procesi na pobočjih

8/16/2019 Procesi na pobočjih

http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 1/28

1

PROCESI NA POBOČJIH (pobočniprocesi)



2

• Na pobočjih se odvija zelozapleten splet najrazličnejših

geomorfnih procesov (preperevanje, graviklastičniprocesi, zemeljski plazovi,

polzenje tal, soliflukcija,

denudacija idr.), ki so

sestavni del globalnega

geološkega ciklusa.

• Nastajanje pobočij in njihovaoblika sta odvisni od jakosti

preperevanja in odnašanja

prepereline.



3

• Osnova vseh teh procesov je sila teže, ki deluje v smeri navpično protisredišču Zemlje.

• Ker premikanje prepereline v tej smeri praviloma ni možno (v krasu je ?!), sajto preprečuje matična kamnina, deluje na delce prepereline komponenta sile

teže, ki je vzporedna s površjem. Ta komponenta je vsebovana v vseh drugih

silah, ki delujejo na delce od tod izvira izrazito prevladujoča (neto) smerpremikanja delcev po pobočju navzdol.



4



5

• RAZTAPLJANJE KAMNIN

• Nastanek pobočij je tesno povezan z odnašanjem delcev po pobočju navzdol,

vendar se precejšen del matične kamnine "izgubi" odnese v raztopini in tomorda (?? – ne vemo) nima nobenega vpliva na obliko pobočij.

• Tak način odnašanja je v krasu prevladujoč – odnašanje v vodi topnegaCa(HCO3)2.

• Tudi v nekarbonatnih kamninah je raztapljanje, tako da se v raztopljenem

stanju ali v suspenziji izgubi 10 –50 utežnih % matične kamnine.

• POLZENJE TAL

• je počasno premikanje prepereline po pobočju navzdol, verjetno kot netorezultat gibanja vsakega posamičnega delca. Pri tem sodelujejo najrazličnejšimehanizmi (spremembe temperature, zmrzal, nabrekanje in sušenje, idr.).

• Pospešena oblika polzenja tal je SOLIFLUKCIJA (v subpolarnih, polarnih invisokogorskih območjih).



6

• DENUDACIJA

• je proces razgaljanja, odnašanja prepereline z nagnjenih površin. • Pri tem razlikujemo tri bolj ali manj ločene procese: • 1. udarjanje dežnih kapljic (tudi "dežna erozija") • 2. površinsko odtekanje in spiranje

• – ploskovno (površje sklenjeno prekrito s tanko plastjo vode, ki se premika navzdol) • – linijsko (voda odteka v nestalnih curkih po majhnih "kanalih", ki se stalno

spreminjajo in prestavljajo – torej delujejo ploskovno)

• 3. Odtekanje skozi preperelino

• Osnovni pogoj za površinsko odtekanje je, da je intenzivnost dežja večja odpronicanja vode v preperelino (infiltracijska kapaciteta).

• površinsko odtekanje = jakost padavin – infiltracija



7

UDARJANJE DEŽNIH KAPLJIC

• (angl. raindrop impact) je najočitnejše nagolih tleh s kamenčki, pod kateriminastanejo zemeljske piramide, velike nekaj

mm do več 10 m.

• Ko dežne kaplje udarjajo ob tla, imajoprecejšnjo kinetično energijo, ki je odvisnaod:

• – velikosti kapljic

• – hitrosti padanja

• – jakosti padavin

• Velikost kapljic znaša od 0,2 do 5 mm(najpogosteje 1 –2 mm) in te padajo s

hitrostjo 4 –6 m/s – to hitrost dosežejo že po8 m prostega padanja.



8

Ob udarcu v tla se kinetična energija:

• večinoma pretvori v toplotno energijo

• del se porabi za premagovanje adhezijskih sil

(razbijanje delcev)

• del se porabi za prestavljanje delcev

Učinki dežnih kapljic:

• razdruževanje delcev prepereline

• premikanje delcev (do 0,5 m daleč ob enemudarcu – ena poletna nevihta na 1 ha golih tal

lahko premakne do 225 t gradiva)

• pore v tleh se zamašijo s finimi delci in s tem sezmanjša infiltracija

• fini delci se iz prepereline izpirajo, povečuje sedelež debelejših delcev



10



11



12

POVRŠINSKO SPIRANJE

(angl. surface wash) • je odnašanje delcev po površini. Padavinska voda sprva odteka večinoma

ploskovno in zadeva na najrazličnejše drobne ovire (delci prepereline, rastline,

deli odmrlih rastlin), tako da teče počasi in ima zaradi velikega trenja le majhnotransportno moč. Odnaša lahko le najfinejše delce, večinoma v suspenziji.

• Jakost površinskega spiranja je močno odvisna od podnebja, bodisi

neposredno (jakost, količina in letna razporeditev padavin), pa tudi posredno(rastje):

• v polarnem podnebju šibko (sicer skromno rastje, vendar šibke in malo padavin) • v zmerno toplem podnebju razmeroma šibko (precej rastja, debela plast humusa

in rastlinskih ostankov)

• v semiaridnem in savanskem podnebju je precej močno (tanek sloj humusa inorganskih snovi, redko rastje, požari v sušni dobi, močne občasne padavine)

• v aridnem podnebju je površje golo, vendar je spiranje majhno zaradi redkih

padavin in velike infiltracijske kapacitete (kamnita in peščena tla) • v ekvatorialnem podnebju je zelo močno (malo ostankov rastja na tleh, močne

padavine, voda teče po deblih)



13

Jakost površinskega spiranja:

• v zmerno toplem podnebju do 0,03 mm/leto

• v semiaridnem podnebju 2 –8 mm/leto

•v ekvatorialnem podnebju 5 –15 mm/leto



14

Letna količina odnešene prepereline (v t/km2) ob različnih rabah talna peščenih tleh v vzhodnem Midlandsu (V. Britanija) (A. Goudie, 1995: The changing Earth, str. 137)

Raba tal Udarci

kapljic

Ploskov

ni odtok

Linijski

odtok

Skupaj

1. Na golih tleh

na vrhu pobočja 32 667 10 710

sredi pobočja 82 1648 39 1769

na dnu pobočja 62 1434 6 1502

2. Trava


sredi pobočja 9 57 0 68

na dnu pobočja 12 5 0 173. Gozd


sredi pobočja 0 1,2 0 1,2

na dnu pobočja 0 0,8 0 0,8



15

Površinsko spiranje in zniževanja površja na različnih rabah tal v obdobju 28. 4.

2005 – 26. 4. 2006

gola prst travnik gozd – manjši naklon gozd – večji naklon

erozija prsti

zniže

vanje

površj

a

erozija prsti

zniže

vanje

povr

šja

erozija prsti

znižev

anje

površja

erozija prsti

zniževan

je

površja

g/m2 kg/ha mm g/m2 kg/h

amm g/m2 kg/ha mm g/m2 kg/ha mm

povprečn

o nateden (12

mesecev)

173,34 1733,35 0,16 3,23 32,34 0,003 7,52 75,22 0,01 7,98 79,78 0,01

skupaj

(12

mesecev)9013,43 90.134,31 8,54

168,

15

168

1,510,16

391,

15

3911,4

90,37 414,87 4148,68 0,39



16



17



18



19



20

ODTEKANJE SKOZI PREPERELINO(angl. throughflow ali interflow)

• Z odtekanjem padavinske vode skozi preperelino je povezana vrsta

geomorfnih procesov, med katerimi sta glavna:

• lateralno izpiranje (angl. lateral eluviation)

• nastajanje podzemnih kanalov (angl. tunnelling ali piping)

• Vsi ti procesi so hkrati pomembni sestavni del pedogeneze (nastajanje prsti)



21

• 1. Lateralno (bočno) izpiranje je

močno v debeli preperelini z velikoinfiltracijsko kapaciteto, ki pa se v

spodnjih plasteh zmanjša (npr. B-

horizont). Ko voda teče skozi

preperelino, izpira iz nje katione intudi glinene delce ter jih odnaša, nesamo v nižji horizont (B-horizont),

temveč tudi po pobočju navzdol.

• Pogosto pride voda v nižjih delihpobočja spet na površje.

• Geomorfni učinki tega procesa šeniso prepričljivo dokazani.

• 2. Nastajanje podzemnih kanalov.

Voda, ki teče skozi preperelino, se vdoločenih pogojih združuje v kanalein v njih tudi erozijsko deluje. Kanali

so večinoma zelo majhni inkratkotrajni, v določenih okoliščinahimajo tudi do 50 cm premera.



22



23



24



25



26



27



28

procesi na pobočjih

Documents