priložnosti prihajajo. vedno! - perutnina.com1+-+2015.pdf · dr. aleš kuhar, ki je proučil...

12
03 Priložnosti prihajajo. Vedno! 08 Neprecenljiva vloga perutninske industrije 03-05 06 Dr. Bratina: “Perutnina Ptuj je dobro podjetje”. Premium piščančja reja Premium piščančja reja Č a s o p i s S k u p i n e P e r u t n i n a P t u j L e t n i k : X X X I X Š t e v i l k a : 1 M a j 2 0 1 5

Upload: vuphuc

Post on 30-Jan-2018

218 views

Category:

Documents


1 download

TRANSCRIPT

Page 1: Priložnosti prihajajo. Vedno! - perutnina.com1+-+2015.pdf · Dr. Aleš Kuhar, ki je proučil stanje v perutninski branži v Sloveniji, ugotavlja, da je slovensko perutninarstvo v

03Priložnosti prihajajo. Vedno!

08Neprecenljiva vloga perutninske industrije

03-05 06Dr. Bratina: “Perutnina Ptuj je dobro podjetje”.

Premium piščančja reja

Premiumpiščančja reja

Č a s o p i s S k u p i n e P e r u t n i n a P t u j • L e t n i k : X X X I X • Š t e v i l k a : 1 • M a j 2 0 1 5

Page 2: Priložnosti prihajajo. Vedno! - perutnina.com1+-+2015.pdf · Dr. Aleš Kuhar, ki je proučil stanje v perutninski branži v Sloveniji, ugotavlja, da je slovensko perutninarstvo v

ČASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ.

Glavni in odgovorni urednik: JOCO TARBUK.

Uredniški odbor. MARTIN BERDEN, BRIGITA SELINŠEK, ALENKA BRGLEZ, BRANKA OSTIČ, ALEKSANDER FARAZIN, VLASTA JEZA, RAHELA JURŠIČ CIZERL, Mag. VERA ŠMIGOC, MILENA VALANT MAJCEN, BOJAN VILČNIK, SONJA ŽIBRAT.

Uredništvo: PERUTNINA PTUJ d.d. www.perutnina.com,PERUTNINAR, Potrčeva cesta 10. 2250 PTUJ. e-mail: [email protected].

Oblikovanje MEDIACLINIC

Tehnično urejanje:BOJAN VILČNIK

Zasnova in integralno komuniciranje: DI@LOG CO. Slovenska cesta 541000 Ljubljana, www.dialog-si.nete-mail: [email protected]

Fotoliti in prelom: REPRO STUDIO LESJAK, PTUJ

Tisk: PTUJSKA TISKARNA D.O.O.Zagrebška 46/a, 2250 Ptuj

Tiskano na okolju prijaznem papirju. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vredost, UL RS št. 89/98, je časopis PERUTNINAR uvrščen med proizvode od katerih se obračunava in plačuje ustrezni davek.

PERUTNINAR je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1392.

02 DOGODKI

Strokovne delavnice v Bosni in Hercegovini in Makedoniji

Evropski projekt promocije kakovostnega perutnin-skega mesa, ki od februarja 2014 poteka v 5 državah nekdanje Jugoslavije – v BIH, Srbiji, Makedoniji, Črni gori in na Kosovu – je v jeseni 2014 dobil nove dimen-zije. Potem ko smo v ciljnih državah z uvodnimi novi-narskimi konferencami javnosti predstavili prednosti perutninskega mesa EU porekla in aktivnosti, s katerimi bomo v letih 2014, 2015 in 2016 o njih seznanjali naj-širšo javnost, vzpostavili spletni portal in na degustacij-skih dogodkih v najbolj obiskanih trgovskih centrih tudi neposredno pristopili k potrošnikom, smo v septembru v Bosni kot prvi od ciljnih držav začeli tudi s serijo stro-kovnih delavnic, namenjenih institucionalni, poslovni in strokovni javnosti.

Kar 15 delavnic v Sarajevu, Zenici in Banja Luki.

V BIH smo izvedeli skupno 15 delavnic, od tega že je-seni 7 v Sarajevu in 3 v Zenici, v marcu in aprilu 2015 pa še 5 v Banja Luki. Nanje smo povabili predstavnike potrošniških organizacij, gostinske, hotelske in trgo-vske dejavnosti, distributerje, različne institucije, ki se ukvarjajo z varnostjo in kakovostjo hrane, javne usta-nove itd. Odziv je bil zelo dober, saj se je delavnic sku-pno udeležilo skoraj 400 ljudi, mnogi med njimi pa so odlične vtise in zadovoljstvo prenesli tudi svojim kole-gom, ki so se nam pridružili na naslednjih dogodkih.

Predavanje, dopolnjeno s kulinaričnim praktikumom

Vsaka delavnica je bila razdeljena na dva dela. V prvem delu so trije strokovnjaki s področja perutninske indu-strije in nutricistične stroke, od teh sta bila dva iz Pe-rutnine Ptuj, poglobljeno predstavili pomembnost za-

[email protected]

03Priložnosti prihajajo. Vedno!

08Neprecenljiva vloga perutninske industrije

03-05 06Dr. Bratina: “Perutnina Ptuj je dobro podjetje”.

Premium piščančja reja

Premiumpiščančja reja

Č a s o p i s S k u p i n e P e r u t n i n a P t u j • L e t n i k : X X X I X • Š t e v i l k a : 1 • M a j 2 0 1 5

[email protected]

gotavljanja varnih in kakovostnih proizvodov končnim uporabnikom/potrošnikom in v tem kontekstu varno-stne ukrepe ter predpise EU, ki zagotavljajo varnost in kakovost perutninskega mesa EU porekla, sheme ka-kovosti EU in pravila glede označevanje proizvodov, ter tudi raznovrstnost in organileptične ter hranilne vre-dnosti kakovostnega perutninskega mesa.

Po seriji predavanjih strokovnjakov in debati je sledila kratka pavza, v kateri smo udeležence in sodelujoče pogostili z prigrizki iz perutninskega mesa, nato pa se je začel drugi del, v katerem je kuharski mojster na kratko predstavil osnove pravilne in inovativne pri-prave kakovostnega perutninskega mesa, nato pa bo ob pomoči štirih asistentov-kuharjev izvedel kuharski praktikum z udeleženci. Pripravljene jedi so ob kon-cu udeleženci ob skupnem druženju v sproščenem vzdušju tudi poizkusili.

Spomladi 2015 delavnice tudi v Makedoniji

S strokovnimi delavnicami, ki so se izkazale za odli-čen način predstavitve prednosti kakovostnega pe-rutninskega mesa in široke palete možnosti uporabe, ki jih ponuja, v letu 2015 nadaljujemo tudi v drugih državah. V aprilu smo serijo 10 delavnic začeli v Ma-kedoniji, konec leta pa štartamo tudi v Srbiji in na Kosovem. Skozi vse leto pa v vseh ciljnih državah kontinuirano potekajo tudi degustacije na prodaj-nih mestih, kjer obiskovalce navdušujemo s sveže pripravljenimi prigrizki iz odličnega perutninskega mesa in tudi tako potrošnike seznanjamo, da je pe-rutninsko meso EU porekla odlična izbira.

Seminar “Moje naj meso” v Skopju.

Seminar “Moje naj meso” v Banja Luki.

Page 3: Priložnosti prihajajo. Vedno! - perutnina.com1+-+2015.pdf · Dr. Aleš Kuhar, ki je proučil stanje v perutninski branži v Sloveniji, ugotavlja, da je slovensko perutninarstvo v

UVODNIK [email protected]

Neprecenljiva vloga perutninske industrije

Potem ko je doc. dr. Aleš Kuhar, v preteklih mesecih realiziral obsežno študijo:

Ekonomski pomen perutninarske oskrbne verige v Sloveniji, jo je 23. aprila pre-

mierno predstavil na novinarski konferenci v naši največji perutninarski skupini

- Perutnini Ptuj. Njegove ugotovitve o prosperiteti in poslovni stabilnosti ter več-

plastnih vplivih perutninske dejavnosti na gospodarstvo in življenje, je s krono-

loško ponazoritvijo rasti Perutnine Ptuj, podkrepil dr. Roman Glaser, predsednik

uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj.

Na dobro obiskani novinarski konferenci so sodelovali tudi predstavniki mana-

gementa Perutnine Ptuj in Perutninarske zadruge Ptuj, ki združuje več kot 200

zadružnikov, rejcev piščancev v državi.

Uvodnik: dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj

Iz preteklostiv prihodnostDr. Roman Glaser

[email protected]

Letos beležimo 110 let, od-

kar se je začela sistematizi-

rana perutninska dejavnost

v naših krajih. Pravzaprav

malo za človeško zgodovino

in veliko, zelo veliko za peru-

tninarsko korporacijsko pra-

kso. Evropsko in ameriško.

Več kot polovico tega obdobja Pe-

rutnina Ptuj posluje tudi na svo-

jih, lastnih temeljih. Spremembe

družbenopolitičnih, geostrateških

in državnih sistemov so naše delo-

vanje v zgodovini umeščale v več

držav. Kakor je prstov na eni roki.

Zahvaljujoč naši potenci, tudi iz-

najdljivosti, predvsem pa znanju

in delavnosti, smo zrastli v kon-

cern, ki usmerja prakso perutnin-

ske dejavnosti v mnogih državah

in ki navdušuje milijone potrošni-

kov v vsaj dveh desetinah držav.

Kot da bi ob vsakdanjem delu pre-

večkrat pozabljali na ta dejstva,

se usmerjamo k vedno novim iz-

zivom. Toda k temu nas silijo raz-

mere v katerih živimo. Bliskovite

spremembe v gospodarskem ži-

vljenju generirajo spremembe v

družbeni nadgradnji, pa vse do po-

trošniških navad. Te nam pravza-

prav gredo na roko. In ob naši od-

ločitvi, da bomo naravne lastnosti

vzreje perutninskega mesa še bolj

približali vsakdanjemu krožniku,

smo izziv spremenili v priložnost.

V jubilejnem letu bomo to vzeli še

bolj dobesedno.

Naravno je namreč najboljše in

natur premium je zato smer, ki se

nam je ponudila na krožniku. Za

vse nadaljnje krožnike in prilike.

Ustvarili smo dobro osnovo, da

največji del naravno pridobljenih

mesnih lastnosti perutninskega

izvora prenesemo k potrošnikom.

Ne da bi se tega zavedali, so tako

počeli tudi naši predniki. Vmes

so bila desetletja izpostavljanja

količin, pa desetletja pionirskega

dela za začetek serijske proizvo-

dnje živil na osnovi perutninskega

mesa.

Vsakokrat za takratni presek so-

dobnega življenjskega stila in

osrečevanja potrošnikov. Skupni

imenovalec je torej vedno isti. Ni-

smo ga izpustili, niti pozabili.

Natur premium je torej potenca

naslednjih nekaj desetletij. Za pri-

hajajoče generacije potrošnikov

in za prihajajoče generacije Peru-

tninarjev. Perutninarjev Perutnine

Ptuj seveda.

Od njiv do tovarn krmnih mešanic,

od rejcev do obdelave perutnin-

skega mesa, od predelovalnic in

pakirnic do trgovin in potrošnikov.

Tako zelo smo vpeti v vsakdanje

prehranske verige, da si lahko brez

zadržkov priznamo: Prihodnost je

Peruninina!

Dr. Aleš Kuhar predstavlja svoje raziskave.

Page 4: Priložnosti prihajajo. Vedno! - perutnina.com1+-+2015.pdf · Dr. Aleš Kuhar, ki je proučil stanje v perutninski branži v Sloveniji, ugotavlja, da je slovensko perutninarstvo v

Dr. Aleš Kuhar, ki je proučil stanje v perutninski branži v Sloveniji, ugotavlja, da

je slovensko perutninarstvo v boljšem položaju od siceršnje prireje in predela-

ve mesa, je bolj internacionalizirano in tudi primerljivo z evropskim.

Ne toliko po velikosti farm in predelovalnih obratov, kakor po drugih parame-

trih, ki kažejo na njegovo stabilnost in večplastni vpliv na ekonomsko in po-

trošniško okolje.

Med najpomembnejšimi ugotovitvami študije dr. Kuharja pa je vsekakor iz-

račun, da specializirani perutninarji v Sloveniji dosegajo 18 kratnik povprečja

standardiziranega rezultata kmetijskih gospodarstev.

In še, dodaja dr. Kuhar, da perutninarstvo prispeva skoraj

petino živinorejske panoge v državi.

04 INTERVJU

Priložnosti prihajajo. Vedno!Branko Vodušek

[email protected]

Pogovor z dr. Romanom Glaserjem, predsednikom uprave in generalnim direktorjem Perutnine Ptuj

V času, ko se v slovenski živilski industriji dogajajo izjemni, lahko rečemo zgodovinski premiki, je pravzaprav nemogoče biti samo opazovalec dogajanja. Še pose-bej, ker to ni v naravi Perutnine Ptuj. Ta koncern, oziroma Skupi-na povezanih podjetij, je namreč že vsaj tri desetletja angažira-ni soustvarjalec poslovnega in družbenega pomena mesnopre-delovalne panoge, internaciona-lizacije, prehranskih standardov in trendov ter ne nazadnje tudi vsega kar zajema poimenovanje vertikalne integracije panoge z obvladovanjem vseh procesov in sledljivosti od njive do vilice.

Prav v času, ko je izbruhnila sezona piknikov, na katerih pravzaprav nikoli ne manjka perutninskih oziroma Pe-rutnininih jedi, je spet priložnost, da spoznamo kako v tem času razmišlja in deluje krmar strateških odločitev za prihodnost Perutnine Ptuj.

Perutninar: Poslovno okolje se v Sloveniji spre-minja takorekoč iz meseca v mesec. Je pogoje poslovanja mesnoprede-lovalne panoge obeležila tudi velika lastniška sprememba pri največjem trgovcu, najboljšem sosedu?

Dr. Roman Glaser: »Menim, da se v državi preveč ukvar-jamo z zadevami, ki ne ustvarjajo novih vrednosti. Tako značilno radi kukamo k sosedovim, kaj se dogaja na našem dvorišču pa nas že manj zanima. Potem pa nas naenkrat pre-seneča dogajanje v lastnih vrstah. Da se to ne bi zgodilo tudi v Peru-tnini Ptuj, si ves čas prizadevam, da se bolj ukvarjamo s svojimi poslov-nimi priložnostmi. Seveda so zadeve v okolju za nas pomembne, saj smo velik poslovni sistem, ki je zrasel v tem okolju in je od tega okolja tudi odvisen. Toda ni toliko odvisen od strateških, lastniških sprememb v okolju, ampak bolj od tega, na kak način nas jemljejo potrošniki in na

kak način se z nami identificirate zaposleni, poslovni partnerji, koo-peranti, zavezniki hiše. To so zame mnogo bolj pomembne stvari. Po-gojem poslovanja, ki nastajajo na področju na katerega pa nimamo toliko vpliva, pa se moramo pač pri-lagajati. Tudi, ali pa še posebej ti-stim, ki opredeljujejo naš nastop na trgih pred potrošniki. Ta vidik je po-membnejši od lastniških sprememb, do katerih smo se v Sloveniji v za-dnjih mesecih tako ali tako pregreli. Vloga dobaviteljev in s tem Perutni-ne Ptuj je, da spodbuja povpraševa-nje po svojih izdelkih, da generira zaupanje vanje in da v našem prime-ru nenehno spominja na vse dobre lastnosti blagovnih znamk brez ka-terih ni ne vsagdanje prehrane in ne

zdrave prehrane. Vse to pa moramo biti sposobni izvajati v konkurenč-nem okolju in na načine, ki zagota-vljajo upravljanje svojih dejavnosti, vsem deležnikom; znotraj in zunaj naše reprodukcijske verige.«

Perutninar: In to Vam uspeva. Perutninine bla-govne znamke so praktično nepo-grešljive na večini trgov, ki ste jih opredelili za strateške.

Dr. Roman Glaser: »Že, vendar tak odnos do hrane, ki jo vzrejamo in predelujemo v siste-mu Perutnine Ptuj, ni nek avtoma-tizem zaradi katerega so naša živila prva izbira potrošnikov. Pravzaprav povsod delujemo v izjemno konku-

04 INTERVJU

1990 1993 2000 2010 2014

39.709 23.502 24.310

70.983 71.185

PIŠČANČJE IN KOKOŠJE MESO, v tonah

1 1 0 L E T

1 1 0 L E T

1 1 0 Y E A R S

1 1 0 Y E A R S

1 1 0 Y E A R S1 1 0 L E T

Page 5: Priložnosti prihajajo. Vedno! - perutnina.com1+-+2015.pdf · Dr. Aleš Kuhar, ki je proučil stanje v perutninski branži v Sloveniji, ugotavlja, da je slovensko perutninarstvo v

Dr. Roman Glaser je orisal zgodovinske mejnike razvoja družbe in preobrazbe v

Skupino Perutnina Ptuj, ki danes deluje že na 25 trgih sveta, v štirih državah pa

ima vzpostavljeno vertikalno reprodukcijsko verigo za vzrejo perutnine, obdela-

ve perutninskega mesa in izdelkov.

V zadnji četrtini stoletja je Perutnina Ptuj več kot podvojila dobavo perutninske-

ga mesa v trgovinske sisteme. V enakem času je početverila pripravo klobas za

potrošnike in utrdila blagovno znamko Poli kot najpomembnejšo v Evropi v svoji

kategoriji. Kar za petkrat je povečala proizvodnjo pripravljenih jedi, v povprečju

pa potrojila svojo proizvodnjo in prihodke. Število zaposlenih se je skoraj podvo-

jilo, doseženi EBITDA pa kar podeseteril, saj je zrasel od 2.5 milijona evrov v letu

1993, na 26,3 milijona evrov v letu 2014. Ob teh številkah, je Skupina Perutnina

Ptuj ustvarila še celo serijo pozitivnih učinkov na gospodarstvo, panogo in celotno

okolje, s čimer je permanentno povečevala svojo vlogo in vpliv v okolju.

INTERVJU 05

renčnem okolju, kjer na nakupne od-ločitve vpliva cela serija psiholoških in empiričnih dejavnikov. Vezanih neposredno na posamezne izdelke in vezano na percepcijo korporaci-je, oziroma Skupine Perutnina Ptuj v celoti. Zaradi tega pa smo tako po-zorni do slehernega odnosa do tega v kakšni luči se odraža položaj Peru-tnine Ptuj v okolju. Za korporacijo v mesnopredelovalni panogi, je na-mreč pomembno kako jo doživljamo zaposleni, kakšen status ima v obči-ni, državi, kakšno mesto ima v splo-šnem javnem mnenju, kako jo je-mljejo finančne strukture, pa trgovci in dobavitelji. V obdobju, ko je svet, tudi zaradi informacijske tehnolo-gije postal mali, ker je pretok infor-macij praktično sočasen na vse kon-ce sveta, je zmeraj bolj pomembno kako svet vidi Perutnino Ptuj.«

Perutninar: Pa saj jo vidi kot regionalno uve-ljavljeno Skupino, specializirano v perutninski branži in kot vzor eko-nomično organizirane Skupine?

Dr. Roman Glaser: »Seveda. Vendar to za nas še ni do-volj. Kljub izjemni rasti tako obsegov proizvodnje, kot prihodkov in števila zaposlenih skozi zadnja desetletja, si ne moremo privoščiti počitka na lovorikah. Še posebej ne zato, ker je vse kar je perutninsko postalo mo-derno, ker je okusno, ker je to najbolj univerzalna beljakovinska hrana. Perutninsko ni religiozno omejeno na posamezni del sveta, je najmanj ekološko obremenjujoče in je po okusu najbolj sprejemljivo za vse skupine potrošnikov. Za nas je torej še vedno velika poslovna priložnost in zato je tako zelo pomembno, kako nas zaznavajo v okolju. Najprej seveda v našem lastnem – internem okolju, v družini nekaj nad 3.500 so-delavcev, pa več kot 500 zadružni-kov, ter vseh ostalih deležnikov in

potrošnikov. Od zaznavanja vsakega našega koraka, vsake odločitve, pa vse do vsakega živila, ki se pojavi na trgovinskih policah, je odvisna splo-šna uveljavljenost Perutnine Ptuj. Zato temu področju dajemo tako veliko pozornost in zato smo tako občutljivi na na to kako nas vidi svet. Regijsko smo dovolj veliki, da lahko vplivamo na svojo prepoznavnost, globalno pač manj. Zakonitosti pe-rutninske industrije – ta izraz upora-bljam kadar imam v mislih svetovno dimenzijo panoge – so premo so-razmerne z velikostmi držav v kate-rih je ta panoga najbolj razvita. To pa so v Evropi Francija, Italija, Poljska; v svetu pa Amerika, severna in južna, pa še Kitajska, Rusija, Ukrajina in še kakšna.«

Perutninar: V tej dinamiki torej ni naključje, da pogosto slišimo tezo o tem, da se Perutnina Ptuj prodaja. Tudi po logiki, da je velik del slovenske ži-vilskopredelovalne industrije že zamenjal lastništvo v zadnjih me-secih, letih in da se bo ta proces še nadaljeval.

Dr. Roman Glaser: »Gre za turbolentno obdobje spre-minjanja lastniških relacij v zadnjem času. Me pa zelo veseli, da se je zavest o dolgoročni povezanosti Perutninarske zadruge Ptuj s Pe-rutnino Ptuj, pa še Holdinga PMP v katerem smo združeni najodgovor-nejši sodelavci, ter mnogih malih delničarjev preprosto okrepila. Tako svoje lastniške vloge vežemo na dolgoročni interes in partnerstvo s Perutnino Ptuj in Skupino Perutni-na Ptuj. Zaradi tega teza o prodaji preprosto ne more odraziti tega, za kar si prizadevamo sodelavci in vsi ki življenjsko čutijo s podjetjem. Bo pa seveda prišlo do sprememb v la-stniški strukturi. Glede na razmere, ki so prevladujoče na trgu kapitala in

v sami panogi, seveda pričakujem da bodo lastniki usmerjeni k stabilni in odgovorni strukturi, ki bo omogoča-la perspektivno delovanje Perutnine Ptuj v prihodnosti.

V povezavi interesov Perutninar-ske zadruge Ptuj in PMP holdinga namreč vidim nadaljnje uresniče-vanje strateških interesov tistega segmenta lastniške strukture, ki je najbolj življenjsko povezan s Peru-tnino Ptuj.

Je pa dejstvo, da bo dokapitalizacija, ki je kot zahteva bank tudi sestavni del dolgoročnega projekta posojil-nega prestrukturiranja, pravzaprav nuja in zaveza. Od nas je seveda od-visno kako jo bomo vključili v razvoj-ne perspektive Perutnine Ptuj in novi investicijski ciklus. Razvoj je namreč naša nuja, kajti z njim bomo krepi-li stabilnost Perutnine Ptuj in njeno pot v prihodnost. Vsaki dan smo na-mreč priča novim razvojnim premi-kom in koncentracijam v evropski in svetovni perutninarski industriji. To pa ne pomeni nič drugega kot pre-prosto spoznanje in dejstvo: gdor se ne bo razvijal in vlagal v dejavnost po stagniral oziroma nazadoval; gdor pa bo investiral in razvijal nove tehno-loške rešitve ter ponudbo za potro-šnike, bo uspeval. Temu dejstvu se preprosto ni mogoče izogniti.«

Perutninar: Verjetno pa je tako mnenje odraz tudi predloga konzorcija bank, da je treba Perutnino Ptuj dokapitali-zirati?

Dr. Roman Glaser: »Zagotovo tudi. Takšna je namreč sestavina dolgoročnega sporazuma o refinanciranju 80 milijonov evrov obsegajočega paketa posojil. Spora-zum je sedaj sklenjen do leta 2020. Prvič s permanentnim servisiranjem sprejetih obveznosti in drugič z zelo

argumentiranim strateškim dolgo-ročnim načrtom, ki smo ga pripra-vili z mednarodno svetovalsko hišo Ernst & Young. Vendar pa bomo zah-tevo konzorcija bank po dokapitali-zaciji v višini vsaj 20 milijonov evrov, pač morali uresničiti. Delničarji bomo s tem povečali svojo naložbo v Perutnino Ptuj, ki bo preprosto več vredna še več in ki bo dobila še več priložnosti za svoj nadaljnji razvoj. To pa je tudi temelj našega zavezništva s Perutninarsko zadrugo Ptuj, s PMP holdingom in z vsemi tistimi delni-čarji, ki jim lastništvo Perutnine Ptuj ni bilo vsiljeno, pa zato znajo razbrati bistvo in moč korporacije v prosto-ru kjer delujemo. Pa tudi priložnosti za ustvarjanje stabilnega odnosa, v katerem so zagotovljena delovna mesta, razvoj življenjskega okolja, farmska vzreja, družinske blaginje in še bi lahko našteval.«

Perutninar: Torej v pričakovanih spremembah lastniških razmerij vidite nove ra-zvojne potencijale?

Dr. Roman Glaser: » V Skupini Perutnina Ptuj imamo iz-oblikovano jasno razvojno vizijo, od-govorno kadrovsko strukturo, lojalne zadružnike, zveste potrošnike.... Vse to je kapital, ki smo ga soustvarjali desetletja in ki ga ni mogoče vreči kar preko rame. Vertikalna integriranost v kar štirih državah, je v Evropi lastna samo Perutnini Ptuj. Zato nimamo prave konkurence niti pri najbolj ve-rodostojnih pripravljalcih prehrane na osnovi perutninskega mesa. Pre-pričan sem, da bomo v koaliciji odgo-vornih odnosov do naše prihodnosti, zagotovili razvoj stabilnost Perutnine Ptuj na katero bomo lahko ponosni tako sami, kot naši zanamci. Tega se zavedamo, medtem ko je naša osnovna skrb nadaljnje dobro poslo-vanje Perutnine Ptuj. «

98.430 50.113 67.810

241.729 254.598

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE, v 000 EUR

1990 1993 2000 2010 2014

Page 6: Priložnosti prihajajo. Vedno! - perutnina.com1+-+2015.pdf · Dr. Aleš Kuhar, ki je proučil stanje v perutninski branži v Sloveniji, ugotavlja, da je slovensko perutninarstvo v

06 AKTUALNO [email protected]

Perutnina Ptuj je dobro podjetje

[email protected]

Nadzornemu svetu Perutnine Ptuj v sedanji sestavi se približuje polovica mandata, ki so mu ga podelili delničarji, da v njihovem imenu bdi nad korporacijskimi pričakovanji in poslovno strategijo.

Ves čas mu predseduje dr. Bo-rut Bratina, Izredni profesor za področje gospodarskega prava na Ekonomsko poslovni fakul-teti Univerze v Mariboru. Hkrati je dr. Bratina tudi močno vpet v delo Združenja nadzornikov Slovenije, kjer je član Upravne-ga odbora združenja, Program-skega sveta in član Komisije za pridobitev certifikatov za opra-vljanje nadzorniške funkcije. Njegovi pogledi in kompetence so zato okrepile položaj celotne-ga nadzornega sveta Perutnine Ptuj. Kako sam vidi delovanje tega organa, pa je najboljši mo-žni povod za pričujoči intervju.

Perutninar: Pravkar smo v zaključni fazi priprave le-tnega poročila Perutnine Ptuj in Skupine Perutnina Ptuj zaleto 2014. Kako gleda-te na svojo vlogo pri tem pregledu po-slovanja in kako ocenjujete poslovanje Perutnine Ptuj nasploh?

Dr. Borut Bratina: »Najkrajše povedano, lahko rečem da nadzorniki redno spremljamo strateške premike v poslovanju Perutnine Ptuj. V sedanjem mandatu dajemo posebno po-zornost regijskemu pomenu korporacije in kriterijem učinkovitosti poslovanja v tako panožno in geografsko razvejani družbi.

Leto 2014 pa še posebej izstopa po našem sodelovanju pri odločitvi, da je Perutnina Ptuj preveč ugleden in kakovosten sistem, da bi pristal na cenovno vojno, ki jo v ne-katerih državah spodbujajo konkurenti. Obstaja cela serija razlogov za to, vendar se do njih ne bom opredeljeval. Zame je najpomembnejše, da smo z upravo do-segli konsenz po katerem je za Perutnino Ptuj pomembnejša ekonomika in dono-snost na vložena sredstva, kot pa sledenje nerazumno nizkim cenam, ki si jih neka-teri konkurenti lahko privoščijo. Perutnini Ptuj tega preprosto ni potrebno; raje se je odločila za hitrejše pozicioniranje živil z večjo dodano vrednostjo in zmanjšanje obsegov prodaje na segmentu mesa.

Tam torej, kjer je konkurenca največja smo najmanj tekmovali, tam kjer pa ima-mo največ primerjalnih prednosti pa je

položaj blagovnih znamk Perutnine Ptuj hitro naraščal. To je prava logika, zato smo jo lahko brez kakršnihkoli zadržkov tudi odobravali. Je pa treba tudi pošte-no povedati, da je k položaju Perutnine Ptuj na trgu v preteklem poslovnem letu veliko pripomoglo tudi dejstvo, da so se cene strateških surovin nekoliko znižale v primerjavi z letom prej.«

Perutninar: Ste sodelovali ali usmerjali tudi pripravo sporazuma s konzorcijem bank o repro-gramiranju posojil Perutnine Ptuj?

Dr. Borut Bratina: »Nadzorni svet Perutnine Ptuj v sedanji sestavi dosledno ločuje med upravljal-skimi in nadzorniškimi funkcijami. Re-program posojil je klasična upravljalska aktivnost, zato se v te aktivnostmi ni-smo spuščali. Uprava in management jo je izvedel v duhu, da koristi družbi in to je tudi za nas najpomembnejše. Nadzor-ni svet je občutljiv do odločanja, ki mora slediti smernicam, da so odločitve dobre za družbo, zaposlene, delovna mesta, ra-zvoj... Seveda pa ne more odločati. Am-pak če so odločitve usmerjene k uresni-čevanju zastavljenih ciljev in načrtov smo zadovoljni.

In z letom 2014 smo zadovoljni, saj je družba dosegla zastavljene cilje kljub fi-nanciranju iz lastnih virov. Dostopnost do posojil je namreč bila povsem omejena. Družba pa je kljub temu s svojim poslo-vanjem prigospodarila zavidljiv dobiček. Seveda pričakujem, da ga bodo revizorji v računovodskem izkazu prekvalificirali v izgubo. Toda nadzorniki moramo videti razliko med rezultati iz poslovanja in ra-čunovodskimi oslabitvami. Zame so re-zultati iz poslovanja takšni, da mirno re-čem: Perutnina Ptuj je dobro podjetje. To lahko rečem tudi zato, ker pozorno spre-mljamo vsa odročja izpostavljenosti, tve-ganj, postopkov, ki težejo pred sodišči.«

Perutninar: Je nadzorni svet Perutnine Ptuj sedaj bolj homogen, kot je bil ob nastopu svo-jega mandata?

Dr. Borut Bratina: »Lahko rečem, da v nadzornem svetu vlada izjemno ustvarjalno vzdušje. Delu-jemo v konstruktivnem dialogu in prak-tično vse odločitve so v zadnjem času sprejete soglasno. Boljšega izraza ho-mogenosti našega dela ne morem naj-ti, moram pa izpostaviti, da soglasnost odločitev izhaja iz naše individualne in kolektivne usmeritve, da sprejemamo take odločitve, ki so v prid delovanju in poslovanju Perutnine Ptuj.

Da pa bi lahko bili še bolj konstruktivni, si bom prizadeval da bi približno na sre-dini našega mandata eno od naslednjih sej posvetili samoocenitvi našega dela v nadzornem svetu. To je korporacijska praksa delovanja nadzornikov, ki bi lahko še izboljšala naše delo, zato se mi zdi vre-dno izevsti tudi ta napor.«

Perutninar: Pa čutite kakršnekoli pritiske tudi od zunaj?

Dr. Borut Bratina: »Težko bi govoril o pritiskih, saj družbe-niki spoštujejo našo suverenost pri delu nadzornega sveta. Moram pa reči, da sem občutljiv na neobičajno prakso s katero nekateri manjši lastniki sporočajo svoje nezadovoljstvo oziroma drugačna priča-kovanja, mimo nadzornega sveta. To me preseneča toliko bolj, ker si prizadevam za odprtost delovanja nadzornega sveta. Pripravljen sem prisluhniti slehernemu predlogu in ga v kapitalskem razmerju umestiti v obravnavane vsebine. Toda očitno tovrstna transparentnost ni po godu čisto vsem. Zato iščejo druge kana-le sporočanja svojih parcialnih predstav in pričakovanj.

Prav tako sem vložil kar nekaj naporov, da sem posameznim delničarjem predstavil, da nadzorni svet ni neko arbitrarno telo, ki bi razsojalo kdo ima prav pri katerem postopku ali pogledu. Za to so pristojne druge etablirane institucije, njihove od-ločitve pa smo zavezani spoštovati vsi; tako nadzorniki kakor vse druge struktu-re. Nadzorni svet pač ne more vstopati v področja, ki niso v njegovi kompetenci.

Zavezani pa smo objektivnemu delova-nju, v dobro družbe, nikakor pa ne posa-meznih delničarjev. To sem razjasnil tudi vsem večjim delničarjem, ki so se bili pri-pravljeni pogovarjati z menoj po nastopu mandata predsednikovanja nadzornemu svetu Perutnine Ptuj.«

Perutninar: In kako vidite delovanje nadzornikov še do konca vašega mandata?

Dr. Borut Bratina: »Odlični rezultati iz poslovanja, dose-ženi v preteklem letu, dajejo Perutnini Ptuj realne možnosti za izpolnjevanje zavez, ki jih je prevzela s sporazumom s konzorcijem bank. Mislim, da so banke pravzaprav pokazale ne samo metodo, ampak tudi pot utrjevanja poslovnega položaja Perutnine Ptuj. S svojo odlo-čitvijo so pripomogle k večji vrednosti družbe in celotne Skupine in s tem zago-tovile realno razmerje tudi do vrednosti, ki jo bodo morali izraziti dokapitaliza-torji. Z njo pričakujem, da bo Perutnina Ptuj prišla do stabilne lastniške strukture s homogenim pogledom na njeno pri-hodnost. Če so to bili sposobni storiti upniki (banke), je toliko bolj logično, da bodo tudi lastniki. Najprej z izglasova-njem dokapitalizacije na skupščini, nato pa z upravljanjem svojega dela poveča-ne vrednosti Perutnine Ptuj, ki bo nasta-la z dokapitalizacijo. Te vloge in stopnje odgovornosti delničarjem ne more nih-če odvzeti, niti jim je naložiti. Morajo jo spoznati sami in zanjo prevzeti tudi vso odgovornost..«

Dr. Borut Bratina, predsednik Nadzornega sveta Perutnine Ptuj

Page 7: Priložnosti prihajajo. Vedno! - perutnina.com1+-+2015.pdf · Dr. Aleš Kuhar, ki je proučil stanje v perutninski branži v Sloveniji, ugotavlja, da je slovensko perutninarstvo v

TRGOVSKE DRUŽBE [email protected]

Uprava Perutnine Ptuj se je odločila za kadrovsko menjavo v povezani družbi Gostinstvo PP. Namesto Dušana Risa je za direktorico imenovala Melito Žnidarič, komercialistko v Prodaji PP.

[email protected]

Novo vodstvo Gostinstva PP

Perutnina Ptuj dooel Skopje

Perutnina Romania [email protected]

Stefan Šišovski

[email protected]

Družba Perutnina Ptuj dooel Skopje, ki posluje v okviru Skupine Perutnine Ptuj, je bila ustanovljena v letu 2010 in že peto leto zapored uspešno uresničuje strateško vizijo Skupine Perutnine Ptuj, na tradicionalnem makedonskem trgu.

V podjetju je trenutno zapo-slenih pet sodelavcev, gre za relativno mlado ekipo, katere povprečna starost je 30 let. Po-slujemo direktno s trinajstimi kupci v Makedoniji (trije distri-buterji in deset kupcev v okviru modernega retaila).

Prodajni fokus zadnjih nekaj let, je ka-tegorija svežega piščančjega mesa, ki v lanskem letu 2014 beleži rast prodaje v višini 167 indeksnih točk vrednostno oz. 160 indeksnih točk količinsko oziro-

ma drugače povedano: preko družbe PP

dooel Skopje je bilo prodanih 3.900 ton

perutninskega mesa in izdelkov od tega

430 ton svežega piščančjega mesa.

V prvih treh mesecih leta 2015 je bilo

prodanih 127 ton svežega piščančjega

mesa, ocenjujemo pa, da bo letna pro-

daja preko 500 ton.

Tudi na ostalih prodajnih kategorijah

(barjene klobase, hrenovke, pripravlje-

ni izdelki in zmrznjeno meso) beležimo

pozitivne prodajne indekse.

Pričakujemo, da bo v relativno krat-

ki zgodovini poslovanja podjetja, tudi

leto 2015 najmanj tako uspešno, kot je

bilo leto 2014.

Ustanovljena leta 2008 z enajstimi zaposlenimi in prometom 2,41 mio € je danes družba s 15 redno zaposlenimi in 48 zunanjimi sodelavci. Dosega letni promet v višini 4,04 mio €. V letu 2011 je bila sprejeta dolgoročna usmeritev v prodajo klo-basnih izdelkov, nato je družba leto kasneje bila uspešno dokapitalizirana in tako finančno stabilizirana.

Danes družba prodaja 1.390 ton klobasnih izdelkov letno iz linij Perfect Poultry, Slim&Fit in Pepe. Kupci naših izdelkov so največje trgovske verige, kot so Metro C&C, Auchan, Cora, Billa, Carrefour, Selgros, Kaufland, Profi, Mega Image in Real. V zadnjih dveh letih se družba usmerja tudi v segment Horeca, kjer je kvaliteta izdelkov Perutnine Ptuj prepoznana in visoko cenjena.

Sodelavci Perutnina Romania srl (od leve proti desni): Florin Lupu, Alin Gazau, Damir Gušmirović, Cornel Sorcaru in Radu Rodeanu.

Sodelavci PP dooel Skopje (od leve proti desni): Blaže Žežovski, Marija Mehanđiska, Stefan Šišovski, Daniela Tanuševa in Vlatko Kostevski.

Dosedanji direktor Dušan Ris ostaja z nami pri aktualnih in prihodnjih dogodkih, ki jih načrtuje Gostinstvo PP.

Prenova naših spletnih strani

Dinamika na področju spreminjanja poudarkov pri spletnem komuniciranju in razvoj novih tehnologij, nas je pripeljala do odločitve o prenovi spletnega mesta Skupine Perutnina Ptuj.

Povabilo k oddaji ponudb smo poslali trem agencijam in se po predstavitvah odločili za Media kliniko. Spletna stran bo v vsebinskem delu odražala korporacijsko vizijo in poslanstvo, v tehničnih rešitvah pa metodologijo sodobnih pristopov, lahkotnost upravljanja.Predstavljala bo integracijsko vozlišče celotnega spletnega komuniciranja koncerna.

Naj povemo, da pa smo izdelčne spletne strani že prenovili in si lahko vse informacije ter novosti o naših proizvodih ogledate na www.perutnina.si.

Page 8: Priložnosti prihajajo. Vedno! - perutnina.com1+-+2015.pdf · Dr. Aleš Kuhar, ki je proučil stanje v perutninski branži v Sloveniji, ugotavlja, da je slovensko perutninarstvo v

Premiumpiščančja reja

www.perutnina.si

08 PP MARKETING [email protected]

Perutnina Ptuj prva v Sloveniji uveljavlja nov standard, ki način reje približuje reji, kot je potekala na kmečkih dvoriščih. Nov standard upošteva sodobna dognanja o dobrobiti živali in daleč presega zakonske predpise.

Najopaznejša novost, ki jo uvaja premium piščančja reja, je poseben pokrit nadstrešek ob celotni dolžini hleva. Njegova površina predstavlja vsaj 20 % rejne površine in tla so posuta s kakovostnim nastiljem. Piščancem je tako zagotovljen izhod na prosto, kjer lahko neomejeno brskajo po nastilju, hkrati pa so zavarovani pred slabim vremenom in z mrežo tudi pred drugimi živalmi in pticami.

Seveda pa sodoben nov standard opredeljuje še veliko več, od kakovosti naravne krme do dobre osvetljenosti hleva,

uvaja posebna plezala v notranjosti, kjer se piščanci radi gibljejo in predpisuje številne čisto tehnične parametre, ki tudi pomembno vplivajo na počutje živali.

Natur Premium zagotavlja najvišjo naravno kakovost in jamstvo, da so bili piščanci rejeni v dobrih življenjskih pogojih. Linija je namenjena sodobnemu potrošniku, ki se zavestno odloča za višjo kakovost in jo razume celovito. Ne zanima ga le končni izdelek, zanima ga tudi ozadje pridelave in nakupuje odgovorno.

Močna komunikacijska podpora bo zagotovila opaznost in prepoznavnost nove linije. Nov standard reje bomo oglaševali na TV, z gigant plakati, z oglasi in PR članki v revijah in časopisih.

Page 9: Priložnosti prihajajo. Vedno! - perutnina.com1+-+2015.pdf · Dr. Aleš Kuhar, ki je proučil stanje v perutninski branži v Sloveniji, ugotavlja, da je slovensko perutninarstvo v

DRUŽBE V TUJINI [email protected]

Novi maloprodajni objekat PP S

Promena načina tova u živoj proizvodnji Perutnine Ptuj [email protected]

Mladen Trtić

[email protected]

Perutnina Ptuj S, otvorila je dana 12. januara 2015 godine novi maloprodajni objekat u centru Srpca. Pred okupljenim gradjanima, svečanim presijecanjem vrpce u upotrebu su pustili direktor Slavko Visenjak, rukovodilac maloprodaje Aleksandra Kljajić i načelnik opštine Drago Ćirić.

„Srbac je zaslužio jedan ovakav objekat, tako da građani sada ne moraju putovati do Poveliča kako bi u krugu firme mogli ku-piti neki od pilećih proizvoda.

Prodavnica je sada smještena u centru grada. Zahvaljujem se svima koji su po-mogli da otvorimo ovaj objekat ,a naj-više našim radnicima koji su adaptirali ovaj prostor, kao i načelniku opštine Dragi Ćiriću koji nam je pomogao da u najkraćem roku dobijemo sve potreb-ne papire za otvaranje ove prodavnice .Objekat je površine 48 kvadratnih me-tara a ovdje će biti zaposlena dva nova radnika“, izjavio je direktor Slavko Vi-senjak.

Rukovodilac maloprodaje u srbačkoj Perutnini, Aleksandra Kljajić, kaže da bi trebalo otvoriti još maloprodajih objekata u regionu, počevši od Gradi-ške. Ponuda u ovoj radnji je zaista bo-gata jer se svakodnevno može pronaći svježe pileće meso, od pilećeg filea, bataka sa karabatakom, pilećih krila i slično, kao i razne pileće šunke, parize-ri, pileća prsa, pileći ćevapi i pljeskavi-ce i začinjena piletina pripremljena za pečenje na roštilju. U ovoj prodavnici će se svakodnevno moći kupiti i peče-no pile . Tu su i drugi proizvodi poput ulja, riže, začina i raznih vrsta slatkiša

a ovdje će se moći kupiti i svjež hljeb kao i razna druga peciva.

“Veoma smo srećni što se i u Srpcu ko-načno otvorio jedan ovakav objekat. Znali smo da Perutnina ima široku lepe-zu proizvoda, ali naši građani nisu imali priliku da ih sve konzumiraju.

Živa proizvodnja Perutnine Ptuj Topiko u Srbiji je u ranijem periodu bila specifič-na u odnosu na ostale kćerke firme u PP Grupi. Manji deo produkcije oko 20% brojlera se vrši u velikim objektima u sopstvenom vlasništvu, a ostatak tovnih ka-paciteta čini oko 80% kooperanata širom Srbije. Protekle godine broj utovljenih brojlera bio je 5.695.514 od toga je u sopstvenim objektima bilo 1.926.488 a od kooperanata je obezbeđeno 3.769.026. Za ovu godinu se planira 5.066.000 kod kooperanata i 1.230.000 u sopstvenim objektima.

Do prošle godine se u saradnji sa kooperantima radilo po principu pariteta. Kako to nije najpovoljniji princip za našu kompaniju cilj koji se ostvaruje ove godine je prelazak na uslužni način tova što je u skladu sa standardom Grupe. Uslužnim načinom rada kooperant isporučuje celokupnu utovljenu količinu brojlera uz naš veterinarsko-tehnološki nadzor celog proizvodnog turnusa tako da imamo potpu-nu kontrolu u smislu kvantiteta i kvaliteta brojlera koji stižu iz kooperacijske proi-zvodnje brojlera na klanicu. Kooperantu se plaća usluga tova na osnovu ostvarenih proizvodnih rezultata.

Službeno otvorenje maloprodaje u Srpcu.

Sada su ovi proizvodi dostupni na je-dnom mjestu tako da se može naći ne-što za one sa plićim i dubljim džepom. Vjerujem da će Perutnina i dalje širiti maloprodaju i da će otvoriti još nekoli-ko ovakvih prodavnica u našem kraju”, rekao je načelnik Drago Ćirić. On je po-hvalio ovu slovenačku kompaniju koja u sezoni zapošljava i do 240 radnika i predstavlja najveći srbački privredni kolektiv, koji dobro posluje i na vrijeme obezbjeđuje plate svojim radnicima, što je danas prava rijetkost.

Mirisalo je pečeno pile.

Značajno su poboljšani tehnološko-proizvodni uslovi u živoj proizvodnji. Ostvare-ni su bolji proizvodni rezultati u tovu brojlera, a to je postignuto radom sa koope-rantima. Akcenat je stavljen na kvalitet i proces useljenja jednodnevnih pilića na farme, smanjenje cena stočne hrane kao i smanjenje troškova proizvodnje. Sve ovo je uticalo na smanjenje cene koštanja proizvodnje brojlera kako u vlastitom tako i u kooperacijskom tovu.

Tokom 2015-te godine se planira nastvak saradnje sa PP S gde je cilj optimalno popunjavanje kapaciteta matičnih jata. Za ovu godinu su planirane biti samo dve starosne grupe što će unaprediti proizvodni proces i dodatno pomoći dostizanju planiranih normativa.

Page 10: Priložnosti prihajajo. Vedno! - perutnina.com1+-+2015.pdf · Dr. Aleš Kuhar, ki je proučil stanje v perutninski branži v Sloveniji, ugotavlja, da je slovensko perutninarstvo v

10 AKTUALNO [email protected]

Promocija zdravja na delovnem mestu

[email protected]

Vlasta Jeza

[email protected]

Skrb za zdravje je naša odgovornost. Prav vse, kar v življenju doživimo, vpliva na nas in na naše počutje, na zdravje, odpornost. Da bi ostali zdravi in da bi se izognili boleznim, moramo za svoje zdravje skrbeti. Največ lahko storimo sami.

Na tokratnem seminarju , ki smo ga organizirali marca 2015 za vse rejce brojlerjev, smo ponovno pripravili zanimive in aktualne teme. Poleg rejcev so se ga udeležili vsi odgovorni za nemoten proces reje: od žive proizvodnje, veterine, krmil, logisti-ke in mesne industrije.

Udeležence je uvodoma nagovoril predsednik uprave Perutnine Ptuj, dr Roman Glaser. V nadaljevanju je trem najuspešnejšim rejcem podelil priznanja za dosežene rezultate v letu 2014.

Priznanja so prejeli: Marta KOROŠEC, Ivan MAHOR in Simon KUŠAR.Rejcem smo predstavili dosežene proizvodne rezultate in trende ter zahteve v peru-tninarstvu, ki se jim ne bo mogoče izogniti. Ena takšnih zahtev je tudi naravna svetloba v hlevih (3% okenskih površin glede na talno površino) ter limiti glede poškodovanih blazinic. Novost so BTS reje, standard zahteva izboljšane pogoje reje in s tem tudi bolj prijazno okolje za živali.

Genetika se vsako leto izboljšuje s tem postaja bolj učinkovita (dnevni prirasti in kon-verzija) hkrati pa bolj zahtevna tudi v smislu pogojev reje (čistoča, mikrobiologija…). V rejah opažamo posamične primere nenadnih poginov za katere pa ni izvor bolezen. Živali so zelo občutljive in morajo imeti optimalno oskrbo na vseh nivojih (tekom reje vedno prisotnost krmil v krmilnikih, čim manj stresnih faktorjev…). Kakovost pitne vode je prav tako vedno aktualna tema in mora biti enake kakovosti kot je za ljudi.Za nemoteno rejo mora biti v funkciji oprema in hlev, ki naj bo redno in sproti vzdrže-vana in takšna, da z delovanjem ne povzroča nepotrebnih stroškov (učinkovitost delo-vanja in stroški porabljene energije). Predstavnik firme Big Dutchman je predstavil kar nekaj novosti in idej kako izboljšati ekonomiko.

Čiščenje, pranje in razkuževanje hlevov je sestavni del tehnologije reje brojlerjev in je pomembno, da ga opravimo učinkovito, pravilno in varno za zdravje in okolje. S temo ravnanje z nevarnimi kemikalijami smo tako zaključili seminar.

Seminar in priznanja za rejce

Kaj je promocija zdravja?» Promocija zdravja na delovnem mestu je opredeljena kot sku-pen trud delodajalcev, delavcev, zdravstvenih služb in družbe za izboljšanje zdravja, psihofizične-ga dobrega počutja in kvalitete življenja v delovnih okoljih.

Je sodobna strategija, usmerjena ne le v zmanjševanje bolezni, povezanih z de-lom, nezgod, poškodb, poklicnih bolezni in stresa; ampak v izboljšanje determinant zdravja in s tem v večanje potencialov, ki promovirajo zdravje in blaginjo delavcev«.( Vir: http://www.zzv-kp.si/javno-zdravje/skupina-za-promocijo-zdravja/promoci-ja-zdravja-na-delovnem-mestu/

Promocija zdravja na delovnem mestu je strategija posredovanja med ljudmi in njihovim okoljem za zdravje. Je proces, ki omogoča, da ljudje oz. skupnosti po-večajo nadzor nad dejavniki, ki vplivajo na njihovo zdravje, in na tej podlagi svoje zdravje izboljšajo ( Vir: Program promoci-je zdravja na delovnem mestu Perutnine Ptuj, april 2013).

Uspešna organizacija temelji na zdra-vih delavcih, ki delajo v zdravem delov-nem okolju. Promocija zdravja na de-lovnem mestu prispeva k še boljšemu počutju in zdravju delavcev, s čimer se doseže: zmanjšano izostajanje od dela, večja motivacija, izboljšana produktiv-nost, lažje zaposlovanje, manjša fluk-tuacija zaposlenih, pozitivna in skrbna podoba podjetja.

Raziskave so pokazale, da finančna in-vesticija, namenjena promociji zdravja

na delovnem mestu, pripomore k bi-stvenemu zmanjšanju stroškov odso-tnosti z dela.

Ker na delovnem mestu preživimo veliko časa, je to lahko kraj, kjer lahko skrbimo za spodbujanje zdravega življenja. De-lodajalcu promocijo zdravja nalaga tudi zakonodaja.

Letno poročilo preventivnih zdravstve-nih pregledov zaposlenih za leto 2014 v Perutnini Ptuj d,.d., ki jo je opravila Služ-ba preventivnega zdravstvenega varstva (SPZVZ - Medicina dela), je pokazala, da imamo zaposleni največ težav z:boleznimi oči, gibal, kot je degenerativ-ne spremembe vratnega in ledvenega dela hrbtenice in ramen, bolezni zgornjih okončin, ko prihaja do utesnitev živca, zvišan krvni pritisk, prekomerna telesna teža in krčne žile.

Med dejavniki tveganja za nastanek srč-no žilnih bolezni pa prevladuje kajenje, motnje v presnovi holesterola in škodljivo uživanje alkoholnih pijač ter debelost.

Ukrepi za ohranitev zdravja vseh zapo-slenih, ki se lahko uveljavijo tudi preko Promocije zdravja na delovnem mestu so:

• pozitivno delovno ozračje,

• organiziranje zdrave prehrane na delovnem mestu,

• obveščanje o nevarnostih in tveganjih zaradi kajenja tobaka,

• obveščanje o nevarnostih in tveganjih zaradi prekomernega uživanja alkoholnih pijač in drugih prepovedanih substanc,

• možnosti za dobro komunikacijo in sodelovanje zaposlenih,

• organizacijski in ergonomski ukrepi,

• spoštovanje podrejenih, nadrejenih in sodelavcev,

• spodbujanje osebnostnega razvoja posameznika,

• točen in jasen pretok vseh informacij,

• financiranje tečajev, delavnic in organiziranih vaj za sprostitev,

• spodbujanje k športnim aktivnostim (nordijska hoja, tek, kolesarjenje, plavanje).

Dr. Roman Glaser in Milena Valant Majcen sta podelila rejcem priznanja.

Zaradi zgoraj napisanega, bodo aktivno-sti v okviru letošnjega programa za Pro-mocijo zdravja na delovnem mestu, med zaposlenimi naravnani predvsem v ak-tivnosti za spodbujanje telesne vadbe in izobraževanja o zgoraj navedenih temah.

Delovna skupina, ki je bila imenovana, je že pripravila in izvedla anketo med za-

poslenimi, sledil bo letni načrt dela, ki bo na razpolago vsem zaposlenim, ki bodo želeli vlagati v svoje zdravje in zdrav ži-vljenjski slog.

Ne pozabimo, da na zdravje pozitiv-no vplivajo tudi medsebojni odnosi ter vzpodbudna klima, ki jo skupno ustvarja-mo vsi sodelavci.

Page 11: Priložnosti prihajajo. Vedno! - perutnina.com1+-+2015.pdf · Dr. Aleš Kuhar, ki je proučil stanje v perutninski branži v Sloveniji, ugotavlja, da je slovensko perutninarstvo v

DRUŠTVA [email protected]

Pomlajeno vodstvo Društva upokojencev PP

Letni zbor članov društva je priložnost, ko se člani spomnijo svojih aktivnosti, pregledajo delovanje društva in uspešnost dela vodstva društva. Letošnji zbor je bil še posebej pomemben, saj so v vodstvo pritegnili nekaj novih mlajših članov.

Lojze Cajnko

[email protected]

Kot je poročal predsednik društva Martin

Mlakar, je društvo uspešno izpolnilo letni

načrt dela. O posameznih aktivnostih, ki

jih je navedel je vodstvo društva bralce

Perutninarja skozi vse leto seznanjalo. Ob

tem pa je poudaril, da tako uspešno ne bi

mogli delovati brez finančne, materialne

in moralne pomoči matične firme, za kar

se je zahvalil dr. Romanu Glaserju predse-

dniku uprave in kolektivu Perutnine. Tudi iz

drugih poročil je bilo razvidno, da društvo

nadaljuje tradicijo dobrega dela.

O poročilih kakšne posebne razprave ni

bilo, saj aktivni člani delo društva sproti

spremljajo, zato so vsa poročila soglasno

potrdili. Toliko bolj pozorno pa so zbrani

prisluhnili Tonetu Čehu članu uprave Peru-

tnine, ki je poudaril, da uprava in vodstvo

Perutnine pozorno spremlja delo društva,

zato je društvo tudi deležno finančne in

druge pomoči. Udeležence zbora je se-

znanil z razvojem podjetja, s težavami,ki

pestijo slovensko gospodarstvo in tudi Pe-

rutnino ter kako v podjetju premagujejo te

težave. Pohvalil je delo sedanjega vodstva

društva in novemu zaželel novih uspehov.

Zbor je pozdravil tudi delegat Pokrajinske

zveze društev upokojencev Spodnje Po-

dravje Venčeslav Trafela, ki je predstavil

delo zveze. Sledile so volitve novega vod-

stva Društva upokojencev Perutnina Ptuj.

Upravni odbor

• Martin Mlakar, predsednik

• Vili Šlehta, podpredsednik

• Frančka Cvetko, tajnica

• Erna Subotič, blagajničarka

• Jožica Turk, blagajničarka

• Vlado Plohl, član

• Stanislav Molnar, član

Zbora, ki je bil 19. marca ponov-no v veliki dvorani Restavracije Gastro, se je udeležilo prek sto članov društva z željo, da pri-sluhnejo poročilom o delu dru-štva in da se srečajo s svojimi prejšnjimi sodelavci, tudi tisti-mi, ki v društvenih aktivnostih čez leto manj sodelujejo.

Nadzorni odbor

• Olga Plohl, predsednica

• Ivan Kovačec, član

• Angelca Černenšek, članica

Častno razsodišče

• Ivan Grahl, predsednik

• Marija Vojsk, članica

• Lidija List, članica

Volitvam je sledila predstavitev osnutka

aktivnosti društva v letu 2015, ki ga bo

vodstvo skozi leto še dopolnjevalo, gle-

de na možnosti. Osnutek programa je bil

z odobravanjem v celoti potrjen. Zbor so

zbrani člani zaključili s prijetnim druže-

njem. Program aktivnosti pa so v društvu

že začeli izvajati. Prvi izlet je bil v aprilu, ko

so obiskali Dobrovnik v Prekmurju, kjer so

si ogledali tropski vrt in vzgojo orhidej, ter

še nekatere druge zanimivosti.

Člani društva v tropskem vrtu.

[email protected]

12. aprila je na Ptuju potekala že tradicionalna kolesarska dirka Pokal POLI 2015. Trasa je kolesarje vodila preko Mestnega vrha, po 8,2 km dolgem krogu. Kolesar-ski klub Perutnina Ptuj je organizacijo dirke izpeljal kot vedno, na visokem nivoju.

Na Ptuju je tekmovalo več kot 400 kolesarjev, v 24 kategorijah. Za razliko od prejšnjih let, so bile letos na štartu tudi kategorije amaterjev in masters.

Med dečki C, je sicer že letos dvakratni zmagovalec Žan Žnidar, zasedel odlično tretje mesto, in mu je malo zmanjkalo do drugega. To je bil najvidnejši rezultat domačih kolesarjev. Njegov uspeh sta s sedmim in devetim mestom dopolni-la Žan Aljaž Poropat in Andrej Majnik. Zelo blizu stopničkam je bil med dečki B Enej Klasinc, ki je zasedel končno četrto mesto. Blizu najboljšim je bil tudi Miha Muršec, ki je bil osmi. Med dečki A so imeli ptujski kolesarji dva svoja člana med deseterico najboljših: Aljaž Ljubec je bil osmi, Gašper Polanec pa deveti. Dečki A in B so morali prevoziti tri kroge. Pri mlajših mladincih je bil Nace Malovič deveti. V kategoriji starejših mladincev, je domača ekipa med deseterico imela tri pred-stavnike: Matej Škafar je bil sedmi, deveti je bil Luka Kramberger, mesto za njim pa je zasedel Tim Roškar. Kategoriji mladincev sta startali skupaj, kolesarji pa so morali prevoziti 57,4 km.

Pokal Poli 2015

Podelitev pokalov in nagrad.

Luka Kramberger narekuje tempo.

Page 12: Priložnosti prihajajo. Vedno! - perutnina.com1+-+2015.pdf · Dr. Aleš Kuhar, ki je proučil stanje v perutninski branži v Sloveniji, ugotavlja, da je slovensko perutninarstvo v

1 1 0 L E T

1 1 0 L E T

1 1 0 Y E A R S

1 1 0 Y E A R S

1 1 0 Y E A R S1 1 0 L E T

13.več na www.poli.si

junij

Poli maratonPTUJ, PRESTOLNICA KOLESARSKEGA DOŽIVETJA!

Bliža se Poli maratonPredprijave na največji rekreativni kolesarski dogodek so se na spletni strani www.polimaraton.si že odprle in organizatorji tudi letos tradicionalno

pričakujejo več tisoč kolesarskih nadebudnežev, ki bodo skozi staro mestno jedro Ptuja in njegovo okolico pognali pedala svojih koles. Svojo udeležbo je prav tako moč potrditi v poslovni stavbi Perutnine Ptuj na Potrčevi 10 v tednu pred startom, seveda pa ekipa organizatorjev sprejema prijave ljubiteljev

kolesarjenja na dan dogodka drugo soboto v juniju tudi na prijavnem mestu na Ptuju – parkirišče Zadružni trg (Most čez reko Dravo).

Organizatorji so poleg pronicljive organizacije kolesarjenja na treh pripravljenih trasah, poskrbeli tudi za osvežitev ob poti. Po kolesarjenju pa sledi slastna pojedina z bogatim zabavnim programom ob podelitvi nagrad. Prav tako organizatorji vsako leto skrbijo za bogato kulinarično okrepitev

ob vinih uradnega vinarja Ptujske kleti, ki se ponaša z najvišjimi odlikovanji za kakovost svojih polnitev Pullus. Tri največje prijavljene skupine, najstarejšega udeleženca in udeleženko čaka vrhunski pokal. Vsako leto je prav tako poskrbljeno za najmlajše udeležence, ki ob spremstvu starejših

uspešno prekolesarijo Poli Snack progo. Vsi, ki se udeležijo Poli maratona pa ob prijavi prav tako dobijo paket presenečenja, v kateri bo nepogrešljiva kolesarka majica, različne ugodnosti in vsakoletna presenečenja.

Vse to in še več, je razlog zakaj soboto, 13. junija vpisati v koledar kot enega izmed večjih dogodivščin v letu.