problematika odvodnje iz ac in zaŠČita podtalnice …mvd20.com/leto1999/r18.pdfproblematika...

prof. dr. M. Rismal

prof. dr. Mitja RISMAL *

- 109 - AKTUALNI VODNOGOSPODARSKI PROJEKTI

PROBLEMATIKA ODVODNJE IZ AC IN ZAŠČITA PODTALNICE VODARNE LJUBLJANSKEGA VODOVODA V HRASTJU

POVZETEK

Prispevek vsebuje vodnogospodarsko in zdravstveno-hidrotehnično analizo projekta »D« kanalizacije sev. obvoznice v Ljubljani in utemeljitev cenejšega ter ekološko in vodnogospodarsko skladnega projekta »A«. Severna obvoznica poteka po bogatem vodonosniku Ljubljanskega polja v neposredni bližini 200m od pomembnega črpališča Ljubljanskega vodovoda v Hrastju s kapaciteto ca 500(l/s) . Ta vodni vir ni ogrožen le z obvoznico. Črpališče potencialno ogroža tudi onesnažene podtalnica, ki doteka izpod mesta. V interesu zaščite , bi morala biti kanalizacija padavinskih voda obvoznice speljana po najkrajši poti vstran od črpališča in iz druge varnostne cone. V nasprotju s tem pogojem so po projektu »D« speljane vse padavinske vode ca 8km dolge obvoznice, in s fekalijami pomešan (razbremenjen) padavinski odtok iz mesta, v drugo zaščitno cono in le 200m od vodnjakov vodarne. Nasprotno pa je, po 20mioDEM cenejšem projektu »A«, padavinski odtok brez fekalnega odtoka iz mesta, speljan , skladno tudi z nemškimi predpisi, izven ožjega območja vodarne in drugega zaščitnega pasu. Zaščito pred negativnimi vpl ivi mesta je v danih hidrogeoloških pogojih mogoče trajno in varno zagotoviti edino z »aktivno zaščito« s pomočjo umetnega bogatenja podtalnice. Za ca 20mioDEM, kolikor je kanal po načrtu "D" dražji od načrta "A", bi bilo mogoče zgraditi aktivno zaščito pitne podtalnice in jo trajno zavarovati onesnaževanjem iz mesta. Kljub veliki ceni načrta "D" ostaja pitna voda obravnavane vodarne pred negativnimimi vplivi mesta nezaščitena .

ABSTRACT

The article is analysing the water management and sanitary engineering mistakes of the sewer project "D" of the circular high way round the city of Ljubljana. The article represents the essentially cheaper and safer project »A« of the sewer in question. The northern part of the circular highway is situated above important ground water layer of Ljubljansko polje area, only 200m away from the important drinking ground water pumping stations named Hrastje with the capacity of ca 500(l/s) . The drinking ground water of this pumping station is, except from the high way, potentially exposed to polluted groundwater from bellow of the city of Ljubljana. In the interest of the drinking groundwater safety, the rain water sewer of the high way should have been designed in a way all the rain water is diverted from the vicinity of the pumping station and the second protection zone. The main mistake of the project "D" is that it does not obey this elementary safety precondition . Instead, all the rain water discharge of the high way, together with the faecal polluted rain waters of the city sewers overflows, is being designed , instead avoiding the wells of the pumping station and the second protection zone, to pass only 200m away. from the drinking wells. On the contrary, the project "A" all the rain water, without any cities faecal pollution is designed, (also according to the existing german rules) , out of the second protection zone and the wells. The durable and ncessary protection against polluted ground water from under the city in given circumstaces is only possible by applying so called "water curtain" by artificial recharge. For the about 20mio DEM higher costs of the project "D", the sewer project "A" and the artificial recharge to protect the drinking ground water against pollution from the city could have been accomplished.

prof. dr. Mitja RISMAL, univ. dipl. inž. gradb., FGG Hidrotehnična smer, Univerza v Ljubljani , Hajdrihova 28., 2000 Ljubljana'

MiŠiČEV VODARSKI DAN '99

-110 -prof. dr. M. Rismal

AKTUALNI VODNOGOSPODARSKI PROJEKTI

UVOD

Ta prispevek je odgovor na članek »Zaščita podtalnice Ljubljanskega polja« , v zborniku referatov 4. Slovenski kongres o cestah in prometu 1988 (stran 249-258). Avtorji tega članka prof.dr. M.Brilly univ.dipl.ing. dr. Brigita Jamnik, univ.dipl.ing. in Samo Grošelj univ.dipl. ing., skušajo v tem članku obraniti projekt kanalizacije sev. obvoznice v Ljubljani z izvedbo katerega je nastala škoda preko 20 mio DEM. Prav tako strokovno napačno ocenjujejo aktivno zaščito podtalnice vodarne v Hrastju , s katero je mogoče ohraniti in povečati zmogljivost tega , dragocenega vira pitne vode.

OPIS PROBLEMA

Približno 10 km dolga trasa severne obvoznice med podutiškim nadvozom in izlivom v Savo pri ~entjakobskem mostu, poteka nad podtalnico in blizu črpališč Ljubljanskega vodovoda v Klečah ter Hrastju. Zato je potrebno pitno podtalnico zavarovati pred onesnaževanjem iz obvoznice.

Prvi ca 5 km dolgi odsek obvoznice med Podutiškim podvozom in Črnuškim rondojem je bil zgrajen pred ca15 leti. Velik kanal (CI>21 Ocm do Cl>240cm) tega odseka obvoznice se izliva v Savo pri Črnuškem rondoju . Zgrajen je bil za padavinski odtok obvoznice in za razbremenjevanje mešane kanalizacije iz 205 ha mestnih površin (glej sliko 1). Drugi odsek sev. obvoznice s kanalizacijo med Črnuškim rondojem in izlivom v Savo pri šentjakobskem mostu pa je bil zgrajen leta 1998 po napačnem projektu (v nadaljevanju projekt »D«). Ta kanal prečka II. vodovarstveni pas in je le 200 m oddaljen od vodarne v Hrastju. Za ta kanal je bil izdelan glavni načrt (v nadaljevanju projekt »A«) po potrjeni lokacijski dokumentacij i. Vendar pa na ta projekt Javno podjetje vodovod kanalizzacija (JP VOKA) ni izdalo soglasja. Zahtevalo je, da se z lokacijskim dovoljenjem potrjena zasnova kanalizacije spremeni in izvede po projektu »D«. Tudi pisci navedenega članka , ki so bili člani komisije JP VOKA, so projekt »A« zavrnili z neresnično navedbo, da je v nasprotju s tozadevnimi nemškimi predpisi in ker naj bi nedopustno ogrozil kakovost pitne podtalnice v vodarni Hrastje. To svoje strokovno napačno mnenje skušajo upravičiti z neresnično predstavitvijo celostne vsebine nemških predpisov, ko navajajo le izločene člene 4.3 - 4.3.4 in 5.3.1.9 nemških predpisov »Richtlinien fuer bautechnische Massnahmen an Strassen in Wassergewinnungsgebieten (RiStWag-1982):

»4.3 Na območju vodovarstvene cone II naj ne bo cest, ker vsi zaščitni ukrepi vedno ostajajo nepopolni . «

»4.3.4 Če ni možno zagotoviti zadostne zaščite vode, je potrebno napravo za pridobivanje vode premestiti ali na drugačen način zagotoviti oskrbo z vodo.

»5.3.1.9 Zbrano padavinsko vodo vodimo preko tesnih cevovodov s fleksibilnimi zvezami ali preko žlebov s trajno elastično zatesnjenimi spoji ven iz vodovarstvene cone 11.«

V svojem prispevku pa, sploh ne omenjajo naslednjih členov, ki so pomembni za uporabo in verodostojno predstavitev dejanske vsebine teh predpisov in , ki gradnje kanalizacije v II. coni (enako kot citirani člen 5.3.1.9) ne izključujejo .:

»4.3.1 Če se zaradi neizogibnih lokalnih ali tehničnih pogojev ni mogoče izogniti dotiku ali prečkanju Il.vodovarstvene cone, je potrebno predvideti varnostne ukrepe, ki med gradnjo in obratovanjem ceste možnost onesnaženja vode preprečujejo . « (opomba pisca: S tem členom predpisi torej ne prepovedujejo gradnje in kanaliziranja AC na območju II. vodovarstvene cone, če trase iz objektivnih prostorskih in tehničnih pogojev ni mogoče prestaviti. Zahtevajo pa najboljše možne rešitve za preprečevanje onesnaževanja vode.-)

»5.1.2.6 zbran padavinski odtok se mora speljati iz IIIA. vodovarstvene cone po tesnih ceveh s fleksibilnimi spoji, ali preko tesnih jarkov iz IIIA. vodovarstvene cone. V primeru, če ni druge možnosti (boljše izbire-opomba pisca) in se mora speljati v recipient v območju IIIA. vodovarstvene cone , je potrebno pred iztokom kanala predvideti lovilec olj , v danem primeru

MI~IČEV VODARSKI DAN '99

- 111 -prof. dr. M. Rismal


zadrževaini bazen padavinskega odtoka. Lovilec olj in zadrževaini bazen v kanalizaciji ne smeta zajeziti odtoka«

»5.4 Če je iztok iz cestne kanalizacije gorvodno od območja za črpanje pitne podtalnice in doseže recipient že po kratkem času 1. II. ali IIIA. vodovarstveno cono, je potrebno preveriti , če lahko pride do negativnih vplivov na kakovost vode v črpališču in kako je mogoče negativne vplive preprečiti. Pri tem je potrebno upoštevati • geološke in hidrogeološke razmere na vodovarstvenem območju • lastnosti recipienta v kakovostnem in količinskem pogledu • odnos med podtalnico in recipientom • pričakovan porast prometa • ostale možnosti (nadomestni vodni vir)

Lovilci od vode lažjih tekočin (olj), v danem primeru zadrževalnih bazeni, so praviloma potrebni tedaj , če priteče srednja letna voda recipienta v vodovarstveno območje prej kot v 2 urah. Potrebno je upoštevati , da se čas dveh ur ne nanaša na samočistilno sposobnost vode temveč , izključno na čas ki je potreben za intervencijske posege.«

Za presojo so pomembni še naslednji nemški predpisi o vodovarstvenih conah: »Richtlinien fuer Triknkwasserschutzgebiete; 1. Teil : Schutzgebiete fuer Grundwasser« Technische Regel Arbeitsblatt W 101 Februar 1995:

»3.4 II. vodovarstvena cona sega do črte , od katere doteka podtalnica v črpališče najmanj 50 dni« .

Opomba pisca: Ce ocenimo padec gladine podtalnice ca 2 %o, koeficent prepustnosti vodonosnega sloja 0,01 mis in koeficient efektivne poroznosti na 0,12, je meja II. vodovarstvene cone oddaljena od črpališča v Hrastju ca 720 m (glej sliki 1 in 2). To pomeni, da poteka, po nemških predpisih, obvoznica s kanalizacijo le na doltini ca 1 km po II. vodovarstveni coni. Preostala 2 km, med rondojem in vodarno pa potekata v vodovarstveni coni IIIA.

»4.1.2 »4.1.2.4

»4.1.2.5

»4.1.2.8

V coni IIIA predstavljajo nevarnost« (za pitno podtalnico - op. pisca) : Kanalizacija ,razen v primerih če so za tesnost kanalizacije izpolnjene posebne in kontrola tesnosti v določenih časovnih intervalih. (ATV-A 142, ATV-H 146).« Izpusti odpadnih vod ,z izjemo očiščenega padavinskega odtoka, v površinske vode, če ta teče preko II. vodovarstvene cone.« Prometne naprave in druge gradbene naprave, če zbrana odpadna voda, z izjemo neškodljivo onesnaženega padavinskega odtoka, ni v celoti in varno speljana izven vodovarstvene cone IIIA.«

3. PRIMERJAVA OBEH PROJEKTOV »A« IN »D«

Če oba projekta »A« (glej sliko 1) in »D« (glej sliko 2) primerjamo z vsebino nemških predpisov, vidimo, da projekt »A« v celoti upošteva vse nemške predpise in logiko zaščite pitne podtalnice. Projekt »A« vodi le lasten padavinski odtok obvoznice (brez odpadnih voda iz mesta) proč od vodarne in ven iz II. vodovarstvene cone (ta je na sliki 1 in 2 določena po nemških predpisih) . Na najbolj izpostavljenem mestu, le 200 m od vodarne pa, zaradi dvostransko speljane kanalizacije proč od vodarne, v kanalu sploh ni tranzitnega pretoka. Kanal ima na tem mestu dimenzijo le 40cm in je le 1,5rn pod terenom. Projekt »D« pa je, kot je iz citiranih točk nemških jprdpisov razvidno, v polnem nasprotju z dejansko vsebino teh predpisov, ki zahtevajo izpeljavo padavinskega odtoka iz AC vstran in ne v območje vodovarstvenih con . Po tem projektu »D« (glej slik 2) kanalizacije niso speljali ven iz II. vodovarstvene cone, kot narekujejo nemški predpisi in sama logika zaščite , temveč ravno nasprotno: Celoten odtok 1.5 m3/s z ca 8 km obvoznice in 3,8 m3/s s fekalijami pomešanega odtoka iz 205ha mestnih površin , skupaj 5,3 m3/s, so speljali v IIIA in v II. vodovarstveno cono in le 200m od vodarne! Na tem mestu je dimenzija kanala <1>180 cm, položen 6 m pod terenom in 4,5 m bližje gladine podtalnice kot pri projektu «A« . Torej v popolnem nasprotju s citirano točko 5.3.1.9 nemških predpisov.

Po projektu »A«, kot rečeno , pa na tem, najbolj občutljivem mestu, (200 m od vodarne) , v kanalizaciji tranzitnega pretoka sploh ni.


-112 -prof. dr. M. Rismal


Navedena dejstva nedvoumno dokazujejo, da zagotavlja projekt "A" vodarni v Hrastju , od projekta "O" večjo varnost.

Avtorji obravnavanega članka tudi napačno trdijo, da nemški predpisi ne dovoljujejo obstoječega izpusta kanala et>240 in v projektu »A« predvidene izpeljave kanala v Savo, ca 1700 m gorvodno od vodarne, češ , da se nahaja v II. vodovarstveni coni. Po nemških predpisih pa trasa kanala A sploh ne poteka v 11., temveč viliA. vodovarstveni coni. Ta kanal et>120 cm v nasprotju s kanalizacijo po projektu »0« , nima mestnih fekalij in bistveno ima manjši (ca 1,6 m3/s) , le padavinski odtok iz obvoznice. Na izlivu v Savo pa je predviden lovilec olj - zadrževalnik.

Nasprotno trditvam zagovornikov napačnega projekta »0« , nemški predpis »Richtlinien fuer bautechnische Massnahmen an Strassen in Wassergewinnungsgebieten RiStWag 1982« v citiranih točkah 5.1.3.9; 5.2.1.6 in 5.4 takšne izpeljave kanala ne prepoveduje, če je na izpustu zgrajen lovilec olj - zadrževaini bazen . Ta pa je v projektu »A« predviden. Zagovorniki projekta »0« , glede svojih neutemeljenih pogojev, tudi sicer niso dosledni , saj ostaja tudi po tem projektu , kanal et>240 še vedno v funkciji razbremenjevanja dela padavinskega odtoka iz obvoznice in iz 205 ha mestnih površin.

Avtorji obravnavanega članka torej neutemeljeno pripisujejo projektu »A« tiste napake, ki so jih sami naredili v projektu »0« , ko so z mestnimi fekalijami onesnaženi odtok, iz obeh odsekov obvoznice in iz 205 ha mestne kanalizacije (skupaj 5,3 m3/s ), speljali v IIIA. in v II . vodovarstveno cono ter v neposredno bližino 200 m od vodarne.

Ko je bil projekt »0« že realiziran , so njegovi zagovorniki očitno uvideli to napako. Zato nas sedaj v svojem prispevku obveščajo , da nameravajo »urediti« odtočne razmere na omenjenih 205 ha mestne kanalizacije tako , da se s fekalijami pomešan padavinski odtok iz mesta ne bo več razbremenjeval v kanal et>210 - et>240 cm sev. obvoznice. Opustitev razbremenjevanja mestne kanalizacije pa bo sedanjo razliko 20 mio DEM med projektoma »A« in »0« še dodatno povečala :

1. Ker ne bo več razbremenjevanja iz 205 ha mestnih površin , bo po projektu »0 « zgrajen i kanal drugega odseka obvoznice et>180cm s kapaciteto 5,3 m3/s prevelik. Za lasten odtok iz obvoznice bi zadoščal cenejši kanal ca et>120cm z zmogljivostjo ca 1,5 m3/s. Razlika v ceni cevi pomeni neupravičeno zgubljena sredstva.

2. Z opustitvijo razbremenjevanja bodo zapravljena velika sredstva, ki so bila vložena v več kilometrov dolgi kanal (iz Šiške do Stožic) et> 210cm - et> 240cm na prvem odseku obvozn ice. Za odvod njo same obvoznice bi zadoščal kanal ca et>120 cm.

3. Kot je v nadaljevanju argumentirano, pa bo potrebno, zaradi opustitve razbremenjevanja kanalizacije iz 205 ha mestnih površin

3 izgraditi drage bazene za zadrževanje padavinskega odtoka

s skupno prostornino med 13.000 m do 15.000 m3 . Zadrževalniki bodo potrebni za h idravlično

razbremenitev mestne kanalizacije , ki ni načrtovana za takšno hidravlično obremenitev. (To je bil tudi vzrok, da so na prvem odseku sev. obvoznice zgradili kanal, ki lahko prevzame razbremenjene vode) .

4. ANALIZA RAZBREMENJEVANJA MESTNE KANALIZACIJE NA KAKOVOST SAVE

Opustitev razbremenjevanja mestne kanalizacije (iz 205 ha mestnih površin) v kanal obvoznice et>240 cm z izlivom v Savo pri črnuškem rondoju , zahteva odgovor, ali je, z iztokom iz tega kanala , varnost podtalnice v vodarni Hrastje res nedopustno ogrožena. Projekt »A« namreč ne predvideva opustitve omenjenega razbremenjevanja z izlivom tega kanala v Savo. Zagovorniki projekta »0« pa menijo, da lahko iztoki iz tega kanala , zaradi infiltracije Save, nedopustno onesnažijo podtalnico v vodarni, ki je od izpusta kanala oddaljena 2,7 km , od brežine Save pa 1 km.

Da ti iztoki za črpano podtalnico niso nevarni , dokazujejo naslednja dejstva:


-113- AKTUALNI prof. dr. M. Rismal VODNOGOSPODARSKI PROJEKTI

Prvič , dotok infilrtirane onesnažene vode do vodarne traja najmanj 100dni. V primeru katastrofalnih onesnaženj Save je dovolj časa za potrebne intervencije.

ln drugič , po podatku, ki ga v svojem članku navajajo, prihaja do razbremenjevanja 16 - krat na leto. Preliminarni račun po Reinholdovi enačbi pokaže, da se v tem primeru prične razbremenjevanje v kanal sev. obvoznice in v Savo pri enakih ali večjih intenzitetah nalivov od 15 I/(sha):

q =~(n-O,25 - 0369)q = 38 ( 16 - 0,25 _ 0.369)J60=:15/ /(Sha) Td +9 ' 15 43,65 +9

Td;:: Tk;:: 43,65min ...... Trajanje dežja Td je enako času koncentracije odtoka Tk iz 75 ha velike mestne površine (glej sliko 1 ). Čas koncentracije TK je ocenjen s preliminarnim računom kanalizacije na tej prispevni površini.

Iz krivulje trajanja nalivov v Ljubljani na strani 83 publikacije prof. Janka Sketlja »Analiza padavinskih podatkov za ugotovitev trajanja prelivanja razbremenilnikov kanalizacij« je razvidno, da trajajo nalivi enake ali večje intenzitete od 15 I(/sha) 45 ur na leto, kar je le 4 tisočinke od od 8.760 ur venem letu. Ali drugače 99,6% vseh ur v letu ni izlivov iz mestne kanalizacije v Savo. Vsekakor pa je potrebno zgraditi na iztoku kanala CP240 cm pri črnuškem rondoju usedalnik in lovilec olj , ki je bil že pred 15 leti predviden v načrtu tega kanala .

Gre torej za minimalno, zanemarljivo možnost, da pride pri razbremenitvah kanalizacije istočasno tudi do razlitja nevarnih snovi v mestu.

Za ilustracijo je spodaj podan, (s preliminarno metodo določen) histogram izliva v Savo z eno letno povratno dobo pri intenziteti 72,87 I/(sha) in trajanju naliva, oziroma koncentraciji odtoka 43,65 min.

Če se izkoristi zadrževaina prostornina velikega kanala tega odseka obvoznice ca 18.000m3, (samo

zadnjih 800 m kanala 240 cm ima sedaj povsem neizkoriščenih 3.600 m3) pa je mogoče iztok v Savo

zmanjšati na ca 300 l/s in ves iztok mehansko očistiti . Torej znatno več, kot zahtevajo tozadevni nemški prepisi. Ti zahtevajo mehansko čiščenje odtokov pri nalivih le do intenzitete 15 I/(sha) .

Potrebno je opozoriti , da bi uporaba te retencijske kapacitete kanala zahtevala varno vodotesnost tega kanala . Ker je kanal solidno grajen in položen na betonsko koritnico za permanentno kontrolo tesnosti , stroški za preveritev in zagotovitev vodotesnosti kanala, verjetno nebi bili previsoki. Enako tudi izlivi padavinskega odtoka v Savo, po načrtu »A«, iz same obvoznice niso problematični (že citirani točki 5.2.1.6 in 5.4 nemškega predpisa »Richtlinien fuer bautechnische Massnahmen an Strassen in Wassergewinnungsgebieten RiStWag-1982) .

Zadrževalnika in loviica olj na iztoku obravnavanega kanala , kljub temu , da je bil načrtovan , ob izgradnji prvega odseka obvoznice pred ca 15 leti , niso zgradili. Izgradnja tega objekta je v vsakem primeru potrebna. Petnajstletno obratovanje te kanalizacije brez škodljivega vpliva na vodarno pa hkrati kaže, kako majhna je možnost dejanskega onesnaženja vodarne zaradi izpustov prelite vode v Savo nad vodarno.

IZTOKI V SAVO PRI ČRNUSKEM RONDOJU PRI1 LETNI POVRATNI DOBI

6 s -

_ 4 . fi)

M 3 , .s 2

1 I I

o 1-

o so 100 150

minute


200

prof. dr. M. Rismal -114 - AKTUALNI

VODNOGOSPODARSKI PROJEKTI

5. OPUSTITEV RAZBREMENJEVANJA MESTNE KANALIZACIJE ZAHTEVA IZGRADNJO 15000m3 NOVIH RETENCIJSKIH BAZENOV

PO projektu »0« načrtovana opustitev funkcije obstoječega kanala <1:>210cm - <1:>240cm prvega odseka obvoznice za razbremenjevanje padavinskega odtoka iz 205 ha mestnih površin bo zahtevala velike dodatne stroške (ca 5 mio DEM) za gradnjo ca 15.000 m3 zadrževalnikov. Ti so potrebni za zmanjšanje hidravlične obremenitve mestne kanalizacije . Sedaj se v ta kanal sev. obvoznice razbremenjuje mestna kanalizacija iz površin A 1 = 75 ha; A2 = 70 ha in A3 = 60 ha, skupaj iz 205 ha (glej sliko 1 in 2) . V spodnji tabeli so podani rezultati preliminarnega računa potrebne prostornine zadrževalnikov za 1-letno povratno dobo, če lahko mestna kanalizacija sprejme odtoke nalivov enake ali manjše intenzitete od 15(lIsha).

Tabela 1: Preliminarni račun potrebnih zadrževalnikov zaradi v projektu »0« predvidene opustitve razbremenjevanja padavinskega odtoka iz 205 ha mestnih površin v obstoječi kanal <1:>210 cm -

<1:>240 d kb · cm prvega o se a sev. o voznice 4J g qsušni A I .- Omax 0 15 Omax Te O Rmax V

~i koef. gostot prisp dolži

c čas razbr odtok N + max

odtok a ev na e~1i 0 15 konc razbr eme a prebiv. površ kanal > entra eme nitve ro

ina c

cije nit. a preb/(h l/s ha m m m"/s m"/s m"/s min mj/s m"

a) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

A1 0,58 200 69,4 75 1800 1,7 3,18 0,655 0,724 43.65 2,53 4900 2

A2 0,5 O O 70 900 2,0 4,70 0,00· 0,00· 19,85 4,70· 6680 0,525 0,525 4,18 •

4690 A3 0,5 200 55,60 60 1300 1,60 2,75 0,45 0,506 32 ,86 2,30 3660 ·Če se ves padavinski odtok IZ površine A2 spelje v obstoječI kanal 240cm prvega odseka obvoznice

Skupno prostornino zadrževalnikov, ki jo bo po projektu »0« in navedbah zagovornikov tega projekta potrebno dodatno zgraditi , je mogoče oceniti med 13.250 m3 in 15.240 m3

.

Projekt »0«, po katerem je zgrajena kanalizacije drugega dela sev. obvoznice, ima torej tri osnovne napake:

1. Namesto, da bi po logiki in skladno z nemškimi predpisi speljali padavinske odtoke obvoznice proč od vodarne in ven iz II . zaščitnega pasu , so padavinski odtok obeh odsekov obvoznice skupaj z razbremenjenim odtokom (skupaj 5,3 m3 Is) mestne kanalizacije iz 205 ha, speljali v II . vodovarstveni pas in v neposredno bližino (le 200 m) vodarne. Zaradi večji dimenzij in pripadajočih dolžin je cena kanalizacije po projektu »0 « za 20 mio DEM večja od projekta »A«. Nasprotno pa je pri cenejšem projektu »A«, odtok iz obvoznice speljan iz II. vodovarstvenega pasu. V najmanjši oddaljenosti 200 m od vodarne pa v kanalizaciji pa sploh ni tranzitnega pretoka (glej sliko 1).

2. Z v projektu »0« opuščenim razbremenjevanjem bo brez potrebe zapravljena vrednost ca 5 km dolgega kanala (<1:>210 cm do <1:>240 cm) na prvem odseku obvoznice. Brez razbremenjevanja padavinskega odtoka iz 205ha mestnih površin bi zadoščal znatno cenejši kanal ca <1:>120 cm.

3. Zaradi opustitve razbremenjevanja iz 205 ha mestnih površin pa bo potrebno dodatno zgraditi ca 13.000 m3 do 15.000 m3 retencijskih bazenov, kar pomeni dodatnih ca 5 mio DEM nepotrebnih stroškov.

Če k stroškom od projekta «A« za 20mioDEM, dražjega in zgrajenega kanala »0« , prištejemo še vrednost 15.000m3 velikih zadrževalnikov in zapravljeno vrednost obstoječega kanala (<1:>210cm do <1:>240cm) , je škoda zaradi napačnega projekta »0« še znatno večja od 20mioDEM.




6. Z AKTIVNO ZAŠČiTO JE MOGOČE ZAVAROVATI PITNO PODTALNICO VODARNE V HRASTJU PRED ONESNAŽENJEM IZ MESTA IN OBVOZNICE.

Črpana voda v vodarni Hrastje je zaradi svoje lege potencialno ogrožena z onesnaženo podtalnico, ki teče pod mestom. Obvoznica predstavlja manjši problem, ker je mogoče njeno onesnaževanje bolje kontrolirati in preprečevati. Da je podtalnica, ki doteka izpod mesta onesnažena, kažejo same analize črpane vode, kar priznavajo tudi zagovorniki napačnega projekta »0« in nasprotniki aktivne zaščite . Pri tem pa uporabljajo neresnične in protislovne argumente:

1. Prvič ni res , da kot zagovornik projekta »A« pogojujem za njegovo izvedbo z izgradnjo aktivne zaščite podtalnice v vodarni Hrastje. Res pa je: a) da je osnovno pravilo preskrbe s pitno vodo, naj se pred zajemanjem novih, najprej zavarujejo

že obstOječi viri pitne vode, v tem primeru vodarna v Hrastju. Vodarno v Hrastju, pa je potrebno in je mogoče tudi , če obvoznice nebi bilo, zaradi bližine mesta, trajno zavarovati edino z aktivno zaščito podtalnice. Da je od mesta vodarna potencialno ogrožena, je že dolgo znano dejstvo. Zato so tudi sami , kot nadomestilo za vodarno v Hrastju, že razizkovali podtalnico Sorškega polja in druge vodne vire . Niso pa poskrbeli za možno in trajno zaščito tega , že obstoječega ,

vira pitne vode. Zato mnenje zagovornikov projekta »0«, izraženo v njihovem prispevku (12) , da »ni še napočil čas za drugačen način izkoriščanja podtalnice« (beri za aktivno zaščito op. pisca). v strokovnem in v ekonomskem pogledu ni sprejemljivo Realizacija aktivne zaščite zagotavlja v primerjavi z Sorškim poljem dolgoročni in bistveno cenejši vir pitne vode

b) da je mogoče z aktivno zaščito podtalnice v Hrastju trajno zaščititi in obenem povečati njeno zmogljivost tako, da zajemanje novih in dragih nadomestnih virov na Sorškem polju in drugje ni potrebno.

c) da bi bilo mogoče s sredstvi , ki so bila zapravljena z izvedbo projekta kanalizacije »0« , zgraditi aktivno zaščito in tako pitno vodo v Hrastju trajno zaščititi pred onesnaževanjem iz mesta. Sedaj pa ostaja , kljub več kot 20 mio DEM, po nepotrebnem zapravljenih sredstev za projekt kanalizacije »0«, pitna voda enako nezaščitena , kot je bila pred izgradnjo sev. obvoznice.

2. V obravnavanem prispevku zagovorniki projekta »0« nasprotujejo aktivni zaščiti ob enem pa ne izključujejo njene uporabe v daljši prihodnosti . Vprašanje pa je, če računajo z aktivno zaščito , zakaj zahtevajo raziskave za investicijsko nesorazmerno dražjo vodo iz Sorškega polja , ki je tudi izpostavljena onesnaževanju.

3. Z drugimi argumenti , s katerimi nasprotujejo aktivni zaščiti , pa dokazujejo, da ne poznajo dovolj stroke, o kateri odločajo :

a) argument, da lahko izpad elekritčne energije ogrozi delovanje aktivne zaščite dokazuje, da ne poznajo osnovnih pravil stroke, ki zahteva za večje vodovode neodvisne energetske vire .

b) Trditev, da je aktivna zaščita , umetnim bogatenjem le mešanje onesnažene podtalnice izpod mesta s čistejšim infiltratom iz reke, v danem primeru iz Save, seveda ne drži. V tehniki zaščite in Čiščenja voda so na voljo inženirske metode, ki takšno mešanje, ali njegove posledice, če je potrebno, preprečujejo . To dokazuje, poleg drugih primerov, aktivna zaščita pdtalnice v vodarni Hardhoff v Zuerichu. Ne nazadnje pa tudi izvedena aktivna zaščita podtalnice na Vrbanskem platoju v Mariboru.

4. Kalkulacija cene pridobljene vode z umetnim bogatenjem, v obravnavanem članku , ne daje prave informacije iz naslednjih razlogov: a) Za manj, kot je vrednost izgubjenih sredstev za izgradnjo kanalizacije po projektu »0«, bi bilo

mogoče z aktivno zaščito , pitno vodo v Hrastju trajno zaščititi in ob enem povečati zmogljivost te vodarne . S tem bi odpadla potreba po mnogo dražjem novem viru na Sorškem polju ali drugje.

b) Stroški za aktivno zaščito podtalnice v obranvnavanem članku prof.dr.Brillyja tudi niso realno ocenjen i, ker ne slonijo na strokovno primerni rešitvi

c) Izgradnja črpališč na Brestu in Brodu je konkreten dokaz, da zjemanje novih vodnih virov za povečanje varnosti preskrbe s pitno vodo, tehnično-ekonomsko ni utemeljeno, dokler obstoječi , mnogo izdatnejši viri pitne vode, na Ljubljanskem polju , niso zaščiteni . Stroški za izgradnjo črpališča v Brestu in potrebno obnovo cvovoda (ta je potrebna zaradi vgradnje napačnih cevi) za ca 130 l/s pridobljene vode, so bili večji od stroškov, ki so potrebni za aktivno zaščito štirikrat večje zmogljivosti črpališča v Hrastju.

MiŠiČEV VaDARSKI DAN '99

prof. dr. M. Rismal

7. ZAKLJUČKI

-116 - AKTUALNI VODNOGOSPODARSKI PROJEKTI

Rešitve v projektu »0« so kontradiktorne in so v nasprotju z logiko racionalnega reševanja inženirskih problemov: • Ker s speljavo vseh vod obvoznice in iz 205ha mestnih površin v ožje območje vodarne ogroženost

le te objektivno bolj povečuje , kot zmanjšuje. Zato projekt »0« ni skladen , kar trdijo zagovorniki tega napačnega projekta, temveč je v popolnem nasprotju tudi z nemškimi predpisi.

• zaradi ekonomsko in ekološko neutemeljene opustitve funkcije že obstoječega kanala <l>210cm in <l>240cm za razbremenjevanje kanalizacije iz 205ha mestnih površin.

• zaradi izgradnje nepotrebno velikega kanala <l>180cm po projektu »0« mimo vodarne,ker so po tem projektu opustili razbremenjevanje iz 205ha mestne kanalizacije . Namesto zgrajenega kanala <l>180cm bi zadoščal kanal <l>120cm.

• zaradi opustitve tega razbremenjevanja bo potrebno dodatno zgraditi , sicer nepotrebne zadrževalnike s skupno prostornino med 13.000m3 do 15.000ma Pri tem pa ostaja velika retencijska prostornina ca 18.000m 3 obstoječega kanala na prvem odseku obvoznice popolnoma neizkoriščena .

• Odgovor na vprašanje, ki ga v tem prispevku ne obravnavam, ali je slovensko gradbeništvo, namesto uvoza dragih cevi iz duktilne litine, ki so vgrajene po napačnem projektu , sposobno zgraditi nepropustne kanalske cevi iz betona ali iz drugih doma proizvedenih materialov pa prepuščam slovenski gradbeni stroki .

• Kljub velikim porabijenim sredstvom ostaja problem zaščite pitne vode v vodarni Hrastje nerešen . Z aktivno zaščito bi bilo in je mogoče, za mnogo manjšo ceno od porabljenih sredstev, povečati zmogljivost podtalnice v Hrastju za dolgoročne potrebe Ljubljane in jo trajno obvarovati pred onesnaževanjem. S tem pa odpade potreba po dragem zajemanju novih nadomestnih vodnih virov na Sorškem polju itd ., ki jih omenjajo zagovorniki napačnega projekta »0«.

• Če upoštevamo navedena strokovna dejstva so in bodo s končno realizacijo projekta "O", kot ga utemljujejo njegovi zagovorniki nastala škoda, po oceni , presegla 20mioOEM.


prof. dr. M. Rismal

Literatura:

- 117- AKTUALNI VODNOGOSPODARSKI PROJEKTI

Richtlinien zur Ausscheidung von Grundwasserschutzgebieten und Grundwassrschutzzonen Blatt 51602 - 1968 . (členi : 4.1 - 4.2 - 4.3 - 4.4 - 4.5 - 5.1 - 5.2 - 5.3 - 5.4 - 5.5 - 5.6 - Tabela 5.8 - 6)

Richtlinien fuer Trinkwasserschutzgebiete 1. Teil Schutzgebiete fuer Trinkwasser W 101 Februar 1975 . (členi : 5 . 2 - 5.2.1 - 5.2.2)

Richtlinien fuer bautechnische Massnahmen an Strassen in Wassergewinnungsgebieten RiStWag -1982 . (členi :4.3 - 4.3.1 - 5.2.1.6 - 5.3 - 5.3.1.9 - 5.4 - 7.2)

Richtlinien fuer die Anlage von Strassen (RAS) Teil Entwesserung (RAS - Ew - 1987)

Beseitigung des Niederschlagwassers von befestigten Verkehrsflachen aus der Sicht des Gawaesserschutzes LfW -- Merkblatt Nr. 4.3 - 4 vom 01 .03.91 .

Standard ATV - A 142E »Sewers and Drains in Water Catchment Areas« Edition 10/92.(členi : 2.3 - 3.3 - 4 -7)

Schutzgebietskatalog (verbotene oder nur beschraenkt zulaessige Handlungen -- Stand 1992).

Massnahmen zum Schutz der Gewaesser beim Bau von Autobahnen SG 47 Muenchen 31 .05.1994.

Richtlinien fuer Trinkwasserschutzgebiete; I.Teil: Schutzgebiete fuer Grundwasser DVGW Regelwerk Technische Regel Arbeitsblatt W 101 Februar 1995.(3.4 - 3.4.1 - 3.6.2.2 - 4.1.1.2 - 4.1.1.3-4.1.24 - 4.1.2.5 - 4.211 )

ATV - M 146E Standards Implementation Examples for ATV - standard A 142 »Sewers and Drains in Water Catchment Areas« Edition 4/95. (členi : 1- 2.1 - 2.2 - 3.1 - 3.2 - 3.3 -3.4 - 4.1 - 4.2-4.3 - 4.4 - 6.7)

Vodilni nemški strokovnjaki so v prispevku »Handlungsempfehlungen zum Umgang mit Regenwasser« - 2. Arbeitsbericht der ATV - Arbeitsgruppe 1.4.3 »Regenwasserbehandlung« im ATVFachausshuss 1.4 »Beurteilung und Behandlung des Regenwetterabflusses«, v strokovni reviji KORRESPONDENC ABWASSER 8/96, 43 Jahrgang na straneh 1445 - 1454. postavili najsodobnejše kriterije za zaščito pitne podtalnice pred škodljivimi vplivi iz mestnih površin in avtocest. Tudi ti kriteriji v celoti potrjujejo pravilnost cenejšega projekta. Nobeden od navedenih veljavnih nemških in švicarskih predpisov in navodil ne prepoveduje rešitve po prvotnem, cenejšem projektu kanalizacije Severne obvoznice

12. Prof.dr.M. Brilly, dr. B. Jamnik in S. Grošelj dipl.ing . «Zaščita podtalnice Ljubljanskega polja« , Cestni zbornik 1998. stran 249 - 258.


prof. dr. M. Rismal


-118 - AKTUALNI VODNOGOSPODARSKI PROJEKTI




N

.....J CI)

problematika odvodnje iz ac in zaŠČita podtalnice …mvd20.com/leto1999/r18.pdfproblematika...

Documents