopodoba in uporaba različnih diet (Maučec Zakotnik idr., 2005).

Raziskave kažejo, da delež mladostnikov, ki redno zajtrkujejo, s starostjo pada, kar velja za oba

spola. Največji upad števila mladostnikov, ki med tednom redno uživajo zajtrk, beležijo med

11. in 13. letom starosti (Artnik idr., 2011).

Tisti, ki ne zajtrkujejo, čez dan pogosteje posegajo po prigrizkih z več maščobami in z manj

vlakninami. Mladostniki, ki pojedo vsaj dva obroka – s prigrizki ali brez, imajo bolj hranilno

gost način prehranjevanja, kar zadeva kalcij, železo, vitamin E in vlaknine, kot tisti, ki imajo

drugačne vzorce uživanja obrokov (Stergar, Scagnetti in Pucelj, 2002).

V letu 2010 je bila narejena raziskava med skoraj 3.000 mladostniki starimi med 14–17 let iz

celotne Slovenije, pri kateri je bilo ugotovljeno, da slovenski mladostniki ne dosegajo

minimalnih priporočil pri uživanju žit, rib, rastlinskega olja, zelenjave, ter pri fantih tudi sadja.

Presegajo pa priporočila o količini zaužitega sladkorja, sladkih pijač, in fantje tudi o previsoki

količini zaužitega mesa in mesnih izdelkov (Kobe, Štimec, Hlastan Ribič in Fidler, 2010).

Sladke pijače in sladkarije sta v letu 2010 redno uživali dve tretjini mladostnikov. S starostjo

se uživanje sladkih pijač in sladkarij povečuje, tako so ugotovili v raziskavi Z zdravjem

povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC) leta 2010. Redno jih uživa nekaj manj kot tri

četrtine 15-letnikov in slabi dve tretjini 13- in 11-letnikov. Fantje po sladkih pijačah posegajo

bolj pogosto kot dekleta, medtem ko dekleta bolj posegajo po sladkarijah. Podatki Pediatrične

klinike UKC Ljubljana kažejo, da mladostniki v Sloveniji popijejo premalo tekočine na dan

(900 ml namesto priporočenih 1500 ml) (Gabrijelčič Blenkuš, 2013).


5

Podatki zadnje raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju – HBSC iz leta 2014

kažejo, da:

- 45,1 % mladostnikov med šolskim tednom vsak dan zajtrkuje;

- 39,4 % mladostnikov vsak dan uživa sadje, 26,9 % pa zelenjavo;

- 24,3 % vsak dan pije sladkane pijače;

- 26,3 % mladostnikov pije energijske pijače različno pogosto (od enkrat do večkrat

tedensko) (Gregorič, 2015).

2.2.1 Družina in prehranjevalni vzorci otrok

Ob vse večjem problemu debelosti pri otrocih so se raziskave začele osredotočati na družino in

socialne vplive na otrokove prehranske vzorce. Raziskave so pokazale, da na otrokove

prehranske vzorce močno vpliva tako fizično kot socialno okolje. V povezavi s fizičnim

okoljem otroci izbirajo in uživajo hrano, ki jim je lahko dostopna in se nagibajo k uživanju

večjih količin le-te. Poleg tega so tu še socialno okolje in različni socialno-ekonomski dejavniki

in družbeno-kulturni dejavniki, kot so izobrazba staršev, časovna omejitev in etičnost, katero

vrsto hrane bodo otroci jedli. Na sestavo obroka vplivajo socialne in fizične značilnosti,

vključno s tem, ali družina jè skupaj ali se med hranjenjem gleda televizija in kje jèdo (npr.

doma, restavracija, šola …). Starši imajo tudi neposredno vlogo v otroških prehranjevalnih

vzorcih preko svojih stališč, vedenj in stilov hranjenja. Otroci se prehranjevanja ne naučijo le

preko lastnih izkušenj, temveč tudi z opazovanjem drugih. Vse več raziskav kaže, da kažejo

matere in otroci podobne vzorce sprejemanja hrane in preference do določene hrane. Uživanje

sadja in zelenjave pri starših je neposredno povezano z uživanjem pri otrocih (Patrick in

Nicklas, 2005).

Otroci debelih staršev imajo več kot 5-kratno tveganje, da bodo imeli v odrasli dobi prekomerno

telesno maso, kot otroci staršev z normalno telesno maso (Wardle, Guthrie, Sanderson, Birch

in Plomin, 2001). Dejavniki, ki vplivajo na prekomerno telesno maso otrok, so tudi: vedenjski,

okoljski in genetski dejavnik. Genetski lahko vplivajo na metabolizem maščob, energijski vnos

ter porabo energije (Hassan, 2015).


6

2.3 Čezmerna prehranjenost in debelost med slovenskimi otroki

Zaradi obilice nezdrave ponudbe živil ter načina življenja, ki vodi v sedeč življenjski slog, v

Sloveniji in drugih evropskih državah, kljub dosedanjim prizadevanjem, narašča debelost med

otroki, mladostniki in odraslimi. Med otroki se pojavlja sladkorna bolezen tipa 2, ki je bila prej

značilna bolj za odrasle, zmanjšuje pa se tudi gibalna zmogljivost med otroki in mladostniki

(Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025,

2015).

Debelost je kronična bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu in

povzroča motnje v telesnih funkcijah in presnovi. Debelost postaja vse večji zdravstveni in

družbenoekonomski problem ter povečuje obolevanje za številnimi boleznimi in skrajšuje

življenjsko dobo (Pfeifer, 2007).

Preglednica 1: Opredelitev prehranjenosti z indeksom telesne mase pri odraslih (ITM) (Pfeifer,

2007).

ITM (kg/m2) prehranjenost

<18,5

18,5–24,9

25,0–29,9

30,0–39,9

≥40,0

≥50,0

podhranjenost

normalna teža

čezmerna teža

debelost

morbidna debelost

ekstrema debelost

Čezmerna telesna masa v otroštvu je povezana s povečanim tveganjem za:

- diabetes tipa 2 pri odraslih;

- hipertenzijo pri odraslih;

- kardiovaskularne zaplete v odraslosti;

- rakava obolenja v odraslosti;

- vse vrste umrljivosti v odrasli dobi s 40 do 60 % povečanjem tveganja (Cevc idr., 2013).

Med letoma 2003–2005 je bila izvedena raziskava, ki je bila sofinancirana iz sredstev

raziskovalnega projekta Ministrstva za znanost in tehnologijo, o prevalenci čezmerne

prehranjenosti in debelosti med pet let starimi otroki in 15-letniki v Sloveniji. Raziskava je

pokazala čezmerno prehranjenost med 5-letniki, ki je 18,4 % pri dečkih in 20,9 % pri deklicah,


7

9,0 % dečkov in 7,9 % deklic pa izpolnjuje merila za debelost. Med 15-letniki je 17,1 % fantov

in 15,4 % deklet čezmerno prehranjenih ter 6,2 % fantov in 3,8 % deklet debelih (Avbelj idr.,

2005).

Svetovna zdravstvena organizacija v svojih raziskavah iz leta 2005–2006 uvršča slovenske 13-

letnike na dvanajsto mesto od enainštiridesetih držav glede na prekomerno telesno maso in

debelost, od tega je kar 10,0 % deklet in 20,0 % fantov čezmerno prehranjenih. Slovenski 15-

letniki so se uvrstili na deseto mesto, s prav tako 10,0 % čezmerno prehranjenih deklet in 20,0

% fantov. Ko so slovenske 11-letnike vprašali, ali mislijo, da so prekomerno težki, je kar 39,0

% deklet in 30,0 % fantov odgovorilo pritrdilno, kar jih je uvrstilo na prvo mesto v raziskavi,

medtem ko so se 13- in 15-letniki uvrstili na tretje mesto po samokritični oceni svojega telesa

(World Health Organization, 2008).

Podatki za leto 2012 so pokazali, da ima v Sloveniji povečano telesno maso od priporočene

42,0 % žensk in 66,6 % moških (Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni

dejavnosti za zdravje 2015–2025, 2015).

V letu 2013 je bilo po raziskavah Svetovne zdravstvene organizacije prekomerno prehranjenih

20,8 % in debelih 13,4 % fantov starih med 6–19 let ter 18,8 % prekomerno prehranjenih in 8,3

% debelih deklet (Cevc idr., 2013).

Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladostnikov slovenskih osnovnih in srednjih

šol v šolskem letu 2014/2015 je pokazala, da je največji delež prekomerno hranjenih otrok v

zasavski regiji (22,2 %). Raziskava je pokazala, da je v celotni Sloveniji povprečje prekomerno

hranjenih mladostnikov 19,3 % in debelih 7,3 % mladostnikov (Gabrijelčič Blenkuš, Robnik,

2016).

V raziskavi Z zdravjem povezano vedenje šoloobveznih otrok (HBSC) je bilo v letu 2014

ugotovljeno, da je 21,0 % fantov in 13,3 % deklet, starih med 11–15 let prekomerno

prehranjenih ali debelih. Na dieti je 8,6 % fantov in 17,4 % deklet starih med 11–15 let (Jeriček

Klanšček idr., 2015).

Glede na predstavljene ugotovitve raziskav se moramo zavedati, da je potreben aktiven pristop

k zmanjševanju deleža prekomerno hranjenih in debelih otrok. Pri tem ima pomembno vlogo

lahko tudi šolska prehrana.


8

2.4 Organizacija šolske prehrane v Sloveniji

2.4.1 Šolska prehrana

Zakon o šolski prehrani predvideva, da se pri organizaciji šolske prehrane upoštevajo smernice

za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki so predstavljene v poglavju 2.5 v

nadaljevanju magistrskega dela. Šola opredeli dejavnosti, povezane s prehrano, in dejavnosti, s

katerimi bo vzpodbujala zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja, v letnem delovnem

načrtu. Na območju šol in vzgojno-izobraževalnih zavodov ne smejo biti nameščeni prodajalni

avtomati za distribucijo hrane in pijače. Izjema so le prostori, ki so namenjeni izključno

zaposlenim na šoli oziroma vzgojno-izobraževalnih zavodih (Zakon o šolski prehrani, 2013).

2.4.2 Organizacija šolske prehrane

Šolsko prehrano organizirajo šole tako, da vodijo potrebne evidence, izvajajo nabavo živil,

pripravo in razdeljevanje obrokov ter izvajajo vzgojno-izobraževalne dejavnosti povezane s

hrano. Izjemoma lahko nabavo, pripravo in razdeljevanje obrokov prevzame zunanji izvajalec,

vendar mora šola pridobiti soglasje sveta šole. Lahko se določi skupina za prehrano, ki daje

mnenja in predloge glede šolske prehrane in jo določi ravnatelj (Zakon o šolski prehrani, 2013).

2.4.3 Pravila šolske prehrane

S pravili šola določi natančnejše postopke, ki zagotavljajo evidentiranje, nadzor nad

koriščenjem obrokov, določi čas in način odjave posameznega obroka, ravnanje z neprevzetimi

obroki ter načine seznanitve učencev oziroma dijakov in staršev. S pravili šolske prehrane se

določijo sestava, število članov in mandat skupine za prehrano (če le-ta na šoli deluje). Pravila

o šolski prehrani, ki so lahko sestavni del obstoječih šolskih pravil, pripravi ravnatelj, sprejme

pa jih svet šole (Zakon o šolski prehrani, 2013).

2.4.4 Obveznosti in seznanitev učencev ali dijakov

Dolžnost učenca ali dijaka oziroma staršev s prijavo na šolsko prehrano je, da bo spoštoval

pravila šolske prehrane, pravočasno odjavil posamezni obrok skladno s pravili šolske prehrane

ter šoli plačeval prevzete in nepravočasno odjavljene obroke. Šola mora o organizaciji in

pravilih šolske prehrane, subvencioniranju malice oziroma kosila ter načinu uveljavljanja

subvencije najpozneje do začetka šolskega leta seznaniti učence oziroma dijake in starše na

način, ki ga določi v pravilih šolske prehrane (Zakon o šolski prehrani, 2013).


9

2.5 Smernice prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Sloveniji

Ministrstvi, ki sta v Sloveniji pristojni za šolstvo in zdravje, sta v letu 2005 sprejeli Smernice

(Simčič idr., 2010), ki predstavljajo priporočila za načrtovanje zdrave prehrane v vzgojno-

izobraževalnih ustanovah in služijo kot izhodišče za načrtovanje jedilnikov v vzgojno-

izobraževalnih zavodih.

Smernice vključujejo:

- izhodišča za prehrano otrok in mladostnikov;

- priporočila za energijski in hranilni vnos vseh starostnih skupin otrok in mladostnikov,

- usmeritve za izvajanje prehranskih priporočil (režim prehranjevanja, načrtovanje

jedilnikov …);

- priporočila glede izbire in priprave različnih skupin živil;

- usmeritve za nadzor nad izvajanjem prehranskih priporočil;

- prikaz načrtovanja jedilnikov s pomočjo sistema enot živil.

Njihov namen je izboljšati sistem zagotavljanja prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih in

zagotavljanje zdravih obrokov (tako po energijski vrednosti kot tudi vključenosti posameznih

živil).

Otroci in mladostniki naj bi dnevno zaužili tri glavne obroke (zajtrk, kosilo, večerjo) ter dva

premostitvena obroka (dopoldanska in popoldanska malica). Glede na organiziranost prehrane

v vzgojno-izobraževalnih ustanovah naj bi se za uživanje malice namenilo 15 minut, medtem

ko naj bi se za uživanje kosila namenilo najmanj 30 minut časa (Simčič idr., 2010). Priporočeni

čas za posamezne obroke glede na redni čas pouka in energijski vnos po posameznih obrokih

je zapisan v Preglednici 2.


10

Preglednica 2: Priporočen čas obrokov in porazdelitev celodnevnih energijskih vnosov po

posameznih obrokih (Gabrijelčič Blenkuš, Pograjc, Gregorič, Adamič, in Čampa, 2005a).

Obrok Ura Energijski vnos

zajtrk 7.00–7.30 18–22 % celodnevnega energijskega vnosa

dopoldanska malica 9.30–10.00 10–15 % celodnevnega energijskega vnosa

kosilo 12.30–13.00 35–40 % celodnevnega energijskega vnosa

popoldanska malica 15.00–15.30 10–15 % celodnevnega energijskega vnosa

večerja 18.00–19.00 15–20 % celodnevnega energijskega vnosa

Za zajtrk so najbolj primerna ogljikohidratna živila, ki počasi dvigujejo raven glukoze v krvi,

tem pa je najbolje dodati še beljakovinsko živilo, saj se ugodni učinek pri reševanju

kompleksnih mentalnih nalog tako še poveča. Dopoldanska malica se učencem ponudi šele po

2. šolski uri, saj se tako učencem omogoča, da razvijejo zdravo navado zajtrkovanja pred

poukom (Simčič idr., 2010). Malica naj bi bila pestra in raznolika, sestavni del le-te naj bosta

sadje in zelenjava. Kosilo predstavlja osrednji dnevni obrok in naj bo vedno sestavljen pestro

iz vseh vrst skupin živil. Živila iz skupine zelenjave in sadja so obvezni sestavni del kosila.

Popoldanska malica naj bi bila po priporočilih sestavljena iz mleka ali mlečnih izdelkov,

oreščkov in suhega sadja, z dodatkom živil iz polnozrnatih žitnih izdelkov. Večerja naj bo

pestro sestavljen in lahko prebavljiv obrok (Gabrijelčič Blenkuš, Pograjc, Gregorič, Adamič, in

Čampa, 2005b).

2.6 Projekti na področju zdrave prehrane v vzgojno-izobraževalnih

zavodih v Sloveniji

2.6.1 Dan slovenske hrane

Leta 2012 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o razglasitvi dneva slovenske hrane, ki

poteka vsako leto na tretji petek v novembru. Glavni namen takšnega dne je podpora

slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena

domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje

mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja za dejavnosti na

kmetijskem področju (Dan slovenske hrane, 2016).

V okviru dneva slovenske hrane poteka projekt imenovan »Tradicionalni slovenski zajtrk«,

v katerega so vključeni slovenski vrtci in osnovne šole, in ki so ga prvič izvedli leta 2011.


11

Namen projekta je, da že kot otroci spoznajo pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva,

ohranjanje čistega okolja v povezavi s pomenom zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja.

Otroci tako skozi idejo o nujnosti zajtrkovanja spoznajo, da je potrebno biti pozoren, kakšno

hrano jemo in posledično, da je lokalna hrana ustreznejši izbor (Dan slovenske hrane, 2016). Z

zdravstvenega vidika se priporoča uživanje sezonske hrane iz lokalnega okolja, saj ima takšna

hrana običajno višjo hranilno vrednost in je bolj dozorela. S tem, ko se daljša veriga od

pridelovalca do potrošnika, se drastično zmanjša vsebnost različnih vitaminov, ki so za naše

telo izrednega pomena. Tako je lahko hrana, ki je podvržena dolgemu transportu in

skladiščenju, tudi manj kakovostna (Dan slovenske hrane-vsak tretji petek v novembru, 2016).

Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev/predelovalcev posredno pripomoremo tudi k

zmanjšanju toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti, zagotavljamo trajnostno rabo

površin, namenjenih pridelavi hrane, ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo

stopnjo samooskrbe z lokalno pridelano hrano ter izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva

(Dan slovenske hrane, 2016).

Tradicionalni slovenski zajtrk je sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolka. Že pred

uvedbo projekta Tradicionalni slovenski zajtrk so potekale nekatere aktivnosti, ki so spodbujale

zdrav način prehranjevanja. Čebelarska zveza Slovenije je tako v preteklih letih izvajala

izobraževalno akcijo »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih«. Na

osnovi pozitivnih izkušenj so tako v projekt vključili tudi druge pridelovalce slovenske hrane.

Pobudo o sodelovanju so sprejela tri ministrstva – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje,

Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (Zupančič Tisovec,

Kordiš in Gregorič, 2014).

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) že več let redno izvaja raziskavo Z zdravjem

povezano vedenje v šolskem okolju (HBSC). Zadnja raziskava leta 2014 je pokazala, da vsak

dan med šolskimi dnevi redno zajtrkuje 45,1 % mladostnikov, kar je več, kot je pokazala

raziskava v letu 2002 (38,4 %) (Tradicionalni slovenski zajtrk: Redno uživanje zajtrka prispeva

k boljšemu zdravju, 2015).


12

2.6.2 Projekt zdrave prehrane P.E.S.C.A

Projekt zdrave prehrane ali »PESCA«, ki je kratica projekta izobraževanja na področju

prehrane, s katerim se želi spodbuditi potrošnjo lokalnih in tradicionalnih slovenskih ter

italijanskih izdelkov v šolskih kuhinjah. Šole, ki sodelujejo pri projektu v Sloveniji, so:

Biotehniški center Naklo, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad, OŠ Podgora Kuteževo, OŠ Miroslava

Vilharja Postojna, OŠ Prestranek in OŠ Košana. V Italiji pri projektu sodelujejo tri šole. Glavni

cilj je bil okrepitev integracije med čezmejnimi območji. Namen je bil spodbujati, s pomočjo

obojestranskega poznavanja tipičnih lokalnih izdelkov, komunikacijo in družbeno ter kulturno

sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi območji. Projekt je imel tudi cilj izobraziti

mladino v duhu zdravega prehranjevanja in pravilne uporabe visokokakovostnih tipičnih

izdelkov (Projekt, 2013).

Poskusno uvajanje v šolah, ki spadajo v vzorčno skupino, je potekalo v več fazah.

Faza 1: Pripravljalno srečanje: kratek opis ciljev projekta, predstavitev izobraževalcev.

Faza 2: Soglasje o obveščanju ter izročitev informativnih brošur za starše.

Faza 3: Opravljanje vprašalnika pred izvajanjem izobraževanja.

Faza 4: Vpeljevanje tipičnih jedi, predstavitev vsake posamezne jedi, razdelitev glasovnic za

senzorično oceno.

Faza 5: Izobraževanje o vseh tipičnih jedeh. Za vsak posamezen razred, izobraževanje

predvideva skupno 10 ur predavanj šolskih izobražencev in 10 ur predavanj promotorjev

informatorjev.

Faza 6: Istočasno z zadnjo predstavitvijo vsake posamezne jedi, razdelitev ocenjevalnih listov

za senzorično oceno.

Faza 7: Evalvacija po opravljenem izobraževanju ob zaključku šolskega leta (Izobraževalne

poti, 2013).

Tipične jedi, ki so se pripravljale v okviru projekta, so bile: jota s kislo repo, zmleta postrv

pečena v pečici s krompirjem in rožmarinom, passatelli v juhi, pečena ajdova kaša s skuto in

jabolki, bučna mineštra in telečja obara z zelenjavo (Tipične jedi, 2016).

Rezultati projekta so bili določitev dobrih praks, s katerimi naj bi se lokalni – tradicionalni

izdelki vključili v šolske kuhinje, poskusno vključevanje dobrih praks v šolske kuhinje,

monitoring in ocenjevanje izvedenih posegov, širjenje znanstvenih besedil in realizacija

tematskih delavnic (Projekt, 2013).


13

2.6.3 Shema šolskega sadja in zelenjave

Namen Sheme šolskega sadja in zelenjave (SŠSZ) je povečati porabo sadja in zelenjave pri

otrocih, zmanjšati število otrok s prekomerno maso in debelostjo, zmanjšanje tveganja za

nastanek bolezni sodobnega časa, izboljšati prehranske navade otrok, povezati otroke s

kmetijstvom … Od šolskega leta 2009/10 do vključno 2013/14 so šole dobile 75 % sredstev

financiranja s strani EU in 25 % od Republike Slovenije. Od leta 2014/15 se je EU

sofinanciranje povečalo na 83 %, preostalih 17 % sofinancira Republika Slovenija. Že prej so

bili upravičeni stroški nabave sadja in zelenjave, stroški vrednotenja učinkov SŠSZ, stroški

obveščanja v SŠSZ (izdelava spletne strani, letaki …), s šolskim letom 2014/15 so upravičeni

tudi stroški spremljevalnih ukrepov (Shema šolskega sadja in zelenjave, 2016). Šole vsako leto

pripravijo spremljevalne dejavnosti za učence, delavce šole, starše in dobavitelje. Aktivnosti so

usmerjene tudi v povezavo med šolo in lokalnimi pridelovalci sadja in zelenjave. Če je s strani

šole izvedena le ena spremljevalna dejavnost, se vanjo vključijo učenci vseh razredov in

strokovni delavci šole. Zaželena je tudi vključitev staršev in dobaviteljev. Če šola izvede več

spremljevalnih dejavnosti, je lahko vsak razred vključen v vsaj eno izmed njih.

Šolam so pri izbiri izobraževalnih dejavnosti na voljo naslednji sistemsko organizirani

spremljevalni ukrepi:

- projektne vsebine v okviru šole v naravi;

- delavnice za kuharje, ki delajo v šolski kuhinji;

- projektna izvedba šolskega vrta (Pomen spremljevalnih ukrepov, 2016).

Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) je določen za izvajanje spremljevalnih ukrepov

SŠSZ. Tako se v 23 domovih CŠOD po vsej Sloveniji za učence v šoli v naravi izvajajo

projektne vsebine na temo sadja in zelenjave v povezavi s kmetijstvom, okoljem in zdravo

prehrano. V izvajanje se vključujejo lokalni kmetje. Projektne vsebine lahko vključujejo:

izobraževalne malice, obisk na kmetiji, obisk na kmetiji s prevozom, obisk kmeta na CŠOD,

obisk strokovnjaka na CŠOD, delavnico degustacije, pri kateri dom CŠOD kupi različno sadje

in zelenjavo in z otroki pripravi degustacijo in delavnico priprave hrane, pri kateri učenci

pripravijo sadni oziroma zelenjavni obrok, ki ga na koncu pojedo (Projektne vsebine v okviru

šole v naravi, 2016).

Kuharji, ki delajo v šolskih kuhinjah, na delavnicah za kuharje pridobijo predvsem praktično

znanje o pripravi več vrst jedi iz zelenjave in sadja. Cilj projekta je tudi obogatitev jedilnikov

v osnovnih šolah, posredovanje novega znanja in veščin o ustrezni pripravi zelenjavnih in


14

sadnih jedi delavcem, ki so zaposleni v šolah, vključenih v Shemo šolskega sadja in zelenjave

in pripravljajo hrano za učence. Ta cilj sledi glavnim ciljem SŠSZ, ki so: povečanje uživanja

sadja in zelenjave pri učencih ter oblikovanje zdravih prehranskih navad učencev, ter

posledično zmanjšanje debelosti pri učencih (Polak Benčič, 2015a).

V projektni izvedbi šolskega vrta je sodelovalo 60 osnovnih šol, od tega je 13 šol dobilo nov

šolski vrt, 47 pa je dosedanji šolski vrt le obnovilo. Šole so prejele semena, paket vrtnega orodja,

in če je bilo potrebno, tudi dodatno ekološko zemljo. Izvajalec projekta je bil Inštitut za

trajnostni razvoj, projekt pa se je začel maja 2015, zaradi dolgih birokratskih priprav pred njim.

Namen projekta šolski vrt je, da se učenci seznanijo z osnovami vrtnarjenja ter spoznajo namen

vrtnarjenja in njegovo širšo vlogo. Šola določi mentorja v projektu šolski vrt, le-ta pa vključuje

druge učitelje z učenci, z namenom, da se šolski vrt uporabi kot učno ogrodje pri različnih

predmetih. Vrt je zelenjaven, vključuje lahko zelišča in sadne rastline, ki se pridelujejo na vrtu

(Polak Benčič, 2015b).

2.6.4 Zdrava šola

V 80. letih prejšnjega stoletja se je razvil koncept mreže zdravih šol, ki se odziva na probleme

v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov ter se usmerja k razvojnim programom za promocijo

zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem področju zdravja za učence, učitelje in

starše. Oblikovala se je Evropska mreža zdravih šol, ki se odziva na probleme v zvezi z

zdravjem otrok in mladostnikov. Usmerili so se k razvojnim programom zdravja, v zadnjem

času predvsem na področje zdrave prehrane in gibanja, duševnega zdravja kot zelo pomembnih

varovalnih dejavnikov. Začelo se je leta 1993 s prvimi 12 šolami, v letu 2011 pa je v Slovenski

mreži zdravih šol sodelovalo že 324 ustanov (257 osnovnih šol, 60 srednjih šol in 7 dijaških

domov) (Slovenska mreža zdravih šol, 2016).

Ob zaključku šolskega leta se izberejo vsebine, ki jih učenci poglobljeno obravnavajo naslednje

šolsko leto. Oblikuje se tudi osnovna tema, ki je predvidena za prihodnje šolsko leto. Vsaka

šola v mreži si v šolskem letu zastavi vsaj eno nalogo v okviru osnovne teme poleg drugih, ki

jih šolski timi Zdravih šol že redno izvajajo v okviru določenih vsebin. V zadnjih nekaj letih so

šole obravnavale naslednje teme: gibanje in zdrava prehrana, zdrav življenjski slog, duševno

zdravje idr. (Bevc, Pucelj in Scagnetti, 2016).


15

2.6.5 Jem lokalno

Lokalna samooskrba z ekološko pridelano hrano v javnih institucijah je ideja, ki so jo želeli

izpolniti že kar nekaj časa, zato sta razvojna agencija Gornja Radgona in Občina Gornja

Radgona v letu 2011 idejo razvili ter pripravili projekt imenovan »Jem lokalno«. Občina Gornja

Radgona je s tem pridobila finančna sredstva iz programa LEADER. »Jem lokalno« pomeni

jem zdravo hrano, ekološko pridelano hrano in pravilno pripravljeno hrano. Vzgoja in

ozaveščanje se tako začne že pri najmlajših. Ciljna skupina projekta so predšolski otroci, učenci,

njihovi starši, učitelji, kuharsko osebje in vodje prehrane. Projekt namenja posebno pozornost

tako eko in lokalnim pridelovalcem hrane kot tudi potencialnim dobaviteljem hrane, pri čemer

se posredno spodbuja uvajanje okolju prijazne kmetijske prakse. Cilj projekta »Jem lokalno« je

usposobljeno vodstvo prehrane za zdravo pripravo jedilnikov v zavodih, dvig konkurenčnosti

enot kmetijskih gospodarstev na specialnih trgih (šole, vrtci), višja kakovost produktov,

promocija ekološko in lokalno pridelane hrane na našem območju in širše. V projektu tako

potekajo številne aktivnosti, med drugim tudi izvedba skupnega zelenega javnega naročila na

področju dobave živil za tri občinske javne institucije, delavnice za kuharsko osebje in vodje

prehrane, delavnice za starše in kreativne delavnice za otroke (Projekt Jem lokalno, 2012).

2.7 Prehranske vsebine pri predmetniku slovenske osnovne šole

V Sloveniji so v predmetnik obvezne devetletne osnovne šole vključene različne prehranske

vsebine. Učenci se s prehranskimi vsebinami pri pouku seznanijo že na razredni stopnji šolanja.

Pri predmetu spoznavanje okolja v 1. razredu pri tematskem sklopu človek spoznajo pogoje za

zdravo življenje in rast (prehrana, gibanje, počitek, higiena), v 2. razredu pa spoznajo pomen

raznovrstne prehrane in razvijajo družabnost, povezano s prehranjevanjem. V 3. razredu v

tematskem sklopu živa bitja spoznajo, da hrana vsebuje snovi, ki so nujne, da se telo giblje,

raste in pravilno deluje (Kolar, Krnel in Velkavrh, 2011).

Pri predmetu Naravoslovje in tehnika v 4. razredu devetletne osnovne šole znajo učenci opisati

pomen hrane in razložiti, kaj se dogaja s hrano v človeškem telesu. Pri istem predmetu v 5.

razredu znajo učenci razložiti pomen pestre in uravnotežene prehrane za rast, razvoj in zdravje

ljudi; predstaviti in pojasniti vzroke ter posledice podhranjenosti oz. prehranjenosti ljudi; ločiti

hrano po izvoru in načinu predelave; pripraviti različne vrste jedi; razložiti, zakaj se živila

pokvarijo in zakaj je trajnost različnih živil omejena (Vodopivec, Papotnik, Gostinčar

Blagotinšek, Skribe Dimec, in Balon, 2011).


16

Predmet Gospodinjstvo v osnovnih šolah pokriva več disciplin družboslovnega in

naravoslovnega področja. Za predmet Gospodinjstvo je v učnem načrtu predvidenih 35 ur v 5.

razredu in 52,5 ure v 6. razredu. (Simčič idr., 2011). Od tega je v 6. razredu priporočljivo

nameniti 42 ur pouka modulu Hrana in prehrana (Kostanjevec, 2009).

Splošni cilji, ki so povezani s prehranskimi vsebinami in so zapisani v Učnem načrtu za

Gospodinjstvo, so:

- da učenci spoznajo, razumejo, usvojijo, uporabijo in ovrednotijo pomen pravilne, varne

in varovalne prehrane ter vpliv prehranskih navad in razvad za zdravje;

- da se navajajo na zdravo in kulturno prehranjevanje ter pravilno in gospodarno uporabo

živil in

- da se naučijo načrtovati dnevne obroke hrane z upoštevanjem hranilnih in energijskih

vrednosti posameznega obroka.

Učenci se v 6. razredu devetletne osnovne šole pri modulu hrana in prehrana seznanijo z

operativnimi cilji in vsebinami, ki so zapisani v Preglednici 3 (Simčič idr., 2011).

Preglednica 3: Operativni cilji in vsebine pri modulu hrana in prehrana za predmet

Gospodinjstvo v 6. razredu devetletne osnovne šole (Simčič idr., 2011).

Operativni cilji Vsebine

Vsebinsko področje: Hrana in prehrana

Učenci:

- razumejo priporočila zdrave

prehrane,

- interpretirajo prehrambne navade,

- spoznajo nekatere načine

prehranjevanja,

- analizirajo človekove potrebe po

hranilni in energijski vrednosti,

- izdelajo oglasni material: plakat,

članek za šolsko glasilo, prispevek za

šolski radio o šolski prehrani.

1. Hrana

2. Prehrana:

- uravnotežena

- zdrava

- varna

- varovalna

Preglednica se nadaljuje.


17

Nadaljevanje Preglednice 3.

Operativni cilji Vsebine

Vsebinsko področje: Označevanje živil

Učenci:

- razumejo informacije, ki jih razberejo

iz deklaracije,

- razlikujejo znake kakovosti,

- poznajo pojem blagovne znamke,

- zasnujejo in dopolnjujejo zbirko

znakov in kakovosti blagovnih

znamk.

1. Deklaracije

- zapis informacij na deklaraciji

- rok uporabe

2. Znaki kakovosti

- blagovna znamka

- znak kakovosti

Vsebinsko področje: Higiena prehrane

Učenci:

- razumejo pomen pravilnega

shranjevanja živil,

- razumejo pravilen način dela z živili,

- spoznajo znake zastrupitev s hrano in

osnovno ukrepanje v teh primerih.

1. Higiena pri delu z živili

2. Kupovanje in shranjevanje živil

3. Higiena pri pripravi živil

4. Okužba živil:

- mikroorganizem

- okužba

- zastrupitev s hrano

Vsebinsko področje: Mehanska in toplotna obdelava živil

Učenci:

- razvrščajo živila v skupine glede na

hranljive snovi,

- ustrezno sestavijo jedilnik za različne

obroke in različne priložnosti,

- interpretirajo spremembe hranljivih

in zaščitnih snovi v času mehanske in

toplotne obdelave,

- analizirajo lastnosti živil, ki jih

uporabljamo pri pripravi,

- znajo pri svojem delu uporabljati

kuharske knjige, recepte,

- usvajajo spretnosti priprave in

postrežbe hrane,

- pri pripravi hrane organizirajo svoje

delo po načelih higienskega

minimuma,

- poznajo pripomočke in aparate za

obdelavo živil in pripravo hrane,

- poznajo kuhalno in servisno posodo

in pribor,

- pripravljajo pogrinjke za različne

priložnosti,

- usvajajo primerno obnašanje pri jedi.

1. Živila:

- žita in žitni izdelki

- maščobna živila

- sladkor

- jajca

- ribe

- mleko in mlečni izdelki

- meso in mesni izdelki

- sadje in zelenjava

2. Hranilne snovi:

- zaščitne snovi

- voda

3. Osnovni kuharski postopki:

- kuhanje

- pečenje

- cvrenje

- dušenje

4. Pokušanje jedi

5. Senzorične lastnosti jedi:

- videz

- vonj

- okus

- konsistenca


18

Poleg že omenjenega predmeta Gospodinjstvo v 5. in 6. razredu devetletne osnovne šole si

lahko učenci v 7., 8. in 9. razredu izberejo tudi katerega izmed izbirnih predmetov, ki

vključujejo prehranske vsebine. Predmeta Načini prehranjevanja in Sodobna priprava hrane se

lahko izvajata v 7. in 8. razredu v obsegu 35 ur in v 9. razredu v obsegu 32 ur (Kostanjevec,

2009).

Pri izbirnem predmetu Načini prehranjevanja se učenci poučijo o prehrani z vidika varovanja

in zagotavljanja zdravja. Obravnavajo načine prehranjevanja in prehrano v različnih starostnih

obdobjih življenja ter se učijo o pomembnosti zdrave prehrane.

Splošni cilji, ki so povezani s prehranskimi vsebinami in so zapisani v Učnem načrtu pri izbirnih

predmetih Načini prehranjevanja in Sodobna priprava hrane, so:

- da učenci razvijajo sposobnosti uporabe, povezovanja in tvornega mišljenja za

preudarno odločanje o lastni prehrani, predvsem v smislu zagotavljanja zdravja,

- da nadgrajujejo vsebine, ki so jih pridobili pri rednem predmetu gospodinjstvo in

- da poglabljajo znanja predvsem v smislu usmerjanja v nadaljnje šolanje na agroživilskih

gostinsko-turističnih in zdravstvenih šolah (Lap Drozg, Simčič, Koch, Orešič, in Fijavž,

2009).

Operativni cilji in predlagane vsebine pri izbirnem predmetu Načini prehranjevanja so zapisani

v Preglednici 4 in v Preglednici 5 za izbirni predmet Sodobna priprava hrane.


19

Preglednica 4: Operativni cilji in predlagane vsebine pri izbirnem predmetu Načini

prehranjevanja (Lap Drozg idr., 2009).

Operativni cilji Predlagane vsebine

Tematski sklop: Prehranjenost

Učenci:

- razumejo pomen ustrezne

prehranjenosti za zdravje organizma,

- uporabljajo enostavne metode za

ugotavljanje stanja prehranjenosti,

- analizirajo stanje prehranjenosti,

- izdelajo osebne kartotečne liste.

1. Stanje prehranjenosti v povezavi z

zdravjem

2. Metode ugotavljanja stanja

prehranjenosti

Tematski sklop: Tradicionalni in drugačni načini prehranjevanja

Učenci:

- poznajo nacionalne in drugačne

načine prehranjevanja,

- analizirajo nacionalne jedi na podlagi

poznavanja posamezne dežele,

- analizirajo pozitivne in negativne

posledice posameznih vrst načinov

prehrane,

- ocenjujejo ustreznost in neustreznost

načinov prehrane z vidika

zagotavljanja dobrega zdravja,

- pripravijo in senzorično, fiziološko in

tehnološko ovrednotijo nacionalno

jed.

1. Tradicionalni načini prehranjevanja

2. Drugačni načini prehranjevanja

Tematski sklop: Prehrana v različnih starostnih obdobjih

Učenci:

- usvajajo osnovna napotila za

prehrano različnih starostnih skupin

prebivalstva,

- analizirajo in načrtujejo prehrano v

družini,

- ovrednotijo šolsko prehrano.

1. Prehrana:

- dojenčka

- majhnega otroka

- šolarja

- mladostnika

- odraslega

- starostnika

- športnika

- nosečnice

2. Načrtovanje prehrane v družini

Tematski sklop: Prehrana v posebnih razmerah

Učenci:

- usvajajo načine prehrane v naravi

- usvajajo načine prehrane v izrednih

razmerah.

1. Prehrana v posebnih razmerah:

- v naravi

- v izrednih razmerah


20

Preglednica 5: Operativni cilji in predlagane vsebine pri izbirnem predmetu Sodobna priprava

hrane (Lap Drozg idr., 2009).


Tematski sklop: Hranilne snovi v povezavi z zdravjem

Učenci:

- utrdijo pridobljena znanja o hranilni,

biološki in energijski vrednosti živil,

- utrdijo razvrščanje živil v skupine po

hranilni vrednosti,

- sintetizirajo priporočila zdrave

prehrane,

- uporabljajo pravilen ritem

prehranjevanja,

- analizirajo pomen hranilnih snovi za

zdravje človeka,

- vrednotijo makro- in mikrohranila,

- ovrednotijo potrebe organizma po

posameznih hranljivih snoveh,

- povezujejo pomanjkanje in

preseganje količin hranil s

spremembo zdravja in o tem pisno

poročajo.

1. Zdrava prehrana

2. Ritem prehranjevanja

3. Hranljive snovi v prehrani

4. Potrebe organizma po hranljivih

snoveh

Tematski sklop: Kakovost živil in jedi

Učenci:

- utrdijo pomen varne hrane in

naštejejo vzroke kvara živil in

posledice zastrupitev s hrano,

- usvajajo kriterije kakovosti živil in

jedi,

- usvajajo primerjalno ocenjevanje

živil in jedi,

- si ogledajo živilsko-pridelovalni

obrat v svojem kraju ali v bližini

svojega kraja.

1. Kakovost živil in jedi



21


Pri predmetu biologija v 8. razredu učenci razumejo, da za delovanje človeškega organizma

niso dovolj samo maščobe, beljakovine in ogljikovi hidrati, temveč mora telo s hrano dobiti

tudi druge snovi – vitamine, rudninske snovi, razumejo pomen uravnotežene prehrane.

Spoznajo tudi kompleksnost problemov, povezanih z motnjami hranjenja (Vilhar idr., 2011). V

8. in 9. razredu se pri predmetu kemije učenci naučijo pomena beljakovin v prehrani in

posledice njihovega pomanjkanja (Bačnik idr., 2011).

Tematski sklop: Prehranske navade

Učenci:

- razumejo oblikovanje prehranskih

navad,

- uporabljajo dobre prehranske navade,

- analizirajo lastne prehranske navade,

- ugotavljajo vzroke in posledice slabih

prehranskih navad in razvijajo

odgovornost do zdravja,

- z razpravljanjem predstavijo dobre

prehranske navade.

1. Prehranske navade

- vpliv in razvoj

- dobre prehranske navade

- posledice slabih prehranskih navad


Tematski sklop: Priprava zdrave prehrane

Učenci:

- razumejo priporočila o pripravi

zdrave hrane,

- spoznajo tehnološke postopke

priprave jedi z vidika ohranjanja

hranilne vrednosti,

- usvajajo načine predpriprave ter

priprave živil in jedi z vidika

ohranjanja hranljivih snovi,

- usvajajo načine priprave

polpripravljenih in pripravljenih

živilskih proizvodov,

- poznajo gastronomsko kulinarična

načela v zdravi prehrani,

- ocenjujejo in spreminjajo kuharske

recepte v smislu priprave zdrave

hrane in na osnovi njih pripravljajo

zdravo hrano.

1. Kriteriji za oceno zdrave hrane

2. Postopki priprave zdrave hrane

3. Predpriprava živil

4. Priprava jedi

5. Gastronomsko kulinarična načela pri

pripravi obrokov


22

2.8 Prehranske navade odraslih na Malti

Tradicionalna malteška kuhinja je predvsem mediteranska in temelji na sezonskih kmetijskih

proizvodih in morskih sadežih, močan vpliv ima tudi bližnja Sicilija (Cefai in Camilleri, 2011).

Malteška prehrana se je po koncu druge svetovne vojne zelo spremenila, saj so od hrane z veliko

vlaknin in nizko vsebnostjo maščob prešli na hrano z veliko skupnih maščob, še zlasti živalskih

maščob, in nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov. Te spremembe so posledica povečanja porabe

mesa, mleka in mlečnih izdelkov, jajc in rastlinskega olja ter zmanjšanja porabe žit. Vnos

sladkorja, predvsem v obliki slaščic in brezalkoholnih pijač, je visok. Tudi vnos soli je višji od

priporočene ravni. Spremenjene prehranske navade malteškega prebivalstva v zadnjih

desetletjih tako bistveno vplivajo tudi na porast sladkorne bolezni med malteškim

prebivalstvom (Formosa, Savona-Ventura in Mandy, 2012).

Rezultati raziskav kažejo, da je poraba tradicionalne malteške hrane precej nizka tako zaradi

pomanjkanja časa kot tudi potrebnih znanj za pripravo in izbiro hrane. Rezultati kažejo, da se

ženske odločajo za bolj zdrave možnosti, kot sta belo meso in zelenjava, medtem ko moški raje

posegajo po rdečem mesu in hrani z visoko vsebnostjo maščob. Pri tradicionalnih malteških

sladkarijah so rezultati pri ženskah in moških podobni. Pokazalo se je tudi, da so bili starejši

malteški ljudje bolj usmerjeni k nacionalni kuhinji v njihovem vsakdanjem življenju in

prehrani, kot mlajši prebivalci na Malti. Starši in stari starši imajo pomembno vlogo pri prenosu

tradicionalnih malteških receptov na mlade (Sharon, 2013).

Raziskava je pokazala, da 52,6 % odraslih na Malti uporablja oljčno olje na kruhu ali za

pripravo jedi v kuhinji. Več jih uporablja mleko z 2,5 % mlečne maščobe, kot posneto mleko.

V povprečju Maltežani pojedo največ malteškega kruha, sledita pa mu beli in črni kruh

(Piscopo, 2004). Hobz tal-Malti ali malteški kruh je izdelan iz moke, pekovskega kvasa,

sladkorja, soli in oljčnega olja, najpogosteje pa ga Maltežani namažejo s paradižnikom in

pokapljajo z oljčnim oljem ali napolnijo s tuno, kaprami in čebulo (Maltese bread, 2016).

Živila, ki jih vsaj enkrat do dvakrat tedensko uživajo odrasli na Malti, so: jajca (54,1 %

odraslih), riž ali testenine (65,2 % odraslih), piščanec ali zajec (71,8 % odraslih), ribe (51,8 %

odraslih), meso (62 % odraslih) in krompir (55,5 % odraslih). Svežo zelenjavo vsak dan uživa

le 28,8 % odraslih, medtem ko sveže sadje vsakodnevno uživa kar 63,1 % odraslih na Malti

(Piscopo, 2004).


23

Primerjalne ocene prekomerne telesne mase in debelost iz leta 2008 kažejo, da je bilo 64,3 %

odraslega prebivalstva (>20 let) na Malti s prekomerno telesno maso in 28,8 % je bilo debelih.

Razširjenost prekomerne telesne mase je bila višja pri moških (68,4 %), kot pri ženskah (60,4

%). Na podlagi rezultatov iz leta 2010 je bilo ugotovljeno, da je bilo 62,3 % prebivalstva

starejšega od 18 let na Malti pretežkega, kar je za 2,0 % manj kot dve leti pred tem (World

Health Organization, 2013).

V raziskavi, v katero je bilo vključenih več kot 1.000 odraslih prebivalcev z Malte, je bilo

ugotovljeno, da čeprav se je povečeval delež zaužite zelenjave v njihovi prehrani, še vedno

prevladujejo testenine, nato piščančje meso in govedina, medtem ko malteški kruh jedo skoraj

pri vseh obrokih. Leta 2011 so v raziskavi ugotavljali prehranske navade malteških študentov

in ugotovili, da polovica študentov zaužije le eno ali dve enoti sadja ali zelenjave dnevno. Več

kot polovica študentov izbira manj zdravo hrano in manj kot polovica jih redno zajtrkuje (Cefai

in Camilleri, 2011).

Po novejših raziskavah je na Malti na splošno pretežkih 74,0 % moških in 58,0 % žensk, kar

jih uvršča na sam vrh (Vella, 2014).

2.9 Prehranske navade malteških otrok in mladostnikov

Prekomerna telesna masa in debelost otrok in mladostnikov je velik javno zdravstveni izziv tudi

na Malti. Ker otroci in mladostniki predstavljajo bodoče generacije, je njihovo zdravje in dobro

počutje velik problem. Raziskava iz leta 2014 med mladimi fanti na otoku Malta in otoku Gozo

je pokazala, da so predpripravljena (embalirana) kosila med njimi najbolj priljubljena. Najbolj

pogosto živilo, ki ga imajo za malico v šoli, je kruh, ki je najpogosteje napolnjen s šunko, sirom

in maslom. Raziskava je pokazala tudi, da se v šolskih prodajalnah s hrano (Tuck shops)

pogosto prodajajo tudi živila, ki vsebujejo veliko soli, sladkorja in maščob in niso priporočena

za vsakodnevno uživanje (Sammut in Sammut, 2014). V drugi raziskavi istega leta so

raziskovali, kako pomembna je promocija zdravega zajtrka med mladimi na Malti, in ugotovili,

da se starši in otroci zavedajo pomembnosti zajtrka, vendar za zajtrk večina uživa le

ogljikohidratna živila, kot so žita in kruh. Starši tako še vedno ne zagotavljajo zdravega zajtrka

svojim otrokom. Zaradi pomanjkanja časa zjutraj se jih veliko odloči za vnaprej pripravljena

živila (Ellul, 2014).

Leta 2015 je bila narejena raziskava med 7–10-letniki na 16 različnih šolah na Malti.

Ugotovljeno je bilo, da mladostniki dobro poznajo zdravo prehrano, vendar še vedno posežejo


24

tudi po nezdravi oziroma hitri prehrani. Raziskava je pokazala tudi, da večina staršev spodbuja

bolj zdrav način življenja pri svojih otrocih (Grima, 2015). Izkazalo se je, da so glavni vir znanja

staršev o prehrani mediji, zato starši želijo več informacij o tem, kako povečati količino

zelenjave v obrokih za otroke in kako jesti zdravo (Piscopo, 2004). V raziskavah se je pokazalo,

da imajo najnižjo povprečno porabo zelenjave v Španiji in na Malti, pod povprečjem pa so tudi

južne evropske države (Italija, Grčija in Portugalska) (Vereecken, De Henauw in Maes, 2005).

Izobraževanja staršev na Malti, ki so jih organizirali o zdravi prehrani in hranilni vrednosti, so

imela pozitiven vpliv, vendar le za kratek čas (Piscopo, 2004).

2.10 Čezmerna prehranjenost in debelost otrok in mladostnikov na Malti

Med letoma 2001–2002 je več raziskovalcev iz različnih držav (Kanade, Belgije, Anglije in

Škotske) naredilo statistični pregled, kjer so primerjali prekomerno telesno maso in debelost pri

mladih starih med 10–16 let v 34 državah (predvsem evropskih). Ugotovili so, da je največji

delež otrok s prekomerno telesno maso na Malti (25,4 % s prekomerno telesno maso in 7,9 %

debelih) in v ZDA (25,1 % s prekomerno telesno maso in 6,8 % debelih). Državi z najnižjim

deležem otrok s prekomerno telesno maso sta bili Litva (5,1 % in 0,4 %) in Latvija (5,9 % in

0,5 %) (Janssen idr., 2005).

V letu 2008 in 2010 je bilo v raziskavo vključenih približno 3500 malteških otrok v povprečni

starosti 6,8 leta. Ugotovljeno je bilo, da ima po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije

prekomerno telesno maso četrtina malteških otrok v povprečni starosti 6,8 leta. Ta delež je bil

leta 2010 višji za 40 % pri otrocih starih 9 let. Prekomerna telesna masa in debelost pri malteških

otrocih se povečuje, kljub prizadevanjem za zajezitev tega stanja (Farrugia Sant'Angelo in

Grech, 2011).

Po standardih International Obesity Task Force (IOTF), ko so ocenjevali prekomerno telesno

maso in debelost med 10- in 11-letniki na Malti, je bilo ugotovljeno, da naj bi imelo 20,4 %

otrok prekomerno telesno maso in 14,2 % od njih naj bi bilo debelih. Po standardih Svetovne

zdravstvene organizacije ima prekomerno telesno maso 23,1 % testiranih otrok, 20,9 % pa je

debelih. Prekomerna telesna masa in debelost malteških otrok starih 10 in 11 let je višja kot v

preostalih državah, ki so bile vključene v raziskavo, razen v Grčiji (Decelis, Fox in Jago, 2013).


25

2.11 Smernice prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih na Malti

Ministrstvo za šolstvo in zaposlovanje je v letu 2007 sprejelo in objavilo dva dokumenta

imenovana Healthy Eating Lifestyle (HELP), v katerih so zapisana priporočila za spodbujanje

zdravega življenjskega sloga malteških učencev (Ellul, Bonello, Debono, Mallia in Xuereb,

2007a, 2007b).

Prvi dokument imenovan Healthy Eating Lifestyle Plan, Our Resources vključuje:

- navodila o tem, kako razviti zdrav življenjski slog;

- smernice za spodbujanje pitja vode in mleka;

- smernice, ki bodo šolam pomagale vzpostaviti zdravo prehrano v šolskih prodajalnah

(Tuck shops) in bodo spodbujale uravnovešeno prehrano;

- smernice v povezavi s šolskim okoljem;

- recepte za pripravo zdravih obrokov;

- odgovore na pogosta vprašanja (Ellul idr., 2007b).

Drugi dokument Healthy Eating Lifestyle Plan, Help document vključuje:

- cilje za zdravo prehranjevanje;

- prispevek šol k zdravemu prehranjevanju;

- strategije za zdravo prehranjevanje;

- seznam dovoljenih živil in pijač;

- seznam prepovedanih živil in pijač;

- velikost porcij hrane;

- smernice za pripravo hrane (Ellul idr., 2007a).

Na vsaki od malteških šol je tako imenovana prodajalna s hrano, ki ji rečejo Tuck shop.

Ponudnik hrane v Tuck shopu je zunanji izvajalec, s katerim ima šola sklenjeno pogodbo. Le-

ta se mora držati veljavnih smernic, kaj lahko prodaja in česa ne sme, drugo pa je njegova lastna

izbira (Šinkovec, 2014). V Preglednici 6 so zapisane smernice, ki se jih morajo držati prodajalci

v Tuck shopu in so zapisane v priročniku HELP.


26

Preglednica 6: Smernice za hrano in pijačo v Tuck shopu na Malti (Ellul idr., 2007a).

HRANILO RAVEN HRANILNIH SNOVI NA 100g/ml HRANE

maščoba1 3 g–20 g

nasičena maščoba 1 g–5 g

sladkor2 2 g–20 g

sol 0,25 g–1,25 g

2.12 Projekti na področju zdrave prehrane v vzgojno-izobraževalnih

zavodih na Malti

2.12.1 Program šolskega mleka

Vse šole (državne in zasebne), vključno z otroškimi varstvenimi centri in vrtci, na otoku Malta

in otoku Gozo imajo možnost porabiti del sredstev za mleko, ki se ga otrokom ponudi

brezplačno, kar je delno financirano s pomočjo Evropske unije. Šole in vrtci na začetku vsakega

šolskega leta prejmejo prijavne obrazce, ki jih morajo izpolniti, če želijo sodelovati pri

programu. Ob koncu vsakega šolskega leta izpolnijo še dodatne obrazce, ki jih morajo skupaj

z originalnimi računi in potrdili o nakupih v tem obdobju vrniti nazaj, da prejmejo subvencijo.

V letu 2008 je bilo v program vključenih 47 šol, kar predstavlja več kot polovico šol na Malti,

kamor niso štete fakultete in štirje informacijski centri, ki so namenjeni otrokom s posebnimi

potrebami, otrokom z avtizmom, z okvaro vida ter gluhim in naglušnim otrokom. Pri tem je

bilo porabljenih 25.000 evrov subvencij, v letu 2013 pa je bilo vključenih 42 šol in štirje

informacijski centri, podeljenih je bilo 16.000 evrov subvencij (EU School Milk Subsidy

Scheme, 2016).

Program pitja mleka v šolah je namenjen:

- spodbujanju uživanja mleka in mlečnih izdelkov med otroki, saj vsebujejo pomembne

vitamine in minerale;

1 Pri tem so izvzeta živila, ki vsebujejo veliko naravnih maščob, kot so oreščki in semena. Pri teh lahko skupna

vrednost maščob presega predlagane vrednosti. 2 Skupni sladkorji lahko izvzamejo hrano, ki ima veliko naravnih sladkorjev, kot so sveže in suho sadje, 100 %

naravni sokovi in nekatere vrste zelenjave. Vrednost za skupne sladkorje sme biti višja od predlaganih vrednosti

za omenjena živila in pijače. Žitni kosmiči in ploščice z nizko vsebnostjo dodanega sladkorja pa ne smejo presegati

25 % skupnega sladkorja.


27

- prispevanju k zmanjšanju debelosti med otroki;

- spodbujanju zdravega načina življenja in

- spodbujanju k izobraževanju o prehrani in izboljšanju znanja o mlečnih izdelkih (School

Milk Scheme, 2016; EU School Milk Subsidy Scheme, 2016).

Koristi, ki jih imajo otroci v šolah in vrtcih, ki sodelujejo pri tem programu, so:

- dostopnost do svežega mleka enkrat na dan;

- zagotovitev koristnih hranil, ki jih vsebuje mleko;

- poskrbijo, da otroci ostanejo hidrirani;

- mleko igra pomembno vlogo pri razvoju zob in kosti, zmanjšuje tudi tveganje za

osteoporozo pozneje v življenju;

- pomoč učencem, ki lahko zajtrkujejo, da ohranijo svojo koncentracijo in preprečijo

lakoto pred kosilom;

- zmanjšuje porabo gaziranih pijač in nezdravih prigrizkov ter

- zmanjšuje pojav debelosti (Ellul idr., 2007b).

2.12.2 Shema šolskega sadja in zelenjave

Sistem razdeljevanja sadja in zelenjave v šolah na otoku Malta in otoku Gozo spodbuja in izvaja

Ministrstvo za naravne vire in kmetijstvo. Shema šolskega sadja in zelenjave je del soglasja

Evropske unije, da zagotovi na ravni Unije evropski sistem za zagotavljanje sadja in zelenjave

šolarjem. Tako se shema sofinancira s strani EU in malteške vlade (School fruit and vegetables

scheme: external evaluation report, 2012). S strani EU so v šolskem letu 2014/2015 prejeli

337.500 evrov, kar je predstavljajo 75 % celotnega deleža, s strani malteške vlade pa preostalih

25 % oziroma 112.500 evrov (School Fruit Scheme-Annex V of DG AGRI Working Document

(Guidelines) - Annual Monitoring Report 2014/2015, 2016).

V SŠSZ sodelujejo šole, ki so se prijavile na razpis, vsak izmed učencev pa ob soglasju staršev.

Glavna starostna skupina, ki ji je shema namenjena, so otroci stari od 3 do 10 let, vendar so

kljub temu vsi otroci, ki obiskujejo izobraževalne ustanove na otoku Malta in otoku Gozo

vključeni v shemo šolskega sadja in zelenjave, ne glede na njihovo starost (School fruit and

vegetables scheme: external evaluation report, 2012).

Kot dodatek k shemi šolskega sadja in zelenjave so dodali spremljevalne ukrepe za vse

sodelujoče šolarje. Dejavnosti so usmerjene k izobraževanju z namenom, da otroci pobližje

spoznajo kmetijski sektor ter koristi za zdravje, ki so povezane z uživanjem sadja in zelenjave.


28

Cilj spremljevalnih ukrepov je, da bi vsaka od sodelujočih šol sodelovala, vsaj pri enem izmed

njih.

Podrobneje sta predstavljena dva spremljevalna ukrepa:

- obiski na kmetijah in

- promocije uživanja sadja in zelenjave.

Z obiski na kmetijah se otroci seznanijo z nekaj osnovami kmetijstva, na primer rastnim

procesom sadja in zelenjave, ki rastejo na Malti, s postopkom, kako pridelek pride od kmetije

do potrošnikove mize.

Pri promocijah uživanja sadja in zelenjave so otrokom predstavljeni pozitivni učinki

vsakodnevnega uživanja le-tega, prav tako se s tem povečujejo tudi koristi sheme šolskega sadja

in zelenjave. Centri (HESC-angleško Home Economics seminar centre) in Ministrstvo za

šolstvo in zaposlovanje bodo še naprej poskušali prilagajati prehranske programe za

spodbujanje uživanja sadja in zelenjave. Te pobude vključujejo razvoj učnega gradiva in drugih

sredstev, ki omogočajo otrokom, da razvijejo zdrave prehranske navade kot del zdravega

življenjskega sloga (Ministry for resources and rural affairs, 2012).

2.13 Prehranske vsebine pri pouku na malteških osnovnih šolah

Izobraževalni sistem na Malti je sestavljen iz štirih faz:

- osnovna šola – razredna stopnja (otroci stari med 5 in 11 let);

- osnovna šola – predmetna stopnja (stari od 11 do 16 let);

- srednja šola (stari od 16 do 18 let) ali

- tehnična šola (stari od 16 do 20 let)

- fakulteta (diploma se pridobi v treh do petih letih, odvisno od področja študija,

magistrska naloga pa pri nadaljevanju študija po letu ali dveh) (Malta, 2016;

Educational System in Malta, 2016).

Predmetna stopnja v osnovni šoli na Malti ima učni načrt razdeljen po razredih (imenovanih

Form) od prvega do petega razreda.

Vsebina predmeta gospodinjstvo (Home Economics), ki se jo morajo učenci naučiti v petih

šolskih letih, je razdeljena na tri ravni, ki so predstavljene v Preglednicah 8, 9 in 10 (Ministry

for Education and Employment, 2014).


29

V Preglednici 7 je predstavljena starost učencev in stopnja vsebine, ki je določena za posamezni

razred. Glede na razred se tako obravnava prvo, drugo oziroma tretjo stopnjo in za to predlagano

vsebino, spretnosti in znanja, ki jih morajo učenci usvojiti v določenem razredu.

Preglednica 7: Pregled starosti učencev in ravni vsebine glede na razred (Ministry for Education

and Employment, 2014).

Razred (Form) Starost učencev Stopnja (Level)

1 10–11 let 1

2 11–12 let 1

3 12–13 let 2

4 13–14 let 2

5 14–15 let 3

Znanja, spretnosti in kompetence pridobljene na prvi, drugi in tretji stopnji so zapisane v

Preglednicah 8, 9 in 10.


30


prvi stopnji (Ministry for Education and Employment, 2014).


Znanja Spretnosti Kompetence

Učenci:

- identificirajo

dejavnike, ki

sodelujejo pri izbiri

hrane in pijače,

- raziščejo socialne

vidike

prehranjevanja in

glavne funkcije

hrane,

- raziščejo različne

vrste kuhinj,

- poznajo osebe in

higienske postopke

pri delu s hrano,

- povezujejo sedanje

prehranske

smernice z

osnovnimi

prehranskimi

skupinami,

- razvrstijo živila v

skladu z glavnimi

skupinami živil,

- poznajo različne

načine pravilnega

tehtanja in merjenja

količine hrane.

Učenci:

- razvrstijo glavne

dejavnike, ki vplivajo

na njihovo izbiro hrane

in pijače,

- izberejo prehrano, ki

prispeva k dobremu

počutju,

- izberejo pravilen način

skrbi za kuhinjsko

opremo,

- uporabijo higiensko

prakso v kuhinji,

- izberejo hranljive

sestavine, ki jih lahko

uporabijo za pripravo

uravnoteženih

prigrizkov, ki temeljijo

na zdravih smernicah

prehranjevanja,

- pokažejo sposobnost

ujemanja pravilne

merilne opreme z

različnimi sestavinami.

Učenci:

- pregledajo posamezne

prehranske prakse in

življenjski slog,

- načrtujejo preprost in

hranljiv zajtrk/

prigrizke s poudarkom

na socialne, kulturne in

individualne potrebe,

- uporabijo ustrezno

opremo za pripravo

zdravega šolskega

kosila,

- z ustrezno higiensko

prakso znajo pripraviti

zdravo sadje ali mlečno

sladico,

- pripravijo preprost

prigrizek in pri tem

upoštevajo načela

uravnotežene prehrane

in smernice zdravega

prehranjevanja.



Učenci:

- znajo poiskati

osnovne

informacije na

oznakah živil,

- opredelijo glavne

funkcije ogljikovih

hidratov in maščob

v prehrani,

- naštejejo glavne

funkcije

beljakovin.

Učenci:

- znajo razvrstiti hrano

glede na nalepke

prehranskih informacij,

- raziščejo glavno vlogo

ogljikovih hidratov in

maščob v prehrani

zlasti v zvezi z

energijskim

ravnovesjem,

- prepoznajo najboljše

vire živalskih in

rastlinskih beljakovin.

Učenci:

- uporabijo osnovno

znanje o označevanju

hrane, da preučijo

zdravstvene trditve za

pogosta živila,

- pripravijo zdravo

tradicionalno sladico z

upoštevanjem

energijske vrednosti,

- načrtujejo in pripravijo

sladko/slano

beljakovinsko jed.


31


drugi stopnji (Ministry for Education and Employment, 2014).



Učenci:

- raziščejo ključne

dejavnike, ki vplivajo

na prehranske zahteve

posameznika s

posebnim poudarkom

na energijskih

vrednostih,

- pokažejo razumevanje

in glavno funkcijo

vitaminov in

mineralov,

- raziščejo vlogo vlaknin

in vode v prehrani,

- pregledajo medijski

vpliv na izbiro

prehrane,

- pogovorijo se o

pomenu vedenja pri

prehranjevanju in

pravilnem ravnanju z

jedilnim priborom,

- dokažejo, da razumejo

varnost živil v praksi,

- razumejo potrebo po

energiji in prehranskih

potrebah,

Učenci:

- ugotovijo, katera

hranila najdemo v

osnovnih živilih in

kako se le-ta

nanašajo na

prehranske

smernice,

- opredelijo pomen

vlaknin in vode v

našem telesu,

- sodelujejo pri

proučevanju

vplivov medijev pri

izbiri hrane,

- ugotavljajo, koliko

energije je potrebno

za telesno aktivnost

in kako se potrebe

po hrani nanašajo

na energijsko

porabo,

Učenci:

- ocenijo osebne ovire

za zdravo prehrano in

aktiven življenjski

slog in razvijejo

praktične rešitve,

- eksperimentirajo z

različnimi živili in

tehnikami priprave

hrane za načrtovanje

preprostih jedi za

različne prehranske

potrebe,

- pripravijo napitke, ki

so bogat vir

vitaminov,

mineralov, vlaknin in

vode (uporaba

lokalnih izdelkov,

kjer je to mogoče),



32




- prepoznajo, da je hrano

in pijačo včasih

potrebno pripraviti

tako, da se izboljša

njihov okus ali

hranilne vrednosti,

- povezujejo osnovno

prehranjevanje z

prehrano za športnike,

- prepoznajo normalno

telesno maso in

različne tipe postav,

- določijo razmerje med

prehrano in telesno

dejavnostjo za

vzdrževanje telesne

mase.

Učenci:

- preučijo vpliv

televizije,

računalnika in

računalniških iger

na zdrav način

življenja,

- razlikujejo

prehrano sedeče in

aktivne osebe,

- preučijo prehranske

vrednosti novih

izdelkov in

prehranskih

dopolnil.

Učenci:

- uporabijo hranilne

vrednosti, ki so

zapisane na živilih za

izbiro živil za

posebne prehranske

cilje,

- načrtujejo zdrave

obroke (pri tem

upoštevajo lokalnost

sestavin, hranilno

vrednost živil in

ceno),

- predlagajo koncept za

zdrav življenjski slog

in zdravo prehrano,

- oblikujejo prehrano

za športnike,

- ocenijo, kako točne

za zdravje so trditve

na embalaži živil in

oglasih za živila z

visoko hranilno

vrednostjo.


33

Preglednica 10: Predlagana znanja, spretnosti in kompetence pri predmetu Home Economics

na tretji stopnji (Ministry for Education and Employment, 2014).



Učenci:

- raziščejo, kako

kultura, zdravstveno

stanje in starost,

vplivajo na vzorce

prehranjevanja,

- preučijo kulturo

odnosa povezano z

dojenjem in

socialnimi dejavniki,

ki lahko povečajo ali

zmanjšajo

posameznikovo

odločitev za dojenje,

- razumejo, da ima

podhranjenost ali

prekomerna telesna

masa kratkoročne ali

dolgoročne posledice

na naše zdravje,

- pokažejo

razumevanje pomena

energijske bilance,

- pokažejo sposobnost

pregleda, prilagajanja

in sledenja receptom,

ki so primerni za

različna prehranska

načela.

Učenci:

- ocenijo osebne ovire

za zdravo prehrano in

fizično aktivnost v

različnih okoljih, ter

odkrijejo rešitve za te

ovire,

- poiščejo zdravstvene

koristi dojenja,

- raziskujejo in

ovrednotijo razloge

za večanje števila

ljudi s prekomerno

telesno maso,

- primerjajo energijsko

vrednost različnih

vrst hrane in pijače s

priporočili za

energetsko

ravnovesje,

- spreminjajo

obstoječe recepte in

ustvarjajo nove, za

izboljšanje

prehranskega stanja.

Učenci:

- analizirajo

prehranske prakse,

kot se nanašajo na

počutje, prehranske

navade in mite o

hrani,

- izberejo hrano, ki

prispeva k zdravemu

življenjskemu slogu v

različnih okoljih, kot

so Tuck shop in hrana

pri prodajalcih zunaj

šolskega okolja,

- sodelujejo pri

prizadevanju

skupnosti do

spodbujanja dojenja,

- ocenjujejo možnost

strategij in sredstev

za doseganje zdrave

telesne mase,

- pregledajo vse

tehnike priprave

hrane, pri čemer

upoštevajo globalna

in okoliška vprašanja

za zdravje.

3 EMPIRIČNI DEL

V empiričnem delu magistrskega dela predstavljam primerjavo prehranjevalnih navad učencev

v Sloveniji in na Malti. Posebno pozornost namenjam organizaciji šolske prehrane in načinu

prehranjevanja v šoli. V nadaljevanju so predstavljeni raziskovalni cilji in vprašanja, merski

instrument, vzorec, rezultati z razpravo in sklepi.


34

3.1 RAZISKOVALNI CILJI

Raziskovalni cilji magistrskega dela so naslednji:

- ugotoviti, kakšne so prehranjevalne navade učencev na Malti in v Sloveniji,

- ugotoviti, kako se osnovnošolci prehranjujejo doma in v šoli,

- ugotoviti, kako so s šolsko prehrano zadovoljni učenci v Sloveniji in na Malti.

3.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Glede na raziskovalne cilje sem oblikovala naslednja raziskovalna vprašanja:

1. Ali se prehranske navade slovenskih osnovnošolcev razlikujejo od prehranskih navad

osnovnošolcev na Malti?

2. Ali se slovenski osnovnošolci v šoli in doma prehranjujejo bolj zdravo kot osnovnošolci

na Malti?

3. Ali so slovenski osnovnošolci bolj zadovoljni s prehrano v šoli kot osnovnošolci na

Malti?

4. Ali slovenski osnovnošolci pogosteje uživajo sveže sadje in zelenjavo kot malteški

osnovnošolci?

5. Ali učenci na Malti v šoli pogosteje zaznajo občutek lakote in žeje kot slovenski

osnovnošolci?

3.3 VZOREC IN METODA RAZISKOVANJA

Kot raziskovalni pristop sta bili uporabljeni kvantitativna raziskava in deskriptivna metoda

raziskovanja.

Raziskava je potekala na nenaključnem priložnostnem vzorcu. V vzorec je bilo vključenih sto

učencev dveh osnovnih šol z Malte in sto učencev dveh slovenskih osnovnih šol. Vključeni

učenci in učenke so bili stari med deset in petnajst let. Le-ti so izpolnili anketni vprašalnik, pri

čemer je bila njihova identiteta zaščitena skozi celoten proces raziskovanja. V raziskavi je

sodelovalo več fantov kot deklet, saj sta bili obe šoli na Malti namenjeni le fantom (Preglednica

11).


35

Preglednica 11: Demografska struktura vzorca glede na spol in državo

Država Spol f f % Skupaj

Malta Fantje 100 100,0 100

Dekleta 0 0,0

Slovenija Fantje 49 49,0 100

Dekleta 51 51,0

3.4 OPIS MERSKEGA INSTRUMENTA

Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, ki vsebuje deset vprašanj različnega tipa.

Vprašalnike sem razdelila med učence, stare med deset in petnajst let v Sloveniji in na Malti.

Učenci so vprašalnike izpolnjevali 15 minut. Zaradi razlik v organizaciji šolske prehrane na

Malti in v Sloveniji je bil vprašalnik prilagojen sistemu organiziranosti šolske prehrane.

Anketna vprašalnika sta predstavljena v Prilogi 1 in Prilogi 2.

V prvem delu vprašalnika sem z odgovori pridobila demografske podatke o učencih (spol,

starost, razred).

V drugem delu vprašalnika sem ugotavljala, katere obroke učenci uživajo v šoli, kakšne so

njihove prehranske preference pri šolski malici in kosilu, kakšna je po njihovem mnenju

organizacija šolske prehrane, kako pogosto so v šoli lačni ali žejni, ali pred odhodom v šolo

zajtrkujejo in kako pogosto uživajo določena živila.

Mnenje o organiziranosti šolske prehrane sem ugotavljala s 5-stopenjsko Likertovo lestvico:

- Zelo slabo – 0

- Slabo – 1

- Niti dobro, niti slabo – 2

- Dobro – 3

- Zelo dobro – 4


36

Povprečno pogostost zajtrkovanja pred poukom sem določila z navedenim sistemom

vrednotenja:

- Nikoli – 0

- 1x na teden – 1

- 2x na teden – 2

- 3x na teden – 3

- 4x na teden – 4

- Vsak dan – 5

Povprečno pogostost, ko so učenci v šoli lačni ali žejni sem določila z navedenim sistemom

točkovanja:

- Nikoli – 0

- Skoraj nikoli – 1

- Občasno – 2

- Pogosto – 3

- Zelo pogosto – 4

Na zastavljene trditve o šolski prehrani in njeni organizaciji so učenci odgovarjali s pomočjo

petstopenjske Likertove lestvice:

- Nikakor se ne strinjam – 0

- Ne strinjam se – 1

- Sem nevtralen – 2

- Se strinjam – 3

- Popolnoma se strinjam – 4

Povprečno pogostost uživanja določenih živil sem določila z navedenim sistemom vrednotenja:

- Nikoli – 0

- Nekajkrat na mesec – 1

- 2–3x na teden – 2

- Vsaj 5x na teden – 3

- Enkrat na dan – 4

- Večkrat na dan – 5


37

3.5 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV

Zbrani podatki so bili urejeni z računalniškim programom Microsoft Office Excel in analizirani

s statističnim programom SPSS (Statistical Package for Social Sciences). Pri statistični analizi

sta bili uporabljeni deskriptivna in inferenčna statistika. Rezultate sem predstavila v

preglednicah in grafih. Kot kriterij statistične pomembnosti sem upoštevala stopnjo tveganja P

< 0,05. Podrobnejša analiza rezultatov je opisana v poglavju Rezultati z razpravo.

3.6 REZULTATI Z RAZPRAVO

Učenci v šoli uživajo različne obroke. Učence sem najprej spraševala po vrsti obrokov, ki jih

uživajo v šoli.

3.6.1 Uživanje obrokov med slovenskimi osnovnošolci

Graf 1: Delež slovenskih učencev glede na uživanje posameznih obrokov v šoli

Iz Grafa 1 je razvidno, da kar 99,0 % slovenskih osnovnošolcev v šoli uživa dopoldansko

malico, 75,0 % učencev uživa kosilo in le 2,0 % učencev uživa v šoli tudi zajtrk. Šola je v dneh,

ko poteka pouk, dolžna organizirati malico za vse učence, ki se nanjo prijavijo. Kot dodatno

ponudbo šola lahko organizira tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico. Cena malice v šolskem

letu 2016/2017 znaša 0,80 evra, za prejemnike subvencije je malica brezplačna. Gabrijelčič

Blenkuš idr. (2005a) priporočajo uživanje dopoldanske malice med 9.30–10.00 uro, saj malica

predstavlja 10–15 % dnevnega energijskega vnosa.

Popoldanska malica

Kosilo

Dopoldanska malica

Zajtrk

0.0%

75.0%

99.0%

2.0%

% anketirancev


38

Graf 2: Uživanje šolske hrane ali hrane, ki jo učenci prinesejo od doma

Graf 2 prikazuje, kolikokrat tedensko učenci na Malti hrano prinesejo od doma in kolikokrat jo

kupijo v šolski prodajalni. Ugotavljam, da je med anketiranimi učenci večji delež (76,0 %)

takih, ki hrano prinesejo od doma vsak dan, in le 7,0 % jih hrano vsak dan kupi v šolski

prodajalni. Manj kot polovica anketiranih učencev (38,0 %) nikoli ne kupuje hrane v šolski

prodajalni (Tuck shopu), medtem ko je le 1,0 % tistih, ki nikoli ne prinesejo hrane od doma.

Piscopo (2004) navaja, da naj bi več odraslih Maltežanov uživalo hrano, ki je pripravljena doma

(31,0 %) in nekaj manj (28,9 %) hrano, ki ni pripravljena doma.

Izobraževalni sistem bi moral zagotoviti, da bi šole vplivale na izbiro hrane, ki jo uživajo

učenci. Šolske prodajalne (Tuck shops) morajo upoštevati veljavna pravila v skladu z zdravimi

prehranskimi priporočili, vendar pa obstajajo težave s popolno skladnostjo. V ta namen bi

potrebovali boljše sisteme spremljanja kakovost hrane, ki jo prodajajo v šolskih prodajalnah

(Food and Nutrition Policy and Action Plan for Malta 2015–2020, 2014).

Pogosto se zgodi, da malteški učenci zaužijejo zadostno količino hrane, kar pomeni dovolj

energije, vendar je lahko hranilna vrednost njihove hrane nizka. Podatki za tri obroke: zajtrk,

šolsko kosilo in popoldansko malico so pokazali, da otroci zaužijejo živila z nizko hranilno

vrednostjo in visoko vsebnostjo maščobe. Približno eden od desetih malteških otrok ima tak

0.0% 10.0% 20.0% 30.0% 40.0% 50.0% 60.0% 70.0% 80.0%

Nikoli

1x na teden

2x na teden

3x na teden

4x na teden

Vsak dan

Ni odgovora

38.0%

27.0%

10.0%

4.0%

3.0%

7.0%

11.0%

1.0%

4.0%

2.0%

2.0%

15.0%

76.0%

0.0%

% anketirancev

Hrana od doma Šolska hrana


39

vzorec prehranjevanja, kar se sprva zdi majhen delež, vendar lahko pusti kratkoročne ali

dolgoročne posledice na teh otrocih. Raziskave kažejo tudi regionalne razlike med severnim

delom Malte in preostalim delom otoka (Piscopo, 2004).

Graf 3: Vzroki, zakaj učenci ne jedo malice ali kosila v šoli

V Grafu 3 so prikazani vzroki, zakaj učenci ne jedo šolske malice ali kosila. Učenci so med

danimi odgovori lahko izbrali več odgovorov. Na vprašanje so odgovarjali le učenci, ki v šoli

ne jedo šolske malice oziroma kosila. Največji delež učencev v Sloveniji (11,0 % učencev) in

na Malti (33,7 % učencev) je kot vzrok za neuživanje kosila v šoli navedlo to, da imajo kosilo

kuhano že doma. Nekaj manj, 13,0 % učencev na Malti in 6,4 % učencev v Sloveniji, jih je

navedlo kot vzrok, da se jim ne da čakati v vrsti. Najmanj jih je kot razlog navedlo, da bi bila

vzrok previsoka cena kosila.

3.6.2 Priljubljene jedi med učenci glede na državo

Učence sem povprašala o priljubljenosti posameznih malic, ki jih uživajo v šoli. Anketiranci so

lahko navedli tri šolske malice, ki jih imajo radi.

Ni odgovora.

Kosilo je drago.

Ni mi všeč okus.

Drugo.

Ker ni dovolj časa.

Ne da se mi čakati v vrsti.

Ker imam doma že kuhano kosilo.

25.0%

5.4%

4.3%

6.5%

12.0%

13.0%

33.7%

64.2%

3.7%

8.3%

3.7%

2.8%

6.4%

11.0%

% anketirancev

SLOVENIJA MALTA


40

Graf 4: Priljubljene šolske malice med slovenskimi osnovnošolci

Največ anketiranih učencev v Sloveniji (Graf 4) se je odločilo za manj priporočene jedi (44,3

% anketiranih je izbralo hot-dog, 10 % anketiranih burek in jogurt). Za kruh z maslom in

medom se je odločilo le 3,3 % anketiranih učencev.

Legenda: * Timpana: paradižnikova omaka, makaroni, jajca in mleto meso pečeno v pečici

**Ftira: vrsta kruha na Malti

Graf 5: Priljubljene šolske malice med malteškimi osnovnošolci

hot-dog

mlečni riž/ gres

burek in jogurt

sirova štručka

makovka

ribji namaz, kruh

rogljiček

kruh,maslo,med/marmelada

44.3%

18.6%

9.9%

8.6%

6.0%

5.3%

4.0%

3.3%

% anketirancev

ftira **

sadje

sendvič (sir, salama, maslo)

piškoti/čokolada

ploščice z žitaricami

sendvič s tuno

timpana *

solata

mesni zavitek (wrap)

ni odgovora

28.7%

16.5%

16.0%

9.6%

9.0%

5.3%

4.3%

4.3%

3.7%

2.7%

% anketirancev


41

Graf 5 prikazuje najbolj priljubljene malice, ki jih učenci na Malti prinesejo od doma. Učenci

so na vprašanje odgovorili z več odgovori. Najbolj pogosto učenci malicajo malteški kruh

imenovan ftira, ki je sestavljen iz moke, kvasa, vode, olja, soli in sladkorja (28,7 % učencev).

S seboj si radi prinesejo tudi sadje (16,5 % učencev) in sendviče (16,0 % učencev). Veliko

staršev na Malti se še vedno odloči, da bo njihov otrok v šolo nesel že doma pripravljeno malico.

Tako je vloga staršev pomembna, saj določijo in presodijo o hranilni vrednosti hrane in pijače,

ki jo bodo učenci nesli v šolo. Šole so tako v položaju, ko morajo vplivati na starše in učence

ter jih podučiti o koristnih in praktičnih vidikih zagotavljanja zdrave malice za učence, ki jo

otroci zaužijejo v šoli in je pripravljena doma (Ellul idr., 2007a).

Učence v Sloveniji sem vprašala, katera so njihova najljubša šolska kosila. Učenci so sami

zapisali tri najljubša.

Graf 6: Priljubljena šolska kosila med slovenskimi osnovnošolci

Na Grafu 6 so prikazana šolska kosila, ki jih najraje uživajo slovenski učenci. Anketirani učenci

imajo najraje torteline v sirovi ali paradižnikovi omaki (14,2 % učencev), temu sledi pire

krompir, zrezek in špinača (12 % učencev) ter prav tako pire krompir in čufti (12 % učencev).

Najmanj slovenskih učencev se je odločilo za cmoke (1,4 %). Raziskava iz leta 2013 je

pokazala, da slovenski otroci najbolj redno uživajo kosilo. Pri prvem anketiranju, ki so ga

izvedli ob začetku šolskega leta, je vsak dan uživalo kosilo 95,3 % otrok, pri drugem anketiranju

ob koncu šolskega leta pa 93,0 % (Kostanjevec, 2013).

ni odgovora

tortelini v sirovi/paradižnikovi omaki

pire krompir, čufti

pire krompir, zrezek, špinača

kus kus, meso z omako

rižota z mesom

pleskavica in lepinja

polenta, golaž/mleko

jota, sladica

kruhovi cmoki, meso v omaki

ričet, palačinke

cmoki

17.0%

14.2%

12.0%

12.0%

10.0%

7.8%

7.0%

5.7%

4.3%

4.3%

4.3%

1.4%

% anketirancev


42

Učence na Malti sem vprašala, kaj si za malico najraje kupijo v šolski prodajalni s hrano.

Graf 7: Jedi, ki jih učenci na Malti najraje kupujejo v šolski prodajalni

Šolske malice učenci na Malti nimajo organizirane tako kot v Sloveniji, zato si učenci šolsko

malico prinesejo od doma ali jo kupijo v šolski prodajalni, kosilo pa jedo doma. Kar 25,7 %

anketiranih učencev na Malti šolske malice ne kupuje v šolski prodajalni (Graf 7). Tisti učenci,

ki malico občasno kupujejo v šoli, imajo najraje timpano (pečene makarone z mletim mesom,

21,6 % učencev), sledijo pečen riž (10,1 % učencev), mesni zvitek (8,1 % učencev) in tortilja s

sirom, salamo in solato (7,4 % učencev). Po podatkih raziskave iz leta 2004 malteški učenci za

šolsko malico pogosto uživajo sendvič z maslom in šunko (29,0 % učencev), najbolj priljubljen

pa je kruh z Nutello (30,9 % učencev). Še vedno učenci kažejo zanimanje za malteški hobz biz-

zejt. Če sledijo sestavinam tradicionalnega hobz biz-zejt (ki ga sestavljajo: kruh, paradižnik,

tuna, olive, kapre, solata, maslo, fižol in oljčno olje), potem imajo hranilno gost sendvič, ki

ponuja kompleksne ogljikove hidrate, različne vitamine in minerale, mononenasičene

maščobne kisline in tudi živalske ter rastlinske beljakovine. Malteški otroci imajo vedno bolj

podobne preference za šolske malice kot angleški otroci, to so: sendviči s salamo in sirom,

čokolada, čips in jabolko (Piscopo, 2004). Tradicionalna malteška kuhinja je predvsem

sredozemska in temelji na sezonskih proizvodih in morski hrani, z močnim vplivom Sicilije. Z

napredkom in hitrimi prehodi iz stanja pomanjkanja hrane do izobilja je Malta od sredozemske

malice ne kupuje v šoli

timpana

pečen riž

mesni zavitek (wrap)

tortilija, sir, salama, solata

biskvit s čokolado

pop-corn

jogurt/mleko

ftira

piščanec

ploščice z žitaricami

oreščki

ocvrta riževa krogla

piškoti

sendvič s tuno

25.7%

21.6%

10.1%

8.1%

7.4%

6.0%

5.4%

3.4%

3.4%

2.7%

2.7%

1.6%

0.7%

0.7%

0.7%

% anketirancev


43

prehrane prešla pod močan anglosaški vpliv (Food and Nutrition Policy and Action Plan for

Malta 2015–2020, 2014).

3.6.3 Mnenje učencev o organiziranosti šolske prehrane glede na državo

Učence v Sloveniji in na Malti sem vprašala o tem, kako organizirana je po njihovem mnenju

šolska prehrana.

Preglednica 12: Mnenje učencev o organiziranosti šolske prehrane

Mnenje organizacija

prehrane Zelo

slabo Slabo

Niti dobro,

niti slabo Dobro

Zelo

dobro Ni

odgovora Skupaj

Država f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f %

SLOVENIJA 9 9,0 13 13,0 18 18,0 45 45,0 14 14,0 1 1,0 100 100,0

MALTA 2 2,0 3 3,0 22 22,0 25 25,0 42 42,0 6 6,0 100 100,0

Preglednica 12 prikazuje, da je največ slovenskih učencev (45,0 %) ocenilo, da je šolska

prehrana v Sloveniji dobro organizirana, medtem ko je 42,0 % malteških učencev ocenilo, da

je po njihovem mnenju šolska prehrana na Malti organizirana zelo dobro. Šolska prehrana v

Sloveniji lahko obsega zajtrk, malico, kosilo in popoldansko malico. Dietne obroke organizira

šola v okviru dodatne ponudbe in v skladu s svojimi zmožnostmi. Pri organizaciji šolske

prehrane v Sloveniji se upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih

zavodih. Na Malti imajo v šolah le šolske prodajalne s hrano, kjer si jo učenci lahko kupijo ali

pa si hrano prinesejo od doma. Glede na rezultate predvidevam, da se učencem na Malti zdi

organizacija prehrane zelo dobro organizirana zato, ker si malico izbirajo sami in se jim zdi

tako okusnejša. Tako pogosteje posegajo po manj priporočenih jedeh kot učenci v Sloveniji, ki

imajo organizirano šolsko prehrano, ki se načrtuje v skladu s smernicami zdravega načina

prehranjevanja.

Neustrezne prehranske navade v obdobju otroštva in mladostništva vplivajo na prehranske

navade v poznejših življenjskih obdobjih in s tem povezane bolezni. Neustrezne prehranske

navade pogosto vodijo do neustreznega režima prehranjevanja, nepravilne izbire živil,

posledice tega so prekomerna telesna masa, debelost, porast kroničnih nenalezljivih bolezni,

kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2, arterijska hipertenzija, metabolični

sindrom, dislipidemija, ortopedski problemi, respiratorne težave itd. Zato je dobro sistemsko

urejena šolska prehrana najracionalnejši in najučinkovitejši način za omogočanje dostopnosti

obrokov vsem učencem ter vplivanje na njihov zdrav način življenja in zdrave prehranske


44

navade. Organizirana šolska prehrana tako vsem učencem omogoča uživanje zdravih obrokov

in jim pomaga oblikovati zdrave prehranske navade (Simčič idr., 2010).

Preglednica 13: Povprečna ocena učencev o organiziranosti šolske prehrane v Sloveniji in na

Malti

N M* SD

Preizkus razlik

aritmetičnih sredin

(t-test za neodvisne vzorce) Mnenje o organizaciji

prehrane

SLOVENIJA 100 2,45 1,1839 t P

MALTA 100 3,25 1,1753 4,796 0,00

Legenda: * Povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice

(0- Zelo slabo, 1- Slabo, 2- Niti dobro, niti slabo, 3- Dobro, 4- Zelo dobro)

Ob upoštevanju predpostavke o homogenosti varianc (F=0,174, P=0,667) je t-test za neodvisne

vzorce pokazal statistično pomembne razlike v mnenju o organiziranosti šolske prehrane med

slovenskimi in malteškimi osnovnošolci (t=4,796, P=0,00). Podatke posplošim na osnovno

množico in ugotavljam, da so v povprečju malteški učenci boljše ocenili organizacijo šolske

prehrane na Malti (M=3,25), kot slovenski učenci organizacijo prehrane v slovenskih šolah

(M=2,45) (Preglednica 13).

3.6.4 Uživanje zajtrka pred poukom glede na državo

Zajtrk je pomemben dnevni obrok, ki je del zdravega načina prehranjevanja. V Sloveniji po

raziskavah HBSC iz leta 2014 redno zajtrkuje 53,5 % 11-letnikov, kar nas uvršča na zadnje, 42.

mesto. Na Malti je delež 11-letnikov, ki redno zajtrkuje 61,5 %, kar Malto uvršča na 35. mesto

(World Health Organization, 2016). V raziskavi sem ugotavljala in primerjala, kako pogosto

zajtrkujejo slovenski in kako pogosto malteški otroci.

Preglednica 14: Pogostost uživanja zajtrka med slovenskimi in malteškimi učenci

Pogostost

uživanja zajtrka Nikoli

1x na

teden 2x na

teden 3x na

teden 4x na

teden Vsak

dan Ni

odgovora Skupaj

Država f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f %

SLOVENIJA 25 25,0 5 5,0 8 8,0 10 10,0 10 10,0 41 41,0 1 1,0 100 100,0

MALTA 18 18,0 7 7,0 3 3,0 4 4,0 1 1,0 64 64,0 3 3,0 100 100,0


45

Preglednica 14 prikazuje, kako pogosto učenci uživajo zajtrk pred poukom. 64,0 % malteških

učencev uživa zajtrk pred poukom vsak dan, medtem ko je delež pri slovenskih učencih nižji,

saj le-ta znaša 41,0 %. 25,0 % slovenskih in 18,0 % malteških učencev pred poukom nikoli ne

uživa zajtrka.

Uživanje rednih dnevnih obrokov hrane, še posebej zajtrka, je pomemben dejavnik, ki

zaznamuje zdrav življenjski slog posameznika. Zajtrk igra pomembno vlogo pri zagotavljanju

kakovostne in količinsko ustrezne dnevno zaužite hrane pri otrocih. Ugotavljajo, da zajtrk, ki

je bogat s sestavljenimi ogljikovimi hidrati, pripomore k vzdrževanju mentalnih sposobnosti

otrok v dopoldanskem času. Še posebej se ohranja sposobnost pomnjenja, vzdržuje pa se tudi

stopnja pozornosti. Tako ima izpuščanje zajtrka negativen vpliv tako na kognitivne kot tudi

učne sposobnosti učencev (Kostanjevec, 2013). Pozitivni učinki na zdravje se kažejo že pri

uživanju zajtrka štiri- do petkrat tedensko, zato se priporoča vsakodnevno zajtrkovanje.

Izboljšata se zlasti količina in kakovost dnevnega prehranskega vnosa, zmanjša pa se tudi

tveganje pomanjkanja nekaterih pomembnih hranil. Vsi omenjeni učinki pa so tudi odvisni od

kakovosti sestave zajtrka (Jeriček Klanšček idr., 2012). Raziskave so pokazale, da se med

vikendom vzorci prehranjevanja spremenijo, saj naj bi kar 80,0 % anketiranih med vikendom

zajtrkovalo (Ministrstvo za zdravje, 2005).

Piscopo (2004) v svoji raziskavi navaja, da so najbolj pogost zajtrk, ki ga učenci na Malti

uživajo, kosmiči z mlekom (42,2 % od vseh 1088 anketiranih), ter tudi njihov najljubši (26,0

%). Ugotavlja tudi, da naj bi eden od treh malteških otrok za zajtrk zaužil le pijačo, sicer pa naj

bi bilo število otrok na Malti, ki ne uživajo zajtrka, manjše kot v drugih razvitih državah.

Najpogostejši vzroki za opuščanje zajtrka pri slovenskih osnovnošolcih so prezgodnja ura v

povezavi s pomanjkanjem spanja, jutranja slabost, slab tek, slab odziv na ponudbo zajtrka v

šoli, prezgodaj ponujena malica (združevanje zajtrka in malice), bojazen pred odvečnimi

kalorijami ter splošna preobremenjenost in pomanjkanje časa (Jeriček Klanšček idr., 2012).


46

Preglednica 15: Primerjava povprečnih vrednosti o pogostosti uživanja zajtrka med slovenskimi

in malteškimi učenci

Pogostost uživanja

zajtrka N M* SD

Preizkus razlik


(t-test za neodvisne vzorce)

SLOVENIJA 100 3.02 2.0985 t P

MALTA 100 3.67 2.0892 2.195 0.029

Legenda: * Povprečna vrednost je izračunana na osnovi pogostosti uživanja zajtrka pred šolo

(0-Nikoli, 1- 1x na teden, 2- 2x na teden, 3-3x na teden, 4-4x na teden, 5- Vsak dan)

Med slovenskimi in malteškimi osnovnošolci je t-test za neodvisne vzorce pokazal statistično

pomembne razlike v pogostosti uživanja zajtrka pred poukom. Ugotavljam, da malteški učenci

v povprečju večkrat zajtrkujejo pred poukom kot slovenski učenci (Preglednica 15).

3.6.5 Pogostost zaznavanja občutka lakote in žeje v šoli med slovenskimi in malteškimi

učenci

Pogosto se pri učencih zaradi neustreznega prehranjevanja pojavlja žeja, zlasti zaradi izpuščanja

obrokov pa učenci v času pouka občutijo tudi lakoto. Posameznik za svoje funkcioniranje

dnevno potrebuje različno količino energije. Le-ta se razlikuje med posamezniki in tudi pri

posamezni osebi ni vedno povezana z dnevnimi energijskimi potrebami. Posameznik lahko

zaužije več ali manj energije, kot jo potrebuje. Če energije primanjkuje, se pojavi občutek lakote

in želja po hranjenju. Ko pa posameznik zaužije preveč energije, se ta v telesu shranjuje

predvsem v obliki maščob in predstavlja rezervo za obdobja, ko energije primanjkuje.

Z vprašanjem, kako pogosto učenci občutijo lakoto v času pouka, sem želela ugotoviti razlike

med slovenskimi in malteškimi učenci (Preglednica 16).

Preglednica 16: Pogostost zaznavanja občutka lakote med učenci v času pouka

Nikoli Skoraj

nikoli Občasno Pogosto

Zelo

pogosto Ni

odgovora Skupaj


SLOVENIJA 5 5,0 29 29,0 49 49,0 15 15,0 1 1,0 1 1,0 100 100,0

MALTA 10 10,0 35 35,0 19 19,0 21 21,0 14 14,0 1 1,0 100 100,0

Največji delež slovenskih učencev (49,0 %) občasno zazna lakoto v času pouka, na Malti pa le

19,0 %. Zelo pogosto občuti lakoto le 1,0 % slovenskih in 14,0 % malteških anketiranih

učencev. Glede na rezultat predvidevam, da je zaradi dobre organizacije šolske prehrane v


47

Sloveniji delež pogosteje lačnih učencev nižji kot na Malti. Na občutek lakote vpliva tudi redno

uživanje obrokov, kot je zajtrk, saj so učenci, ki redno zajtrkujejo, bolj zbrani pri pouku in

občutijo manjšo lakoto v dopoldanskem času (Gregorič, 2015).

Preglednica 17: Primerjava povprečnih vrednosti o pogostosti občutka lakote med slovenskimi


Pogostost občutka

lakote v šoli N M* SD

Preizkus razlik



SLOVENIJA 100 1.82 0.9032 t P

MALTA 100 1.98 1.3025 1.009 0.314

Legenda: * Povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice

(0- Nikoli, 1- Skoraj nikoli, 2- Občasno, 3- Pogosto, 4- Zelo pogosto)

Med malteškimi in slovenskimi osnovnošolci se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v

odgovoru o pogostosti občutka lakote v šoli. Podatkov ne morem posplošiti na osnovno

množico, za vzorec pa lahko ugotovim, da v povprečju malteški učenci bolj pogosto zaznajo

občutek lakote v šoli (M=1,98) kot učenci v Sloveniji (M=1,82) (Preglednica 17).

Učence sem vprašala tudi o tem, kako pogosto v šoli občutijo žejo. Preglednica 18 prikazuje,

da je občasno žejnih v šoli 33,0 % slovenskih učencev in 20 % malteških učencev. Zelo pogosto

žejnih je 6,0 % slovenskih in 20,0 % malteških anketiranih učencev. Dnevna količina vode, ki

naj bi jo otrok potreboval, je odvisna od starosti, spola in teže otroka. Priporočeno je, da otroci

med četrtim in osmim letom popijejo vsaj pet kozarcev dnevno oziroma en liter vode. Otroci

stari od 9 do 13 let pa sedem kozarcev (dekleta) in osem kozarcev oziroma 1,6 litra (fantje)

(Mullen, 2016).

Preglednica 18: Pogostost občutka žeje med učenci v času pouka

Nikoli Skoraj nikoli Občasno Pogosto Zelo pogosto Ni odgovora Skupaj


SLOVENIJA 12 12,0 21 21,0 33 33,0 28 28,0 6 6,0 0 0,0 100 100,0

MALTA 6 6,0 23 23,0 20 20,0 29 29,0 20 20,0 2 2,0 100 100,0


48

Preglednica 19: Primerjava povprečnih vrednosti o pogostosti zaznavanja žeje med slovenskimi


Pogostost zaznavanja žeje v šoli N M* SD

Preizkus razlik



SLOVENIJA 100 1.99 1.1044 t P

MALTA 100 2.42 1.3118 2.741 0.007

Legenda: * Povprečna vrednost je izračunana na osnovi pogostosti žeje med učenci v šoli

(0- Nikoli, 1- Skoraj nikoli, 2- Občasno, 3- Pogosto, 4- Zelo pogosto)

Med učenci se pri pogostosti pojavljanja žeje med poukom pojavljajo statistično pomembne

razlike. Podatke lahko posplošim na osnovno množico in ugotavljam, da so malteški učenci pri

pouku v povprečju večkrat žejni kot slovenski učenci (Preglednica 19). Glede na predstavljene

rezultate ocenjujem, da imajo slovenski učenci več možnosti za pitje tekočine v času pouka.

Pogosto imajo na voljo tudi možnost, da pijejo čaj in vodo v jedilnici, kar je glede na

organiziranost šolske prehrane na Malti manj verjetno.

3.6.6 Mnenje učencev o šolski prehrani

Učence sem spraševala tudi o splošnem mnenju glede organizacije šolske prehrane in ponudbe

hrane v šoli. Mnenje sem ugotavljala s pomočjo Likertove lestvice. Rezultati so predstavljeni v

nadaljevanju.


49

Preglednica 20: Mnenje učencev o šolski prehrani

Nikakor se ne strinjam Se ne strinjam Niti se strinjam, niti se ne strinjam Se strinjam Popolnoma se strinjam Ni odgovora Skupaj

Trditev Država f f (%) f f(%) f f(%) f f(%) f f(%) f f (%) f f (%)

Malica v šoli

je draga.

MT 26 26,0 26 26,0 29 29,0 8 8,0 7 7,0 4 4,0 100 100,0

SI 21 21,0 33 33,0 39 39,0 4 4,0 2 2,0 1 1,0 100 100,0

Malica v šoli

je neokusna.

MT 37 37,0 38 38,0 16 16,0 2 2,0 2 2,0 5 5,0 100 100,0

SI 10 10,0 37 37,0 34 34,0 11 11,0 8 8,0 0 0,0 100 100,0

Ura, ko

imamo

malico, mi

ustreza.

MT 27 27,0 25 25,0 24 24,0 8 8,0 10 10,0 6 6,0 100 100,0

SI 9 9,0 8 8,0 15 15,0 28 28,0 39 39,0 1 2,0 100 100,0

Imamo

dovolj časa

za malico.

MT 19 19,0 12 12,0 25 25,0 18 18,0 21 21,0 5 5,0 100 100,0

SI 11 11,0 18 18,0 20 20,0 29 29,0 21 21,0 1 1,0 100 100,0

S šolskimi

obroki

dobimo

dovolj sadja.

MT 32 32,0 15 15,0 26 26,0 10 10,0 12 12,0 5 5,0 100 100,0

SI 5 5,0 16 16,0 15 15,0 32 32,0 30 30,0 2 2,0 100 100,0

S šolskimi

obroki

dobimo

dovolj

zelenjave.

MT 27 27,0 19 19,0 22 22,0 11 11,0 16 16,0 5 5,0 100 100,0

SI 0 0,0 12 12,0 36 36,0 35 35,0 17 17,0 0 0,0 100 100,0

V šoli

največkrat

pijem vodo.

MT 9 9,0 1 1,0 14 14,0 23 23,0 48 48,0 5 5,0 100 100,0

SI 6 6,0 11 11,0 29 29,0 18 18,0 36 36,0 0 0,0 100 100,0

Večkrat jem

polnozrnat

kruh kot

belega.

MT 35 35,0 11 11,0 29 29,0 12 12,0 7 7,0 6 6,0 100 100,0

SI 9 9,0 16 16,0 32 32,0 21 21,0 18 18,0 4 4,0 100 100,0


50

Preglednica 20 prikazuje stopnjo strinjanja učencev z navedenimi trditvami o šolski prehrani.

S prvo trditvijo sem ugotavljala, ali se učencem zdi šolska malica draga. Več kot polovica

malteških in slovenskih učencev se ne strinja s tem, da je malica v šoli draga. Slaba tretjina

malteških otok in več kot tretjina slovenskih otrok se s trditvijo, niti ne strinja, niti se ne strinja.

15,0 % malteških otrok in 6,0 % slovenskih otrok se s trditvijo, da je malica v šoli draga, strinja

oziroma popolnoma strinja. Rezultati so tako pokazali, da se med malteškimi in slovenskimi

osnovnošolci ne pojavljajo statistično pomembne razlike v mnenju o tem, da je malica v šoli

draga. Podatkov tako ne morem posplošiti na osnovno množico, za vzorec pa lahko ugotovim,

da so se v povprečju malteški učenci (M=1,417) bolj strinjali s to trditvijo, da je malica v šoli

draga, kot slovenski učenci (M=1,323) (Preglednica 21).

Preglednica 21: Stopnja strinjanja učencev s trditvijo, da je malica v šoli draga, glede na državo

Trditev Država N M* SD

Preizkus razlik



Malica

v šoli je

draga.

MT 96 1.42 1.1847 t df P

SI 99 1.32 0.9239 0.613 179.558 0.541

Legenda: * Povprečna vrednost je izračunana na osnovi strinjanja s trditvami

(0- Nikakor se ne strinjam, 1- Ne strinjam se, 2- Sem nevtralen, 3- Strinjam se, 4- Popolnoma se strinjam)

Učence sem vprašala, ali se jim zdi malica v šoli neokusna. Rezultati kažejo, da se več kot dve

tretjini malteških učencev in skoraj polovica slovenskih učencev ne strinja s trditvijo, da je

malica v šoli neokusna (Preglednica 20). Pojavljajo se statistično pomembne razlike med

slovenskimi in malteškimi osnovnošolci. V povprečju so malteški učenci boljše ocenili

okusnost šolske malice (M=0,884) kot učenci v Sloveniji (M=1,700) (Preglednica 22). Iz

rezultatov lahko sklepam, da se več malteških učencev kot slovenskih strinja s tem, da je malica

v šoli okusna, zato, ker imajo slovenski učenci malico organizirano v šoli, malteški učenci pa

si malico prinesejo od doma ali jo kupijo v šolski prodajalni, glede na lastne želje in okus.


51

Preglednica 22: Stopnja strinjanja učencev s trditvijo, da je malica v šoli neokusna


Preizkus razlik



Malica v

šoli je

neokusna.

MT 95 0.88 0.9093 t df P

SI 100 1.70 1.0589 -5.758 193 0.000



Učence sem vprašala, ali jim ura, ko imajo malico, ustreza. Dobra polovica malteških in malo

manj kot ena četrtina slovenskih učencev se ne strinja s trditvijo, da jim ura, ko imajo malico,

ustreza. Malo manj kot četrtina malteških učencev in kar dve tretjini slovenskih učencev se s

trditvijo strinja oz. popolnoma strinja. S trditvijo, da imajo dovolj časa za malico, se ne strinja

slaba tretjina malteških in slovenskih učencev. Pri tem je nevtralnih 25,0 % malteških in 20,0 %

slovenskih učencev (Preglednica 20). T-test za neodvisne vzorce je pokazal statistično

pomembne razlike. Podatke posplošim na osnovno množico in ugotavljam, da so slovenski

učenci bolj zadovoljni z uro, ko imajo malico, kot malteški učenci (Preglednica 23). V Sloveniji

imajo učenci malico po prvi ali drugi šolski uri in traja petnajst minut, na Malti pa imajo malico

med deseto in enajsto uro in traja 20–30 minut, odvisno od šole (Šinkovec, 2014).

Preglednica 23: Stopnja strinjanja učencev s trditvijo, da jim ura, ko imajo malico, ustreza


Preizkus razlik



Ura, ko

imamo

malico,

mi

ustreza.

MT 94 1.46 1.2840 t df P

SI 99 2.81 1.2911 -7.284 191 0.000



Rezultati analize ugotavljanja stopnje strinjanja s trditvijo, da imajo učenci dovolj časa za

malico, niso pokazali statistično pomembnih razlik med slovenskimi in malteškimi

osnovnošolci. Podatkov ne morem posplošiti na osnovno množico, za vzorec pa lahko

ugotovim, da se v povprečju učenci v Sloveniji bolj strinjajo s trditvijo, da imajo dovolj časa za


52

malico, kot učenci na Malti, čeprav imajo učenci na Malti daljši odmor za malico kot učenci v

Sloveniji (Preglednica 24).

Preglednica 24: Povprečna vrednost strinjanja učencev s trditvijo, da imajo dovolj časa za

malico


Preizkus razlik



Imamo

dovolj

časa za

malico.

MT 95 2.10 1.4178 t df P

SI 99 2.31 1.2987 -1.066 192 0.288



Učence sem vprašala, ali se jim zdi, da s šolskimi obroki dobijo dovolj sadja in zelenjave. Pri

obeh trditvah, da s šolskimi obroki dobijo dovolj sadja in da s šolskimi obroki dobijo tudi

dovolj zelenjave, se pojavljajo statistično pomembne razlike med slovenskimi in malteškimi

osnovnošolci. Podatke lahko posplošim na osnovno množico in ugotavljam, da se slovenski

učenci bolj strinjajo z navedenima trditvama kot malteški učenci (Preglednica 25 in 26).

Slovenski učenci imajo na šoli organizirano prehrano, ki sledi smernicam zdravega načina

prehranjevanja, zato pri obrokih večkrat dobijo sadje in zelenjavo kot malteški učenci, ki si

morajo malico priskrbeti sami. Dnevno se za splošno populacijo priporoča uživanje sadja in

zelenjave v količini 400 do 650 gramov, odvisno od energijskih potreb, kar je treba upoštevati

predvsem pri mlajših otrocih. Po priporočilih naj bi zaužili najmanj 250 g zelenjave (krompir

je pri tem izključen) in 150 g sadja – oboje brez odpadkov (Shema šolskega sadja in zelenjave,

2016).


53


dovolj sadja


Preizkus razlik



S

šolskimi

obroki

dobimo

dovolj

sadja.

MT 95 1.53 1.3826 t df P

SI 98 2.67 1.2165 -6.125 191 0.000




dovolj zelenjave


Preizkus razlik



S šolskimi

obroki

dobimo

dovolj

zelenjave.

MT 95 1.68 1.4311 t df P

SI 100 2.57 0.9129 -5.123 158.266 0.000



17,0 % slovenskih in 10,0 % malteških učencev v šoli največkrat ne pije vode, dve tretjini

malteških in več kot polovica slovenskih učencev pa se strinja s trditvijo, da v šoli največkrat

pijejo vodo (Preglednica 20). Pojavljajo se statistično pomembne razlike. Rezultati kažejo, da

malteški učenci v povprečju (M=3,05) v šoli večkrat pijejo vodo kot učenci v Sloveniji

(M=2,67) (Preglednica 27).


54

Preglednica 27: Povprečna vrednost strinjanja učencev s trditvijo, da v šoli največkrat pijejo

vodo


Preizkus razlik



V šoli

največkrat

pijem

vodo.

MT 95 3.05 1.2494 t df P

SI 100 2.67 1.2395 2.146 193 0.033



Iz rezultatov lahko ugotovimo, da se manj kot polovica učencev na Malti in tretjina učencev v

Sloveniji ne strinja s trditvijo, da večkrat jedo polnozrnat kruh kot belega (Preglednica 20).

Pojavljajo se statistično pomembne razlike. Ugotavljam, da slovenski učenci bolj pogosto

uživajo polnozrnat kruh kot malteški učenci (Preglednica 28). Rezultat bi lahko povezali z

dobro organizirano prehrano v Sloveniji, kjer učenci za malico večkrat dobijo polnozrnat kruh,

ne le belega in ga zato uživajo večkrat kot učenci na Malti.

Preglednica 28: Povprečna vrednost strinjanja učencev s trditvijo, da večkrat jedo polnozrnat

kot bel kruh


Preizkus razlik



Večkrat

jem

polnozrnat

kruh kot

belega.

MT 94 1.42 1.3068 t df P

SI 100 2.35 1.3056 -4.983 192 0.000



3.6.7 Pogostost uživanja posameznih živil med slovenskimi in malteškimi učenci

Glede na državo sem primerjala, katera živila učenci v Sloveniji pogosteje uživajo kot učenci

na Malti. Rezultati so predstavljeni v nadaljevanju.


55

Preglednica 29: Pogostost uživanja posameznih živil med slovenskimi in malteškimi učenci

Pogostost uživanja

POGOSTO OBČASNO REDKO ALI NIKOLI Ni

odgovora Skupaj Večkrat

na dan Enkrat

na dan Vsaj 5x

na teden 2–3x na

teden Nekajkrat

na mesec Nikoli

Živilo Država f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f %

Sadje MT 21 21,0 32 32,0 17 17,0 17 17,0 10 10,0 2 2,0 1 1,0 100 100,0

SI 57 57,0 14 14,0 18 18,0 7 7,0 2 2,0 2 2,0 0 0,0 100 100,0

Zelenjava MT 4 4,0 16 16,0 28 28,0 29 29,0 14 14,0 8 8,0 1 1,0 100 100,0

SI 29 29,0 25 25,0 10 10,0 24 24,0 6 6,0 5 5,0 1 1,0 100 100,0

Polnozrnati kruh MT 6 6,0 22 22,0 9 9,0 4 4,0 16 16,0 38 38,0 5 5,0 100 100,0

SI 11 11,0 16 16,0 18 18,0 29 29,0 16 16,0 8 8,0 2 2,0 100 100,0

Bel kruh MT 43 43,0 30 30,0 18 18,0 5 5,0 2 2,0 0 0,0 2 2,0 100 100,0

SI 20 20,0 21 21,0 17 17,0 26 26,0 13 13,0 3 3,0 0 0,0 100 100,0

Kruh s semeni MT 3 3,0 30 30,0 8 8,0 10 10,0 12 12,0 34 34,0 3 3,0 100 100,0

SI 4 4,0 8 8,0 9 9,0 21 21,0 36 36,0 21 21,0 1 1,0 100 100,0

Sir MT 14 14,0 35 35,0 19 19,0 17 17,0 14 14,0 0 0,0 1 1,0 100 100,0

SI 8 8,0 24 24,0 21 21,0 25 25,0 15 15,0 7 7,0 0 0,0 100 100,0

Meso MT 9 9,0 10 10,0 28 28,0 35 35,0 12 12,0 6 6,0 0 0,0 100 100,0

SI 18 18,0 30 30,0 23 23,0 24 24,0 2 2,0 1 1,0 2 2,0 100 100,0

Salama MT 5 5,0 7 7,0 11 11,0 10 10,0 20 20,0 43 43,0 4 4,0 100 100,0

SI 7 7,0 14 14,0 18 18,0 31 31,0 15 15,0 15 15,0 0 0,0 100 100,0



56


Pogostost uživanja POGOSTO OBČASNO REDKO ALI NIKOLI

Ni odgovora Skupaj Večkrat na dan Enkrat na dan

Vsaj 5x na

teden 2–3x na teden

Nekajkrat na

mesec Nikoli

Ribe MT 3 3,0 3 3,0 11 11,0 18 18,0 38 38,0 26 26,0 1 1,0 100 100,0

SI 2 2,0 5 5,0 7 7,0 11 11,0 61 61,0 13 13,0 1 1,0 100 100,0

Mleko MT 62 62,0 19 19,0 7 7,0 5 5,0 4 4,0 1 1,0 2 2,0 100 100,0

SI 24 24,0 19 19,0 17 17,0 26 26,0 7 7,0 5 5,0 2 2,0 100 100,0

Jogurt MT 23 23,0 20 20,0 12 12,0 12 12,0 15 15,0 15 15,0 3 3,0 100 100,0

SI 9 9,0 11 11,0 22 22,0 34 34,0 17 17,0 6 6,0 1 1,0 100 100,0

Čokolada MT 32 32,0 22 22,0 16 16,0 14 14,0 16 16,0 0 0,0 0 0,0 100 100,0

SI 7 7,0 10 10,0 20 20,0 32 32,0 25 25,0 5 5,0 1 1,0 100 100,0

Čips MT 16 16,0 11 11,0 9 9,0 18 18,0 31 31,0 13 13,0 2 2,0 100 100,0

SI 3 3,0 0 0,0 5 5,0 23 23,0 61 61,0 7 7,0 1 1,0 100 100,0

Neslani

oreščki

MT 9 9,0 5 5,0 4 4,0 7 7,0 31 31,0 39 39,0 5 5,0 100 100,0

SI 4 4,0 2 2,0 5 5,0 8 8,0 56 56,0 25 25,0 0 0,0 100 100,0

Voda MT 87 87,0 7 7,0 1 1,0 0 0,0 0 0,0 5 5,0 0 0,0 100 100,0

SI 89 89,0 3 3,0 1 1,0 3 3,0 3 3,0 0 0,0 1 1,0 100 100,0

Voda z

okusom

MT 4 4,0 10 10,0 6 6,0 13 13,0 28 28,0 36 36,0 3 3,0 100 100,0

SI 13 13,0 2 2,0 9 9,0 31 31,0 27 27,0 14 14,0 4 4,0 100 100,0

Gazirane

pijače

(kokakola,

fanta …),

druge sladke

pijače

MT 22 22,0 16 16,0 24 24,0 16 16,0 15 15,0 6 6,0 1 1,0 100 100,0

SI 2 2,0 3 3,0 9 9,0 18 18,0 41 41,0 26 26,0 1 1,0 100 100,0

Sadni sok

(100 % sadni

delež)

MT 16 16,0 30 30,0 17 17,0 15 15,0 9 9,0 13 13,0 0 0,0 100 100,0

SI 13 13,0 15 15,0 26 26,0 26 26,0 16 16,0 3 3,0 1 1,0 100 100,0


57

Preglednica 29 prikazuje pogostost uživanja določenih živil pri učencih v Sloveniji in na Malti.

Sadje večkrat na dan uživa 21,0 % malteških in 57,0 % učencev v Sloveniji. 12,0 % malteških

in 4,0 % slovenskih učencev uživa sadje redko ali nikoli. Po mednarodnih raziskavah z

zdravjem povezanega vedenja šoloobveznih otrok 57,0 % 11-letnih deklet in 42,0 % 11-letnih

fantov v Sloveniji vsakodnevno uživa sadje. Delež vsakodnevnega uživanja sadja pri 13- in 15-

letnikih je že nekoliko nižji, pri 13-letnih fantih 32,0 % in 46,0 % pri 13-letnih dekletih (Currie

idr., 2012). 40,9 % 11-letnih fantov in 42,2 % 11-letnih deklet na Malti vsakodnevno uživa

sadje, medtem ko je delež pri 15-letnih prav tako nižji kot pri slovenskih učencih (25,3 % pri

fantih in 41,0 % pri dekletih) (Ministry for education and employment, 2015).

Zelenjavo pogosto uživa 20,0 % malteških in 54,0 % slovenskih učencev, občasno jo uživa 57,0

% malteških in 34,0 % slovenskih učencev ter redko ali nikoli 22,0 % malteških in 11,0 %

slovenskih učencev. Po mednarodni raziskavi vsakodnevno uživa zelenjavo 27 % 11-letnih

fantov in 32 % 11-letnih deklet v Sloveniji ter 12 % 11-letnih fantov in 15 % 11-letnih deklet

na Malti (Currie idr., 2012). Iz Preglednice 29 lahko razberemo, da slovenski učenci pogosteje

uživajo sadje in zelenjavo kot malteški učenci. V jedilnik je potrebno vključiti zadostne količine

sadja in zelenjave. Priporočljivo je, da večji del teh živil zaužijemo kot svežo, surovo hrano, saj

ima le-ta nizko energijsko vrednost in vsebuje največ vitaminov in mineralov. Postopki priprave

sadja in zelenjave so pomembni zaradi večjega izkoriščanja hranil. Priporočljivi postopki so

poširanje, dušenje in kuhanje nad paro (Hlastan Ribič, Maučec Zakotnik, Korouščić Seljak in

Pokorn, 2008). Ocenjujem, da je pogostost uživanja sadja in zelenjave med slovenskimi učenci

višja kot med malteškimi tudi zaradi organiziranosti šolske prehrane. V Sloveniji je eno izmed

pomembnih priporočil za načrtovanje prehrane v šolah tudi priporočilo, ki obravnava večkrat

dnevno vključevanje sadja in zelenjave v šolski jedilnik.

Preglednica 29 prikazuje, da slaba tretjina malteških in slovenskih učencev pogosto uživa

polnozrnat kruh, bel kruh pa pogosto uživa 73,0 % malteških in 41,0 % slovenskih učencev.

54,0 % malteških in 24,0 % slovenskih učencev redko ali nikoli ne uživa polnozrnatega kruha,

medtem ko je delež tistih, ki nikoli ne uživajo belega kruha manjši (2,0 % pri malteških in 16,0

% pri slovenskih učencih). Živila iz polnozrnate moke poleg škroba vsebujejo veliko

prehranske vlaknine, vitaminov, mineralov, imajo visoko nasitno vrednost in upočasnjujejo

presnovo, zato ga je priporočljivo vključevati v jedilnik. Ocenjujem, da slovenski učenci

uživajo bolj priporočene vrste kruha in da na to vpliva tudi organizirana prehrana v šoli. Šole

običajno sledijo priporočilom, da se v jedilnik vključujejo predvsem polnozrnati žitni izdelki.


58

Skoraj polovica učencev na Malti in ena tretjina učencev v Sloveniji pogosto uživa sir. Delež

učencev, ki pogosto uživajo salamo, je nižji, in sicer 12,0 % pri malteških in 21,0 % pri

slovenskih učencih. 14,0 % malteških učencev in 22,0 % slovenskih redko ali nikoli ne uživa

sira ter 63,0 % malteških in 30,0 % slovenskih učencev nikoli ali redko uživajo salamo. Glede

na smernice zdravega prehranjevanja je dobro uporabljati sire z nizko vsebnostjo maščob ter

priporočene količine mesa in sira. Vsaj enkrat do dvakrat tedensko je primerno uživati jedi iz

morskih rib.

Meso pogosto uživa manj kot četrtina učencev na Malti in skoraj polovica učencev v Sloveniji.

63,0 % malteških in 47,0 % slovenskih učencev ga uživa občasno, redko ali nikoli pa 18,0 %

malteških in 3,0 % slovenskih učencev. Ribe pogosto uživa le 6,0 % malteških in 7,0 %

slovenskih anketiranih učencev, redko ali nikoli pa 64,0 % malteških in 74,0 % slovenskih

učencev.

Mleko pogosto uživa 81,0 % malteških in 43,0 % slovenskih učencev, jogurt pa nekaj manj,

43,0 % malteških in 20,0 % slovenskih učencev. 5,0 % malteških in 12,0 % slovenskih učencev

redko ali nikoli ne uživa mleka ter 30,0 % malteških in 23,0 % slovenskih učencev redko ali

nikoli ne uživa jogurta.

Skoraj polovica malteških in manj kot četrtina slovenskih učencev pogosto poseže po čokoladi

ter manj kot tretjina malteških in le 3,0 % slovenskih učencev pogosto uživa čips. Tretjina

malteških in polovica slovenskih učencev občasno uživa čokolado ter malo manj kot tretjina

malteških in slovenskih učencev občasno uživa čips. 70,0 % malteških in 81,0 % slovenskih

učencev redko ali nikoli ne uživa neslanih oreščkov.

Vodo pogosto uživa 91,0 % malteških učencev in en odstotek več slovenskih. Nikoli ali redko

pa vode ne uživa 5,0 % malteških in 3,0 % slovenskih učencev. Gazirane pijače pogosto uživa

38,0 % malteških in 5,0 % slovenskih učencev. Občasno gazirane pijače uživa 40,0 % malteških

in 27,0 % slovenskih učencev, nikoli ali redko pa 21,0 % malteški in 67,0 % slovenskih

učencev. Slovenski 15-letniki so se uvrstili na sam vrh uživanja brezalkoholnih sladkih pijač,

kakor kažejo mednarodne raziskave z zdravjem povezanega vedenja šoloobveznih otrok v letu

2009/10, saj kar 49,0 % fantov in 39,0 % deklet uživa brezalkoholne sladke pijače (Currie idr.,

2012). Prav tako visok delež uživanja brezalkoholnih sladkih pijač je po mednarodni raziskavi

zaznati pri malteških 15-letnikih. 49,3 % fantov in 34,4 % deklet na Malti vsakodnevno uživa

brezalkoholne sladke pijače. Uživanje vode namesto sladkanih pijač bi tako zmanjšalo vnos

kalorij med otroki in mladostniki. Študije so pokazale, da vse več evropskih otrok in


59

mladostnikov ne pije dovolj vode (Ministry for education and employment, 2015). Naravni sok

s 100 % sadnim deležem pogosto uživa skoraj polovica anketiranih učencev na Malti in malo

manj kot tretjina učencev v Sloveniji. Naravni, nesladkan sok vsebuje naravno prisotne

sladkorje in je tako priporočljiv le kot sladica in ne nadomestilo za vodo ali nesladkan čaj

(Hlastan Ribič idr., 2008).

S pomočjo t-testa za neodvisne vzorce sem ugotovila, da se statistično pomembne razlike med

učenci v Sloveniji in na Malti pojavljajo pri uživanju sadja in zelenjave, polnozrnatega in belega

kruha, sira, mesa, salame, mleka, čokolade, čipsa, vode z okusom in pri uživanju gaziranih

pijač. Podatke pri naštetih živilih lahko posplošim na osnovno množico. Rezultati so pokazali,

da učenci v Sloveniji bolj pogosto uživajo sadje, zelenjavo, polnozrnat kruh, meso, salamo in

vodo z okusom kot učenci na Malti. Učenci na Malti pa bolj pogosto uživajo bel kruh, sir,

mleko, čokolado, čips in sladke pijače. Iz podatkov lahko sklepam, da učenci v Sloveniji manj

pogosto posegajo po manj priporočenih živilih kot učenci na Malti (Preglednica 30).

T-test za neodvisne vzorce ni pokazal statistično pomembnih razlik v uživanju kruha s semeni,

rib, jogurta, neslanih oreščkov, vode ter naravnih sokov s 100 % sadnim deležem. Podatkov pri

naštetih živilih tako ne morem posplošiti na osnovno množico. Iz rezultatov pa lahko ugotovim,

da učenci na Malti bolj pogosto uživajo kruh s semeni, jogurt, neslane oreščke in pijejo naravne

sokove kot učenci v Sloveniji. V povprečju ni razlik v uživanju rib med malteškimi in

slovenskimi anketiranimi učenci (Preglednica 30).


60

Preglednica 30: Povprečna vrednost pogostosti uživanja izbranih živil med slovenskimi in

malteškimi učenci

Živilo Država N M* SD Preizkus homogenosti varianc

(Levenov preizkus)

Preizkus razlik



Sadje MT 99 3,31 1,3601 F P t df P

SI 100 4,11 1,2382 2.127 0.146 -4.322 197 0.000

Zelenjava MT 99 2,42 1,2624

7.775 0.006 -4.543 190.004 0.000 SI 99 3,32 1,5107

Polnozrnati

kruh

MT 95 1,78 1,8287 19.915 0.000 -3.119 178.127 0.000

SI 98 2,52 1,4447

Bel kruh MT 98 4,09 1,0060

18.650 0.000 6.188 177.172 0.000 SI 100 3,00 1,4425

Kruh s

semeni

MT 97 1,97 1,7763 23.746 0.000 1.696 179.533 0.092

SI 99 1,59 1,3553

Sir MT 99 3,18 1,2807

0.824 0.365 2.860 197 0.005 SI 100 2,64 1,3891

Meso MT 100 2,51 1,2673

0.061 0.805 -4.904 196 0.000 SI 98 3,36 1,1599

Salama MT 96 1,31 1,5581

1.308 0.254 -4.228 194 0.000 SI 100 2,22 1,4466

Ribe MT 99 1,35 1,2398

3.232 0.074 0.000 196 1.000 SI 99 1,35 1,0909

Mleko MT 98 4,30 1,1684

11.598 0.001 6.160 184.072 0.000 SI 98 3,12 1,4802

Jogurt MT 97 2,78 1,8099

22.401 0.000 1.586 175.301 0.115 SI 99 2,42 1,3178

Čokolada MT 100 3,40 1,4634

6.160 0.014 5.833 194.148 0.000 SI 99 2,26 1,2824

Čips MT 98 2,22 1,6839

53.450 0.000 4.339 150.091 0.000 SI 99 1,38 0,9226

Neslani

oreščki

MT 95 1,28 1,6089 13.279 0.000 0.666 170.155 0.507

SI 100 1,15 1,1580

Voda MT 100 4,66 1,1211

0.980 0.323 -0.542 197 0.588 SI 99 4,74 0,8758

Voda z

okusom

MT 97 1,36 1,4943 0.544 0.462 -2.810 191 0.005

SI 96 1,97 1,5110

Gazirane

pijače

(kokakola,

fanta …),

druge sladke

pijače

MT 99 2,96 1,5447

10.249 0.002 8.691 181.785 0.000

SI 99 1,27 1,1590

Naravni sok

(100 % sadni

delež)

MT 100 2,90 1,6237 4.812 0.029 0.769 197 0.443

SI 99 2,74 1,3446

Legenda: * Povprečna vrednost je izračunana na osnovi uživanja naštetih živil (0- Nikoli, 1- Nekajkrat na mesec, 2- 2–3x na teden, 3- Vsaj 5x na teden, 4- Enkrat na dan, 5- Večkrat)


61

3.7 SKLEPI

Z raziskavo, ki je bila opravljena za namen magistrskega dela, sem želela ugotoviti, kakšne so

prehranske navade učencev na Malti in v Sloveniji, ter ugotoviti, kako so učenci v Sloveniji in

na Malti zadovoljni s šolsko prehrano. Širših raziskav, ki bi se nanašale na zadovoljstvo učencev

s šolsko prehrano na Malti in v Sloveniji ni zaslediti, prav tako tudi ne primerjave prehranskih

navad med slovenskimi in malteškimi učenci. Vzorec učencev, ki sem ga raziskovala, je bil

nenaključni priložnostni in je vseboval enako število učencev v obeh raziskovanih državah.

Zastavila sem si pet raziskovalnih vprašanj, ki sem jih preverila s pomočjo anketnega

vprašalnika, ugotovitve in sklepe pa predstavljam v nadaljevanju.

Ali se prehranske navade slovenskih osnovnošolcev razlikujejo od prehranskih navad

osnovnošolcev na Malti?

Razlike v prehranjevalnih navadah slovenskih in malteških osnovnošolcev sem ugotavljala na

osnovi analize prehrane učencev v šoli in pogostosti uživanja posameznih živil. Ugotovila sem,

da se prehranjevalne navade slovenskih in malteških učencev razlikujejo. Na razliko v

prehranjevalnih navadah vpliva tudi organiziranost šolske prehrane. Šolska prehrana v

slovenskih šolah je bolje organizirana in nadzorovana kot na Malti. Slovenski učenci imajo v

šoli organizirano malico, lahko se naročijo tudi na kosilo. Na Malti učenci od doma prinašajo

malico, tako malico kot kosilo pa si lahko kupijo tudi v šolski prodajalni. Učence sem

spraševala o pogostosti uživanja posameznih živil in ugotovila, da se pri dvanajstih od

osemnajstih obravnavanih živil pojavljajo statistično pomembne razlike v pogostosti uživanja

omenjenih živil. Ugotovila sem, da v povprečju slovenski učenci bolj pogosto uživajo

priporočena živila kot učenci na Malti, saj pogosteje uživajo sadje, zelenjavo, polnozrnat kruh

in manj pogosto čokolado, čips, gazirane in sladke pijače.

Ali se slovenski osnovnošolci prehranjujejo bolj zdravo kot osnovnošolci na Malti?

Glede na pogostost uživanja posameznih živil in primerjavo prehranskega stanja slovenskih in

malteških učencev, ki je bila opravljena na osnovi zbrane literature, ocenjujem, da se slovenski

učenci prehranjujejo bolj zdravo kot malteški. Kot sem ugotovila že pri prvem raziskovalnem

vprašanju, slovenski osnovnošolci pogosteje uživajo priporočena živila kot malteški.

Ocenjujem, da sadje, zelenjavo in polnozrnati kruh uživajo pogosteje tudi zaradi pogostega

vključevanja teh živil v šolsko prehrano. K temu pripomore tudi organizirana šolska prehrana,

saj vsem učencem omogoča uživanje zdravih obrokov in jim tako pomaga oblikovati zdrave


62

prehranske navade. Predvidevam, da se malteški učenci pri izboru hrane v šolski prodajalni

manj pogosto odločajo za nakup bolj zdravih živil ali jedi.

Ali so slovenski osnovnošolci bolj zadovoljni s prehrano v šoli kot osnovnošolci na Malti?

V enem izmed anketnih vprašanj sem učence spraševala o njihovem mnenju o organizaciji

šolske prehrane. Malteški učenci so organiziranost in ponudbo šolske prehrane ocenili bolje kot

slovenski učenci. Malteški učenci so, čeprav imajo na šoli le prodajalne s hrano, kjer si hrano

lahko kupijo, boljše ocenili organiziranost šolske prehrane kot slovenski učenci, ki imajo v šoli

dnevno organizirano dopoldansko malico in kosilo, na voljo pa imajo tudi zajtrk in popoldansko

malico, če se izkaže potreba po teh obrokih. Sklepam, da učenci na Malti ocenjujejo šolsko

prehrano kot dobro organizirano zato, ker si sami izbirajo hrano in tako uživajo živila, ki so

njim najbolj okusna. Predvidevam, da učenci sprejemajo takšno obliko organiziranosti, ker še

ne razmišljajo o slabostih tovrstne organiziranosti. Zagotovo ima dobro organizirana šolska

prehrana, ki zagotavlja učencem potrebne obroke, ki so kakovostno načrtovani, prednost pred

tem, da morajo učenci sami prinašati hrano v šolo.

Ali slovenski osnovnošolci pogosteje uživajo sadje in zelenjavo kot malteški osnovnošolci?

V raziskavi sem ugotovila, da slovenski anketirani osnovnošolci pogosteje uživajo sadje in

zelenjavo kot malteški. Zelenjavo pogosto uživa 20,0 % malteških in 54,0 % slovenskih

učencev. V slovenskih šolah velja priporočilo, da se sadje in zelenjava pogosto vključujeta v

šolske obroke, kar omogoča tudi organiziranost prehranske oskrbe učencev v šoli. K

pogostejšemu uživanju pripomore tudi Shema šolskega sadja in zelenjave. Na Malti je

organizacija prehrane v šoli drugačna in ocenjujem, da so učenci pripravljeni manj pogosto

sami kupovati jedi, ki vključujejo zelenjavo. Tudi na Malti pa imajo možnost uživati sadje in

zelenjavo iz Sheme šolskega sadja in zelenjave.

Ali učenci na Malti v šoli pogosteje zaznajo občutek lakote in žeje kot slovenski

osnovnošolci?

Z raziskavo sem ugotovila, da se med malteškimi in slovenskimi učenci ne pojavljajo statistično

pomembne razlike pri tem, kako pogosto učenci v šoli zaznajo občutek lakote. Največji delež

slovenskih učencev (49,0 %) zazna občutek lakote v šoli občasno, takšnih malteških učencev

je 19,0 %. Da so v šoli zelo pogosto lačni, je ocenil le 1,0 % slovenskih učencev, malteških

učencev pa je enako odgovorilo 14,0 %. Raziskava je pokazala, da se pojavljajo statistično

pomembne razlike pri oceni, kako pogosto so osnovnošolci v šoli žejni. 12,0 % slovenskih


63

učencev je ocenilo, da v šoli niso nikoli žejni in le 6 % malteških učencev je odgovorilo enako.

Da so zelo pogosto žejni, je ocenilo 6,0 % slovenskih in 20,0 % malteških anketiranih učencev.

Sklepam, da dobro organizirana šolska prehrana, ki zagotavlja ustrezno število rednih šolskih

obrokov, lahko pomembno vpliva tudi na to, kako pogosto so učenci lačni ali žejni v šoli.

Neredno uživanje zajtrka in drugih obrokov negativno vpliva na prehranjevalne navade učencev

in njihovo zdravje.

Na podlagi teoretičnega dela in analize podatkov lahko zaključim, da je šolska prehrana zelo

pomembna za zdrav razvoj otrok in mladostnikov in predstavlja pomemben del njihovega

zdravega življenjskega sloga. Glede na zdravstvene težave otrok in mladostnikov, ki so pogosto

povezane s pojavom debelosti, je potrebno tudi v času, ki ga otrok preživi v šoli, zagotoviti

zdravo prehransko oskrbo. Rezultati raziskave kažejo na to, da boljša organiziranost šolske

prehrane lahko vpliva tudi na bolj zdravo prehransko vedenje učencev. Z dodatnimi

raziskavami bi lahko podrobneje analizirali, na katere dejavnike zdravega prehranjevanja lahko

vplivamo z ustrezno ponudbo zdrave prehrane v šoli in kakšen je neposredni vpliv zdrave šolske

prehrane na zdravje otrok.


64

4 LITERATURA

Artnik, B., Drev, A., Drglin, Z., Fajdiga Turk, V., Gabriječič Blenkuš, M., Gregorič, M., …

Zupanič, T. (2011). Neenakost v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih

mladostnikov. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

Avbelj, M., Saje-Hribar, N., Seher-Zupančič, M., Kotnik, P., Irščič, A., Bratanič, N., ...

Battelino, T. (2005). Prevalenca čezmerne prehranjenosti in debelosti med pet let

starimi otroki in 15 oziroma 16 let starimi mladostnicami in mladostniki v Sloveniji.

V Zdrav Vestn (str. 753–759). Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo.

Bačnik, A., Bukovec, N., Vrtačnik, M., Poberžnik, A., Križaj, M., Stefanovik, V.,… Preskar,

S. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Kemija. Ljubljana: Ministrstvo za

šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

Bedenik, L. (2006). Prehranjevalni vzorci/navade otrok in mladostnikov (Magistrska naloga).

Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.

Bevc, M., Pucelj, V. in Scagnetti, N. (2016). Širimo slovensko mrežo zdravih šol 2015/16 –

5. krog. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Cefai, C. in Camilleri, L. (2011). The dietary habits of Maltese university students. Malta

Medical Journal, 23 (2), 7–12.

Cevc, M., Jan, N., Kotnik, P., Povhe Jernec, K., Strel, J., Gabrijelčič, M.,… Simčič, I. (2013).

Čezmerna telesna teža in debelost pri otrocih – glasnika slabšega zdravja in krajšega

življenja današnje generacije otrok v Sloveniji. Ljubljana: Društvo za zdravje srca in

ožilja Slovenije.

Currie, C., Zanotti, C., Morgan, A., Looze, M., Roberts, C., Samdal, O.,…Barnekow, V. (2012).

Social determinants of health and well-being among young people. Copenhagen:

WHO Regional Office for Europe.

Dan slovenske hrane. (2016). Pridobljeno s

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/promocija_lokalne_hrane/dan_slovens

ke_hrane/

Dan slovenske hrane – vsak tretji petek v novembru (2016). Pridobljeno s http://tradicionalni-

zajtrk.si/projekti/dan_slovenske_hrane/

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/promocija_lokalne_hrane/dan_slovenske_hrane/

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/promocija_lokalne_hrane/dan_slovenske_hrane/

http://tradicionalni-zajtrk.si/projekti/dan_slovenske_hrane/

http://tradicionalni-zajtrk.si/projekti/dan_slovenske_hrane/


65

Decelis, A., Fox, K., Jago, R. (2013). Prevalence of obesity among 10-11-year-old Maltese

children using for established standards. Pediatric Obesity, 8, 54–58.

Djomba, J. K., Zaletel-Kragelj, L., Maučec-Zakotnik, J. in Fras, Z. (2010). Tvegana vedenja,

povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije.

Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije

Educational System in Malta. (2016). Pridobljeno s

http://www.classbase.com/countries/Malta/Education-System

Ellul, M., Bonello, P., Debono, C., Mallia, E., Xuereb, A. (2007a). Healthy Eating Lifestyle

Plan, Help document. Malta: Ministry of Education.

Ellul, M., Bonello, P., Debono, C., Mallia, E., Xuereb, A. (2007b). Healthy Eating Lifestyle

Plan, Our Resources. Malta: Ministry of Education.

Ellul, R. (2014). Exploring and promoting breakfast consumption among young Maltese

children. Pridobljeno s https://www.um.edu.mt/library/oar/handle/123456789/1887

EU School Milk Subsidy Scheme. (2016). Pridobljeno s

https://education.gov.mt/en/education/student-

services/Pages/Projects_and_Initiatives/EU-School-Milk-Subsidy-Scheme.aspx

Food and Nutrition Policy and Action Plan for Malta 2015–2020 (2014). Pridobljeno s

https://health.gov.mt/en/Documents/National-Health-Strategies/FNAP_EN.pdf

Farrugia Sant'Angelo, V. in Grech, V. (2011). Comparison of body mass index of national

cohort of Maltese children over a 3-year interval. Malta Medical Jurnal, 23-(1), 34–

39.

Formosa, C., Savona-Ventura, C., Mandy, A. (2012). Cultural Contributors to the Development

of Diabetes Mellitus in Malta. Int J Diabetes&Metab, 20, 25–29.

Gabrijelčič Blenkuš, M. (2000). Prehrana za mladostnike – zakaj pa ne? Ljubljana: Inštitut za

varovanje zdravja Republike Slovenije.

Gabrijelčič Blenkuš, M. (2013). Prekomerna prehranjenost in debelost pri otrocih in

mladostnikih v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

http://www.classbase.com/countries/Malta/Education-System

https://www.um.edu.mt/library/oar/handle/123456789/1887

https://education.gov.mt/en/education/student-services/Pages/Projects_and_Initiatives/EU-School-Milk-Subsidy-Scheme.aspx

https://education.gov.mt/en/education/student-services/Pages/Projects_and_Initiatives/EU-School-Milk-Subsidy-Scheme.aspx

https://health.gov.mt/en/Documents/National-Health-Strategies/FNAP_EN.pdf


66

Gabrijelčič Blenkuš, M., Gregorič, M., Tivadar, B., Koch, V., Kostanjevec, S., Fajdiga Turk,

V., … Rozman, U. (2009). Prehrambne navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika

varovanja zdravja. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Gabrijelčič Blenkuš, M., Pograjc, L., Gregorič, M., Adamič, M. in Čampa, A. (2005a).

Standardi zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ljubljana:

Ministrstvo za zdravje.

Gabrijelčič Blenkuš, M., Pograjc, L., Gregorčič, M., Adamič, M. in Čampa, A. (2005b).

Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od prvega

leta starosti naprej). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje.

Gabrijelčič Blenkuš, M. in Robnik, M. (2016). Prekomerna prehranjenost in debelost pri

otrocih in mladostnikih v Sloveniji II. Pridobljeno s

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/debelost_pri_o-

m_daljsa_spletna_julij2016_final.pdf

Gregorič, M. (2015). Prehranjevanje mladih v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno

zdravje.

Gregorič, M., Fajdiga Turk, V. in Blaznik, U. (2016). Prehranske navade za krepitev zdravja

med starejšimi odraslimi. Pridobljeno s http://www.share-

slovenija.si/files/documents/prvi_rezultati_slovenija/Publikacija_IER_11.pdf

Grima, J. (2015). Food for thought: a campaign to promote healthy eating patterns amongst

Maltese children. Pridobljeno s


Hassan, A. (2015). School Nutrition and Activity. Canada: Apple Academic Press.

Hlastan Ribič, C., Maučec Zakotnik, J., Korouščić Seljak, B. in Pokorn, D. (2008). Praktikum

jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ljubljana:

Ministrstvo za zdravje in Zavod republike Slovenije za šolstvo.

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/debelost_pri_o-m_daljsa_spletna_julij2016_final.pdf

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/debelost_pri_o-m_daljsa_spletna_julij2016_final.pdf

http://www.share-slovenija.si/files/documents/prvi_rezultati_slovenija/Publikacija_IER_11.pdf

http://www.share-slovenija.si/files/documents/prvi_rezultati_slovenija/Publikacija_IER_11.pdf



67

Izobraževalne poti. (2013). Pridobljeno s http://pesca-

foodeducation.racine.ra.it/sl/pagina.php?sezione=3&pagina=23

Janssen, I., Katzmarzyk, P. T., Boyce, W. F., Vereecken, C., Mulvihill, C., Roberts, C., Currie,

C. in Pickett, W. (2005). Comparison of the overweight and obesity prevalence in

school-aged youth from 34 countries and their relationships with physical activity and

dietary patterns. Obesity Reviews, 6(2), 123–132.

Jeriček Klanšek, H., Koprivnikar, H., Drev, A., Pucelj, V., Zupančič, T. in Britovšek, K. (2015).

Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji.

Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno s

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-

datoteke/hbsc_2015_e_verzija30_06_2015.pdf

Jeriček Klanšček, H., Koprivnikar, H., Zupančič, T., Pucelj, V., Bajt, M.,… Žiberna, J. (2012).

Spremembe v vedenjih, povezanih z zdravjem mladostnikov v Sloveniji v obdobju

2002–2010. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja. Pridobljeno s

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-

datoteke/spremembe_v_vedenjih_povezanih_z_zdravjem_mladostnikov_v_slo_v_ob

dobju_2002-2010.pdf

Kobe, H., Štimec, M., Hlastan Ribič, C. in Fidler, N. (2010). Food intake in Slovenian

adolescents and adherence to the Optimized Mixed Diet: a nationally representative

study. Public Health Nutrition, 15(4), 600–608.

Koch, V., Gabrijelčič Blenkuš, M., Gregorič, M. in Kostanjevec, S. (2013). Risk factors as a

result of unhealthy nutrition in the adult population in Slovenia with regard to

sociodemographic variables. Zdrav Var, 53, 144–155.

Kolar, M., Krnel, D. in Velkavrh, A. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje

okolja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

Kostanjevec, S. (2009). Vpliv formalnega izobraževanja in prehranjevalne navade otrok in

njihovo znanje o prehrani (Doktorska disertacija). Biotehniška fakulteta, Ljubljana.

http://pesca-foodeducation.racine.ra.it/sl/pagina.php?sezione=3&pagina=23

http://pesca-foodeducation.racine.ra.it/sl/pagina.php?sezione=3&pagina=23

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/hbsc_2015_e_verzija30_06_2015.pdf

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/hbsc_2015_e_verzija30_06_2015.pdf

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/spremembe_v_vedenjih_povezanih_z_zdravjem_mladostnikov_v_slo_v_obdobju_2002-2010.pdf




68

Kostanjevec, S. (2013). Prehransko znanje in prehranjevalne navade otrok. Znanstvena

monografija. Pridobljeno s http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Zalozba/e-

publikacije/Prehransko_znanje_Kostanjevec.pdf

Lap Drozg, M., Simčič, I., Koch, V., Orešič, P. in Fijavž, I. (2009). Učni načrt. Program

osnovnošolskega izobraževanja. Načini prehranjevanja in Sodobna priprava hrane.

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

Malta. (2016). Pridobljeno s http://www.euroeducation.net/prof/maltco.htm

Ministry for Education and Employment. The Department of Curriculum Management. (2014).

Home Economics (HE) within the Health and Physical Education Learning Area

(N.C.F.). Pridobljeno s https://curriculum.gov.mt/en/Curriculum/Form-

1/Documents/curric_f1/curric_f1_home_econ_units.pdf

Maltese bread. (2016). Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/Maltese_bread

Maučec Zakotnik, J., Hlastan Ribič, C., Poličnik, M., Pavčič, M., Štern, B. in Pokorn, D. (2005).

Nacionalni program prehranske politike od 2005 do 2010. Ljubljana: Ministrstvo za

zdravje. Pridobljeno s

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/Nacionaln

i_program_prehranske_politike_slo.pdf

Ministrstvo za zdravje. (2005). Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike 2005–

2010. Pridobljeno s

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/Resolucija

_o_nacionalnem_programu_prehr_pol.pdf.

Ministry for education and employment. (2015). A whole school approach to healthy lifestyle:

Healthy eating and physical activity policy. Pridobljeno s

https://education.gov.mt/en/resources/News/Documents/Healthy%20Eating%20and

%20Physical%20Activity%20Policy.pdf

http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Zalozba/e-publikacije/Prehransko_znanje_Kostanjevec.pdf

http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Zalozba/e-publikacije/Prehransko_znanje_Kostanjevec.pdf

http://www.euroeducation.net/prof/maltco.htm

https://curriculum.gov.mt/en/Curriculum/Form-1/Documents/curric_f1/curric_f1_home_econ_units.pdf

https://curriculum.gov.mt/en/Curriculum/Form-1/Documents/curric_f1/curric_f1_home_econ_units.pdf

https://en.wikipedia.org/wiki/Maltese_bread

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/Nacionalni_program_prehranske_politike_slo.pdf

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/Nacionalni_program_prehranske_politike_slo.pdf

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/Resolucija_o_nacionalnem_programu_prehr_pol.pdf.%20ČE

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/Resolucija_o_nacionalnem_programu_prehr_pol.pdf.%20ČE

https://education.gov.mt/en/resources/News/Documents/Healthy%20Eating%20and%20Physical%20Activity%20Policy.pdf

https://education.gov.mt/en/resources/News/Documents/Healthy%20Eating%20and%20Physical%20Activity%20Policy.pdf


69

Ministry for resources and rural affairs. (2012). Malta's National Strategy School Fruit&

Vegetable Scheme 2011-2014. Pridobljeno s

http://ec.europa.eu/agriculture/sfs/documents/mt_national_strategy_-_2011-

2014_en.pdf

Mullen, M. (2016). Water: How much do kids need? Pridobljeno s

http://www.eatright.org/resource/fitness/sports-and-performance/hydrate-right/water-

go-with-the-flow

Novak, E. (2010). Zdravje in z zdravjem povezan življenjski slog v povezavi z zadovoljstvom

z življenjem. Psihološka obzorja, 19(2), 19–30.

Patrick, H., Nicklas, T. A. (2005). A Review of Family and Social Determinants of Children's

Eating Patterns and Diet Quality. Journal of the American College of Nutrition, 24(2),

83–92.

Pfeifer, M. (2007). Debelost in tveganje za srčnožilne bolezni. XVI. Strokovni sestanek sekcije

za arterijsko hipertenzijo (str. 57-63). Ljubljana: Tiskarna Pleško, d. o. o.

Piscopo, S. (2004). Social-economical factors influencing food choice sand behaviours of

maltese primary school children (Doktorska disertacija). The University of

Birmingham: UK.

Polak Benčič, T. (2015a). Delavnice za kuharje. Pridobljeno s

http://www.shemasolskegasadja.si/spremljevalni-ukrepi/delavnice-za-kuharje

Polak Benčič, T. (2015b). Šolski vrtovi. Pridobljeno s

http://www.shemasolskegasadja.si/spremljevalni-ukrepi/solski-vrtovi

Projekt. (2013). Pridobljeno s http://pesca-foodeducation.racine.ra.it/sl/pagina.php?sezione=1

Projekt jem lokalno. (2012). Pridobljeno s http://www.gor-

radgona.si/gids/sporocilo/2012041114380845/

Projektne vsebine v okviru šole v naravi. (2016). Pridobljeno s

http://www.shemasolskegasadja.si/spremljevalni-ukrepi/csod

http://ec.europa.eu/agriculture/sfs/documents/mt_national_strategy_-_2011-2014_en.pdf

http://ec.europa.eu/agriculture/sfs/documents/mt_national_strategy_-_2011-2014_en.pdf

http://www.shemasolskegasadja.si/spremljevalni-ukrepi/delavnice-za-kuharje

http://www.shemasolskegasadja.si/spremljevalni-ukrepi/solski-vrtovi

http://pesca-foodeducation.racine.ra.it/sl/pagina.php?sezione=1

http://www.gor-radgona.si/gids/sporocilo/2012041114380845/

http://www.gor-radgona.si/gids/sporocilo/2012041114380845/

http://www.shemasolskegasadja.si/spremljevalni-ukrepi/csod


70

Pomen spremljevalnih ukrepov. (2016). Pridobljeno s

http://www.shemasolskegasadja.si/spremljevalni-ukrepi/pomen-spremljevalnih-

ukrepov-su

Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010 (ReNPPP) (2005). Uradni

list RD, št. 39, (19. 4. 2005). Pridobljeno s

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/Resolucija

_o_nacionalnem_programu_prehr_pol.pdf

Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025

(2015). Pridobljeno s

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javna_razprava_2015/Resolu

cija_o_nac_programu_prehrane_in_in_tel_dejavnosti_jan_2015.pdf

Sammut, C. in Sammut R. (2014). The eating habits of boys' in secondary schools: a focus on

packed lunches. Pridobljeno s

https://www.um.edu.mt/library/oar//handle/123456789/1977

School fruit and vegetables scheme: external evaluation report (2012). Summary report.

Pridobljeno s

http://ec.europa.eu/agriculture/sfs/documents/mt_summary_evaluation_report_-

_2010-2011_en.pdf

School Fruit Scheme-Annex V of DG AGRI Working Document (Guidelines)- Annual

Monitoring Report 2014/2015 (2016). Pridobljeno s

http://ec.europa.eu/agriculture/sfs/documents/2014-2015-mt_en.pdf

School Milk Scheme. (2016). Pridobljeno s https://secure2.gov.mt/mrra-pa/schsch_milk?l=1

Sharon, M. (2013). Maltese cuisine heritage: exploring perceptions and consumption of

traditional food. Pridobljeno s


Shema šolskega sadja in zelenjave. (2016). Pridobljeno s http://www.shemasolskegasadja.si

Simčič, I., Koch, V., Gjerek, M., Mencigar, M., Nerad, A. in Veg, I. (2011). Učni načrt.

Program osnovna šola. Gospodinjstvo. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport:

Zavod RS za šolstvo.

http://www.shemasolskegasadja.si/spremljevalni-ukrepi/pomen-spremljevalnih-ukrepov-su

http://www.shemasolskegasadja.si/spremljevalni-ukrepi/pomen-spremljevalnih-ukrepov-su

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/Resolucija_o_nacionalnem_programu_prehr_pol.pdf

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/Resolucija_o_nacionalnem_programu_prehr_pol.pdf

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javna_razprava_2015/Resolucija_o_nac_programu_prehrane_in_in_tel_dejavnosti_jan_2015.pdf

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javna_razprava_2015/Resolucija_o_nac_programu_prehrane_in_in_tel_dejavnosti_jan_2015.pdf


http://ec.europa.eu/agriculture/sfs/documents/mt_summary_evaluation_report_-_2010-2011_en.pdf

http://ec.europa.eu/agriculture/sfs/documents/mt_summary_evaluation_report_-_2010-2011_en.pdf

http://ec.europa.eu/agriculture/sfs/documents/2014-2015-mt_en.pdf

https://secure2.gov.mt/mrra-pa/schsch_milk?l=1


http://www.shemasolskegasadja.si/


71

Simčič, I., Poličnik, R., Hlastan Ribič, C., Gregorčič, M., Pograjc, L., Kljajič Garbajs, L., …

Zobec, U. (2010). Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Ljubljana: Ministrstvo za zdravje

Slovenska mreža zdravih šol. (2016). Pridobljeno s http://www.nijz.si/sl/slovenska-mreza-

zdravih-sol

Stergar, E., Scagnetti, N. in Pucelj, V. (2002). Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju.

Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

Šinkovec, T. (2014). Oblike organiziranosti šolske prehrane v evropskih državah (Diplomsko

delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

Tipične jedi. (2016). Pridobljeno s http://pesca-

foodeducation.racine.ra.it/sl/pagina.php?sezione=4

Tradicionalni slovenski zajtrk: Redno uživanje zajtrka prispeva k boljšemu zdravju (2015).

Pridobljeno s http://www.nijz.si/sl/tradicionalni-slovenski-zajtrk-redno-uzivanje-

zajtrka-prispeva-k-boljsemu-zdravju

Vareecken, C., A., De Henauw, S. in Maes, L. (2005). Adolescents' food habits: results of the

Health Behaviour in School-aged Children survey. British Journal of Nutrition, 94,

423–431.

Vella, M. (2014). Malta still among top European nations with obesity problem. Pridobljeno s

http://www.maltatoday.com.mt/lifestyle/health/39487/malta_still_among_top_europe

an_nations_with_obesity_problem#.VyyRW01f05s

Vilhar, B., Zupančič, G., Gilčvert Berdnik, D., Vičar, M., Zupan, A., Sobočan, V., … Sojar, A.

(2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija. Ljubljana: Ministrstvo za


Vodopivec, I., Papotnik, A., Gostinčar Blagotinšek, A., Skribe Dimec, D. in Balon, A. (2011).

Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika. Ljubljana: Ministrstvo za


http://www.nijz.si/sl/slovenska-mreza-zdravih-sol

http://www.nijz.si/sl/slovenska-mreza-zdravih-sol



http://www.nijz.si/sl/tradicionalni-slovenski-zajtrk-redno-uzivanje-zajtrka-prispeva-k-boljsemu-zdravju

http://www.nijz.si/sl/tradicionalni-slovenski-zajtrk-redno-uzivanje-zajtrka-prispeva-k-boljsemu-zdravju

http://www.maltatoday.com.mt/lifestyle/health/39487/malta_still_among_top_european_nations_with_obesity_problem#.VyyRW01f05s

http://www.maltatoday.com.mt/lifestyle/health/39487/malta_still_among_top_european_nations_with_obesity_problem#.VyyRW01f05s


72

Wardle, J., Guthrie, C., Sanderson, S., Birch, L. in Plomin, R. (2001). Food and activity

preferences in children of lean and obese parents. International Journal of Obesity, 25,

971–977.

World Health Organization. (2008). Inequalities in Young People’s Health. School-Aged

Children International Report From the 2005/2006 Survey. WHO Regional Office for

Europe, Copenhagen.

World Health Organization. (2013). Nutrition, Physical Activity and Obesity Malta. Pridobljeno

s http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0015/243312/Malta-WHO-

Country-Profile.pdf

World Health Organization. (2016). Growing up unequal: gender and socioeconomic

differences in young people's health and well- being. Pridobljeno s

http://www.euro.who.int/en/health-topics/Life-stages/child-and-adolescent-

health/health-behaviour-in-school-aged-children-hbsc

Zakon o šolski prehrani/ ZŠolPre-1/ (2013). Uradni list RD, št. 3/13, 46/14 in 46/16

(11. 1. 2013). Pridobljeno s http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6564

Zupančič Tisovec, B., Kordiš, T. in Gregorič, M. (2014). Tradicionalni slovenski zajtrk:

Poročilo o nacionalnem projektu 2014. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje

http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0015/243312/Malta-WHO-Country-Profile.pdf

http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0015/243312/Malta-WHO-Country-Profile.pdf

http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6564


73

5 PRILOGE

5.1 PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK V SLOVENSKIH

OSNOVNIH ŠOLAH

ANKETNI VPRAŠALNIK

Sem Tjaša Šinkovec študentka Pedagoške fakultete v Ljubljani. V okviru študijskih obveznosti

pripravljam magistrsko delo, v katerem obravnavam prehranske navade osnovnošolcev v

Sloveniji in na Malti. Pripravila sem vprašalnik, s pomočjo katerega želim zbrati potrebne

podatke. Prosim te, da tudi ti izpolniš vprašalnik o prehrani v šoli. Vprašalnik je anonimen in

vsi podatki bodo uporabljeni samo za potrebe mojega magistrskega dela.

Zahvaljujem se ti za sodelovanje in ti želim veliko uspeha v šoli. Tjaša Šinkovec

Spol (obkroži): ženski moški

Starost:

Razred:

1. Obkroži, na katere šolske obroke si naročen/a.

a) Zajtrk

b) Dopoldanska malica

c) Kosilo

d) Popoldanska malica

2. V primeru, da ne ješ kosila v šoli, izberi enega ali več od spodaj navedenih

vzrokov za to. (Obkroži črko pred izbranim odgovorom. Izbereš lahko več

odgovorov.)

a) Kosilo je drago.

b) Ni mi všeč okus.

c) Ker ni dovolj časa.

d) Ne da se mi čakati v vrsti.

e) Ker imam doma že kuhano kosilo.

f) Drugo:

_________________________________________________________________

3. Naštej tri šolske malice, ki jih imaš najraje. Napiši imena živil, ki jih sestavljajo.

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________


74

4. V primeru, da ješ šolsko kosilo, naštej tri najljubša kosila in imena živil, iz

katerih je kosilo sestavljeno.

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

5. Kako dobro je po tvojem mnenju na šoli organizirana šolska prehrana? Z »X«

označi odgovor v tabeli.

1-Zelo slabo 2-Slabo 3-Niti dobro,

niti slabo

4-Dobro 5-Zelo dobro

6. Kako pogosto ješ doma pred odhodom v šolo? Z »X« označi odgovor v tabeli.

Nikoli 1x na teden 2x na teden 3x na teden 4x na teden Vsak dan

7. Kako pogosto si v šoli lačen/a? Z »X« označi odgovor v tabeli.

Nikoli Skoraj nikoli Občasno Pogosto Zelo pogosto

8. Kako pogosto si v šoli žejen/a? Z »X« označi odgovor v tabeli.

Nikoli Skoraj nikoli Občasno Pogosto Zelo pogosto


75

9. Kako močno se strinjaš z navedenimi trditvami. (Ocene: 5 – Popolnoma se

strinjam, 4 – Se strinjam, 3 – Niti se strinjam, niti se ne strinjam, 2 – Se ne strinjam,

1 – Nikakor se ne strinjam.)

1-

Nikakor

se ne

strinjam

2- Se ne

strinjam

3-Niti se

strinjam, niti

se ne

strinjam

4-Se strinjam 5-

Popolnoma

se strinjam

Malica v šoli je

draga.

Malica v šoli je

neokusna.

Ura, ko imamo

malico, mi ustreza.

Imamo dovolj časa

za malico.

S šolskimi obroki

dobimo dovolj sadja.

S šolskimi obroki

dobimo dovolj

zelenjave.

V šoli največkrat

pijem vodo.

Večkrat jem

polnozrnat kruh kot

belega.

10. V tabeli z »X« označi, kako pogosto uživaš navedena živila.

Večkrat

na dan

Enkrat na

dan

Vsaj 5x na

teden

2–3x na

teden

Nekajkrat

na mesec

Nikoli

Sadje

Zelenjava

Polnozrnati

kruh

Bel kruh

Kruh s semeni

Sir

Meso

Salama

Neslani

oreščki

Ribe

Mleko

Jogurt

Čokolada

Čips

Voda

Voda z

okusom


76

Gazirane

pijače

(kokakola,

fanta …),

ledeni čaj in

druge sladke

pijače

Sadni sok (100

% sadni delež)


77

5.2 PRILOGA 2: ANKETNI VPRAŠALNIK NA MALTEŠKIH

OSNOVNIH ŠOLAH

QUESTIONNAIRE

My name is Tjaša Šinkovec and i am a student of Faculty of education at the University in

Ljubljana, Slovenija. In the scope of my study i've prepared master's theses that focuses on

school foods in Slovenija and Malta. I've put together a questionnaire which will help me gather

necessary data. I ask you to fill in the questions about school food. Survey is anonimous and all

data will only be used for the purpose of my research.

I thank you for your time and wish you success in school. Tjaša Šinkovec

Sex: _____ male _____ female

Age:

Class:

1. In the table below mark with X how many days per week you eat school prepared

food and how many days in a week you bring it from home.

Every

day

4x a

week

3x a

week

2x a

week

1x a

week

Never

I eat school prepared meals.

I eat home prepared meals.

2. If you don't eat meals in school please select appropriate reason why. Circle the

correct answer. Multiple selections are possible.

a) It's expensive.

b) I don't like the taste.

c) There is not enought time.

d) I bring my food from home.

e) I don't want to wait in queue.

f) Other: ___________________________________________________________

3. List three of your favourite food you bring for school meal from home.

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________


78

4. List three of your favourite meals you get served at school and you like the most.

Write the name of ingredients.

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

5. Score how well is the »school prepared« food organized in your school.

1-very poor 2- poor 3- neither good

nor bad

4-good 5-very good

6. In the table below mark with X how often you eat at home before school.

Every day 4x a week 3x a week 2x a week 1x a week Never

7. In the table below mark with X how often are you hungry in school?

Never Sometimes Often Usually Always

8. In the table below mark with X how often are you thirsty in school?

Never Sometimes Often Usually Always


79

9. Mark how strogly you agree with each statement (5 – I totally agree, 4 – i agree, 3

– Neither good nor bad, 2-i disagree, 1-i totally disagree).

1-I

totally

disagree

2-I

disagree

3–

Neither

good nor

bad

4 – I

agree

5 – I

totally

agree

School meals are expensive.

School meals are not tastefull.

School meals start at inappropriate

time.

There is enought time for school

meals.

With school meals enought fruits is

served.

With school meals enought vegetables

is served.

I drink water with school meals.

I preffer wholewheat bread instead of

white bread.

10. In the table below mark with X how often you eat different foods.

Several

times a

day

Once a

day

At least 5

times per

week

2-3x per

week

Several

times a

month

Never

Fruit

Vegetables

Wholemeal bread

White bread

Bread with seeds

Cheese

Meat

Salami

Fish

Milk

Yogurt

Chocolate

Crisps

Unsalted nuts

Water

Water with flavor

Carbonated drinks

(cola …) or ice tea

and other sweetened

drinks

Natural juice


80

6 IZJAVA O AVTORSTVU

Tjaša Šinkovec, študentka Pedagoške fakultete, smer Predmetno poučevanje, izjavljam, da je

napisano magistrsko delo z naslovom Prehranjevalne navade osnovnošolcev v Sloveniji in na

Malti pri mentorju doc. dr. Stojanu Kostanjevcu moje lastno delo.

Pri tem sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili.

7 IZJAVA LEKTORJA