prognoza 2012

Sistem agrometeoroloških Sistem agrometeoroloških postaj in napovedovanje pojava postaj in napovedovanje pojava bolezni in škodljivcev kot enega bolezni in škodljivcev kot enega

od orodij pri ekološkem in od orodij pri ekološkem in integriranem kmetovanjuintegriranem kmetovanju

Sistem agrometeoroloških Sistem agrometeoroloških postaj in napovedovanje pojava postaj in napovedovanje pojava bolezni in škodljivcev kot enega bolezni in škodljivcev kot enega

od orodij pri ekološkem in od orodij pri ekološkem in integriranem kmetovanjuintegriranem kmetovanju

Vlasta Knapič, Stanislav GombocVlasta Knapič, Stanislav GombocMKGP, Fitosanitarna uprava RSMKGP, Fitosanitarna uprava RS

Gornja Radgona, 28. avgust 2007

UvodUvod

Napovedovanje pojava bolezni in Napovedovanje pojava bolezni in škodljivcev v kmetijski pridelaviškodljivcev v kmetijski pridelavi

Informacijski sistem Informacijski sistem – zbiranje informacij (agrometeorološke zbiranje informacij (agrometeorološke

postaje)postaje)– posredovanje informacij uporabnikom posredovanje informacij uporabnikom

UvodUvod

Področje dela: varstvo rastlin in rastlinskih proizvodov pred

škodljivimi organizmi– preprečevanje vnosa in širjenja ter zatiranje

škodljivih organizmov– zagotavljanje fitosanitarnih ukrepov– ugotavljanje in določanje škodljivih organizmov

omogočanje optimalne pridelave rastlin in trgovanja z njimi

varovanje okolja

opazovalno napovedovalna dejavnost

Varstvo rastlinVarstvo rastlin

MKGP-FURSMKGP-FURS– kmetijstvokmetijstvo– gozdarstvogozdarstvo– prostorastoče rastlineprostorastoče rastline

izvajalci varstva rastlinizvajalci varstva rastlin– kmetijstvokmetijstvo– prostorastoče rastline prostorastoče rastline – gozdarstvogozdarstvo

predpisi, spremljanje, poročanje, koordinacija, mednarodno sodelovanje

spremljanje, laboratorijsko določanje, napovedovanje, poročanje, mednarodno sodelovanje...

opazovalno napovedovalna službagozdarska javna služba

Opazovalno-napovedovalnaOpazovalno-napovedovalna V SLO od

1954 kot Protiperonosporna služba.

Reorganizacija 1990, skupaj s Kmetijsko svetovalno službo pod MKGP .

2000 – KGZS, KIS, IHPS

2006 javna služba po ZZVR-1 (pravilnik - koncesije)

Prognostični centriPrognostični centri

KGZS – Zavod NOVA GORICA KGZS – Zavod NOVA GORICA KGZS – Zavod NOVO MESTOKGZS – Zavod NOVO MESTO KGZS – Zavod MARIBORKGZS – Zavod MARIBOR Inštitut za hmeljarstvo Slovenije (Žalec)Inštitut za hmeljarstvo Slovenije (Žalec) Kmetijski inštitut Slovenije (Ljubljana)Kmetijski inštitut Slovenije (Ljubljana)

OPAZOVANJE:

- rastlin (fenofaze)

- bolezni in škodljivcev

Obdelava podatkov

NAPOVEDOVANJE:

-pojava bolezni in škodljivcev

-ukrepov za zatiranje

OpazovanjaOpazovanja

Vizualna opazovanja (znaki škodljivcev in poškodb, simptomi okužb)

Feromonske vabe Svetlobne vabe Privabilne vabe (atraktanti, barvne plošče) Aktafidi (sesalnik za listne uši na višini 10 m) Lovne posode (Moerikova posoda za listne uši) Mehanske metode lova škodljivcev

Poznavanje poškodbPoznavanje poškodb


Jajčeca rdeče sadne pršice

Poškodbe rumene ribezove uši

Poznavanje poškodbPoznavanje poškodb

Poškodbe listnih zavrtalk na paradižniku

Poškodbe čipkarke na platani


Škodljivci za katere opazovalno napovedovalna Škodljivci za katere opazovalno napovedovalna služba izdaja prognostične napovedi:služba izdaja prognostične napovedi:

• Pršice (Acarina) na sadnem drevju, vinski trti in vrtninah

• Listne uši (Aphididae) na žitih, v sadjarstvu in v krompirju

• hruševa bolšica (Cacopsylla pyri)

• Oljčni molj (Prays oleae)

• Breskov molj (Anarsia lineatella)

• Jabolčni zavijač (Cydia pomonella)

• Breskov zavijač (Cydia molesta)

• Pasasti grozni sukač (Eupoecilia ambiguella)

• Križasti grozdni sukač (Lobesia botrana)

• Koruzna vešča (Ostrinia nubilalis) na koruzi, hmelju in zelenjadnicah

• Sovke v (Noctuidae) okopavinah, zelenjdadnicah in v hmeljarstvu

• Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata)

• Rdeči žitni strgač (Oulema melanopus)

• Jabolčni cvetožer (Anthonomus pomorum)

• Repna grizlica (Athalia rosae)

• češnjeva muha (Rhagoletis cerasi)

• oljčna muha (Dacus oleae)

• Ostali škodljivci, če postanejo gospodarsko pomembni (belini, rastlinjakov ščitkar, kaparji, grizlice ...)

Škodljivci za katere opazovalno napovedovalna Škodljivci za katere opazovalno napovedovalna služba izdaja prognostične napovedi:služba izdaja prognostične napovedi:

Opazovanje pojavljanja škodljivcev

Podlage za izdajanje prognostičnih napovediPodlage za izdajanje prognostičnih napovedi

Zelena jablanova uš

Jablanova uš šiškarica

Napovedi varstva rastlinNapovedi varstva rastlin

Na podlagi Na podlagi Opazovanj – lastnih in poročil terenskih opazovalcevOpazovanj – lastnih in poročil terenskih opazovalcev

– Poznavanje simptomov in poškodbPoznavanje simptomov in poškodb– Spremljanje razvojnega stadija škodljivih organizmovSpremljanje razvojnega stadija škodljivih organizmov– Spremljanje razvojnih faz (fenofaz) rastlinSpremljanje razvojnih faz (fenofaz) rastlin

Spremljanja vremenskih razmerSpremljanja vremenskih razmer– meritve temperatur zraka in tal, padavin, omočenosti listja...meritve temperatur zraka in tal, padavin, omočenosti listja...– modeliranje modeliranje – spremljanje vsote efektivnih temperaturspremljanje vsote efektivnih temperatur

Agrotehničnih podatkovAgrotehničnih podatkov Poznavanja pragov škodljivostiPoznavanja pragov škodljivosti Poznavanje intenzivnosti napada v prejšnjih letihPoznavanje intenzivnosti napada v prejšnjih letih Veliko delovnih izkušenjVeliko delovnih izkušenj Upoštevanja načel integriranega varstva rastlinUpoštevanja načel integriranega varstva rastlin


Glavna razlika je v uporabi fitofarmacevstkih Glavna razlika je v uporabi fitofarmacevstkih sredstev:sredstev:

Konvencionalna pridelavaKonvencionalna pridelava Integrirana pridelavaIntegrirana pridelava Ekološka pridelavaEkološka pridelava

ZDRAVA HRANAZDRAVA KRMA

BREZ KEMIČNIH SREDSTEV PRIDELANA HRANA IN KRMA

Mehanski ukrepi

Ukrepi z dovoljenimi pripravki


Na podlagi opazovanja časa, mesta in načina Na podlagi opazovanja časa, mesta in načina pojava bolezni in škodljivcev ter vremenskih pojava bolezni in škodljivcev ter vremenskih razmer napovemo ukrepe za varstvo rastlin razmer napovemo ukrepe za varstvo rastlin v v optimalnih rokihoptimalnih rokih. .

Optimalni rok je presek praga škodljivosti Optimalni rok je presek praga škodljivosti patogena in občutljive faze razvoja kmetijske patogena in občutljive faze razvoja kmetijske rastline.rastline.

Za ekološko kmetijstvo skoraj izključno Za ekološko kmetijstvo skoraj izključno preventivni ukrepipreventivni ukrepi

Za določene bolezni je uporaba fungicidov Za določene bolezni je uporaba fungicidov neobhodna v ekološki ali IPneobhodna v ekološki ali IP

Integrirano varstvo rastlinIntegrirano varstvo rastlin

Zdrave rastline ohranjamo z uporabo:Zdrave rastline ohranjamo z uporabo:– tehnoloških metod tehnoloških metod

(predposevek, kolobarjenje, obdelava tal, namakanje, prognoza (predposevek, kolobarjenje, obdelava tal, namakanje, prognoza pojava škodljivcev, zatiranje plevelov), pojava škodljivcev, zatiranje plevelov),

– žlahtnjenja rastlin žlahtnjenja rastlin (odbira in vzgoja odpornih sort) (odbira in vzgoja odpornih sort)

– biotičnih metod biotičnih metod (ščitijo koristne žuželke - naravne sovražnike škodljivcev ali (ščitijo koristne žuželke - naravne sovražnike škodljivcev ali

pospešujejo njihov razvoj, da se naravno otežuje množenje pospešujejo njihov razvoj, da se naravno otežuje množenje škodljivcev) in škodljivcev) in

– kemičnega varstva (FFS)kemičnega varstva (FFS)

Možnosti ukrepovMožnosti ukrepov

Ekološke kmetije vključujejo kombinacijo živinoreje, Ekološke kmetije vključujejo kombinacijo živinoreje, poljedelstva ali vrtnarstva pa tudi sadjarstva in poljedelstva ali vrtnarstva pa tudi sadjarstva in vinogradništva vinogradništva

Že integriranega varstva rastlin v pridelavi ne moremo Že integriranega varstva rastlin v pridelavi ne moremo dobiti z enostavnim zmanjšanjem uporabe kemičnih dobiti z enostavnim zmanjšanjem uporabe kemičnih sredstev. sredstev.

Zanj je potrebno dobro poznavanje biologije in Zanj je potrebno dobro poznavanje biologije in razumevanje sistema kmetovanja ter združitev razumevanje sistema kmetovanja ter združitev inteligentnih spoznanj starih, obstoječih in novih tehnologij inteligentnih spoznanj starih, obstoječih in novih tehnologij

Vsak kemični ukrep je potrebno nadomestiti z Vsak kemični ukrep je potrebno nadomestiti z nekemičnim...nekemičnim...

Vremenske postajeVremenske postaje

Od Od 1996 1996 – avtomatske vremenske postaje– avtomatske vremenske postaje 94 postaj na 5 centrih: 94 postaj na 5 centrih:

– Maribor, Maribor, – Žalec, Žalec, – Ljubljana, Ljubljana, – Novo Mesto Novo Mesto inin– Nova GoricaNova Gorica

2006 – 2008 posodobitev postaj in 2006 – 2008 posodobitev postaj in povezava v informacijski sistem povezava v informacijski sistem Agromet Agromet

feromonske vaferomonske vaaabebe

Opazovanje pojavljanja škodljivcevOpazovanje pojavljanja škodljivcev


Pokalice

Koruzna vešča

feromonske vabeferomonske vabeOpazovanje pojavljanja škodljivcev


Hrastov zavijač

Grozdni sukačGrozdni sukač

lepljive ploščelepljive plošče– RUMENERUMENE– BELEBELE– MODREMODRE


http://www.deloindom.si/zmotna-uporaba-rumenih-plosc-na-cvetocih-jablanah

Koruzni hrošč, Orehova muha, češnjeva muha, resarji, ščitkarji, listne zavrtalke…

Opazovanje pojavljanja škodljivcev

http://www.kis.si/datoteke/image/kis/SLO/VAR/koruzni_hrosc/rumena-lepljiva-plosca.JPG


Prag škodljivosti ali prag odločitve

• Prag škodljivosti navadno opredeljujemo z odstotkom izgubljene vrednosti pridelka ali s stopnjo okužbe oz. napada.

• Prag škodljivosti je tista stopnja napada oziroma okužbe pri posameznem škodljivcu oziroma bolezni, pri kateri moramo ukrepati, da preprečimo večjo gospodarsko škodo.

• Pod večjo gospodarsko škodo razumemo izpad v količini in/ali kakovosti pridelka, katerega vrednost bi presegla stroške izvedbe ukrepa upoštevajoč pri tem tudi druge negativne posledice, ki jih ima tak ukrep (npr. spodbujanje razvoja drugih škodljivcev rastlin, vpliv na koristne organizme, ipd.)

Poznavanje pragov škodljivostiPoznavanje pragov škodljivosti

Pragovi škodljivosti so določeni z raziskovalnim delom in Pragovi škodljivosti so določeni z raziskovalnim delom in na podlagi izkušenj - najbolj se jih upošteva pri zatiranju na podlagi izkušenj - najbolj se jih upošteva pri zatiranju škodljivcev (žuželke, pršice).škodljivcev (žuželke, pršice).

Pri boleznih so pragovi škodljivosti na splošno težPri boleznih so pragovi škodljivosti na splošno težjje e opredeljivi, zato je pri teh potrebno upoštevati napovedi opredeljivi, zato je pri teh potrebno upoštevati napovedi prognostične službe, ki ima ustrezne naprave za prognostične službe, ki ima ustrezne naprave za spremljanje razvoja najpomembnejših bolezni rastlin spremljanje razvoja najpomembnejših bolezni rastlin ((prognostični modeli, spremljanje vremenskih parametrov s prognostični modeli, spremljanje vremenskih parametrov s pomočjo avtomatskih merilnih postaj, lovilci spor ipd.pomočjo avtomatskih merilnih postaj, lovilci spor ipd.))


Nekaj primerov pragov škodljivosti:Nekaj primerov pragov škodljivosti: JablaneJablane

JABOLČNI ZAVIJAČ: JABOLČNI ZAVIJAČ: prag škodljivosti je 1 % prag škodljivosti je 1 % napadenih plodov;napadenih plodov;

JABOLČNA GRIZLICA: če v času cvetenja ulovimo več JABOLČNA GRIZLICA: če v času cvetenja ulovimo več kot 30 osic na belo lepljivo ploščo velikosti 20kot 30 osic na belo lepljivo ploščo velikosti 20 x 30 cm.x 30 cm.

RDEČA SADNA PRŠICA: prag škodljivosti je odvisen od RDEČA SADNA PRŠICA: prag škodljivosti je odvisen od časa pojava škodljivca. Bolj ko se bliža čas obiranja, višji časa pojava škodljivca. Bolj ko se bliža čas obiranja, višji je ta prag škodljivosti (sredi maja je ta prag škodljivosti 4 je ta prag škodljivosti (sredi maja je ta prag škodljivosti 4 pršice na list, sredi junija 5,5, sredi julija 8, začetek pršice na list, sredi junija 5,5, sredi julija 8, začetek avgusta 11 pršic na list. avgusta 11 pršic na list.


Nekaj primerov pragov škodljivosti:Nekaj primerov pragov škodljivosti: BreskveBreskve


BRESKVE: 7 % napadenih poganjkov; SIVA BRESKOVA UŠ (Myzus persicae) NEKTARINKE: 3 % napadenih

poganjkov

ZELENA BRESKOVA UŠ (Myzus varians)

10 % napadenih poganjkov

ČRNA BRESKOVA UŠ (Brachycaudus persicae)

RJAVA BRESKOVA UŠ (Brachycaudus schwartzi)

MEDENA BRESKOVA UŠ (Hyalopterus amygdali)

7 % napadenih poganjkov

Nekaj primerov pragov škodljivosti:Nekaj primerov pragov škodljivosti:Vinska trtaVinska trta

GROZDNI SUKAČI: GROZDNI SUKAČI:

– 1. rodu ponavadi ne zatiramo;1. rodu ponavadi ne zatiramo;

– 2. rod: odložena jajčeca na več ko 5-8 % grozdov (nižja vrednost 2. rod: odložena jajčeca na več ko 5-8 % grozdov (nižja vrednost velja za sorte ki so občutljive na sivo plesen, višja za manj velja za sorte ki so občutljive na sivo plesen, višja za manj občutljive sorte; ali če je skupni ulov metuljčkovobčutljive sorte; ali če je skupni ulov metuljčkov na feromonsko na feromonsko vabo,vabo, do maksimalnega ulova do maksimalnega ulova,, več kot 100. Čas ukrepanja je več kot 100. Čas ukrepanja je odvisen od uporabljenega sredstva.odvisen od uporabljenega sredstva.

ZELENI ŠKRŽATEK: ZELENI ŠKRŽATEK:

– če je v povprečju več kot 100 ličink in odraslih na 100 pregledanih če je v povprečju več kot 100 ličink in odraslih na 100 pregledanih listov.listov.

AMERIŠKI ŠKRŽATEKAMERIŠKI ŠKRŽATEK

– > 4> 4 OSEBKI / PLOŠČO / TEDEN OSEBKI / PLOŠČO / TEDEN KARANTENSKI UKREP KARANTENSKI UKREP preprečevanja zlate trsne rumenicepreprečevanja zlate trsne rumenice


Nekaj primerov pragov škodljivosti:Nekaj primerov pragov škodljivosti: KrompiKrompirr


KOLORADSKI HROŠČ:

• prag škodljivosti je odvisen od razvojne faze krompirja in hrošča.

• v začetku rasti krompirja: 1 hrošč na 5 grmov

• od zapiranja vrst dalje: 1 hrošč na grm ali > 10 mladih ličink na grm; preprečiti je potrebno, da bi bilo uničene več kot 20 % listne površine.

Spremljanje razvojnega stadija škodljivih organizmov – Spremljanje razvojnega stadija škodljivih organizmov – pomembnost pri določitvi varstvenih ukrepovpomembnost pri določitvi varstvenih ukrepov


0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

17.maj

24.maj

31.maj

07.jun

14.jun

21.jun

28.jun

05.jul

12.jul

19.jul

26.jul

02.avg

09.avg

16.avg

23.avg

30.avg

06.sep

13.sep

20.sep

27.sep

04.okt

11.okt

zast

opan

ost

posa

mez

neg

a ra

zvoj

neg

a st

adij

a v

%

L1 L2 L3 L4 L5 odrasla žuželka

ovicidi

larvicidi

Orehova muha (Rhagoletis completa )

0

20

40

60

80

100

120

140

160

6/7 13/7 20/7 27/7 3/8 10/8 17/8 24/8 31/8 7/9 14/9 21/9

Datumi odčitkov

Šte

vilo

ose

bkov

/ted

en

1997

1998

1999

Spremljanje razvojnega stadija škodljivih organizmov


Spremljanje vremenskih razmerSpremljanje vremenskih razmer


Vremenski podatki v letu 2001, lokacija Bilje - Nova Gorica

0

4

8

12

16

20

24

28

I JAN

II

III I FEB

II

III I MAR

II

III I APR

II

III I MAJ

II

III I JUN

II

III I JUL

II

III I AVG

II

III I SEP

II

III I OKT

II

III

Tem

pera

tura

v s

t. C

0

20

40

60

80

100

120

140

Pada

vine

v m

m

Temperature v °C Padavine v mm

Pomen vremenskih podatkovPomen vremenskih podatkov

Nekoč in danes

Podatki o temperaturi v letu 2001, lokacija Bilje - Nova Gorica

0

5

10

15

20

25

I

JAN II III

I

FEB II III

I

MAR II III

I

APR II III

I

MAJ I

IIII

I

JUN II III

I

JUL II III

I

AVG II IIII

SEP II III

I

OKT II IIII

NOV II IIII

DEC II III

Tem

pera

tura

v s

t. C

Temperatura 2001 Temperatura 51 - 91

Spremljanje vremenskih razmer


Vsota efektivnih temperaturVsota efektivnih temperatur

Letna vsota efektivnih temperatur se obračuna glede na Letna vsota efektivnih temperatur se obračuna glede na temperaturni prag, ki ga določimo - običajno je to 5, 8, 10 temperaturni prag, ki ga določimo - običajno je to 5, 8, 10 ali 12ali 12oo C. C.

Vsote efektivnih temperatur so poleg feromonskih vab Vsote efektivnih temperatur so poleg feromonskih vab odličen pripomoček za optimalno napoved zatiranja odličen pripomoček za optimalno napoved zatiranja določenih škodljivih organizmov, obnesejo se predvsem pri določenih škodljivih organizmov, obnesejo se predvsem pri škodljivcih, če upoštevamo mikroklimatske dejavnike, kjer škodljivcih, če upoštevamo mikroklimatske dejavnike, kjer se zabubijo ali prezimujejo. se zabubijo ali prezimujejo.


Vsota efektivnih temperaturVsota efektivnih temperatur

Regulatorji razvoja 200 - 250 °C

- match 050 EC

- alsystin WP – 25

- sonet 10 EC

- mimic

- calypso 480 SC

KONTAKTNI INSEKTICIDI: 300 – 350 °C

- reldan 40 EC

- zolone liq

- basudin 600 EW ali diazol 50 EW (ameriški in vejičasti kapar)

- diazinon 20


Jabolčni zavijač, napoved prve generacije, T praga je 10o C

60 Prve cvetne kapice odstopajo od cvetne osnove 61 Začetek cvetenja: okoli 10% cvetnih kapic

odpadlo 62 20% odpadlih cvetnih kapic 63 Zgodnje cvetenje: 30% odpadlih cvetnih kapic 64 40% odpadlih cvetnih kapic 65 Polno cvetenje: 50% odpadlih cvetnih kapic 66 60% odpadlih cvetnih kapic 67 70% odpadlih cvetnih kapic 68 80% odpadlih cvetnih kapic 69Konec cvetenja

Spremljanje razvojnih faz (fenofaz) rastlin


http://spletni2.furs.gov.si/agromeT/feno/slike/11_61.gif



Stopnja napada v prejšnjih letihStopnja napada v prejšnjih letih

v primeru močne okuženosti z dol. boleznimi v preteklem v primeru močne okuženosti z dol. boleznimi v preteklem letu, lahko pričakujemo močno okužbo tudi v tej rastni letu, lahko pričakujemo močno okužbo tudi v tej rastni sezoni (oidij vinske trte, črna pegavost vinske trte),sezoni (oidij vinske trte, črna pegavost vinske trte),

močnejši pojav dol. škodljivcevmočnejši pojav dol. škodljivcev v preteklem letu je znak, da v preteklem letu je znak, da podoben napad lahko pričakujemo tudi v tekočem letu. Še podoben napad lahko pričakujemo tudi v tekočem letu. Še bolj so med seboj povezane večgeneracijske vrste bolj so med seboj povezane večgeneracijske vrste škodljivcev. Če je močna prva generacija je navadno škodljivcev. Če je močna prva generacija je navadno močna tudi druga, ker obstaja večji potencial jajčec. Vendar močna tudi druga, ker obstaja večji potencial jajčec. Vendar imajo pri tem veliko vlogo tudi ekološki dejavniki. imajo pri tem veliko vlogo tudi ekološki dejavniki.


Veliko delovnih izkušenj:Veliko delovnih izkušenj:


izbira pravih metod, pripomočkov, poznavanje terena, biologije in obnašanja škodljivcev, sodelovanje s pridelovalci ipd.

Upoštevanje načel integriranega Upoštevanje načel integriranega varstva rastlinvarstva rastlin

V integriranem ali okolju prijaznem varstvu V integriranem ali okolju prijaznem varstvu rastlin rastlin upoštevamoupoštevamo uravnoteženje uravnoteženje gospodarskih, ekoloških in kemičnih gospodarskih, ekoloških in kemičnih postopkov postopkov za preprečevanje prerazmožitev za preprečevanje prerazmožitev gospodarskih gospodarskih škodljivih organizmov škodljivih organizmov nadnad pragom škodljivosti. pragom škodljivosti.


INTEGRIRANO VARSTVO RASTLININTEGRIRANO VARSTVO RASTLIN

V okviru integriranega varstva je uporaba FFS V okviru integriranega varstva je uporaba FFS dovoljenadovoljena, ko je neobhodno potrebna, ko je neobhodno potrebna..

– Pri tem imajo prednost čimbolj selektivna sredstva, kar pomeni, da Pri tem imajo prednost čimbolj selektivna sredstva, kar pomeni, da delujejo na ciljnega škodljivca oz. bolezen imajo pa čim manj delujejo na ciljnega škodljivca oz. bolezen imajo pa čim manj neželenih stranskih učinkov na koristne organizmeneželenih stranskih učinkov na koristne organizme

– Navadno so za vsako kulturo narejena posebna strokovna pravila, v Navadno so za vsako kulturo narejena posebna strokovna pravila, v katerih so združena vsa navodila, ki naj bi največji možni meri katerih so združena vsa navodila, ki naj bi največji možni meri omogočalaomogočala d doseganje postavljenih ciljevoseganje postavljenih ciljev. .

– FFS se uporabljajo v kombinaciji z biotičnimi sredstvi in drugimi FFS se uporabljajo v kombinaciji z biotičnimi sredstvi in drugimi nekemičnimi ukrepi nekemičnimi ukrepi

Primer napovedovanja pojava in ukrepov za Primer napovedovanja pojava in ukrepov za nekatere vrstenekatere vrste

Koruzna vešča


Koruzna vešča

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

23.5

.1996

31.5

.1996

3.6

.1996

5.6

.1996

7.6

.1996

10.6

.1996

13.6

.1996

16.6

.1996

20.6

.1996

5.7

.1996

15.7

.1996

22.7

.1996

24.7

.1996

29.7

.1996

8.8

.1996

12.8

.1996

14.8

.1996

16.8

.1996

18.8

.1996

20.8

.1996

23.8

.1996

26.8

.1996

30.8

.1996

2.9

.1996

9.9

.1996

Šte

vilo

os

eb

ko

v

Bionomija koruzne vešče v Biljah, v l. 1996 (ulov na svetlobno past).

Primer napovedovanja pojava in ukrepov za Primer napovedovanja pojava in ukrepov za nekatere vrstenekatere vrsteKoruzna vešča

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

29.5

.1997

5.6

.1997

12.6

.1997

19.6

.1997

26.6

.1997

3.7

.1997

10.7

.1997

17.7

.1997

24.7

.1997

31.7

.1997

7.8

.1997

14.8

.1997

21.8

.1997

28.8

.1997

4.9

.1997

11.9

.1997

18.9

.1997

25.9

.1997

2.1

0.1

997

Število osebkov

Bionomija koruzne vešče v Biljah, v l. 1997 (ulov na svetlobno past).


Koruzna vešča

0

10

20

30

40

50

60

70

25

. 5. 9

4

29

. 5. 9

4

2. 6

. 94

7. 6

. 94

12

. 6. 9

4

16

. 6. 9

4

23

. 6. 9

4

28

. 6. 9

4

3. 7

. 94

7. 7

. 94

12

. 7. 9

4

17

. 7. 9

4

21

. 7. 9

4

26

. 7. 9

4

31

. 7. 9

4

4. 8

. 94

9. 8

. 94

14

. 8. 9

4

18

. 8. 9

4

23

. 8. 9

4

28

. 8. 9

4

1. 9

. 94

6. 9

. 94

11

. 9. 9

4

Št. primerkov

Bionomija koruzne vešče v Kostanjevici na Krki, v l. 1994 (ulov na svetlobno past).


Koruzna vešča

0

2

4

6

8

10

12

25.6

.1998

27.6

.1998

29.6

.1998

1.7

.1998

3.7

.1998

5.7

.1998

7.7

.1998

9.7

.1998

11.7

.1998

13.7

.1998

15.7

.1998

17.7

.1998

19.7

.1998

21.7

.1998

23.7

.1998

25.7

.1998

27.7

.1998

29.7

.1998

31.7

.1998

2.8

.1998

4.8

.1998

6.8

.1998

8.8

.1998

10.8

.1998

12.8

.1998

14.8

.1998

16.8

.1998

18.8

.1998

20.8

.1998

22.8

.1998

24.8

.1998

Št. primerkov

Bionomija koruzne vešče v Radljah ob Dravi, v l. 1998 (ulov na svetlobno past).


Koruzna vešča


Koruzna vešča – sprememba gostiteljske rastline


Breskov zavijač

BRESKOV ZAVIJAČUlov na feromonske vabe, Prvačina 2001

0

10

20

30

40

50

60

29

.03

.01

05

.04

.01

12

.04

.01

19

.04

.01

26

.04

.01

03

.05

.01

10

.05

.01

17

.05

.01

24

.05

.01

31

.05

.01

07

.06

.01

14

.06

.01

21

.06

.01

28

.06

.01

05

.07

.01

12

.07

.01

19

.07

.01

26

.07

.01

02

.08

.01

09

.08

.01

16

.08

.01

Šte

vil

o m

etu

ljč

ko

v n

a v

ab

o

Število ulovljenih samcev na feromonsko vabo:


Breskov zavijač

BRESKOV ZAVIJAČUlov na feromonske vabe, Brje 2001

0

10

20

30

40

50

60

10

.04

.01

17

.04

.01

24

.04

.01

01

.05

.01

08

.05

.01

15

.05

.01

22

.05

.01

29

.05

.01

05

.06

.01

12

.06

.01

19

.06

.01

26

.06

.01

03

.07

.01

10

.07

.01

17

.07

.01

24

.07

.01

Šte

vil

o m

etu

ljč

ko

v n

a v

ab

o

Število ulovljenih samcev na feromonsko vabo:


Pokalice - strune


Pokalice - strune

Talne - privabilne vabe Feromonske vabe


Pokalice - strune

Kritična števila strun za posevke izraženo na m2

• Krompir 4-6

• Koruza, sladkorna pesa 1-2

• Strna žita do 6-10

Ugotavljanje kritičnih števil strun v tleh

• Spomladi pred setvijo posevkov

• Pozno poleti, pred mirovanjem strun


Pokalice - strune

• Talni izkopi

• Talne vabe (pšenica, koruza, krompir)

• Talni vzorci in izpiranje teh v posebnih napravah

• Lov s kečerjem

• Lov s talnimi pastmi

• Lov z nabiranjem

Spremljanje ličink v tleh:

Spremljanje hroščev na tleh in rastlinah:


Pokalice - strune

Vermikulit, ki služi za vzdrževanje vlage (zalit s 100 ml vode)

Talna vaba

Pokrov (podstavek za lonček) za koncentriranje CO2 in drugih hlapnih snovi (premer 18 cm)

Pšenica 30 ml

Koruza 30 ml

Plastični lonček za sadike, premera 11 cm, z večjimi luknjami na dnu, ki omogočajo prehod strun v vabo

Vabo pregledamo po vzkalitvi rastlin, nekje po 10-15 dneh.


Pokalice - strune

0

10

20

30

40

50

60

70

31.0

3.00

07.0

4.00

14.0

4.00

21.0

4.00

28.0

4.00

05.0

5.00

12.0

5.00

19.0

5.00

26.0

5.00

02.0

6.00

09.0

6.00

16.0

6.00

23.0

6.00

30.0

6.00

07.0

7.00

14.0

7.00

21.0

7.00

28.0

7.00

04.0

8.00

11.0

8.00

18.0

8.00

Agriotes lineatus Agriotes obscurus

Agriotes sputator Agriotes ustulatus

Pregled ulova pokalic na feromonske vabe v Petišovcih pri Lendavi, v letu 2000 (koruza)


Pregled ulova pokalic na feromonske vabe na Laboratorijskem polju v Ljubljani, v letu 2000 (TDM)

0

50

100

150

200

250

24.0

3.00

31.0

3.00

07.0

4.00

14.0

4.00

21.0

4.00

28.0

4.00

05.0

5.00

12.0

5.00

19.0

5.00

26.0

5.00

02.0

6.00

09.0

6.00

16.0

6.00

23.0

6.00

30.0

6.00

07.0

7.00

14.0

7.00

21.0

7.00

28.0

7.00

04.0

8.00

11.0

8.00

18.0

8.00

25.0

8.00

01.0

9.00

08.0

9.00

Agriotes brevis Agriotes lineatus

Agriotes obscurus Agriotes sputator

Agriotes ustulatus

štev. primerkov

Pokalice

Svetlobna vaba

Zelenjavna plodovrtka – Zelenjavna plodovrtka – Helicoverpa armigeraHelicoverpa armigera Hb. Hb.


Večletni monitoring hmeljišča Večletni monitoring hmeljišča Radlje ob DraviRadlje ob Dravi

Leto 1999

0

5

10

15

20

15

.6.9

9

22

.6.9

9

29

.6.9

9

6.7

.99

13

.7.9

9

20

.7.9

9

27

.7.9

9

3.8

.99

10

.8.9

9

17

.8.9

9

24

.8.9

9

31

.8.9

9

7.9

.99

Datum

Št.

pri

me

rko

v

Leto 2000

0

5

10

15

20

15

.6.0

0

22

.6.0

0

29

.6.0

0

6.7

.00

13

.7.0

0

20

.7.0

0

27

.7.0

0

3.8

.00

10

.8.0

0

17

.8.0

0

24

.8.0

0

31

.8.0

0

7.9

.00

Datum

Št.

pri

me

rko

v

Zelenjavna plodovrtka – Helicoverpa armigera Hb.


Leto 2001

0

5

10

15

20

15

.6.0

1

22

.6.0

1

29

.6.0

1

6.7

.01

13

.7.0

1

20

.7.0

1

27

.7.0

1

3.8

.01

10

.8.0

1

17

.8.0

1

24

.8.0

1

31

.8.0

1

7.9

.01

14

.9.0

1

21

.9.0

1

28

.9.0

1

5.1

0.0

1

12

.10

.01

19

.10

.01

Datum

Št.

pri

me

rko

v

Leto 2002

0

5

10

15

20

15

.6.0

2

22

.6.0

2

29

.6.0

2

6.7

.02

13

.7.0

2

20

.7.0

2

27

.7.0

2

3.8

.02

10

.8.0

2

17

.8.0

2

24

.8.0

2

31

.8.0

2

7.9

.02

14

.9.0

2

Datum

Št.

pri

me

rko

v


Zelenjavna plodovrtka – Helicoverpa armigera Hb.

Leto 2002

0

5

10

15

20

15

.6.0

2

22

.6.0

2

29

.6.0

2

6.7

.02

13

.7.0

2

20

.7.0

2

27

.7.0

2

3.8

.02

10

.8.0

2

17

.8.0

2

24

.8.0

2

31

.8.0

2

7.9

.02

14

.9.0

2

Datum

Št.

pri

me

rko

v

Leto 2003

0

20

40

60

80

15

.6.0

3

22

.6.0

3

29

.6.0

3

6.7

.03

13

.7.0

3

20

.7.0

3

27

.7.0

3

3.8

.03

10

.8.0

3

17

.8.0

3

24

.8.0

3

31

.8.0

3

7.9

.03

14

.9.0

3

Datum

Št.

pri

me

rko

v

Maksimum ulova v vseh letih, zaradi vročega poletja in močnega doleta


Zelenjavna plodovrtka – Zelenjavna plodovrtka – Helicoverpa armigeraHelicoverpa armigera Hb. Hb.

Mreža agrometeoroloških postaj v SlovenijiMreža agrometeoroloških postaj v Sloveniji

Praktični pregled prognostičnih obvestil:

Spletni naslov: http://www.fito-info.si

Prognostična služba: http://www.fito-info.si/pr/obv/

http://www.fito-info.si/

http://www.fito-info.si/pr/obv/

Spletni portali za objavo prognostičnih Spletni portali za objavo prognostičnih informacijinformacij

Mreža agrometeoroloških postaj v Mreža agrometeoroloških postaj v SlovenijiSloveniji

KontaktKontakt Osrednji odgovorni uradni organ za zdravstveno varstvo rastlin:Osrednji odgovorni uradni organ za zdravstveno varstvo rastlin:

FITOSANITARNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJEFITOSANITARNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJEEinspielerjeva 6, SI-1000 Ljubljana, SlovenijaEinspielerjeva 6, SI-1000 Ljubljana, SlovenijaTel.: 059 15 29 30 Telefaks: 059 15 29 59 Tel.: 059 15 29 30 Telefaks: 059 15 29 59

e-pošta: [email protected] spletna stran: e-pošta: [email protected] spletna stran: http://www.furs.sihttp://www.furs.si

Osrednja Slovenija splošneOsrednja Slovenija splošne in in napovedi za vso Slovenijonapovedi za vso Slovenijo

(18 agro-meteorolških postaj)(18 agro-meteorolških postaj) Kmetijski inštitut SlovenijeKmetijski inštitut Slovenije

Hacquetova 17, SI-1000 LjubljanaHacquetova 17, SI-1000 LjubljanaTel.: (01) 28 05 262 Fax. (01) 28 05 255Tel.: (01) 28 05 262 Fax. (01) 28 05 255Tel. odzivnik: (01) 28 05 266Tel. odzivnik: (01) 28 05 266e-pošta: [email protected]šta: [email protected] stran: spletna stran: http://www.kis.sihttp://www.kis.si

http://www.furs.si/

http://www.fito-info.si/pr/obv/obvestila.asp?ID=2


http://www.kis.si/

Severovzhodna SlovenijaSeverovzhodna Slovenija(24 agro-meteorolških postaj) (24 agro-meteorolških postaj)

Kmetijsko gozdarska zbornica SlovenijeKmetijsko gozdarska zbornica SlovenijeKmetijsko gozdarski zavod MariborKmetijsko gozdarski zavod MariborVinarska ulica 14, SI-2000 MariborVinarska ulica 14, SI-2000 MariborTel.: (02) 228 49 00 Fax. (02) 251 94 82Tel.: (02) 228 49 00 Fax. (02) 251 94 82Tel. odzivnik: 090 93 98 12Tel. odzivnik: 090 93 98 12e-pošta: [email protected]šta: [email protected] stran: spletna stran: http://www.kmetijski-zavod.si/http://www.kmetijski-zavod.si/


http://www.kmetijski-zavod.si/

Celjska in Koroška regijaCeljska in Koroška regija(14 agro-meteorolških postaj) (14 agro-meteorolških postaj)

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo SlovenijeSlovenijeCesta Žalskega tabora 2, SI-3310 ŽalecCesta Žalskega tabora 2, SI-3310 ŽalecTel.: (03) 712 16 00 Fax. (03) 712 16 20Tel.: (03) 712 16 00 Fax. (03) 712 16 20Tel. odzivnik: (03) 712 16 60Tel. odzivnik: (03) 712 16 60e-pošta: [email protected]šta: [email protected] stran:spletna stran: http://www.ihps.si http://www.ihps.si


http://www.ihps.si/

Zahodna Slovenija Zahodna Slovenija (25 agro-meteorolških postaj) (25 agro-meteorolških postaj)

Kmetijsko gozdarska zbornica SlovenijeKmetijsko gozdarska zbornica SlovenijeKmetijsko gozdarski zavod Nova GoricaKmetijsko gozdarski zavod Nova GoricaPri Hrastu 18, SI-5000 Nova GoricaPri Hrastu 18, SI-5000 Nova GoricaTel.: (05) 33 51 200 Fax. (05) 33 51 260Tel.: (05) 33 51 200 Fax. (05) 33 51 260Tel. odzivnik: 090 93 98 15Tel. odzivnik: 090 93 98 15e-pošta: [email protected]šta: [email protected] stran: spletna stran: http://www.kmetijskizavod-ng.si/http://www.kmetijskizavod-ng.si/


http://www.kmetijskizavod-ng.si/

Jugovzhodna SlovenijaJugovzhodna Slovenija (10 agro-meteorolških postaj) (10 agro-meteorolških postaj)

Kmetijsko gozdarska zbornica SlovenijeKmetijsko gozdarska zbornica SlovenijeKmetijsko gozdarski zavod Novo mestoKmetijsko gozdarski zavod Novo mestoŠmihelska cesta 14, SI-8000 Novo mestoŠmihelska cesta 14, SI-8000 Novo mestoTel.: (07) 373 05 70 Fax. (07) 373 05 90Tel.: (07) 373 05 70 Fax. (07) 373 05 90Tel. odzivnik: 090 93 98 17Tel. odzivnik: 090 93 98 17e-pošta: [email protected]šta: [email protected] stran: spletna stran: http://www.kmetijskizavod-nm.si/http://www.kmetijskizavod-nm.si/


http://www.kmetijskizavod-nm.si/

prognoza 2012

Documents