primerjava dveh tehnologij seČnje v · 2016. 10. 17. · the classical method made use of chain...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN
OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE
Boštjan GORIŠEK
PRIMERJAVA DVEH TEHNOLOGIJ SEČNJE V
POMLAJENIH SESTOJIH JELOVO-BUKOVIH
RASTIŠČ NA OBMOČJU NOVOMEŠKEGA ROGA
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij
Ljubljana, 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN
OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE
Boštjan GORIŠEK
PRIMERJAVA DVEH TEHNOLOGIJ SEČNJE V POMLAJENIH
SESTOJIH JELOVO-BUKOVIH RASTIŠČ NA OBMOČJU
NOVOMEŠKEGA ROGA
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij
A COMPARISON OF TWO TREE-FELLING TECHNOLOGIES IN
THE REJUVENATED STANDS OF FIR-BEECH GROWTH IN THE
REGION OF THE NOVO MESTO ROG
GRADUATION THESIS
Higher professional studies
Ljubljana, 2016
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
I
Diplomsko delo je zaključek visokošolskega strokovnega študija gozdarstva, na Oddelku
za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Nastala je s pomočjo Katedre za gozdno tehniko in gozdno delo Oddelka za gozdarstvo in
obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, kjer je bila narejena tudi računalniška
obdelava podatkov.
Meritve časa in učinkov so bile narejene na gozdnogospodarskem območju Novo mesto v
gospodarski enoti Poljane.
Komisija za dodiplomski študij Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF je na
s sklepom Komisije za študij 1. in 2. stopnje oz. Senata oddelka z dne 9. 9. 2016 sprejela
temo in za mentorja diplomskega dela imenovala prof. dr. Boštjana Koširja, , kot
somentorja pa doc. dr. Jurija Marenče, za recenzenta pa je bil imenovan prof. dr. Janez
Krč.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik:
Član:
Član:
Datum zagovora:
Podpisani izjavljam, da je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela. Izjavljam,
da je elektronski izvod identičen tiskanemu. Na univerzo neodplačno, neizključno,
prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravici shranitve avtorskega dela v elektronski
obliki in reproduciranja ter pravico omogočanja javnega dostopa do avtorskega dela na
svetovnem spletu preko Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete.
Boštjan Gorišek
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
II
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Vs
DK GDK 301+362.7(043.2)163.6
KG sečnja lesa/motorna žaga/stroj za strojno sečnjo/kombinirana sečnja/delovni
časi/učinki/
AV GORIŠEK, Boštjan
SA KOŠIR, Boštjan (mentor)/MARENČE, Jurij (somentor)
KZ SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in
obnovljive gozdne vire
LI 2016
IN PRIMERJAVA DVEH TEHNOLOGIJ SEČNJE V POMLAJENIH SESTOJIH
JELOVO-BUKOVIH RASTIŠČ NA OBMOČJU NOVOMEŠKEGA ROGA
TD Diplomsko delo (visokošolski strokovni študij)
OP VII, 51 str., 11 pregl., 21 sl., 5 pril., 24vir.
IJ sl
JI sl/en
AI Diplomsko delo je sad številnih raziskav in meritev, ki so se izvajale v gozdno gospodarski enoti
Poljane, v revirju Rampoha. Meritve so potekale jeseni (od avgusta do oktobra) leta 2009. Namen naloge je
bil pridobiti čim več uporabnih informacij o smiselnosti strojne sečnje na skalovitem in po večini vrtačastem
ter hribovitem terenu v starejših mešanih in pomlajenih sestojih. Pri raziskavi smo uporabili dva načina
izvajanja sečnje. Klasični način sečnje je potekal z motorno žago Stihl MS 361 in Husqvarna 372 XP, strojno
sečnjo pa smo opravili s strojem za strojno sečnjo John Deere 1470D ECO III. Oddelek smo z žrebom
razdelili na stratume in dva od teh smo izbrali za opravljanje meritev. V stratumu A 2 smo izvajali
kombinacijo sečnje z motorno žago ter s strojem za strojno sečnjo. V stratumu B 1 pa smo z opravili meritve
s klasično sečnjo z motorno žago. Revirni gozdar je pred začetkom del opravil odkazilo dreves, pred sečnjo
pa smo vsa drevesa oštevilčili. Analiza delovnega časa je pokazala, da imamo pri izdelovanju dreves na
klasičen način z motorno žago visok delež produktivnega časa – ta je znašal 71,22 %, pri kombinaciji
tehnologij pa 57,65 %. Majhen delež je pri meritvi produktivnega časa dosegla strojna sečnja (56,4 %). Na
tako tipičnem terenu in pri pomladitveni sečnji se je klasična sečnja z motorno žago po produktivnem času
izkazala najbolje, v učinku pa je dominiral posek dreves s strojno sečnjo. Ugotovili smo, da je pri manjših
premerih delež delovnega časa v prid strojni sečnji, pri velikih premerih pa je ta razlika nekoliko manjša.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
III
KEY WORDS DOCUMENTATION
DN Dn
DC FDC 301+362.7(043.2)163.6
CX tree-felling/chain saw/harvester/combined tree-felling/work hours/effectiveness/
AU GORIŠEK, Boštjan
AA KOŠIR, Boštjan (supervisor)/MARENČE, Jurij (advisor)
PP SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83
PB University of Ljubljana, Biotehnical Faculty, Department of Forestry and
Renewable Forest Resources
PY 2016
TI A COMPARISON OF TWO TREE-FELLING TECHNOLOGIES IN THE
REJUVENATED STANDS OF FIR-BEECH GROWTH IN THE REGION OF
THE NOVO MESTO ROG
DT Graduation thesis (higer professional studies)
NO VII, 51 p., 11 tab., 21 fig., 4 ann., 24 ref.
LA sl
AL sl/en
AB This thesis is the result of extensive research and numerous measurements carried out by the Gozdno
Gospodarska Enota (Forest Service Unit) of Poljane in the district of Rampoha. The measurements were taken in
the Fall of 2009, from August through October. The aim of this work was to obtain as much useful information as
possible on the suitabiliy of mechanized tree-felling methods on a rocky and mostly hilly terrain strewn with
sinkholes, both in older mixed and in rejuvenated forest stands. Our research was done by using two methods of
tree-felling. The classical method made use of chain saws, using the models Stihl MS 361 and Husqvarna 372 XP,
whereas the mechanized tree-felling was done by using the harvester John Deere 1470D ECO III. The division was
parceled out into strata by drawing lots; two of the strata were chosen for measurements. Stratum A 2 was treated
using combined tree-felling by chain saw and harvester, while Stratum B 1 was treated using the classical tree-
felling method. Before the tree-felling started the district forest manager marked the trees to be felled; all the trees
were numbered. Once all the necessary measurements and calculations had been done we analyzed the data in
terms of work hours and their productivity. The classical chain saw felling method turned out to have the highest
work hour productivity rate of 71.22 %, whereas the rate for the combined technologies approach was 57.65 %,
and the lowest rate of 56.4 % was achieved by mechanized tree-felling. Therefore, the classical felling method
turned out the best performance on such typical terrain and rejuvenated tracts, although mechanized tree-felling
came out ahead in terms of work hours per volume (min per m3). We found mechanized tree-felling to have the
advantage for small diameter trees, while the advantage diminished for larger diameter trees, all in terms of work
hours per volume.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
IV
KAZALO VSEBINE
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ................................................ II
KEY WORDS DOCUMENTATION ......................................................................... III
KAZALO SLIK ........................................................................................................... VI
KAZALO PREGLEDNIC.......................................................................................... VII
1 UVOD ........................................................................................................................... 1
2 CILJI IN NAMEN RAZISKAVE .............................................................................. 3
2.1 PREGLED OBJAV ............................................................................................... 4
3 UVAJANJE STROJNE SEČNJE .............................................................................. 5
3.1 SESTOJNE IN TERENSKE RAZMERE TER DRUGI DEJAVNIKI, KI DOLOČAJO
POGOJE ZA STROJNO SEČNJO .................................................................................... 6
3.2 GOZDNO GOJITVENE USMERITVE PRI UPORABI STROJNE SEČNJE ......... 8
4 METODE ................................................................................................................... 10
4.1 PODATKI O OBJEKTU ......................................................................................... 10
4.1.1 Opis gozdnogospodarske enote poljane .......................................................... 10
4.1.2 Opis oddelka 43 in sestojev ............................................................................. 12
4.2 OPIS TEHNOLOGIJ ................................................................................................. 13
4.2.1 Opis verižne motorne žage .............................................................................. 13
4.2.2 Opis strojev za sečnjo ...................................................................................... 17
4.3 POTEK RAZISKAVE ............................................................................................... 20
4.3.1 Stratum A2 ...................................................................................................... 22
4.3.2 Stratum B1 ....................................................................................................... 23
4.4 ČASOVNE ŠTUDIJE ................................................................................................ 23
4.4.1 Način časovne študije celotnega delovnega dneva sekača .............................. 24
4.4.2 Način časovne študije celotnega delovnega dneva delavca na stroju za strojno
sečnjo ....................................................................................................................... 24
4.4.3 Opis delovnih postopkov pri klasični sečnji ................................................... 25
4.4.4 Opis delovnih postopkov pri strojni sečnji ...................................................... 27
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
V
4.4.5 Obdelava podatkov .......................................................................................... 29
5 REZULTATI .............................................................................................................. 30
5.1 OPIS TERENSKEGA DELA .................................................................................. 30
5.2 OPIS UPORABLJENIH TEHNOLOGIJ IN ODKAZANIH DREVES .................. 30
5.3 STRUKTURA IZDELANEGA DREVJA ............................................................... 33
5.4 PROSTORNINA IZDELANEGA DREVJA ........................................................... 35
5.5 DELOVNI ČASI ..................................................................................................... 36
5.6 RAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA .............................................................. 41
6 ZAKLJUČKI ............................................................................................................. 44
7 POVZETEK (SUMMARY) ...................................................................................... 46
7.1 POVZETEK ............................................................................................................ 46
7.2 SUMMARY ............................................................................................................ 47
8 REFERENCE ............................................................................................................ 49
ZAHVALA ......................................................................................................................... 52
PRILOGE ........................................................................................................................... 53
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
VI
KAZALO SLIK
Slika 1:Pomlajen jelovo-bukov sestojv revirju Rampoha (Foro: B. Gorišek) ...................... 7
Slika3: Podiranje drevesa z motorno žago Stihl MS 361 (Foto: Gorišek B.) ..................... 14
Slika 4: Podiranje drevesa z motorno žago Husqvarna 372 XP (Foto: Gorišek B.) ........... 16
Slika 5: Stroj za sečnjo JOHN DEERE 1470D ECO III (Foto: Gorišek B.) ....................... 18
Slika 6: Procesorska glava H480 (Foto: Gorišek B.) .......................................................... 20
Slika 7: Pregledna karta objekta, merilo 1: 5000 ............................................................... 21
Slika 8: Merjenje časa delovnih operacij in sortimentov (Foto: Gorišek B.) ...................... 24
Slika 9: Zastoj zaradi meritev (Foto: Gorišek B.) ............................................................... 29
Slika 10: Pregled uporabljene tehnologije dela po debelinskih stopnjah in debelinskih
stopenj po objektih. ............................................................................................................. 30
Slika 11: Število enot po debelinskih stopnjah glede na uporabljeno tehnologijo .............. 31
Slika 12: Število izdelanih dreves po debelinskih stopnjah ................................................ 32
Slika 13: Uporabljene tehnologije po debelinskih stopnjah v procentih ............................. 33
Slika 14: Struktura izdelanih dreves .................................................................................... 33
Slika 15: Struktura izdelanega drevja po drevesnih vrstah ................................................. 34
Slika 16: Struktura izdelanega drevja z motorno žago po drevesnih vrstah ....................... 34
Slika 17: Pregled delovnih časov motorne žage glede na prsni premer .............................. 36
Slika 18: Pregled delovnih časov stroja za strojno sečnjo glede na prsni premer ............... 37
Slika 19: Pregled delovnih časov motorne žage glede na debelinsko stopnjo. ................... 38
Slika 20: Pregled delovnih časov stroja za strojno sečnjo glede na debelinsko stopnjo. .... 39
Slika 21: Pregled skupnih delovnih časov na m3 po debelinskih stopnjah ......................... 40
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
VII
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Tehnični podatki za motorno žago Stihl (vir: Stihl@..., 2016) ................... 15
Preglednica 2: Tehnični podatki za motorno žago Husqvarna (vir: Husquarna @..., 2016)16
Preglednica 3: Tehnični podatki stroja za sečnjo JOHN DEERE 1470D ECO III (John
Deere, 2016) 19
Preglednica 4: Drevesne vrste in število odkazanih dreves v stratumu A 2 ........................ 22
Preglednica 5: Drevesne vrste in število odkazanih dreves v stratumu B 1 ........................ 23
Preglednica 6: Neto prostornina izdelanega drevja v m3 ..................................................... 35
Preglednica 7: Povprečna neto prostornina izdelanega drevja v m3 ................................... 35
Preglednica 8: Razmerja skupnih delovnih časov na m3 ..................................................... 40
Preglednica 9: Razporeditev delovnega časa za motorno žago ........................................... 41
Preglednica 10: Razporeditev delovnega časa za kombinacijo motorne žage in stroja za
sečnjo ................................................................................................................................... 42
Preglednica 11: Razporeditev delovnega časa za stroj za sečnjo ........................................ 42
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
1
1 UVOD
Strojna sečnja gotovo predstavlja prihodnost dela v gozdu in gospodarjenja z njim, vendar
bo tudi v prihodnje uporaba klasične sečnje z motorno žago nujno potrebna.
Stroji za sečnjo imajo veliko učinkovitost in predvsem varno in udobno delovno okolje za
delavca, imajo pa tudi slabe lastnosti: nakup strojev je zahteven projekt, saj so stroji dragi,
prihaja do velikih poškodb gozdnih tal, neokretnost na terenu, zahtevno načrtovanje strojne
sečnje, saj je v proizvodnji zahteva po veliki izkoriščenosti stroja.
Definicije pojma strojna sečnja se glede na nekatere avtorje med seboj razlikujejo:
Košir (1997) pravi, da o strojni sečnji govorimo takrat, kadar delavec med
delom ne stopi na gozdna tla in opravi vse postopke iz varne in ergonomsko
urejene kabine na delovnem stroju;
Lipoglavšek (2003) pa navaja, da gre za sečnjo drevja, pri kateri opravimo vse
delovne postopke s premičnimi samohodnimi stroji.
Uvajanje novih tehnologij pridobivanja okroglega lesa v Sloveniji nekoliko zaostaja za
gozdarsko bolj razvitimi državami, npr. skandinavski državi Finska in Švedska. Kljub temu
se tudi pri nas strojna sečnja zadnja leta pojavlja v vse večjem obsegu, saj je dostopnost,
cena strojev, način razmišljanja in gospodarjenje drugačno kot pred leti. Veliko podjetij pa
se srečuje tudi z pomanjkanjem delavcev, ki bi opravljali težja fizična dela, zato je uvajanje
strojne sečnje tudi pri nas vse bolj aktivno.
Za Slovenijo veljajo tudi določene posebnosti, ki jih moramo upoštevati pri uvajanju
strojne sečnje: zakoni in predpisi, drevesna in debelinska sestava sestojev in mešanost
razvojnih faz, posestna struktura, terenske značilnosti in gozdarska infrastruktura (Košir,
2002).
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
2
Strojna sečnja je danes uveljavljena predvsem pri sečnji in izdelavi iglavcev, pri listavcih
pa je še vedno veliko težav, predvsem zaradi kleščenja, čeprav je tudi tehnologija za posek
in izdelavo listavcev zelo napredovala.
Vsaka tehnologija pridobivanja lesa ima določene značilnosti in zahteva pogoje, potek in
izvajanje le-te pa lahko presojamo po različnih vidikih. Najvažnejši so: ekonomski vidik,
varnost pri delu in ergonomska ustreznost, tehnično-tehnološki vidik, socialni vidik in
vplivi na sestoj in gozdno ter širše okolje (Košir, 2002a).
Gozdno gospodarstvo Novo mesto in Gozdno gospodarstvo Grča sta leta 2008 ustanovili
enoto: Strojna sečnja in spravilo lesa, ki deluje na kočevskem in novomeškem območju. V
letu 2009 so skupaj posekali in spravili iz gozda 29.000 m3 lesa. Glede na to, da enota
deluje na dveh različnih območjih, na kraškem terenu in v razmeroma starejših sestojih
(npr.: Kočevski rog), je bilo potrebnih precej tehničnih, delovnih in logističnih dodelav, da
lahko stroj nemoteno deluje učinkovito in donosno v obeh gozdno gospodarskih območjih.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
3
2 CILJI IN NAMEN RAZISKAVE
V zadnjem času je bilo narejenih veliko raziskav, diplomskih in magistrskih nalog na temo
strojne sečnje, vendar so bile opravljene le posamezne študije, ki so usmerjene v točno
določeno in specifično področje. Tudi v tej diplomski nalogi smo skušali ugotoviti in
primerjati razlike med klasično sečnjo z motorno žago in strojno sečnjo.
S časovno študijo učinkov strojne sečnje v sestoju, kjer prevladujejo listavci, smo želeli
primerjati tehnologijo strojne sečnje z dosedanjo klasično tehnologijo. Namen naloge je bil
pridobiti informacije o smiselnosti strojne sečnje na skalovitem, vrtačastem in hribovitem
terenu v starejših mešanih in pomlajenih sestojih novomeškega dela Kočevskega Roga.
Uvaja se različne kombinacije tehnologij sečnje, npr.: predhodni posek debelih dreves z
motorno žago in po potrebi odžagovanje prvega in drugega hloda in kleščenje debelejših
vej listavcev, odžagati dvojni vrh. Po predhodnem poseku debelih dreves se jih s strojem
za strojno sečnjo dokončno izdela.
Analizo klasične sečnje in strojne sečnje
v kombinaciji z motorno žago smo jeseni leta 2009 izvedli na novomeškem območju.
Cilji raziskave:
pridobiti podatke o količini predhodno posekanega drevja z motorno žago za
nadaljnjo strojno obdelavo s strojem za strojno sečnjo,
uporabiti pridobljene podatke za izdelavo normativov strojne sečnje v
kombinaciji s predhodnim posekom z motorno žago,
pridobiti uporabne informacije za nadaljnje gospodarjenje in izvajanje
gojitvenih del s strojno sečnjo.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
4
Namen raziskave
S to raziskavo smo želeli potrditi ali zavrniti hipotezo o smiselnosti uporabe kombinacije
sečnje z motorno žago in s strojem za strojno sečnjo, saj so dosedanje izkušnje s strojno
sečnjo listavcev v tako specifičnih kraških terenskih razmerah in v pomlajenih bukovih
sestojih majhne.
V nalogi smo tako naredili naslednje:
primerjali klasično sečnjo in strojno sečnjo,
ugotavljali učinkovitost strojne sečnje na kraškem terenu,
analizirali kombinacijo strojne sečnje in motorne žage,
ugotavljali primernost strojne sečnje na izbrani lokaciji.
2.1 PREGLED OBJAV
Na področju našega raziskovanja je bilo narejenih že kar nekaj diplomskih nalog. Prav tako
sta bili dve diplomski nalogi narejeni prav na tem oddelku v revirju Rampoha. Ker so svoje
diplomsko delo (Mikec 2011, Judnič 2007 in Konda (diplomsko delo v nastajanju))
naredili za isto območje, so nekateri podatki povsem enaki, predvsem kar se tiče opisa
gozdnogospodarskega načrta, sestojev ipd.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
5
3 UVAJANJE STROJNE SEČNJE
V Sloveniji so gozdne posesti majhne, zato je za veliko lastnikov nakup stroja
neracionalen. Prav tako stroji ne morejo delati na močvirnatih, strmih in skalovitih terenih,
zato bo na takšnih področjih še vedno primerneje izvajati sečnjo na klasični način z
motorno žago.
Tehnologija vse bolj napreduje tudi v gozdarstvu, zato se tudi strojna sečnja razvija v več
oblik - vsaka oblika strojne sečnje mora biti uporabna v določenem razponu delovnih
razmer. Stroji so se tako v različnih tehnoloških procesih razvili v stroje za sečnjo in
izdelavo, sečnjo in spravilo, stroji za obdelavo, podiranje in zbiranje ter stroji za kleščenje.
Pri tem pa se še vedno srečujemo s težavo, da imamo premalo podatkov, ki bi narekovali
uporabnost strojne sečnje pri nas (Košir, 2002). Poznamo več oblik strojne sečnje in vsaka
izmed njih ima svoje značilnosti in pogoje, pod katerimi lahko optimalno funkcionira. V
Sloveniji je zaradi specifičnosti (terena, podnebja, tal, rastišč itd.), ki jih dobro poznamo,
treba ugotoviti, katere oblike sečnje so primerne v naših razmerah in koliko je takšnih
površin, kjer bi bilo možno smiselno uporabiti takšen način poseka.
Strojna sečnja v Sloveniji se je sprva uveljavila predvsem pri sanacijah snegolomov in
vetrolomov. Leta 1996 so strojno sečnjo uporabili pri sanaciji snegoloma v gospodarski
enoti Ravnik - na osnovi tega je nastalo diplomsko delo (Marušič, 1998). Tak način
izdelave se je v tem primeru izkazal za zelo učinkovitega in uporabnega. Magajna pa pravi,
da so strojno sečnjo izvedli tudi pri redčenju sestojev rdečega bora na Krasu (Magajna,
2000, Košir, Robek 2000)
Strojna sečnja se vse bolj uveljavlja in je možna v vseh treh različnih tehnologijah
pridobivanja okroglega lesa:
tehnologija izdelave sortimentov v sečišču, kjer se celotno drevo izdela pri
panju. Ta oblika je v Sloveniji najbolj uveljavljena na ugodnih terenih, kjer je
dostopnost enostavnejša;
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
6
tehnologija izdelave sortimentov na pomožnem skladišču: drevo transportiramo
do pomožnega skladišča in ga še v gozdu izdelamo, najpogosteje se pojavlja pri
žičničnem spravilu;
tehnologija izdelave sortimentov na skladišču izven gozda.
3.1 SESTOJNE IN TERENSKE RAZMERE TER DRUGI DEJAVNIKI, KI
DOLOČAJO POGOJE ZA STROJNO SEČNJO
Danes poznamo različne oblike in dimenzije strojev za strojno sečnjo (goseničarji,
kolesniki, stroji za sečnjo »na nogah«), da lahko delujejo na specifičnih terenih (manjši in
večji nakloni, ovire na terenu – skalovitost, nosilnost tal) in sestojnih razmerah
(drogovnjaki, debeljaki in pomlajenci, lesna zaloga, prirastek in predvideni posek).
Slovenske razmere so za del stroke do nedavnega veljale kot neprimerne za uporabo
tovrstne tehnologije pridobivanja lesa (Krč, 2002). Tehnologija pa se je tudi zaradi prej
naštetih oblik in dimenzij strojev za strojno sečnjo dodobra izpopolnila in prilagodila tako
terenskim kot tudi sestojnim razmeram.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
7
Slika 1:Pomlajen jelovo-bukov sestoj v revirju Rampoha (Foto: B. Gorišek)
Tehnologije strojne izvedbe sečnje lesa so vse bolj razvite, navsezadnje tudi z ekološkega
vidika, saj je poškodovanost sestoja manjša kot pri klasični obliki pridobivanja okroglega
lesa z motorno žago in spravilo lesa s traktorji oziroma žičnicami (Košir, 2002). Površine,
ki so primerne za izbiro različnih oblik tehnologije, so odvisne od veliko dejavnikov.
Upoštevati moramo najpomembnejše vplivne dejavnike, ki so pridobljeni že pri popisu
gozdov, ki ga izvaja Zavod za gozdove Slovenije.
Poseben poudarek je treba nameniti naslednjim dejavnikom:
naklon terena (povprečni naklon v odseku, podan v %),
mešanost sestojev (% iglavcev v lesni zalogi odseka),
ovire na terenu (% povprečne skalovitosti v odseku),
jakost sečnje (% možnega poseka glede na lesno zalogo v odseku),
reliefne posebnosti (gladko, valovito, jarkasto, stopničasto, skokovito,
vrtačasto, kotanjasto, čokasto, grebenasto) (Krč, 2002).
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
8
Poleg naštetih dejavnikov, ki zadevajo terenske in sestojne razmere, pa ne smemo
spregledati še vrsto drugih, ki so prav tako potrebni naše pozornosti in upoštevanja.
Ekonomski vidik je v današnjem času izrednega pomena, predstavlja namreč upravičenost
delovanja in smiselno uporabo tehnologije, dela in izbire stroja. Poznamo različne stopnje
varnosti pri delu in v primerjavi s klasičnim načinom je strojna sečnja veliko bolj varen
način pridobivanja lesa kot pa z motorno žago. V samem stroju ima delavec zaščitno
kabino, ki ga varuje pred zunanjimi vplivi in možnostmi udarcev, sekač pa se nahaja v
neposredni bližini in z veliko večjim tveganjem izvaja svoje delo. Ergonomska ustreznost
je ravno tako pomemben dejavnik, vpliva namreč na delavca samega. Že sama kabina
stroja za strojno sečnjo se vedno bolj dopolnjuje in izboljšuje. Nič posebnega več ni, da
ima stroj klimatsko napravo, ki delavcu omogoča normalo temperaturo, kar pomeni, da
delavec lahko prijetnejše izvaja svoje delo. Za delavca so pomembne tudi čim manjše
vibracije in ropot, ki jih povzroča sam stroj ali nastajajo pri izvajanju sečnje.
Pojav nove tehnologije zahteva pozornost tudi s strani vpliva na okolje, kar zajema veliko
področij. Med tehnološkim procesom se močno spremenijo tla, bodisi gozdne poti, vlake,
sečne poti, že obstoječe ali pa je potreba po novih – tako se infrastruktura trajno ali pa
povratno spremeni. Tehnologija ima velik vpliv na sestoj, ki je prisoten v tej proizvodni
dobi, kakor tudi sestoj, ki šele nastaja. Prav tako je potrebna pozornost ob vseh sečnih
ostankih, ki nastanejo pri tej tehnologiji. Posebno skrb pa zahtevajo tudi vodni viri in
prostoživeče živali. Potrebna so merila, ki so uveljavljena in primerna za uporabo, da se vsi
ti dejavniki med seboj uskladijo in ovrednotijo, saj le tako pri delu v gozdu uporabimo
najprimernejše stroje.
3.2 GOZDNO GOJITVENE USMERITVE PRI UPORABI STROJNE SEČNJE
Za vzgojo visokovrednih, sonaravno oblikovanih gozdov, ki skladno in sočasno
zadovoljujejo proizvodne, ekološke in socialne cilje, je potrebna celovita obravnava strojne
sečnje v okviru gozdarskega načrtovanja. Sečnja z motorno žago in vlačenje lesa bosta še
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
9
vedno prevladujoči tehnologiji tudi v prihodnje. Zaradi vse dražjega ročnega dela je treba
intenzivneje uvajati strojno sečnjo in izvoz lesa. V vseh ugodnih terenskih razmerah
(površine na naklonih do 30 % in z manjšo površinsko skalovitostjo …) in sestojnih
razmerah (površine iglavcev ipd.) je zato smiselno postopno uvesti strojni način sečnje tudi
tako, da uporabimo manjše specialne stroje za sečnjo.
Nove tehnologije sečnje in spravila lesa zahtevajo še bolj podrobno tehnološko in
izvedbeno načrtovanje sečnje in spravila. Pri strojni sečnji je uspešnost gospodarjenja z
gozdovi še bolj kot pri klasični sečnji odvisna od sodelovanja načrtovalca in izvajalca del
(Diaci, 2002). Pomembno je, da večino sečnje izvršimo izven vegetacijskega obdobja.
Poseben poudarek pa je vedno treba nameniti tudi poškodbam obstoječega drevja in
mladovja in jih s stimulacijo zmanjšati.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
10
4 METODE
4.1 PODATKI O OBJEKTU
Objekt, kjer smo izvajali raziskavo, se nahaja v novomeškem gozdnogospodarskem
območju (GGO), v krajevni enoti (KE) Podturn, v gozdnogospodarski enoti (GGE)
Poljane. Ime revirja je Rampoha, ki je eden izmed dveh revirjev v tej enoti.
4.1.1 Opis gozdnogospodarske enote Poljane
Tukajšnji gozdovi imajo dolgo tradicijo načrtnega gospodarjenja, saj prvi načrti izhajajo že
iz 19. stoletja. Gozdnogospodarska enota Poljane predstavlja strnjen kompleks gozdov na
vzhodnih pobočjih roškega masiva. V celoti leži v občini Dolenjske Toplice in območjih
štirih katastrskih občin: Podstenice, Stare Žage, Poljane in Podturn (Gozdnogospodarski
načrt…, 2003).
Slika 2: Položaj gozdnogospodarske enote Poljane
Enoto lahko glede na relief razdelimo na vzhodni del, ki ga predstavljajo strma pobočja z
enakomernim padcem nad dolino Črmošnjice in zahodnim delom, ki je bolj izravnan, pa
vendar zelo razgiban, izrazito kraški svet s številnimi vrtačami in brezni. Nadmorska višina
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
11
je od 600 m pa do 1100 metrov, pokrajina je zelo razgibana in se spreminja na kratke
razdalje (Gozdnogospodarski načrt…, 2003).
Celotna površina enote je kraška pokrajina, kjer ni tekočih površinskih voda, saj vsa voda
ponikne v votla kraška tla. Matična podlaga GGE je apnenec in je sorazmerno enotna. V
GGE prevladujejo pretežno rjava pokarbonatna tla na različnih razvojnih stopnjah, med
katerimi v žepih zasledimo rendzine, lateralna razvita tla, pa tudi razvita tla. Vsa tla v enoti
pa veljajo za visoko produktivna (Gozdnogospodarski načrt,… 2003).
Površina GGE Poljane obsega 4549,95 ha, od katerih je 4529,12 ha gozdnih površin,
negozdnih površin pa je 20,83 ha. Gozdnatost v enoti je 99,5 %, kar predstavlja skoraj
popolno pokritost enote z gozdom. Večinsko lastništvo je državno, le manjše parcele so v
zasebni oziroma občinski lasti. Povprečna zasebna posest znaša 1,04 ha, zasebne gozdove
v enoti pa poseduje 54 lastnikov s solastniki. Najpogostejša združba je Omphalodo-
Fagetum typicum (združba bukve s spomladansko torilnico), ki pokriva več kot 90 %
enote, združuje pa bukovo-jelove gozdove (Gozdnogospodarski načrt…, 2003).
Razgiban teren s številnimi vrtačami, kotanjami in močna skalovitost predstavljajo
zahtevne spravilne razmere. Gozdne vlake so bile v preteklosti v zelo slabem stanju, saj so
mnoge potekale po starih poteh, imele so velike vzpone in slabo odvodnjavanje. Z načrtno
izgradnjo se je v zadnjih letih stanje vlak v enoti izboljšalo, hkrati pa se je zmanjšala tudi
povprečna razdalja (360 m).
V enoti je 89,5 gozdnih ter 11,8 km javnih cest. Vse ceste so produktivne in se v glavnem
vežejo na izvoz proti Podturnu. Stanje gozdnih cest v enoti je zadovoljivo, saj se le-te po
vsaki intenzivnejši uporabi sanirajo in postavijo v prvotno stanje (Gozdnogospodarski
načrt…, 2003).
Lesna zaloga v enoti je visoka (400 m3/ha), predvsem zaradi visokih starosti drevja pa je
tekoči prirastek tudi sorazmerno visok (7,3 m3/ha). Najpogostejše drevesne vrste so
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
12
smreka, bukev in jelka, z 8 % deležem pa so jim primešani še plemeniti listavci. Poleg
lesnoproizvodne funkcije prevladujejo še ostale splošnokoristne funkcije, še posebej
ekološke in socialne.
4.1.2 Opis oddelka 43 in sestojev
Oddelek 43 leži v SV delu GGE na nadmorski višini od 610 m do 680 m. Gozdna površina
znaša 45,06 ha in je v celoti v državni lasti, oddelek nosi krajevno ime Bradačeva Frata
(Gozdnogospodarski načrt…, 2003).
Gospodarski razred je uvrščen v dinarski jelovo-bukov gozd na najboljših rastiščih, gozdna
združba pa je Abieti-Fagetum Typicum (60 %), sledita Abieti-Fagetum Omphalodetosum
(30 %) in Abieti-Fagetum Scopolietosum (10 %). Lesna zaloga za iglavce znaša 279 m3/ha
in za listavce 147 m3/ha, skupaj 426 m³/ha, kar je posledica prevlade debeljakov, ki jih je
70 % in 18 % sestojev v obnovi, od tega je iglavcev 279 m³/ha, mladovja pa je le 11 %.
Prevladujoče drevesne vrste so smreka z 51 %, sledijo bukev z 21 %, jelka s 14 % in gorski
javor s 13 % lesne zaloge. Sestoji bukve in smreke se odlično pomlajujejo, težave zaradi
objedenosti se pojavljajo pri jelki in gorskem javorju (Gozdnogospodarski načrt…, 2003).
Na tem območju je matična podlaga apnenčasta, kamnitost 35 % in skalovitost 45 %, na
posameznih predelih je naklon do 18°. Pri spravilu lesa prevladuje traktorsko spravilo z
majhno povprečno spravilno razdaljo 250 m. Intenzivnost gospodarjenja je ocenjena kot
zelo velika z možnim posekom iglavcev v višini 3.366 m³ (27 % lesne zaloge) in 1.101 m³
listavcev (17 % lesne zaloge).
Pri gojitvenih in varstvenih delih je načrtovana nega mladja na 2,26 ha, nega gošče na
13,83 ha, na 3,50 ha nega letvenjaka in drugo redčenje na 1,50 ha.
V oddelku 43 so poudarjene naslednje funkcije: hidrološka, biotopska in varovanje naravne
dediščine.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
13
Zaradi razgibanosti terena je načrtovan način spravila s traktorjem, pri katerem je
povprečna spravilna razdalja 250 m (Gozdnogospodarski načrt…, 2003).
4.2 OPIS TEHNOLOGIJ
Prvi del objekta, katerega površina znaša 2,60 ha, smo merili s klasično tehnologijo
mnogokratnikov pri iglavcih oz. kombiniranih hlodov pri listavcih. Sečnja je potekala z
motorno žago STIHL MS 361 in Husqvarna 372 XP, ter z običajno opremo sekačev
(sekira, klini, obračalka, sekaški meter), spravilo lesa pa je potekalo s prilagojenim
traktorjem John Deere 6220, ki je bil opremljen z dvobobenskim vitlom Igland 6002.
Na drugem delu objekta pa smo izvajali kombinirano tehnologijo strojne sečnje (v
nadaljevanju SS) z izvozom lesa s forvarderjem. Ta del objekta je bil nekoliko manjši od
prvega, saj njegova površina znaša 2,50 ha. Tu je potekala kombinirana sečnja: z motorno
žago STIHL MS 361 in Husqvarna 372 XP ter strojem za sečnjo John Deere 1470D ECO
III, ki pa je deloval kot harvester ali kot procesor, odvisno od vrste in debeline drevja.
Spravilo lesa je potekalo z zgibnim polprikoličarjem John Deere model 1410 ECO III.
4.2.1 Opis motorne žage
Motorna žaga je v sodobnem pridobivanju gozdnolesnih proizvodov še vedno med
najpomembnejšimi delovnimi stroji, brez katerega si v naših razmerah ne moremo
predstavljati gospodarjenja z gozdovi. Nadomestila je različna ročna orodja, s tem pa
izboljšala kvaliteto dela, povečala se je učinkovitost dela, zmanjšale so se fizične
obremenitve pri delu, pa tudi delo je hitreje opravljeno. Prav zato imamo danes na trgu
veliko in pestro izbiro motornih žag. Za profesionalno rabo pa se uporablja le nekaj znamk
motornih žag, ki so zasnovane po sodobnih standardih, predvsem na področju ergonomije
in varnosti. Po besedah delavcev sekačev Gozdnega gospodarstva Novo mesto, se
najpogosteje uporablja motorne žage znamke Husqvarna, Stihl in Jonsered.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
14
Slika3: Podiranje drevesa z motorno žago Stihl MS 361 (Foto: Gorišek B.)
STIHL MS 361
Gre za sodobni model motorne žage, ki je opremljena z inteligentnim upravljanjem,
dodelano varnostno opremo in deluje z nizkimi tresljaji pri delu. Sicer pa je dokaj robustna
profesionalna motorna žaga za najvišje zahteve in ima zelo dobro razmerje med močjo in
maso.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
15
Tehnični podatki
Preglednica 1: Tehnični podatki za motorno žago Stihl (vir: Stihl@..., 2016)
Delovna prostornina (cm3) 59,0
Moč KW 3,4
Moč KM 4,6
Masa (kg) 5,6
Razmerje med maso in močjo (kg/kw) 1,6
Nivo zvokovnega tlaka (dB[A]) 101,0
Nivo zvokovne moči (dB[A]) 113,0
Nivo vibracij levo/desno (m/s2) 2,9/3,6
Veriga STIHL Oilomatic Korak 3/8" 1,6
Veriga STIHL Oilomatic Tip RSC (Rapid Super Comfort)
Nastavljiva oljna črpalka Da
Stransko napenjanje verige Serijsko
Dekompresijski ventil Serijsko
STIHL ElastoStart Serijsko
Kompenzator Serijsko
Pokrovi rezervoarjev brez uporabe orodja Serijsko
HUSQVARNA 372 XP
Gre za profesionalno motorno žago v visokem srednjem razredu, ki je zasnovana za
skrajne obremenitve. Ohišje motorja in motorna gred sta zelo čvrsta. Motorna žaga te
znamke ima zelo učinkovit sistem za dušenje tresljajev in pred tresljaji zaščiten uplinjač.
Pri Husqvarni so že pred časom uvedli zaponke za pritrjevanje pokrova, ki olajša dostop do
zračnega filtra in vžigalne svečke. Kot pravi proizvajalec motorna žaga 372 XP združuje
nizko maso, veliko moč in hitro pospeševanje.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
16
Slika 4: Podiranje drevesa z motorno žago Husqvarna 372 XP (Foto: Gorišek B.)
Značilnosti motorne žage:
Air Injection predstavlja centrifugalni sistem za čiščenje vsesanega zraka, kar zagotavlja
mirnejši tek, manjšo obrabo in predvsem daljši interval med čiščenji zračnega filtra. Ima
hitro snemljiv pokrov valja in zračnega filtra, inercijsko zavoro, ki je zelo učinkovita
zavora verige, saj se aktivira avtomatsko z vztrajnostnim mehanizmom. Smart Start motor
in zaganjalna naprava sta narejena tako, da motor steče zelo hitro s čim manjšim uporom
na zagonsko vrvico. Ima blažilce tresljajev Low Vib.
Tehnični podatki:
Preglednica 2: Tehnični podatki za motorno žago Husqvarna (vir: Husquarna @..., 2016)
Prostornina valja:
Moč:
Prosti tek:
Maksimalna moč pri o/min:
70,7 cm³
3,9 kW
2700 o/min
9600 o/min
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
17
Hod valja:
Takt motorja:
Vžigalni sistem:
Distanca med vztrajnikom in tuljavo:
Vžigalna svečka: Champion
Distanca med elektrodama svečke:
Tip uplinjača:
Prostornina rezervoarja goriva:
Prostornina rezervoarja olja
Tip oljne črpalke:
Zmogljivost oljne črpalke:
Pogonski korak:
Priporočena dolžina meča, min-max:
Hitrost verige pri maks. moči:
Primerljiv nivo tresljajev (ahv , eq) sprednji
/ zadnji ročaj:
Pritisk hrupa na uporabnikova ušesa:
Moč zvoka, zajamčena LWA:
Masa (brez rezalne garniture):
50 mm
36 mm
SEM AM50
0,3 mm
RCJ7Y, NGK BPMR7A
0,5 mm
HD68
0,77 l
: 0,4 l
Nastavljiv pretok
4–20 ml/min
3/8"
38–71 cm
21,4 m/s
3,5/4 m/s²
103 dB(A)
115 dB(A)
6,3 kg
4.2.2 Opis strojev za sečnjo
Vsaka tehnologija pridobivanja lesa zahteva določene posebnosti in specifike. Res je, da je
tehnološki razvoj včasih lahko počasen, je pa obenem tudi stalen, kar predstavlja nenehne
spremembe, izboljšave in prilagoditve, da se čim bolj približajo ekonomski ustreznosti,
varnosti, ergonomiji, vplivom na sestoj ter ne nazadnje tudi širšemu prostoru. Z različni
dejavniki, kot so gospodarnost dela, inovacije, potrebe družbe po čim boljši kakovosti dela,
se je razvilo več tehnologij. Pri strojni sečnji nastopajo stroji za:
sečnjo in izdelavo (ang. harvester),
sečnjo in spravilo (ang. forvester oziroma harwarder),
obdelavo (ang. procesor),
podiranje in zbiranje (ang. feller-buncher),
kleščenje (ang. delimber) (Košir, 1997).
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
18
Različne izvedbe in kombinacije omogočajo sečnjo različno debelega lesa in na različnih
terenskih pogojih, to je odvisno predvsem od mase stroja, dosega dvigala, podvozja …
Stroj za sečnjo se največkrat uporablja v kombinaciji z zgibnim polprikoličarjemin z
metodo kratkega lesa. Stroj za sečnjo drevo podre, ga oklesti in razžaga na določene
dolžine, obenem pa sortimente zlaga tako, da jih zgibni polprikoličar lahko odpelje iz
gozda do rampnega prostora ob kamionski cesti. Takšna je bila tudi naša tehnologija dela,
kjer smo opravljali meritve.
STROJ ZA SEČNJO JOHN DEERE 1470D ECO III
Slika 5: Stroj za sečnjo JOHN DEERE 1470D ECO III (Foto: Gorišek B.)
Stroj, na katerem smo opravljali meritve, je znamke John Deere model 1470D. Glavna
prednost tega in podobnih strojev za sečnjo je njihova velika učinkovitost in varno delovno
okolje za delavca. Delavec in njegovo delovno okolje mora biti vedno na prvem mestu,
zato so tudi stroji tako zgrajeni in opremljeni. Stroj je opremljen z ergonomsko oblikovano
kabino, ki je klimatizirana. Delavec namreč skoraj celoten delovni čas preživi v njej, zato
je pričakovana konstantna temperatura, poleti torej hlajenje in pozimi ogrevanje. Kabina je
opremljena tudi z avtoradiem. Vsa kontrola nad strojem in vse delovanje je osredotočeno
na kontrolne ročice in je računalniško opremljen. Ravno tako so na sedežu, ki je posebej
prilagojen z naslonjali za roke, dve osnovni kontrolni ročici in stikala za dodatne funkcije,
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
19
ki jih strojnik opravlja med njegovim delom. Za delo je pomembna tudi čim boljša
vidljivost, zato so na kabini velike površine stekel in veliko število delovnih luči, ki imajo
halogenske žarnice z močno svetilnostjo, tako da lahko delo izvajajo tudi v slabši
vidljivosti, kot je oblačnost, megla ali tema.
Bistveni del stroja za sečnjo pa je procesorska glava, ki je nameščena na hidravličnem
dvigalu, ki je opremljeno s čeljustjo za prijemanje, noži za kleščenje, verižno žago za
prežagovanje in merilno napravo.
Strojna sečnja zaradi opremljenosti stroja in kabine predstavlja večjo varnost in lažje
fizično delo. Ne smemo pa pozabiti na nekatere pomembne negativne dejavnike.
Ergonomija dela ima tu veliko prednosti, vplivi na okolje, predvsem na gozdna tla, pa
zaradi teže stroja povzročajo velike poškodbe. Zato je nujno prilagajati čas sečnje suhemu
vremenu ali pozimi, ko so tla zaradi nizkih temperatur lahko zmrznjena. Potrebna je tudi
velika odprtost gozda, saj stroj potrebuje veliko prostora, predvsem širino vlak in količino
poseka. Stroj namreč ne opravlja dela le na gozdni vlaki ampak tudi izven grajenih vlak, na
brezpotju.
Tehnični podatki:
Preglednica 3: Tehnični podatki stroja za sečnjo JOHN DEERE 1470D ECO III (John Deere, 2016)
Masa: 17,5 t
Delovna masa max: 19,7 t
Dimenzije: 7,72 m x 2,96 m x 3,95 m
Motor: John Deere 6090HTJ s 6 cilindri, moč 180
KW
Navor: 180 kN
Max. hitrost: do 22 km/h
Rezervoar za gorivo: 480 l
Rezervoar za hladilni sistem: 27 l
Rezervoar za hidravlični sistem: 290 l
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
20
Delovni koti glave
Naprej, nazaj: ± 110
Obračalni kot: ± 500
Doseg glave: 8,6 m
Kontrolni sistem: PC/Windows – based Timbermatic 300
Slika 6: Procesorska glava H480 (Foto: Gorišek B.)
4.3 POTEK RAZISKAVE
Terensko snemanje podatkov smo opravljali avgusta, septembra in oktobra leta 2009. V
gozdnogospodarski enoti Poljane smo izbrali oddelek 43 zaradi dobre dostopnosti, zrelosti
sestoja za posek in terenske možnosti uporabe tako klasične kot strojne sečnje.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
21
Oddelek smo razdelili v šest enot ali stratumov glede na prometnice in gostoto vlak, ki se
med seboj ne bi združevale v isto spravilno pot. Razdeljene površine smo razdelili na dva
dela A in B, te dele pa smo med seboj razdelili na A1, A2 in A3 ter enako B1, B2 in B3.
Opravili smo veliko število meritev, snemanj in popisov, zato je bilo potrebnih kar veliko
članov. Tako smo lahko kvalitetno opravili vsa načrtovana dela pred začetkom izvajanja
del kot tudi med potekom sečnje, ko je bilo naše delo najbolj intenzivno. Pri tem smo
morali paziti da ni bilo ovirano delo izvajalca Gozdnega gospodarstva Novo mesto. V
celotnem objektu naše raziskave je pred začetkom vseh del revirni gozdar opravil odkazilo,
kakor je določeno v gozdnogojitvenem načrtu.
Slika 7: Pregledna karta objekta (vir: Mikec 2011)
V vsakem izmed stratumov smo opravljali drugačne meritve in snemanja, odvisno od
načina sečnje in spravila. Naša diplomska naloga zajema podatke iz stratumov A2 in B1.
Drevesa za posek smo označili s številko, določili drevesno vrsto, izmerili prsni premer v
odstotkih določili dolžino krošnje in njen premer.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
22
4.3.1 Stratum A2
Stratum A2 smo določili za kombinacijo sečnje na klasični način z motorno žago in s
strojno sečnjo. Po sečnji je potekalo spravilo lesa z zgibnim polprikoličarjem. Revirni
gozdar je odkazal 139 dreves, od tega 58 dreves iglavcev in 81 dreves listavcev. S tem
ukrepom je jelovo-bukov sestoj uvedel v pomladitev (izvajali smo pomladitveno sečnjo).
Preglednica 4: Drevesne vrste in število odkazanih dreves v stratumu A 2
Drevesna vrsta Št. odkazanih dreves
Smreka 57
Jelka 1
Bukev 44
Gorski javor 36
Gorski brest 1
Površina stratuma znaša 2,50 ha, skupni bruto volumen odkazanih dreves je znašal 309 m3.
Povprečni premer iglavcev je bil 47 cm, za listavce pa 37 cm. Povprečni bruto volumen
odkazanega drevesa iglavca je znašal 2,83 m3, za listavce pa 1,80 m
3.
Kombinacija klasične in strojne sečnje je bila potrebna zaradi omejitve premera drevesa
(nad 50 cm pri korenovcu), ki ga s procesorsko glavo še lahko objame. Druga omejitev pa
je bila zaradi nedostopnosti, predvsem prevelik naklon terena in prevelika skalovitost. V
stratumu sta delo izvajala dva sekača, zaposlena pri GG Novo mesto. Njuna naloga je bila
posekati drevo v smeri sečno spravilne poti, oklestiti debelejše veje (predvsem pri
listavcih) in izvesti krojenje največkrat le prvega hloda. Sekača sta tako v tem stratumu
posekala 79 dreves v kombinaciji s strojno sečnjo, 60 pa smo jih v celoti izdelali s pomočjo
strojne sečnje. Po poseku je sledilo spravilo lesa z zgibnim polprikoličarjem znamke John
Deere 1410 ECO III, na nedostopnih terenih pa s prilagojenim kmetijskim traktorjem
znamke John Deere 6220. Predhodno smo izmerili dolžino grajenih vlak, ravno tako tudi
načrtovane vlake oziroma sečno spravilne poti, na vsakih trideset metrov smo zabili
pobarvan količek za lažje določevanje razdalj spravila. Izmerili smo tudi njihov naklon na
več mestih in tako izračunali povprečje. Klasično sečnjo z motorno žago smo izvajali tri
dni (5. 10., 6. 10. in 7. 10. 2009), strojno sečnjo pa dva dni (6. 10. in 7. 10. 2009).
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
23
4.3.2 Stratum B1
Stratumu B1 smo z žrebom določili klasično sečnjo z motorno žago in ta sestoj uvedli v
obnovo (pomladitvena sečnja). Površina stratuma znaša 2,60 ha, kjer smo imeli 164
odkazanih dreves z bruto volumnom 356 m3, od tega je bilo 64 iglavcev in 100 listavcev.
Preglednica 5: Drevesne vrste in število odkazanih dreves v stratumu B 1
Drevesna vrsta Št. odkazanih dreves
Smreka 63
Jelka 1
Bukev 64
Gorski javor 35
Gorski brest 1
Povprečni premer drevesa iglavcev je meril 48 cm, listavcev pa 36 cm. Povprečni bruto
volumen drevesa iglavca je znašal 2,97 m3, pri listavcih pa 2,17 m
3.
Klasično sečnjo smo izvajali z dvema sekačema, ki sta opravljala svoje delo 12 delovnih
dni v septembru 2009. Za merjenje volumna drevesa smo s sekaškim metrom izmerili
dolžino že podrtega drevesa na 10 cm natančno ter premer s kljunastim merilom na sredini
podrtega drevesa na 1 cm natančno. Po opravljeni sečnji smo opravljali še meritve
traktorskega spravila lesa, ki je potekalo s prilagojenim kmetijskim traktorjem znamke
John Deere model 6220.
4.4 ČASOVNE ŠTUDIJE
Delovni čas, ki ga nek delavec opravlja, je vedno seštevek produktivnega in
neproduktivnega časa. Produktivni čas sestavljajo posamezne delovne operacije oziroma
postopki, ki ustvarjajo učinek pri delu, neproduktivni čas pa sestavljajo dodatni čas,
pripravljalno-zaključni čas, glavni odmor ter ostali zastoji, ki so lahko posledica okvar,
organizacije, potreb delavca. Časovna študija tako zajema skupni čas dela in njegove
posamezne elemente.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
24
Slika 8: Merjenje časa delovnih operacij in sortimentov (Foto: Gorišek B.)
4.4.1 Izvedba časovne študije pri sečnji in izdelavi z motorno žago
Snemanje trajanja delovnih postopkov smo merili z dvema ročnima štoparicama. Prva je
merila celotni delovni čas, to je od takrat, ko je sekač stopil na delovišče pa vse do takrat,
ko ga je zapustil. Druga pa čas, ki ga je sekač porabil za popolno izdelavo enega drevesa,
ter čas posameznih delovnih operacij, ki ji je sekač izvedel pri svojem delu.
Za enega sekača smo potrebovali dva merilca, prvi je snemal trajanje posameznih operacij,
drugi pa je podatke zapisoval v snemalni list, ki ga dodajamo v prilogi (priloga C).
4.4.2 Izvedba časovne študije pri sečnji in izdelavi s strojem za sečnjo
Delovne operacije smo snemali s pomočjo ročne štoparice, pri tem je bil potreben merilec,
ki je bil poleg strojnika prisoten v kabini stroja za strojno sečnjo, in sicer zaradi varnosti
merilca ter pregleda nad dogajanjem in delom. Merilec v kabini je sam snemal celotni
delovni čas, to je od vstopa v stroj pa do njegovega izstopa ob koncu delovnega dneva,
snemal pa je tudi čas za izdelavo enega drevesa in tudi posamezne delovne operacije.
Merilec je zapisoval pridobljene podatke v snemalni list, ki je v prilogi.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
25
4.4.3 Opis delovnih postopkov pri sečnji in izdelavi z motorno žago
Produktivni čas
Prehod: delovni postopek, ki zajema čas od začetka dela ali od že izdelanega drevesa,
zajema prehod do drevesa, ki je označeno za posek, in traja do odložitve delovnega orodja
pri iskanemu drevesu.
Pripravljalna dela: snemanje časa pripravljalnih del se začne, ko sekač svoje delovno
orodje postavi na varno mesto. Poleg tega zajemajo pripravljalna dela še čiščenje okolice
drevesa, to je odstranitev polnilnega sloja, vej in kamenja, določitev težišča drevesa ter
iskanje varnega umika ob padcu drevesa.
Izdelava zaseka: začne se takrat, ko delavec pristopi do drevesa in določi kraj zaseka, ki
predstavlja smer padca, konča pa se, ko je zasek izdelan.
Podžagovanje: ta operacija se začne, ko delavec zareže z motorno žago v deblo in začne z
oblikovanjem ščetine, medtem delavec prežaga vsa lesna vlakna, razen ščetine in pete, če
je ta potrebna, konča pa se takrat, ko odloži motorno žago z namenom vstavljanja klinov za
naganjanje drevesa.
Klinjenje in naganjanje: po končanem podžagovanju sekač vstavi klin in takrat se ta
delovni postopek začne. Naganjanje sekač izvede s pomočjo sekire, konča se s padcem
drevesa ali z nadaljevanjem podžagovanja.
Obdelava korenovca in panja: navadno se izvaja, ko je drevo že podrto in leži na tleh, če
je drevo večjih dimenzij, se korenovec lahko obdela že na stoječem drevesu.
Kleščenje: sekač z motorno žago odstranjuje veje na že podrtem drevesu, začne se z
žaganjem prve veje, konča se s krojenjem.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
26
Krojenje in prežagovanje: krojenje se začne z dolžinskim merjenjem pri iglavcih ter z
označitvijo mesta prereza. Krojenju sledi prežagovanje sortimenta.
Obračanje sortimentov: ker so veje na vseh straneh debla, so na spodnji strani debla
nedostopne za kleščenje, zato sekač z obračalko obrne drevo in tako omogoči kleščenje
tudi prej nedostopnih vej.
Sproščanje obviselega drevesa: ta delovni postopek se začne, če drevo ne pade na tla, pač
pa obvisi na drugem drevesu. Zato sem spada več možnih postopkov dela. Sekač si lahko
pomaga z obračalko, z dodatnim podžagovanjem ali prežagovanjem ščetine ter s
spodnašanjem obviselega drevesa. Kadar imamo na voljo traktor, je najvarneje drevo
sprostiti s pomočjo vitla. Postopek traja do padca obviselega drevesa na tla.
Vzdrževanje gozdnega reda: pri sečnji iglavcev zajema gozdni red pobiranje in zlaganje
vej na kupe ter beljenje panjev, pri sečnji listavcev pa je treba veje umakniti s spravilnih
poti.
Neproduktivni čas
Pripravljalno-zaključni čas: začne se, ko sekač vstopi na delovišče. Sem spadajo različna
dela: pripravljanje motorne žage, brušenje verige, dolivanje maziva in goriva ... Konča se
takrat, ko začne sekač z delovnim postopkom prehoda.
Neproduktivni čas zaradi stroja: zajema čas med delom, ko je potrebno dodatno
vzdrževanje motorne žage z brušenjem ali menjavo verige, obračanje meča oziroma letve,
čiščenje filtra, reševanje stisnjene letve motorne žage in največkrat tudi dolivanje goriva in
maziva.
Neproduktivni čas zaradi organizacije: gre za čas, ki je bil porabljen za dogovarjanje
med delavci – traktorist in sekač ter pogovor z delovodjo. V to kategorijo smo vključili
tudi vse zastoje zaradi iskanja orodja, pregled sečišča in pomoč sodelavcem.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
27
Neproduktivni čas zaradi delavca: predstavlja čas, ki ga je delavec porabil za fiziološke
potrebe, preoblačenje in krajši oddihi.
Glavni odmor: predstavlja čas, ki si ga sekač vzame za daljši oddih in malico.
Zastoj zaradi meritev: ta čas je nastal zaradi zagotavljanja varnosti merilcev, zaradi
dodatnih pojasnil in vprašanj, ki so nastala pri snemanju.
4.4.4 Opis delovnih postopkov pri sečnji
Produktivni čas
Vožnja do delovišča: je čas, ki se začne z vožnjo po kamionski cesti do delovišča in do
začetka vožnje po sečnih poteh.
Vožnja po delovišču: sem sodi čas, ki ga stroj potrebuje za vožnjo po sečnih poteh.
Premik med stojišči: delovni postopek se začne s premikom od končanega predhodnega
obdelanega drevesa do naslednjega odkazanega drevesa.
Nameščanje stroja: ko se kolesa stroja za strojno sečnjo ustavijo, se konča vožnja po
delovišču ali premik med stojišči, začne se nameščanje stroja in traja do premika dvigala.
Iztegovanje dvigala: pri iztegovanju dvigala snemamo čas, ki se začne s premikom
kontrolne ročice dvigala do ustavitve dvigala pri odkazanem drevesu.
Nameščanje glave: poteka od trenutka ko se procesorska glava umiri in konča, ko
odkazano drevo objame s potisnimi valji in z noži za kleščenje.
Podiranje drevesa: delovna operacija se začne, ko je drevo že objeto in začne z
hidravlično verižno žago podžagovati, in traja do padca drevesa v vodoravni položaj, kakor
določi strojnik.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
28
Izdelava sortimentov: ta delovni postopek se začne, ko potisni valji začnejo premikati
drevo in obenem z noži za kleščenje klestiti oziroma lomiti veje. V ta postopek spada tudi
prežagovanje.
Prekladanje sortimentov: sem sodi vsako premikanje in približevanje sortimentov sečno-
spravilni poti.
Gozdni red: veje iglavcev strojnik klesti pred strojem, navadno tam, kjer poteka sečna pot
ali vlaka, zato dodatno zlaganje vej ni potrebno, vrhače in debelejše veje pa večkrat
razžaga. Postopek je končan, ko so sečni ostanki na sečno spravilni poti ali vlaki.
V produktivni čas smo zaradi terenskih razmer in lažjega izvajanja del vključili v snemalni
list še: Pomoč sekača – prežagovanje listavcev, kleščenje debelejših vej.
Neproduktivni čas
Pripravljalno-zaključni čas: strojnik je v tem času prišel na delovišče, pregledal stroj in
opravil manjša vzdrževalna dela; po končanem delovnem dnevu je ponovno opravil
pregled stroja.
Neproduktivni čas zaradi stroja: je čas med delom, ko je bilo potrebno dodatno
vzdrževanje predvsem procesorske glave. Strojnik je moral večkrat ponovno namestiti
izpadlo verigo ali jo celo zamenjati, odstraniti je bilo treba tudi veje, ki so se zataknile med
nože in potisne valje. V ta čas smo šteli tudi popravilo klimatske naprave in hidravličnih
cevi na procesorski glavi; popravilo je opravil serviser.
Neproduktivni čas zaradi organizacije: predstavlja čas, ki je bil porabljen za pogovor z
delovodjo.
Neproduktivni čas zaradi delavca: to je čas, ki ga je delavec porabil za fiziološke potrebe
in telefonske pogovore.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
29
Glavni odmor: ta vzrok zastoja je predviden enkrat na dan, približno na sredini delovnega
dneva, ki si ga vsak delavec vzame za daljši oddih in malico.
Zastoj zaradi meritev: ta čas navadno nastane zaradi dogovarjanja med strojnikom in
merilcem. V našem primeru takega zastoja nismo imeli.
Slika 9: Stroj za sečnjo v mirovanju (Foto: Gorišek B.)
4.4.5 Obdelava podatkov
Vpisovanje podatkov v snemalne liste smo opravljali sproti, beležili smo vsako delovno
operacijo pri klasični in strojni sečnji, čas trajanja in vse meritve, ki smo jih predhodno
določili. Vse podatke smo nato vnesli v računalniški program Microsoft Excel, kjer smo
uredili bazo podatkov, ločeno za vsak način sečnje posebej.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
30
5 REZULTATI
5.1 OPIS TERENSKEGA DELA
Terensko delo in potek meritev smo opravljali v novomeškem Rogu . Oddelek smo
razdelili v šest enot ali stratumov oziroma objektov. Razdeljene površine smo razdelili na
dva dela A in B, te dele pa smo med seboj razdelili na A1, A2 in A3 ter enako B1, B2 in
B3. Za sečnjo z motorno žago smo opravljali meritve 11 dni, za strojno sečnjo pa dva dni.
Osnovo za izračun normativov smo vzeli iz uradnega lista, povemo lahko, da normativi za
primerjane skupine temeljijo na različnih kazalcih: glede na premer drevesa (klasična
sečnja) in glede na obseg drevesa pri strojni sečnji.
5.2 OPIS UPORABLJENIH TEHNOLOGIJ IN ODKAZANIH DREVES
Slika 10: Pregled uporabljene tehnologije dela po debelinskih stopnjah in debelinskih stopenj po objektih.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
31
V izbranem stratumu A2 smo opravili sečnjo 138 dreves (enot), od tega smo pri 3 delo
opravili z motorno žago, pri 30 drevesih smo kombinirali motorno žago in strojno sečnjo,
pri 60 drevesih pa smo uporabili strojno sečnjo.
V stratumu B1 pa smo pri 165 drevesih delo opravili z motorno žago. Kombinirano
tehniko MŽ + SS smo uporabili pri tistih drevesih, ki jih stroj za sečnjo ni mogel doseči
zaradi terenskih razmer in zaradi prevelike debeline dreves.
S slike 10 je razvidno, da je v stratumu A prevladovala strojna sečnja v debelinskih
stopnjah od 3. do 8., z višanjem debelinske stopnje pa se je njen delež manjšal. Tu je
primat prevzela kombinacija obeh tehnologij.
V stratumu B je potekala le sečnja z motorno žago.
Slika 11: Število dreves po debelinskih stopnjah glede na uporabljeno tehnologijo
Slika 11 kaže frekvenčno porazdelitev vseh izdelanih dreves po debelinskih stopnjah. V
celotnem vzorcu je bilo največ dreves (168) izdelanih z motorno žago, 74 s kombinacijo
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
32
motorne žage in strojne sečnje, s strojno sečnjo pa je bilo izdelanih 60 dreves. Pri izdelavi
z motorno žago je kulminacija med 7. in 10. debelinsko stopnjo, kombinacija uporabljenih
tehnologij pa je največ dreves zajela v 9. debelinski stopnji, izdelava s strojno sečnjo pa v
8. debelinski stopnji.
Slika 12: Število izdelanih dreves po debelinskih stopnjah
Opazimo, da slika izdelanih dreves po debelinskih stopnjah ima največji delež dreves v 8.
debelinski stopnji, v debelinskih stopnjah od 6. do 10. je zajetih 187 enot (61,9 %).
Povprečna debelinska stopnja znaša 9,1., standardni odklon pa 2,6.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
33
Slika 13: Uporabljene tehnologije po debelinskih stopnjah v odstotkih
Pregled uporabljene tehnologije po debelinskih stopnjah v odstotkih potrjuje prevlado
izdelave dreves z motorno žago v vseh debelinskih stopnjah, strojna sečnja pa ima največ
dreves v debelinskih stopnjah med 3. in 8., kombinacija tehnologij pa v debelinskih
stopnjah od 11. do 16.
5.3 STRUKTURA IZDELANEGA DREVJA
Slika 14: Struktura izdelanih dreves iglavcev in listavcev
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
34
V stratumih A in B prevladujejo listavci z 62 % deležem, iglavcev je 38 %.
Slika 15: Struktura izdelanega drevja po drevesnih vrstah
Med drevesnimi vrstami izdelanega drevja v glavnem srečamo le tri drevesne vrste,
prevladujeta bukev z 38,5 % in smreka s 36,9 %.
Slika 16: Struktura izdelanega drevja z motorno žago med iglavci in listavci
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
35
Z motorno žago je bilo izdelanih 106 dreves (62,2 %) listavcev in 62 dreves (37,8 %)
iglavcev. S kombinirano tehnologijo je bilo izdelanih 42 dreves (56,8 %) listavcev in 32
dreves (43,2 %) iglavcev. S strojno sečnjo je bilo izdelanih 38 dreves (63,3 %) listavcev in
22 dreves (26,7 %) iglavcev.
5.4 PROSTORNINA IZDELANEGA DREVJA
Preglednica 6: Neto prostornina izdelanega drevja v m3po stratumih in uporabljenih tehnologijah
MŽ
MŽ
skupaj
MŽ+SS
MŽ+SS
skupaj
SS
SS
skupaj
Skupaj
Stratum Igl Lst Igl Lst Igl Lst
A
MŽ+SS
3,02 3,02 104,00 92,56 196,56 47,76 45,14 92,89 292,48
B
MŽ
162,39 144,89 307,28 307,28
Skupaj 162,39 147,92 310,31 104,00 92,56 196,56 47,76 45,14 92,89 599,77
Neto prostornina izdelanega drevja v objektu A znaša 292,48 m3, v objektu B pa 307,28
m3, skupaj 599,77 m
3. Iglavcev je bilo 314,15 m
3 (52,4 %) in 285,61 m
3 listavcev (47,6 %).
Z motorno žago je bilo izdelanih 310,31 m3 (51,7 %), s kombinacijo tehnologij 196,56 m
3
(32,8 %), s strojno sečnjo pa 92,98 m3 (15,5 %).
Preglednica 7: Povprečna neto prostornina izdelanega drevja v m3 po stratumih in uporabljenih tehnologijah
MŽ
MŽ
skupaj
MŽ+SS
MŽ+SS
skupaj
SS
SS
skupaj
Skupaj
Stratum Igl Lst Igl Lst Igl Lst
A
(MŽ+SS)
1,01 1,01 3,25 2,20 2,66 2,17 1,19 1,55 2,13
B (MŽ) 2,62 1,41 1,86 1,86
Skupaj 2,62 1,40 1,85 3,25 2,20 2,66 2,17 1,19 1,55 1,99
Povprečna neto prostornina izdelanega drevesa znaša 1,99 m3, izdelanih le z motorno žago
1,85 m3, s kombinirano tehnologijo 2,66 m
3, le s strojno sečnjo pa 1,55 m
3. Povprečna neto
prostornina v objektu A je bila 2,13 m3, v objektu B pa 1,86 m
3.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
36
5.5 DELOVNI ČASI
Primerjava produktivnih časov je narejena z grafi in vrisano prilagoditveno funkcijo. Ob
prilagoditveni funkciji je vpisan koeficient R2.
Slika 17: Posneti časi pri delu z motorno žago v odvisnosti od prsnega premera
Pri manjših drevesnih premerih je delovni čas na m3 znatno v prid strojni sečnji, pri velikih
premerih je ta razlika manjša. Zanimivo pa je, da je razmerje delovnih časov (MŽ+SS :
MŽ) pri majhnih in velikih premerih precej konstantno. Giblje se od 1 : 2,7 za najmanjše
premere do 1 : 2,81 za največje premere dreves.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
37
Slika 18: Delovni časi stroja za strojno sečnjo glede na prsni premer
Pri manjših drevesnih premerih je delovni čas na m3 v prid strojni sečnji, pri velikih
premerih skoraj ni razlike. Pri tem opazimo, da je razmerje delovnih časov (SS : MŽ+SS)
pri majhnih in velikih premerih precej konstantno, če upoštevamo prilagoditveni funkciji.
Giblje se od 1 : 1,29 za najmanjše premere do 1 : 1,04 za največje premere dreves.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
38
Slika 19: Delovni časi motorne žage glede na debelinsko stopnjo.
Delovni časi motorne žage se pri nižjih debelinskih stopnjah bolj razlikujejo kot pri višjih
debelinskih stopnjah. Prilagoditvena funkcija je v primeru uporabe pri kombinirani sečnji
manj zanesljiva kot v primeru klasične sečnje. Gre za padajoče funkcije, kar pomeni, da se
delovni čas v min/m3 z višanjem debelinske stopnje eksponentno zmanjšuje.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
39
Slika 20: Delovni časi stroja za strojno sečnjo glede na debelinsko stopnjo.
Razlike med delovnimi časi stroja pri kombinirani sečnji in pri strojni sečnji se manj
razlikujejo kot v prejšnjem primeru. Obe prilagoditveni funkciji sta zelo podobni in
padajoči. Razlike v delovnih časih padajo z višanjem debelinske stopnje. Delovni čas v
min/m3 se z višanjem debelinske stopnje eksponentno zmanjšuje.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
40
Slika 21: Skupni delovni časi na m3 po debelinskih stopnjah
Pregled skupnih delovnih časov v minutah na m3 po debelinskih stopnjah nam kaže, da v
vseh primerih delo najhitreje opravi stroj za strojno sečnjo, več časa je potrebnega pri
kombinirani izdelavi drevja, največ pa pri klasičnem delu z motorno žago. Največ
izdelanih dreves je bilo od 6. do 10. debelinske stopnje. Razmerje delovnih časov v
minutah na m3 po teh debelinskih stopnjah nam kaže Preglednica 5.
Preglednica 8: Razmerja skupnih delovnih časov na m3
D. st Razmerje SS : MŽ+SS : MŽ
5 1 : 1,01 : 1,5
6 1 : 2,5 : 5,4
7 1 : 1,9 : 4,2
8 1 : 2,2 : 4,81
9 1 : 3,7: 5,5
10 1 : 6,9 : 9,9
11 1 : 4,24 : 10,49
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
41
5.6 RAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA
Posneti čas je treba preračunati na delovni čas. Koeficient med preračunanim delovnim
časom in posnetim časom je za sekača 0,1094, za kombinirano tehnologijo 0,2735 in za
strojno sečnjo 1,302.
Preglednica 9: Razporeditev delovnega časa za MŽ
Stratum Vrsta
Delovni čas
Relativni delež v % Absolutno v min
Posneti čas Delovni čas
A (MŽ+SS) Produktivni čas 39,47 4,32 73,22 %
Neproduktivni čas 14,43 1,58 26,78 %
Skupaj 53,90 5,89 100,00 %
B (MŽ) Produktivni čas 3088,15 337,74 71,24 %
Neproduktivni čas 1246,83 136,36 28,76 %
Skupaj 4334,98 474,11 100,00 %
A+B Produktivni čas 3127,62 342,06 71,26 %
Neproduktivni čas 1261,27 137,94 28,74 %
Skupaj 4388,88 480,00 100,00 %
Pri izdelovanju dreves z motorno žago je visok delež produktivnega časa, kar 71,24 %.
Pripišemo ga lahko izkušenosti in izjemni izurjenosti delavca – sekača in tipu delovišča, ki
omogoča večje učinke. Ob tem je treba poudariti, da so visoki učinki lahko hkrati tudi
povod za številne nesreče pri delu, predvsem pa pomenijo dolgoročno tveganje za zdravje
sekača.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
42
Preglednica 10: Razporeditev delovnega časa za MŽ + SS
Stratum Vrsta
Delovni čas
Relativni delež v % Absolutno v min
Posneti čas Delovni čas
A (MŽ+SS) Produktivni čas 733,05 200,52 57,65 %
Neproduktivni čas 538,55 147,31 42,35 %
Skupaj 1271,60 347,83 100,00 %
A (SS) Produktivni čas 276,15 75,54 57,15 %
Neproduktivni čas 207,04 56,63 42,85 %
Skupaj 483,19 132,17 100,00 %
Skupaj
A(SS)
Produktivni čas 1009,20 276,05 57,51 %
Neproduktivni čas 745,59 203,95 42,49 %
Skupaj 1754,79 480 100,00 %
Kombinacija tehnologij, ki je bila uporabljena v tem primeru, ima skromen delež
(57,65 %) produktivnega časa. Pripisati ga je mogoče napačni presoji o uporabljeni
kombinaciji, neizkušenosti strojnika, zastojev zaradi upoštevanj določil varstva pri delu.
Znano je, da je kombinacija tehnologij, kjer je le-ta upravičena, organizirana tako, da
najprej opravijo svoje delo sekači, potem delo v objektu dokončamo s strojem.
Preglednica 11: Razporeditev delovnega časa za SS
Majhen delež produktivnega časa (56,4 %) pri strojni sečnji je mogoče pripisati
neizkušenosti strojnika, neprimernosti delovišča za strojno sečnjo: previsoke debelinske
stopnje za ekonomično strojno sečnjo, neprimerna mešanost sestoja – premajhen delež
Stratum Vrsta
Delovni čas
Relativni delež v % Absolutno v min
Posneti čas Delovni čas
A (SS) Produktivni čas 207,88 270,72 56,40 %
Neproduktivni čas 160,71 209,28 43,60 %
Skupaj 368,59 480,00 100,00 %
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
43
iglavcev (priporočeno nad 70 %, v stratumu A pri strojni sečnji pa le 47,4 %), premajhna
intenziteta odkazila zaradi pomladitvene sečnje, kraški teren z visoko skalovitostjo in
velikimi nakloni, ki ovirajo nemoteno gibanje stroja.
Koeficient neproduktivnega časa je pomemben za normiranje. Dobimo ga z meritvami in
ga moramo priznati delavcu. Izračuna se po formuli
𝐹𝑛 = 1 +𝑇𝑛𝑝𝑟𝑒𝑟𝑎č
𝑇𝑝𝑝𝑟𝑒𝑟𝑎č⁄
Tnprerač – preračunani neproduktivni čas
Tdprerač – preračunani produktivni čas
Za delo z motorno žago v našem primeru znaša 1,47, za strojno sečnjo pa 1,83.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
44
6 ZAKLJUČKI
S časovno analizo učinkov različnih vrst sečnje v sestoju, kjer prevladujejo listavci, smo
želeli primerjati tehnologijo strojne sečnje z dosedanjo tehnologija sečnje in izdelave z
motorno žago in kombinirano tehnologijo. Namen naloge je bil pridobiti informacije o
smiselnosti uporabe strojne sečnje na kraškem terenu v starejših mešanih in pomlajenih
sestojih novomeškega dela Kočevskega Roga. Na ta način smo želeli dobiti informacije o
učinkih sečnje po posameznih tehnologijah v min/m3 ter opraviti analizo strukture
delovnega časa za posamezno uporabljeno tehnologijo. Namen raziskave je bil potrditi ali
zavrniti hipotezo o smiselnosti uporabe kombinacije sečnje z motorno žago in s strojem za
strojno sečnjo, saj so dosedanje izkušnje s strojno sečnjo listavcev v tako specifičnih
kraških terenskih razmerah in v pomlajenih bukovih sestojih majhne.
Med drevesnimi vrstami izdelanega drevja v našem primeru srečamo le tri drevesne vrste,
prevladujeta bukev z 38,5 % in smreka s 36,9 %. Z motorno žago je bilo izdelanih 106
dreves (62,2 %) listavcev in 62 dreves (37,8 %) iglavcev. S kombinirano tehnologijo je
bilo izdelanih 42 dreves (56,8 %) listavcev in 32 dreves (43,2 %) iglavcev. S strojno
sečnjo je bilo izdelanih 38 dreves (63,3 %) listavcev in 22 dreves (26,7 %) iglavcev.
Neto prostornina izdelanega drevja je v stratumu A 2 znašala 292,48 m3, v stratumu B 1 pa
307,28 m3, skupaj 599,77 m
3. Tako je bilo 314,15 m
3 iglavcev (52,4 %) in 285,61 m
3
listavcev (47,6 %). Z motorno žago je bilo izdelanega 310,31 m3 lesa (51,7 %), s
kombinacijo tehnologij 196,56 m3 (32,8 %), s strojno sečnjo pa 92,98 m
3 (15,5 %).
Povprečna neto prostornina vseh posekanih dreves je znašala 1,99 m3, izdelanih z motorno
žago 1,85 m3, s kombinirano tehnologijo 2,66 m
3, le s strojno sečnjo pa 1,55 m
3.
Povprečna neto prostornina v stratumu A 2 je bila 2,13 m3, v B 1 pa 1,86 m
3.
Pregled skupnih delovnih časov (v min/m3
) kaže, da v vseh primerih delo najhitreje opravi
stroj za strojno sečnjo, nekaj več časa je potrebnega pri kombinirani izdelavi drevja, največ
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
45
pa pri klasičnem delu z motorno žago. Razlike v delovnih časih se z debelinsko stopnjo
manjšajo.
Pri manjših drevesnih premerih je delovni čas na m3 v prid strojni sečnji, blizu ji je
kombinirana tehnologija, klasična sečnja pa zahteva več časa. Pri velikih premerih je
razlika med tehnologijami precej manjša.
Pregled skupnih delovnih časov v minutah na m3 po debelinskih stopnjah kaže, da v vseh
primerih delo najhitreje opravi stroj za sečnjo, več časa je potrebnega pri kombinirani
izdelavi drevja, največ pri klasičnem delu z motorno žago.
Analiza delovnega časa kaže, da je pri izdelovanju dreves z motorno žago visok delež
produktivnega časa, kar 71,22 %. Pripišemo ga lahko izjemni izurjenosti sekača. Vemo pa,
da visok delež produktivnega časa pomeni tveganje za zdravje delavca. Kombinacija
tehnologij ima skromen delež (57,65 %) produktivnega časa. Majhen delež produktivnega
časa (56,4 %) dosega tudi strojna sečnja.
Z analiziranih vidikov lahko podvomimo v učinkovitost in ekonomičnost strojne sečnje na
kraškem terenu. Zagotovo je nizek delež produktivnega časa mogoče pripisati
neizkušenosti strojnika in neprimernosti delovišča za strojno sečnjo: predebela drevesa za
ekonomično strojno sečnjo, neprimerna mešanost sestoja – premajhen delež iglavcev
(priporočeno nad 70 %, v stratumu A 2 pri strojni sečnji pa le 47,4 %), premajhna
intenziteta odkazila zaradi pomladitvene sečnje in kraški teren z visoko skalovitostjo in
velikimi nakloni, ki ovirajo nemoteno gibanje stroja. Na kraškemu terenu in pri
pomladitveni sečnji se je klasična sečnja z motorno žago glede na delež produktivnega
časa izkazala najbolje, v min na m3 pa je dominirala strojna sečnja. Zagotovo bi bili
rezultati drugačni (bolj v prid strojni sečnji), če bi na istem terenu izvajali končni posek.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
46
7 POVZETEK (SUMMARY)
7.1 POVZETEK
Diplomska naloga obravnava primerjavo delovnih časov treh različnih tehnologij:
klasičnega poseka z motorno žago, kombinirane uporabe klasičnega poseka in strojne
sečnje (za visoke debelinske stopnje in nedostopna drevesa sekač najprej drevo poseka in
/ali delno izdela, kleščenje in končen razrez sortimentov pa opravi stroj) in strojne sečnje.
Na osnovi meritev in izračunov skušamo odgovoriti na vprašanje o primernosti uporabe
tehnologije na kraškem terenu v primeru pomladitvene sečnje. V gozdnogospodarski enoti
Poljane smo izbrali oddelek 43 zaradi dobre dostopnosti, zrelosti sestoja za posek in
terenske možnosti uporabe tako klasične kot strojne sečnje. Terensko snemanje podatkov
smo opravljali leta 2009 v avgustu, septembru in oktobru.
Neto prostornina izdelanega drevja je v objektu A2 znašala 292,48 m3, v objektu B 1 pa
307,28 m3, skupaj 599,77 m
3. Iglavcev je bilo 314,15 m
3 (52,4 %) in 285,61 m
3 listavcev
(47,6 %). Z motorno žago je bilo izdelanih 310,31 m3 (51,7 %), s kombinacijo tehnologij
196,56 m3 (32,8 %), s strojno sečnjo pa 92,98 m
3 (15,5 %).
Primerjava delovnih časov v min na m3 je na strani strojne sečnje, njen primat je največji v
nižjih debelinskih stopnjah, z višanjem debelinske stopnje se zmanjšuje. Kombinirana
tehnologija je nekje med obema, a bližje strojni sečnji kot motorni žagi.
Primerjava produktivnih časov je močno v korist sekaču z motorno žago (z 71,22 %
produktivnega časa), sledi kombinacija tehnologij (57,65 % produktivnega časa),
najskromnejša pa je strojna sečnja (56,4 % produktivnega časa) .
Poleg naštetih kazalcev na ekonomičnost uporabe posamezne tehnologije vplivajo tudi
drugi dejavniki – med njimi so zelo pomembni stroški dela. Med drugimi dejavniki ne
smemo zanemariti vplivov uporabljenih tehnologij na okolje in humanizacijo dela pri
sečnji v gozdovih.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
47
7.2 SUMMARY
The thesis discusses relative work hour requirements and productivity of three
different technologies: chain saw tree-felling method, combined use of chain saw tree-
felling and mechanized tree-felling methods (large diameter and inaccessible trees are
first felled and/or partly processed by a cutter, while the rest of the processing
(debranching and assorted cutting up) is done by processor), and mechanized tree-
felling. We tried to address the suitability of use of various technologies for tree-
felling on karst terrain in the case of rejuvenated forest stands by carrying out
measurements and calculations in the Gozdno Gospodarska Enota (Forest Service
Unit) of Poljane; we chose compartment 43 for good accessibility, maturity of the
forest stand for tree-felling and the suitability of the terrain for use of both chain saw
tree-felling and mechanized tree-felling. Field data collection was done in August,
September and October 2009.
The net volume of processed wood was 292.48 m3 in Stratum A 2 and 307.28 m
3 in
Stratum B 1, bringing the total to 599.77 m3; 52,4 % of this came from coniferous
(314.15 m3) and 47,6 % from deciduous trees (285.61 m
3). Furthermore, 51.7 % of the
total volume was processed using chain saw (310.31 m3), 32.8 % using combined
technologies (196.56 m3), and 15.5 % using mechanized approaches (92.98 m
3).
A comparison of work hours per volume (min per m3) shows mechanized tree-felling
to have an advantage and primacy over other approaches mostly for smaller diameter
classes of trees; the advantage decreases with increasing stem diameter. Combined
technologies fall between the chain saw tree-felling and mechanized approaches but
closer to the latter. However, the picture is different in the case of productivity, where
the chain saw tree-felling method of loggers with chain saws has clear advantage
(71.22 %) over the combination of technologies (57.65 %), while mechanized tree-
felling is the least efficient (56.4 %).
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
48
In addition of the given indicators of productivity there are other factors that influence
the economies of use of particular technologies, such as labor costs, impact on the
environment and humanization of labor of tree-felling in forests.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
49
8 REFERENCE
Diaci J., Magajna B. 2002. Nekatere predhodne gozdnogojitvene usmeritve pri
uvajanju strojne sečnje v Sloveniji. V: Strojna sečnja v Sloveniji- zbornik ob
posvetovanju, Ljubljana, GZS Združenje za gozdarstvo: 33-47.
Gorišek B. 2009. »Meritve na terenu v gozdnogospodarski enoti Poljane«. Veliki
Lipovec (neobjavljeno, 1. oktober. 2009).
Gozdnogospodarski načrt za gospodarsko enoto Poljane za leto 2004–2013. 2003.
Novo mesto, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Novo mesto, Krajevna
enota Podturn.
Husqvarna. 2016. (avgust 2016).
http://www.husqvarna.com/us/products/chainsaws/372-xp-x-torq/965968308/
John Deere. 2016. (avgust 2016)
http://afco.concessionjd.com/content/download/17670/89676/version/1/file/jd_harv
head_h480_en.pdf
Judnič M. 2007. Gojitveni vidiki uporabe strojne sečnje za redčenje sestojev s
prevladujočimi listavci: diplomska naloga. (Univerza v Ljubljani, BF. Oddelek za
gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozal.
Kepic B. 2003. Študija časa in učinkov pri strojni sečnji s harvesterjem Valmet
911: diplomska naloga (Univerza v Ljubljani, BF. Oddelek za gozdarstvo in
obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozal.: 62 str.
Košir B. 1997. Pridobivanje lesa: študijsko gradivo. Ljubljana, Biotehniška
fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 331 str.
Košir B, Robek R. 2000. Značilnosti poškodb drevja in tal pri redčenju sestojev s
tehnologijo strojne sečnje na primeru delovišča Žekanec. V: Zbornik gozdarstva in
lesarstva, 62: 87-115.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
50
Košir B. 2002a. Tehnološke možnosti strojne sečnje. V: Strojna sečnja v Sloveniji
– zbornik ob posvetovanju. Ljubljana, Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje
za gozdarstvo: 66–82
Košir B. 2002b. Vpliv strojne sečnje na sestoj in gozdna tla. V: Strojna sečnja v
Sloveniji- zobrnik ob posvetovanju. Ljubljana, GZS, Združenje za gozdarstvo: 66-
82.
Košir B. 2004a. Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb. Gozdarski vestnik, 62, 1:
3–11
Košir B. 2004b. Učinki dela za strojno sečnjo. Gozdarski vestnik, 62, 1: 25–31
Krč J. 2002. Sestojne in terenske možnosti za strojno sečnjo v Sloveniji. V: Strojna
sečnja v Sloveniji- zbornik ob posvetovanju. Ljubljana, Gospodarska zbornica
Slovenije, Združenje za Gozdarstvo: 21–35
Lipoglavšek M. 2003. Postranski gozdni proizvodi: študijsko gradivo.
Magajna B. 2000. Drugo redčenje s strojno sečnjo: objekt Žakanc: strokovna
naloga. Sežana, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana.
Marušič J. 1998. Študij časa s strojem za sečnjo Tiberjack FMG 1270 v
gospodarski enoti Ravnik: diplomska naloga. (Univerza v Ljubljani, BF. Oddelek
za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozal.
Mikec S. 2011. Spravilo lesa iz pomlajenih sestojev na območju Novomeškega
Roga: diplomska naloga (Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za gozdarstvo in
obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozal.
Pfajfar P. 2006. Časovna študija priprave dela pri strojni sečnji: diplomska naloga
(Univerza v Ljubljani, BF. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire)
Ljubljana, samozal.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
51
»Slike in karte«. 2011. Novo mesto. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota
Novo mesto (neobjavljeno, 30. avg. 2011)
Stihl. 2016. (avgust 2016).
http://www.stihl.co.za/STIHL-Products/Chainsaws/Petrol-Chainsaws-for
Forestry/2623-130/MS-361.aspx
Ucin Z. 2004. Sečnja debelega drevja s strojem za sečnjo Konigstiger: diplomska
naloga (Univerza v Ljubljani, BF. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne
vire) Ljubljana, samozal.
Vranešič U. 2008. Primerjava učinkov in stroškov dveh tehnologij pridobivanja
lesa v listnatih sestojih: diplomsko delo (Univerza v Ljubljani, Biotehniška
fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozal.
Winkler I. 2002. Uvodnik. V: Strojna sečnja v Sloveniji – zbornik ob posvetovanju.
Krajčič D. (ur.). Ljubljana, Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za
gozdarstvo: 4–6.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
52
ZAHVALA
Zahvala gre najprej mentorju prof. dr. Boštjanu Koširju za vso njegovo dobro voljo,
pripravljenost in potrpežljivost ter seveda pomoč pri izdelavi tega diplomskega dela. Prav
tako se zahvaljujem somentorju, doc. dr. Juriju Marenčetu, ki mi je s svojimi praktičnimi
nasveti in zavzetostjo svetoval. Hvala tudi recenzentu prof. Janezu Krču za recenzijski
pregled diplomskega dela.
Pri raziskavi in meritvah na tem objektu je bilo veliko sodelavcev, zato bi se najprej rad
zahvalil gozdarjem Zavoda za gozdove Slovenije, še posebej revirnim gozdarjem krajevne
enote Podturn, ter izvajalcem gozdarjem Gozdnega gospodarstva Novo mesto, d.d. Hvala
tudi Brunu Kondi in Sebastjanu Mikcu za pomoč pri opravljanju meritev ter Matevžu
Miheliču in Mariji Černe.
Biti gozdar je zame najlepši poklic na svetu in z ljudmi dobre volje ga je mogoče živeti
tudi v kakšnem drugem stanu, zato bi se rad zahvalil prijateljem za vse spodbude, da sem z
diplomskim delom zaključil študij gozdarstva, še posebej prof. Evi Čeč, Maticu Miheliču,
Janezu Arnežu in Urški Lampret ter mojim domačim, ki so mi sploh omogočili študij.
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
53
PRILOGE
Priloga A
Tabela za popis odkazanih dreves pri strojni sečnji
Št.
dre
v.
Dre
v.
vrsta
Pre
me
r
Do
lžin
a
kro
šnje
( %
)
Pre
me
r
kro
šnje
(m)
Št.
Plo
sk.
Ra
zd.
do
sre
diš
ča
Azi
mut
Azi
mut
pa
dca
dre
ves
a
Po
lolo
žaj
kro
šnje
Po
se
ka
lO
po
mb
a
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
Po
pis
od
ka
zanih
dre
ves (
ko
nkure
nti)
v str
atu
mu A
2 (
str
ojn
a s
ečnja
)
Popis
pre
d s
ečnjo
Pri s
ečnji
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
54
Priloga B
Delovni list za popis dreves pri sečnji z motorno žago
Podatki o drevesu
Št. Drevesa Drevesna vrstaŠt. SortimentaŠt. SortimentaŠt. SortimentaŠt. SoritmentaŠt. SoritmentaŠt. SortimentaŠt. SortimentaŠt. SortimentaŠt. Sortimenta
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
55
Priloga C
Snemalni list za strojno sečnjo
HA
RV
ES
TE
RD
ELA
VE
C
Ob
jek
tD
atu
mM
eri
lci
Za
če
tek
sn
em
an
jaK
on
ec
sn
em
an
ja
Sm
er
se
čn
je
Na
klo
n s
eč
ne
vla
ke
S
ka
lov
ito
stT
la (
no
siln
ost
, sn
eg
)
Op
era
cij
a,
razd
alj
a
Št.
Dre
ve
sa
Št.
Dre
ve
sa
Št.
Dre
ve
sa
Št.
Dre
ve
sa
Št.
Dre
ve
sa
Št.
Dre
ve
sa
Št.
Dre
ve
sa
Št.
Dre
ve
sa
Št.
Dre
ve
sa
Št.
Dre
ve
sa
Vo
žnja
do
de
lov
šič
a
Ra
zda
lja
do
de
lov
išč
a (
m)
Vo
žnja
po
de
lov
išč
u
Ra
zda
lja
po
de
lov
išč
u (
m)
Pre
mik
me
d s
toji
šč
i, n
am
eš
ča
nje
str
oja
Ra
zda
lja
pre
mik
a (
m)
Izte
go
va
nje
dv
iga
la,
na
me
šč
an
je g
lav
e
Po
dir
an
je i
n i
zde
lav
a s
ort
ime
nto
v
Po
dir
an
je d
rev
es
a b
rez
so
rtim
en
tov
Pre
kla
da
nje
so
rtim
en
tov
Go
zdn
i re
d
Za
sto
ji n
ad
15
min
Ne
pro
d -
str
oj
Ne
pro
d -
org
an
iza
c
Ne
pro
d -
de
lav
ec
Vzr
ok
za
sto
jev
Gla
vn
i o
dm
or
Pri
pra
vlj
aln
o z
ak
luč
ni
ča
s
Za
sto
j za
rad
i m
eri
tev
HA
RV
ES
TE
RD
atu
m
Me
rilc
i:
Št.
Dre
ve
sa
Glo
bin
a ž
ive
kro
šn
je (
% v
išin
e d
rev
es
a)
Glo
bin
e v
se
kro
šn
je (
% v
išin
e d
rev
es
a)
Št.
Os
i d
eb
la (
os
= s
ort
ime
nti
)
Dr.
vrs
ta*
Prs
ni
pre
me
r d
rev
es
a *
Šte
vil
o k
os
ov
so
rtim
en
tov
Ko
me
rcia
lna
do
lžin
a
Do
lžin
a v
rha
ča
Ve
jna
tos
t: d
eb
eli
ne
ve
j, k
i s
o o
sta
ne
k
Ve
jna
tos
t: š
t. V
en
ce
v o
z. v
ej
na
1m
Op
om
be
(s
uš
ica
, p
oš
ko
do
va
no
itd
.)
Sm
er
po
dir
an
ja d
rev
es
a g
led
e n
a v
rh
Sm
er
po
dir
an
ja g
led
e n
a k
ot
Na
en
em
lis
tu s
o p
od
atk
i za
do
10
dre
ve
s
V k
art
o d
elo
vn
eg
a p
olj
a v
riš
pe
mo
sm
er
pa
dc
a d
rev
ec
*za
piš
em
o i
n o
ce
nim
o,
če
dre
vi
nim
a š
tev
ilk
e
Os
de
bla
pre
ds
tav
lja
de
l iz
ka
tere
ga
izd
ela
mo
so
rtim
en
te
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
56
Priloga D
Snemalni list za sečnjo z motorno žago (a)
Štev
ilka
drev
esa
Mot
orna
žag
aD
ELA
VEC
Obj
ekt
Dat
umM
erilc
i
Zače
tek
snem
anja
Kone
c sn
eman
ja
Ope
raci
ja (m
in/1
00)
Razd
alje
(m)
Preh
od
Prip
ravl
jaln
a de
la
Izde
lava
zas
eka
Klin
jenj
e in
nag
anja
nje
Obd
elav
a ko
reno
vca
in p
anja
Kleš
čenj
e
Kroj
enje
in p
reža
gova
nje
Obr
ačan
je s
orti
men
tov
Ročn
o zi
bran
je in
por
avna
vanj
e
Pom
oč tr
akto
rist
u
Spro
ščan
je o
bvis
eleg
a dr
evja
Vzdr
ževa
nje
gozd
nega
red
a
Zast
oji n
ad 1
5 m
in
Nep
rod
- str
oj
Nep
rod
- org
aniz
ac
Nep
rod
- del
avec
Vzr
ok z
asto
jev
Gla
vni o
dmor
Prip
ravl
jaln
o za
kluč
ni č
as
Zast
oj z
arad
i mer
itev
Pora
ba g
oriv
a
Pora
ba m
aziv
a
Gorišek B. Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju Novomeškega Roga.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2016
57
Priloga E
Snemalni list za sečnjo z motorno žago (b)
Štev
ilka
drev
esa
Mot
orna
žaga
Datu
m
Mer
ilci:
Drev
esna
vrs
ta
Prem
er
Dolži
na
Glob
ina
žive
kro
šnje
(% v
išin
e dr
eves
a)
Glob
ine
vse
kroš
nje
(% v
išin
e dr
eves
a)
Št. O
si d
ebla
(os
= so
rtim
enti)
Sort
imen
t
Prsn
i pre
mer
dre
vesa
Dolž
ina
vrha
ča
Tari
fa
Vejn
atos
t: de
belin
e ve
j, ki
so
osta
nek
Vejn
atos
t: št
. Ven
cev
oz. v
ej n
a 1m
Opo
mbe
(suš
ica,
poš
kodo
vano
itd.
)
Tem
pera
tura
, pad
avin
e, s
neg
Preh
odno
st, n
aklo
n te
rena
Smer
pod
iran
ja d
reve
sa g
lede
na
vrh
Smer
pod
iran
ja g
lede
na
kot
Odd
alje
nost
pan
ja o
d vl
ake
V ka
rto
delo
vneg
a po
lja v
rišp
emo
smer
pad
ca d
reve
c
Na e
nem
list
u so
pod
atki
za e
no d
revo
Os
debl
a pr
edst
avlja
del
iz k
ater
ega
izde
lam
o so
rtim
ente