priloga 2/ stran 1
TRANSCRIPT
SEZNAM PRILOG k pismu Loterije Slovenije, d.d. Komisiji za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu Republike Slovenije Priloga 1: Primeri iz tujine
Priloga 2: Mnenje Centra za zdravljenje zasvojenosti Nova Gorica
Priloga 3: Članek RTV Slo: »Prirejanje izidov je preprosto, saj redkokdaj koga dobijo.«
Priloga 4: Tabela: Delež Loterije Slovenije v prilivih FIHO
Priloga 5: Tabela: Delež Loterije Slovenije v davku od dobitkov za slovenske občine
Priloga 6: Pismo Združenja mestnih občin Slovenije
Priloga 7: Tabela: Dajatve Loterije Slovenije
Priloga 8: Študija: »Lottery Monopoly«; Pharum Legal Belgija.
Priloga 9: Zemljevid: Ureditev loterijskih iger v Evropi
Priloga 10: Graf: S petimi prireditelji loterijskih iger bi bila Slovenija svetovna izjema
Priloga 11: Utemeljitev države: »Ureditev klasičnih iger je dobra in skladna s pravom EU. Spreminjanje bi bilo škodljivo.«
Priloga 12: Pismo Združenja evropskih loterij, Bruselj
Ljubljana, 15. november 2021
“NAJVEČJA STAVA - Nevarni svet londonskih stavnic.”(The Guardian)
“82 stavnic v eni sami londonski soseski.”(The Daily Mail)
“Ulica, kjer ste v letu dni izgubili 2,8 milijonov funtov.” (The Mirror)
“Lahko Mestni sveti ustavijo pritisk stavnic v najrevnejše predele mest? Na to ne stavite.” (The Guardian)
“Koliko služijo hrvaške stavnice? Cifre od katerihse pada dol.”
“Zakoni blokirani - Stavnice državi še naprej dolgujejo milijone.” (Radio Sarajevo)
“Biznis cveti. Poglejte koliko so zaslužili hrvaški stavničarji.”
“Mladoletniki v stavnici. Prijava proti lastniku.”
“Albanija je od novega leta zaprla 4.300 stavnic.”
“Po ocenah strokovnjakov ima na Hrvaškem težave s patološkim igranjem 50.000 ljudi, kar 100.000 pa je ogroženih.”
“Izpoved zagrebškega bruca: “Pot v pekel se začne s 5 evri, potem si pripravljen na vse.”
“ BIH na kocki: Stavnice poslujejo bolje od telekoma, železarn in trgovskih verig.”
“Škandal: Lastnik stavnice v preiskavi pranja denarja več kot 5 milijonov evrov.”
Primeriiz tujine
PRILOGA 1
PRILOGA 2/ stran 1
PRILOGA 2/ stran 2
Ljubljana - MMC RTV SLO Declan Hill: Prirejanje izidov je preprosto, saj redkokdaj koga dobijoKorupcija ima v športu tri roge. Prvi in najbolj izpostavljen je doping. Drugi je zlorabljanje notranjih informacij za lastno korist in je zelo tesno povezan s tretjim - prirejanjem izidov.
24. december 2013 ob 18:38 Zadnji poseg: 24. december 2013 ob 19:57
Declan Hil je o svojih neverjetnih izkušnjah napisal knjigo z naslovom The Fix. Foto: Reuters
Višja kriminalistična inšpektorja pri upravi kriminalistične policije Aleksander Kranjc (levo) in Mitja Jager poznata problematiko stav v Sloveniji. Foto: MMC RTV SLO
Poznamo stavniško in nestavniško prirejanje izidov. Pri nestavniškem je korist nematerialna: napre-dovanje tekmeca v nadaljnje tekmovanje, rešitev pred izpadom v nižji rang tekmovanja, in podobno. Pri stavniškem je korist izrazito denarna. Zaradi privlačnosti cekinov zato športu predstavlja veliko nevarnost, po vse bolj razširjenem mnenju celo večjo od dopinga.
Prirejanje izidov ima veliko obrazov, ki jih je težko orisati brez ustreznih primerov. Veliko jih pre-more Drago Kos, ki se s tovrstno tematiko z različnih vidikov srečuje praktično že vse življenje.
PRILOGA 3/ stran 1
“Kot sodnik sem imel srečo in nikoli nihče ni skušal vplivati name. To pa se je zgodilo slovenskemu mednarodnemu sodniku, ki še vedno sodi. Pred 15 leti bi moral soditi tekmo Pokala Intertoto, dobil je klic in zahtevo, da sodi tako, da bodo gostje zmagali z 1:2. Obrnil se je name, saj je vedel, da se ukvarjam s takimi primeri. Poklicala sva Uefo, ki ni bila zainteresirana. Tudi slovenska policija je dejala, da ni nobenih dokazov. Srečanje je nato sodil in vse izpeljal normalno,” je pojasnil Kos.
Hill: Prirejene stotine tekem v ducatih državŠe več anekdot ima Declan Hill. Kanadski raziskovalni novinar je na univerzi v Oxfordu doktoriral iz tematike prirejanja športnih izidov, v času svetovnega nogometnega prvenstva v Nemčiji se je vtihotapil v organizirano kriminalno združbo. O svojih neverjetnih izkušnjah je napisal knjigo z naslo-vom The Fix.“Povedali so mi, da letno prirejajo izide na stotinah tekem v ducatih držav. Povedali so mi, da plaču-jejo športnike, sodnike in lastnike klubov. Verjel sem jim, a nisem mogel verjeti celoti tega, kar so mi pravili. V moji knjigi bralec lahko sliši noto moje skepse: okej, že prav, izide je mogoče prirejati, a ne na najvišjem nivoju. Ni mogoče prirejati izidov tekem na svetovnem prvenstvu, ne moreš prirediti tolikšnega števila tekem. Žal smo v zadnjih letih ugotovili, da so mi govorili resnico. Policijske pre-iskave se odvijajo v 60 različnih državah, ti ljudje pa so prisotni na vseh največjih tekmovanjih. Od tega se mi zvrti!” je dejal Hill.
Študentje v vlogi reprezentantovS preiskovanjem tovrstnih kaznivih dejanj se v pri nas ukvarja višji kriminalistični inšpektor Mitja Jager. “Bila je odigrana nogometna tekma, ki je bila ponujena tudi na stavnicah in objavljen je bil tudi končni izid. Najeli so študente, ki so tekali v reprezentančnih dresih. Problem je bil, ker niso imeli dovolj kondicije in so v drugem polčasu zelo počasi tekli. Šlo je bolj za podajanje žoge, kot pa za resen nogomet,” je povedal Jager.Primož Pöschl je izvršni direktor za področje iger pri Športni Loteriji Slovenije. «Imeli smo primer, ko se je igralec zmenil z nekom, da bo zelo hitro naredil prekršek za rumeni karton. Tisti možakar je vložil ogromno vsoto denarja na to stavo. Že takoj po začetnem sodnikovem žvižgu se je igralec zapodil v nasprotnika, a mu sodnik ni dal rumenega kartona, ker se mu je vse skupaj zdelo čudno. Zgodba je kmalu prišla ven, saj je tisti možakar izgubil ogromno denarja,” je poudaril Pöschl.
Glavna motiva sta pomanjkanje in pohlepŠport ponuja navdih, združuje in privablja. Tudi temnejše plati človeške družbe in narave. Z globalizacijo panoge, katere velikost se šteje v stotinah milijard evrov, in neenakostjo delitve prihodkov motiv za tem, da športnik zavrže osnovne ideale, ni ravno skrivnosten.“Prvi motiv je pomanjkanje, saj nekateri igralci nimajo sredstev za preživljanje. Drugi motiv je vseka-kor pohlep. Igralci pri tem ne razmišljajo, kaj s tem delajo sebi, svojim ekipam, gledalcem in športu,” je dodal Kos.
PRILOGA 3/ stran 2
Prirejanje izidov je preprosto Nekoliko drugače je pri motivu organiziranih kriminalnih združb. Na prvi pogled je najočitnejši služen-je na legalnih stavnicah. Hill pozna ozadja: “Prirejanje izidov je preprosto! Redkokdaj koga pri tem dobijo, lahko zaslužiš ogromne vsote denarja, če to storiš pravilno. Če na primer prirediš prvi del na en način, in nato drugega popolnoma drugače, lahko zaslužiš 20- ali 30-krat več denarja, kot si ga vložil. Zakaj tega ne bi počeli? Ni nasilno, večina igralcev z veseljem sodeluje, saj niso dovolj plačani. Zakaj hudiča nebi?”Sliši se preprosto, a legalne stavnice ravno zaradi tega uporabljajo mnoge mehanizme kontrole in preprečevanja tovrstnih dejanj. Eden najpomembnejših je sistem za izmenjavo podatkov. Pöschl o kazalnikih nepravilnosti: “Tu je bistveno število vplačil in vrednost vplačil, ki odstopa od normalnih. Imamo sistem Betradar, ki omogoča hitro širjenje informacij. Na urejenem trgu zelo redko prihaja do tega.”
Splača se prirejati izide slovenske nogometne ligeŽal pa so informacijske tehnologije prinesle s seboj tudi neurejeni trg. «Korupcija je v športu prisotna že iz časov antične Grčije, a v zadnjih desetih letih je globalizacija korupcije v športni industriji prilila svežega olja na ogenj. Pred desetimi leti se nikomur ni zdelo vredno prirejati izidov tekem v Slo-veniji. Morda tu in tam, a nihče ni videl smisla v vmešavanje v tekmo deževnega sredinega večera v Ljubljani. Zdaj pa se zaradi te čudne globalizacije splača prirejati izide slovenske nogometne lige ne glede na letni čas,” je razmišljal Hill.Velika težava je v samem pristopu držav do vprašanja, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko organizira stavnico. “V anglosaksonskem svetu je trg prost, večje spletne stavnice so registrirane v tem okolju. Večina spornih zadev se dogaja v eksotičnih trgih. Nekatere stavnice na spletu so večino časa bile korektne, potem pa trikrat niso bile in so hitro prinesli notri vse skupaj. Vedno nekdo stoji za tem,” je razmišljal Pöschl.
Kriminalne združbe prek stav legalizirajo gotovino neznanega izvoraNa prvi pogled se zdi paradoksalno tudi, da bi posamezniki, ki nimajo kriminalnega motiva, sploh želeli sodelovati na neurejenih stavnicah, če bi vedeli za škodo, ki jo takšne stavnice povzročajo športu.“Stavijo ljudje, ki imajo poštene namene, želijo si imeti večji dobiček, a nimajo kriminalnega name-na. V zadnjih letih se je razmahnilo tudi delovanje organiziranih kriminalnih združb, ki razpolagajo z večjo vsoto gotovine. Stavijo na tekme, kjer so kvote na zmago gostitelja, remi ali zmago gosta približno enake. Izkupiček je vedno približno enak vloženi vsoti, s tem legalizirajo gotovino, ki je bila pridobljena na nelegalen način. Vse skupaj prikažejo kot sredstva, pridobljena iz iger na srečo. Po navadi gre za kriminalne združbe, ki se ukvarjajo z drogami in belim blagom. To je eden izmed lažjih načinov, kako legalizirati gotovino neznanega izvora,” je pojasnil Jager.
Prirejanje izidov uničilo azijski šport
PRILOGA 3/ stran 3
Katera regija pri tem prednjači in zakaj pa njegov sodelavec, višji kriminalistični inšpektor Aleksand-er Kranjc: “Z razmahom medmrežja so vodilno vlogo na svetovni ravni prevzele azijske stavnice. Državni nadzor nad njihovim delovanjem ni tako strog, kot je v Evropi. Ponujajo stave v živo, t. i. “handicap” stave in razpršene stave (under/over).”
Boljši produkti stavniških hiš niso edini razlog za vodilno vlogo azijskih kriminalnih združb pri pri-rejanju izidov v Evropi. “Večino azijskega športa je uničilo prirejanje izidov. Obstaja nekaj izjem, a pomislite, koliko je Azijcev in kako slabi so v športu glede na to, koliko jih je in kako bogati postajajo. Odgovor sta korupcija in prirejanje izidov. Zelo malo azijskih športnih navdušencev sploh spremlja azijske lige. Zelo podrobno spremljajo evropske lige in velike športe. Seveda obstajajo izjeme, a večinoma je tako. Zato se bojim, da bo slovenski šport postal kot malezijski ali singapurski, za kat-erega se ljudje sploh več ne zanimajo in zato raje gledajo Bundesligo ali Premier ligo, ker mislijo, da tam ni korupcije,” je poudaril Hill.Skrb Declana Hilla za slovenski šport odzvanja tudi v besedah Kosa, ki dodaja: “Na Balkanu, kjer se vsi med seboj poznajo, je idealna priložnost za take stvari. Tu res ni problem v dnevu ali dveh priti do igralca, trenerja ali sodnika in jih stestirati.”
Zanimiva anekdota tudi iz slovenske ligeČe smo začeli, še končajmo z anekdoto, ki predstavlja odličen odsev zla, ki ga povzroča sistematično prirejanje izidov v športu. «V komisiji za preprečevanje korupcije sem se posvečal primeru, kjer je igralec prišel prijavit, da so ga soigralci skušali nagovoriti k prirejanju tekme v prvi slovenski no-gometni ligi. S tem se ni strinjal, šel je do trenerja in predsednika kluba, a ga nista želela poslušati. Tekma se je končala z zmago gostov, torej točno tako, kot so se igralci zmenili. Ko je vodstvo kluba ugotovilo, da se je igralec obrnil na nas in na policijo, so mu takoj prekinili pogodbo. Moral je končati kariero, saj ga nato noben klub v Sloveniji ni več želel,” je razložil Kos.“Prirejanje ubija šport, ubija ljubezen gledalcev ter strast in profesionalizem športnikov. To ni kot doping, pranje denarja ali celo utaja davkov. Vse to bo ubilo šport, popolnoma ga bo uničilo,” je še končal Hill.Da se to ne bi zgodilo, pa se vendarle trudi vse več ljudi.Simon Tecco, Val 202
PRILOGA 3/ stran 4
DELEŽ LOTERIJE SLOVENIJE V PRILIVIH FIHO
v evrih
Leto
FIHO: skupaj prilivi z naslova KD in dividend*
Od tega: plačane KD in dividende Loterije Slovenije**
Delež Loterije Slovenije v financiranju FIHO
1 2 3=2/12011 20.650.086 18.377.044 89%2012 25.104.293 22.929.635 91%2013 20.185.655 18.147.456 90%2014 17.454.358 15.655.991 90%2015 19.673.074 17.860.307 91%2016 17.590.955 15.733.351 89%2017 16.434.280 14.410.644 88%2018 17.585.244 15.530.663 88%2019 18.251.329 16.769.369 92%2020 16.547.554 14.975.022 90%
Skupaj 189.476.828 170.389.482 90%
* Vir podatkov: letno poročilo FIHO, poročilo o delu in poslovanju** Vir podatkov: interne evidence LS o plačanih akontacijah KD s poračuni za preteklo leto
PRILOGA 4
DAVEK OD DOBITKOV ZA SLOVENSKE OBČINE - DELEŽ LOTERIJE SLOVENIJE
V evrih
Leto
1 2 3=2/1
2012 4.100.000 3.849.658
2013 2.700.000 2.511.584
2014 10.700.000 10.467.858
2015 2.800.000 2.555.506
2016 2.600.000 2.395.116
2017 2.600.000 2.476.268
2018 3.100.000 2.910.861
2019 3.200.000 2.331.747
2020 2.400.000 2.016.237
Skupaj 34.200.000 31.514.835 92% *
* delež za obdobje 2012-2020
Vir: letna poročila FURS (podatki so objavljeni v mio eur) in letna poročila LS
15 % davek od dobitkov - vsi
prireditelji
15 % davek od dobitkov - Loterija
SlovenijeDelež Loterije
Slovenije
94 %
93 %
98 %
91 %
92 %
95 %
94 %
73 %
84 %
PRILOGA 5
PRILOGA 6 / stran 1
PRILOGA 6 / stran 2
PRILOGA 6 / stran 3
DAJA
TVE
OD IG
ER N
A SR
EČO
IN D
IVID
ENDE
LOTE
RIJE
SLO
VENI
JE
v evr
ih
Leto
10 %
dav
ek
od sr
ečk
5 %
dav
ek o
d ig
er n
a sre
čo15
% d
avek
od
dobi
tkov
Divi
dend
e SD
H in
KAD
SKUP
AJ
Obra
čuna
ne
konc
esijs
ke
daja
tve
Divi
dend
eFI
HO in
FŠO
Skup
aj
(drž
ava+
obči
ne+
FIHO
+FŠO
)1
23
45=
1+2+
3+4
67
8=5+
6+7
2011
2.32
5.39
62.
856.
014
1.84
2.14
47.
023.
554
21.1
05.9
232.
302.
680
30.4
32.1
5720
122.
880.
053
3.84
9.65
81.
901.
568
8.63
1.27
924
.665
.308
2.37
6.96
035
.673
.547
2013
2.19
3.62
72.
274.
043
2.51
1.58
42.
617.
040
9.59
6.29
420
.640
.832
3.27
1.30
033
.508
.426
2014
9.02
6.72
02.
090.
512
10.4
67.8
581.
337.
040
22.9
22.1
3017
.371
.686
1.67
1.30
041
.965
.116
2015
9.75
5.49
22.
192.
968
2.55
5.50
61.
337.
040
15.8
41.0
0619
.972
.853
1.67
1.30
037
.485
.159
2016
9.06
3.31
32.
049.
856
2.39
5.11
61.
862.
348
15.3
70.6
3317
.830
.657
2.32
7.93
535
.529
.225
2017
8.06
8.12
81.
799.
417
2.47
6.26
83.
763.
322
16.1
07.1
3514
.099
.378
4.70
4.15
334
.910
.666
2018
9.36
6.73
72.
085.
766
2.91
0.86
11.
390.
522
15.7
53.8
8617
.332
.174
1.73
8.15
234
.824
.212
2019
9.58
5.37
72.
108.
395
2.33
1.74
72.
020.
416
16.0
45.9
3518
.118
.914
2.52
5.52
036
.690
.369
2020
8.82
3.77
71.
951.
927
2.01
6.23
71.
545.
024
14.3
36.9
6516
.882
.386
1.93
1.28
033
.150
.631
Skup
aj65
.883
.171
21.7
58.3
3334
.370
.849
19.6
16.4
6414
1.62
8.81
718
8.02
0.11
124
.520
.580
354.
169.
507
Vir:
Letn
a por
očiil
a Lot
erije
Slov
enije
in in
tern
e evi
denc
e
PRILOGA 7
PRILOGA 8 / stran 1
PRILOGA 8 / stran 2
PRILOGA 8 / stran 3
PRILOGA 8 / stran 4
Veli
kost
pop
ulac
ije
evro
pski
h dr
žav
Špan
ija
Fran
cija
Irska
Velik
aBr
itani
ja
Italij
aNem
čija
Poljs
ka
Rom
unija
Bolg
arija
Grč
ija
Srbi
ja
Hrv
aška
SLO
VEN
IJA
Albanija
Aus
trija
Češk
a re
publ
ika
Danska
Švic
a
Belg
ija
Nizoze
mska
Slov
ašk
a
Litv
a
Nor
vešk
a
Šved
ska
FIns
ka Latv
ija
Esto
nija
Mad
žars
ka
Portugalska
Špan
ija:
zgo
dovi
nsko
-o
zem
eljs
ki ra
zlog
i (K
atal
onija
)
Lege
nda:
MO
NO
POL
IZJE
ME
Bosn
a in
Her
cego
vina
Seve
rna
Mak
edon
ija
150.
000.
000
V pa
niji
je z
arad
i spe
cifi
ne
drav
ne u
redi
tve
pose
bna
lote
rijsk
a dr
uba
org
aniz
irana
v
avto
nom
ni p
okra
jini
Kat
alon
ija.
V d
ržav
ah E
U je
trg
lote
rijs
kih
iger
ure
jen
tako
, da
ima
dovo
ljenj
e za
pri
reja
nje
teh
iger
sam
o en
a dr
užba
- pr
avilo
ma
je ta
v
(so)
last
i drž
ave.
Dve
izje
mi s
ta p
osle
dica
lo
kaln
ih p
oseb
nost
i.
V Li
tvi d
eluj
eta
dve
lote
rijsk
i dru
žbi,
a st
a ob
e v
last
i na
cion
alne
ga
olim
pijs
kega
ko
mite
ja.
Lege
nda
MONOPO
L
IZJEME
PRILOGA 9
2m
onop
ol
Štev
ilo p
rire
dite
ljev
34
5
Nem
čija
Velik
a Br
itani
jaFr
anci
jaIta
lija
Špan
ijaU
kraj
ina
Poljs
kaRo
mun
ijaN
izoz
emsk
aBe
lgija
Češk
a re
publ
ika
Grč
ijaPo
rtug
alsk
aŠv
edsk
aM
adža
rska
Avst
riaSr
bija
Švic
aBo
lgar
iaD
ansk
aFi
nska
Slov
aška
Nor
vešk
aIrs
kaH
rvaš
kaBo
sna
in H
erc.
Alb
anija
Litv
aSe
vern
a M
aked
onija
Slov
enija
Latv
ijaEs
toni
jaLu
xem
burg
Isla
ndija
Kana
lski
oto
kiO
tok
Man
And
ora
Fers
ki o
toki
Mon
ako
Liht
enšt
ajn
San
Mar
ino
Gib
ralta
rSv
eti s
edež
20 M
IO40
MIO
60 M
IO80
MIO
100
MIO
Štev
ilo p
rebi
valc
ev
2.10
7.12
6
S pe
timi p
rire
dite
lji n
a iz
redn
o m
ajhn
em tr
gu b
i bila
Slo
veni
ja v
elik
aiz
jem
a, n
e sa
mo
v ev
rops
kem
, tem
več
tudi
v sv
etov
nem
mer
ilu.
PRILOGA 10
1 Loterijske igre so: številčne loterije, loto, loterije s trenutno znanim dobitkom ter tombole (torej portfelj iger Loterije Slovenije). Po slovenskem ZIS so loterijske igre uvrščene med 'klasične igre na srečo', v katere, poleg loterijskih, uvršča tudi stave. V večini evropskih držav so stave ločena skupina iger na srečo.
UTEMELJITEV DRŽAVE, ZAKAJ JE TRENUTNA UREDITEV KLASIČNIH IGER NA SREČO V SLOVENIJI D O B R A IN BI BILO SPREMINJANJE ŠKODLJIVO. S to utemeljitvijo je država novelo ZIS spomladi letos predlagala v javno razpravo ter jo kasneje objavila na strani eUprave1 z navedbo, da je to predlog, ki je bil dne 30. 7. 2021 predložen v vladni postopek. Citat, točka 5.1: »V Republiki Sloveniji lahko klasične igre na srečo prirejata dva ponudnika in sicer Loterija Slovenije d. d. in Športna loterija d. d. Ureditve klasičnih iger na srečo Republika Slovenija ne spreminja. Odločitev za tako ureditev je posledica tehtnega premisleka o razlogih, zaradi katerih je po ustaljeni sodni praksi Sodišča Evropske unije dovoljeno uvesti strogo omejitev konkurence na tem področju. Ti razlogi so npr. povzeti v sodbi Zeturf (zadeva C-212/08). Cilji, ki jih Republika Slovenija zasleduje v zvezi s trenutno ureditvijo prirejanja klasičnih iger na srečo, sta boj proti kriminalu (goljufiji in pranju denarja) in visoka raven varstva potrošnikov. Sodišče Evropske unije v zvezi z dopustnostjo monopola opozarja na utemeljenost njegove uvedbe na ugotovitvi, da so kriminalne dejavnosti v zvezi z igrami na srečo in zasvojenost z njimi problem, ki bi ga lahko rešilo širjenje dovoljenih in reguliranih dejavnosti (72. točka, podtočka c, prva alineja). Republika Slovenija meni, da se lahko učinkovito preprečevanje kriminala doseže z ustreznim nadzorom, ki se najbolje opravi nad subjektoma prirejanja, za katera velja strog nadzor države oziroma javnih organov (72. točka, podtočka a). V zvezi z varstvom potrošnikov in preprečevanjem drugih negativnih vplivov prirejanja iger na srečo (pretirano igranje in odvisnost) Republika Slovenija izhaja s stališča, da je te cilje najlaže doseči z usmerjanjem igralcev k ponudbi nosilcev monopola za prirejanje klasičnih iger na srečo in stav, ker bo ta zaradi strogih zakonskih zahtev in nadzora brez kriminalnih elementov ter bo zasnovan tako, da potrošnike varuje pred čezmerno uporabo in zasvojenostjo (prim. 67. točko navedene sodbe). Ureditev tako sledi zahtevi acquis communatauire po doslednosti doseganja teh družbeno koristnih ciljev (58. točka), saj taka pravna ureditev monopolistu dopušča, da s svojo ponudbo igralcem omogoča zanesljivo in privlačno alternativo prepovedanim dejavnostim. Predlagana pravna ureditev klasičnih iger na srečo je tako skladna s pravnim redom Evropske unije. Glede na dosedanjo sodno prakso sodišča (glej npr. zadevo C-347/09 z dne 15. 9. 2011) je namreč treba 49. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije razlagati tako, da država članica, ki želi zagotoviti posebno visoko raven varstva potrošnikov pri igrah na srečo, lahko utemeljeno meni, da lahko samo z vzpostavitvijo monopola v korist enega subjekta, ki ga lahko javni organi natančno nadzirajo, obvladuje kriminal, povezan z igrami na srečo, ter dovolj učinkovito uresničuje cilj preprečevanja spodbujanja čezmerne porabe pri igranju iger na srečo in cilj boja proti zasvojenosti z njimi.«
1 https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=12394
PRILOGA 11
MMrr.. IIggoorr ZZoorrcciicc,, PPrreessiiddeenntt ooff tthhee NNaattiioonnaall AAsssseemmbbllyy NNaattiioonnaall AAsssseemmbbllyy ooff tthhee RReeppuubblliicc ooff SSlloovveenniiaa SSuubbiicceevvaa uulliiccaa 44 SSII -- 11110022 LLjjuubblljjaannaa Brussels, 12 October 2021 Dear Mr. President, your excellency, The European Lotteries and Toto Association (EL) is the European umbrella organisation of national lotteries operating games of chance for the public benefit in more than 40 European countries -including all EU Member States- and is by far the largest representative European umbrella organisation in the field of gambling. EL is an association representing state lotteries and lotteries authorised by the state, thus bringing together state-owned and private operators. EL’s members offer lottery, gambling and betting services only in the jurisdictions in which they are licensed by the respective national government. EL’s EU members contribute more than 20 billion EUR per year to the State budgets and the funding of sport, culture, social projects, research and other causes of general interest. EL took note of the notification by the Government of Slovenia on 23 June 2021 of an Act to amend the Gaming Act (notification number 2021/369/SI). According to Slovenia; “the main objective of the amendments to the Act is to establish a legal framework which will make it possible to grant concessions for the permanent organization of classic games of chance and for the organization of special games of chance in a transparent manner, based on a public tender. Following the implementation of each public tender, the Government of the Republic of Slovenia will award concessions for the organization of special games of chance on the basis of the criteria set out in the Gaming Act. In addition, the proposed amendments to the GA stipulate that classic games of chance, which can currently be organized by two organizers only, may be organized by a maximum of five organizers, specifying the conditions for obtaining a concession and betting services, the legal restrictions for the companies to obtain a concession are removed, the minimum level of the concession fee for the organization of classic games of chance, the organization of other types of special games of
PRILOGA 12 / stran 1
chance in casinos and the organization of games of chance in gaming halls is redefined, a higher amount of initial capital is set for concessionaires who organize games of chance, the licenses for work in the economic field are abolished and the penal provisions regarding the amount of fines are harmonized”. EL recognises and respect the competence of EU Member States to regulate the gambling sector and the lotteries activities. Inside the EU, such regulation must be done in full compliance with EU law as outlined in the caselaw of the Court of Justice of the EU. By this letter EL would like to contribute to the debate in the present case in line with the caselaw of the Court of Justice of the EU. The Parliament of Slovenia may well be aware that there is an abundant caselaw (over 40 cases) of the CJEU on lotteries and gambling that Member states need to take into consideration. The red line in this case law is that a State must pursue a consistent policy whereby restrictions must be coherent and non-discriminatory in accordance with the needs to protect consumers and society against crime. Increasing the number of operators from 2 to 5 must be based upon a qualitative assessment of the absolute need to do so to channel gaming desire into a controlled environment. EL wants to bring the following elements to your attention.
1. NNuummbbeerr ooff ooppeerraattoorrss Most of the states around the world have chosen to organise their lottery activities through a monopoly in order to better channel and control the offer. With a population of only two million people Slovenia is a rather small market and has a monopoly on lottery games and an monopoly on sport betting. Both operators are offering classic games of chance under Slovenian law and therefor subject to the same regulatory framework not allowing to distinguish them from a legal perspective. Creating additional competition by adding 3 more operators in the area of lotteries and/or sport betting is from an economic or legal perspective not desirable. Such proposal is unseen at world scale and in total contradiction with the way lotteries work. More lottery operators does not mean more turn-over and more return. Lotteries cannot be compared to other types of games of chance. EL has doubts whether introducing a model of five lottery operators is economically viable. It is inherent to the lottery activity, especially the parimutuel games like lotto with a normal pay-out ratio (around 50%) that such games require a large volume of stakes to make the game sufficiently attractive for players. If there is competition in
PRILOGA 12 / stran 2
such lottery market, most games will not survive in the absence of a relevant volume of stakes. If the operator wants his game to stay, he will be obliged to increase the pay-out to levels that will create serious risks of addiction and be detrimental for consumers. It is equally important to verify whether, given the market size, there is room for a responsible enlargement of the market by adding other sport betting operators. Also here the principle is equal. If there is (more) competition, and the operator wants his sport betting games to stay relevant , he will be obliged to increase the pay-out to levels that will again create serious risks of addiction and be detrimental for consumers. The CJEU did equally emphasizes this problem in its rulings “It is also common ground that, unlike the introduction of free, undistorted competition in a traditional market, the presence of that kind of competition in the very specific market of games of chance, that is to say, between several operators authorised to run the same games of chance, is liable to have detrimental effects owing to the fact that those operators would be led to compete with each other in inventiveness in making what they offer more attractive and, in that way, increasing consumers’ expenditure on gaming and the risks of their addiction (see, to that effect, Case C-203/08 Sporting Exchange [2010] ECR I-4695, paragraph 58)”1. EL urges Slovenia to demand a study on the potential social impact of this proposed enlargement of the number of operators and the increase of gambling on consumers and especially on the most vulnerable people to avoid the potentially exponential growth of addiction problems. Without such qualitative impact assessment it will not be reasonably possible for the Government and/or Parliament to defend its amendments under EU law with the risk of state liability.
2. TThhee ffiigghhtt aaggaaiinnsstt iilllleeggaallss EL believes that the fight against illegals cannot be done by making “illegals suddenly legal” and increasing gambling in an excessive manner as promoted by EGBA2 with so-called growth arguments for the state exchequer which have never been proven true. The fight against illegals must be done in accordance with the caselaw of the CJEU. The fairy tale of serious growth of government income (on GGR) through liberalisation of gambling services has been used by EGBA for many years in various
1 Judgment of the Court of 24 January 2013 in cases C-186/11 and C-209/11, Stanleybet International 2 EGBA = European Gambling & Betting association represents exclusively the online gambling operators and advocates for liberalized markets
PRILOGA 12 / stran 3
jurisdictions without any real scientific evidence supporting it. A liberalised market with heavy competition leads to extremely high pay-out ratios, so very small GGR3 resulting in a substantial decrease of government income if gambling does not exponentially grow creating important levels of problem gambling and addiction. This is not what any Government or Parliament wants given the high sanitary costs it involves. On the contrary the fight against illegal gambling requires a responsible and strictly controlled offer of well organised (preferably low risk) games. It also requires a strong law enforcement policy involving geoblocking mechanisms and penal sanctions for illegal operators, intermediaries and other parties supporting the illegal offer. In the EU geoblocking is explicitly permitted for gambling services. With regard to sport betting in particular there are also the additional risks for money-laundering and match fixing. Slovenia has not yet ratified the Macolin convention of the Council of Europe regarding the manipulation of sport events and did not set up the appropriate tools to address these issues. A National Platform to monitor match fixing and cooperate with other states is essential as soon as others than a state owned operator is entering the market. Also with regard to AML there is a need to re-address the national risk assessment in accordance with the principles of the EU AML policy.
3. LLiimmiittiinngg aacccceessss ttoo tthhee ccoonncceessssiioonn pprroocceessss ttoo ccoommppaanniieess eessttaabblliisshheedd iinn SSlloovveenniiaa
The draft law requires that bidders are companies established in Slovenia. The Court of Justice of the EU has in various cases emphasized that a public tendering process must always be open to potential bidders from any EU or EEA member state. In the gambling sector this was specifically addressed in the Engelmann ruling4. Only non-EEA companies can be excluded.
3 GGR = Gross Gaming Revenue which is the result of the stakes minus payout. Most countries tax the GGR. In a competitive market the payout ratio is extremely high and the GGR very low. 4 Judgment of the Court of 9 September 2010 in case C-64/08, Engelmann
PRILOGA 12 / stran 4
With these comments, EL hopes to contribute to a transparent discussion that such important policy change in a society may require. Of course EL would be happy to participate in any public hearing that your Government and/or Parliament may consider useful. Such hearings are often organised when such important changes are proposed. Sincerely yours, On behalf of The European Lotteries and Toto Association
Dr Arjan van ’t Veer MSc EL Secretary General
PRILOGA 12 / stran 5