program dela javne raziskovalne · pdf fileobrežna erozija konvencionalni viri energije...

PROGRAM DELA JAVNE RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE GEOLOŠKI ZAVOD

SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2014 – 2018

Ljubljana, maj 2013

PROGRAM DELA JAVNE RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2014 – 2018

[2]

KAZALO VSEBINE Pred branjem 4 1. ZNANSTVENO – RAZISKOVALNA USMERITEV GEOLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE 5 1.1 VIZIJA IN POSLANSTVO GEOLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE 5 1.2. DOLGOROČNI CILJI DELOVANJA GEOLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE 6 1.3. KLJUČNA PODROČJA DELOVANJA GEOLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE 7 2. PROGRAM RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI GEOLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE

ZA OBDOBJE 2014 – 2018 9 2.1. P1-0011 – REGIONALNA GEOLOGIJA 9 2.2. P1-0020 – PODZEMNE VODE IN GEOKEMIJA 12 2.3. P1-0025 – MINERALNE SUROVINE 15 2.4. SINERGIJSKI UČINEK ZNANSTVENO-RAZISKOVALNIH DEJAVNOSTI

PROGRAMSKIH SKUPIN GEOLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE 17 3. PROGRAM DELA GEOLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE NA PODROČJU STROKOVNE

DEJAVNOSTI ZA POTREBE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ZA OBDOBJE 2014 – 2018 18 3.1. SPLOŠNO O IZVAJANJU JAVNE SLUŽBE 18 3.2. JAVNA SLUŽBA V OKVIRU MINISTRSTVA, PRISTOJNEGA ZA OKOLJE TER

AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 18 3.3. JAVNA SLUŽBA V OKVIRU MINISTRSTVA, PRISTOJNEGA ZA RUDARSTVO 19 4. PROGRAM DRUGE DEJAVNOSTI GEOLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE, KI NI FINANCIRAN

IZ JAVNO FINANČNEGA VIRA (TRŽNA DEJAVNOST) ZA OBDOBJE 2014 – 2018 21 5. POMEN ZNANSTVENO – RAZISKOVALNE USMERITVE JAVNE RAZISKOVALNE

ORGANIZACIJE GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE ZA RAZVOJ ZNANOSTI V ŠIRŠEM (SVETOVNEM) MERILU 22

6. POMEN ZNANSTVENO – RAZISKOVALNE USMERITVE JAVNE RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE ZA RAZVOJ SLOVENIJE 24

6.1. SPLOŠNI POMEN USMERITEV 24 6.2. P1-0011 – REGIONALNA GEOLOGIJA – POMEN ZA RAZVOJ SLOVENIJE 26 6.2. P1-0020 – PODZEMNE VODE IN GEOKEMIJA – POMEN ZA RAZVOJ SLOVENIJE 26 6.3. P1-0025 – MINERALNE SUROVINE – POMEN ZA RAZVOJ SLOVENIJE 27 7. KADROVSKA STRUKTURA JAVNE RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE GEOLOŠKI

ZAVOD SLOVENJE 29 8. NAČRTOVANA NABAVA RAZISKOVALNE OPREME V OBDOBJU 2014 – 2018 31 9. KAZALNIKI 32 10. PROGRAM DELA INFRASTRUKTURNE DEJAVNOSTI GEOLOŠKEGA ZAVODA

SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2014 – 2018 34 10.1. OPREDELITEV INFRASTRUKTURNE DEJAVNOSTI 34 10.1. OPIS INFRASTRUKTURNE DEJAVNOSTI 34 10.2. NAČRTOVANO DELO INFRASTRUKTURNE DEJAVNOSTI V OBDOBJU 2014 – 2018 37 11. RAZISKOVALNI PROGAMI (OBSTOJEČI IN NAČRTOVANI) V OBDOBJU 2014 – 2018 40 12. RAZISKOVALNI PROJEKTI (OBSTOJEČI IN NAČRTOVANI) V OBDOBJU 2014 – 2018 41 13. MEDNARODNO SODELOVANJE V OBDOBJU 2014 – 2018 43 14. MLADI RAZISKOVALCI 45 15. OCENA DOLGOROČNEGA USPEHA V OBDOBJU 2014 – 2018 46 16. ZAKLJUČEK 47 KAZALO PREGLEDNIC IN SLIK Slika 1.1. Prikaz potreb sodobne družbe, ki se neposredno dotikajo geoloških znanosti (British Geological Survey, 2012) 7 Preglednica 7.1. Število vseh zaposlenih raziskovalcev in drugega osebja v JRO (stanje na dan 31. 12. 2012 in načrtovano stanje na dan 31. 12. 2018) 29


[3]

Preglednica 7.2. Število vseh zaposlenih raziskovalcev, mladih raziskovalcev, strokovno-tehničnega osebja ter administrativnega osebja v JRO, po stopnji izobrazbe na dan 31. 12. 2012 29 Preglednica 7.3. Število vseh zaposlenih raziskovalcev v JRO glede na podeljene znanstveno- raziskovalne in raziskovalno-razvojne nazive na dan 31. 12. 2012 30 Preglednica 7.4. Struktura vseh zaposlenih raziskovalcev v JRO glede na starost na dan 31. 12. 2012 30 Preglednica 8.1. Načrtovana nabava raziskovalne opreme v obdobju 2014 – 2018 v JRO Geološki zavod Slovenije 31 Preglednica 9.1. Pregled kazalnikov za obdobje 2014 – 2018. Kazalniki so grafično prikazani na Sliki 9.1. in Sliki 9.2 32 Slika 9.1. Grafični prikaz dela kazalnikov iz Preglednice 9.1. Vrednosti kazalnikov, prikazanih s stolpiči, so podane na desni ordinatni osi 32 Slika 9.2. Grafični prikaz dela kazalnikov iz Preglednice 9.1. Vrednosti kazalnikov, prikazanih s stolpiči, so podane na desni ordinatni osi 33 Preglednica 10.1. Infrastrukturni programi v obdobju 2014 – 2018 v JRO Geološki zavod Slovenije 39 Preglednica 10.2. Izvajalci infrastrukturne dejavnosti, ki predstavlja podporo raziskovalni dejavnosti v JRO Geološki zavod Slovenije na dan 31. 12. 2012 39 Preglednica 11.1. Pregled raziskovalnih programov v obdobju 2014 – 2018 v JRO Geološki zavod Slovenije kot matični organizaciji 40 Preglednica 12.1. Pregled raziskovalnih projektov v obdobju 2014 – 2018 v JRO Geološki zavod Slovenije kot matični organizaciji 41 Preglednica 12.2. Načrtovano število raziskovalnih projektov v JRO Geološki zavod Slovenije 42 Preglednica 13.1. Število tekočih (T) in načrtovanih (N) mednarodnih projektov v JRO Geološki zavod Slovenije 44 Preglednica 14.1. Mladi raziskovalci na JRO Geološki zavod Slovenije na dan 31. 12. 2012 45 Preglednica 15.1. Načrtovani prihodki in odhodki JRO Geološki zavod Slovenije v obdobju 2014 – 2018 (vse vrednosti so v evrih) 46


[4]

Pred branjem… Spoštovana bralka, spoštovani bralec. Pred vami je Program dela javne raziskovalne organizacije Geološki zavod Slovenije za obdobje 2014 – 2018, v katerem smo želeli kar se da smiselno, realno in racionalno začrtati smer razvoja našega zavoda. Pri oblikovanju načrta do leta 2018 smo le-tega vsebinsko naslanjali na nekatere dorečene in sprejete strateške dokumente ter na nekatere dokumente, ki so še v obravnavi in v nastajanju, iz vseh pa smo poskušali črpati glavne izzive, ki čakajo Slovenijo, Evropo in svet v naslednjih petih do desetih letih in jih vključiti v program dela Geološkega zavoda Slovenije. Pri oblikovanju Programa dela smo se držali navodil Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije (dopis št. 029-11/2012-MVZT/144), ki smo jih prejeli 24. 11. 2012. Ker navodila ministrstva niso vsebovala točke javne službe, ki jo JRO izvaja za druga ministrstva smo samoiniciativno dodali še to področje dela Geološkega zavoda Slovenije, saj predstavlja pomemben del naše dejavnosti. Posledično se je oštevilčenje poglavij zamaknilo, vsebina pa je ostala skladna z navodili. Prepričani smo, da smo s Programom dela, ki je pred vami ustrezno in celovito zajeli delovanje Geološkega zavoda Slovenije v naslednjih petih letih. Avtorji


[5]

1. ZNANSTVENO – RAZISKOVALNA USMERITEV GEOLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE

1.1. VIZIJA IN POSLANSTVO GEOLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE POSLANSTVO: V javni raziskovalni zavod Geološki zavod Slovenije se je na predlog Ministrstva za znanost in tehnologijo, Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za gospodarske dejavnosti s Sklepom o preoblikovanju dela Inštituta za geologijo, geotehniko in geofiziko v javni raziskovalni zavod Geološki zavod Slovenije (Uradni list.RS, št. 66/98, 65/99, 88/02, 49/03, 11/06 in 47/2011) preoblikoval Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, ki ga je ustanovila Vlada Ljudske Republike Slovenije z uredbo št. 135 dne 7. 5. 1946 (Uradni list LRS, št. 34/46). Zavod je multidisciplinarni javni raziskovalni zavod, ki na podlagi Statuta in Programa dela zavoda izvaja javno službo v obliki raziskovalnih programov. Ti predstavljajo zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega je pričakovati, da bo v svetu aktualen še v naslednjem desetletju in je hkrati za Slovenijo tako pomembno, da obstaja državni interes, da se na tem področju dolgoročno raziskuje. Zavod opravlja temeljno in aplikativno raziskovanje ter skrbi za razvoj in delovanje infrastrukture v okviru Nacionalnega raziskovalnega programa ter sodeluje z visokošolskimi organizacijami. Zavod se vključuje v domačo in mednarodno znanstveno raziskovalno dejavnost in se v ta namen povezuje s sorodnimi organizacijami doma in v svetu. Zavod bo zagotavljal vsestransko dostopnost ter uporabo znanja v družbi in gospodarstvu, prenos raziskovalnih dosežkov v prakso, popularizacijo znanosti, širjenje znanstvene kulture in obveščanje javnosti. Osnovni namen Geološkega zavoda Slovenije je zagotoviti čim boljše poznavanje geološke zgradbe ozemlja Republike Slovenije. Ti podatki predstavljajo osnovo pri reševanju problemov nacionalnega pomena, kot so: varovanje zdravja in okolja, preskrba s pitno vodo, zaščita pred naravnimi katastrofami, urbanistično načrtovanje, odkrivanje in ocena rezerv ter načrtovanje izkoriščanja nahajališč mineralnih surovin. Geološki zavod je državna ustanova, katere naloga in cilj sta raziskovanje in hranjenje raznovrstnih geoloških podatkov, ki jih potrebujeta država in družba. Tako izvaja zavod geološka kartiranja, znanstvene raziskave, raziskovalne projekte ter skrbi za baze podatkov in geološke arhive. S svojim poznavanjem geologije državnega ozemlja sodeluje z upravnimi organi, gospodarstvom in drugimi institucijami. VIZIJA: Geološki zavod Slovenije bo postal vodilna institucija na področju geologije v JV Evropi obenem pa bo primerljiva s sorodnimi uspešnimi institucijami po Evropi. Za potrebe javnosti bo Geološki zavod Slovenije zagotavljal geološke podatke najvišjega standarda na osnovi modernega in podrobnega geološkega modela slovenskega ozemlja.


[6]

1.2. DOLGOROČNI CILJI DELOVANJA GEOLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE

Dolgoročni cilji delovanja Geološkega zavoda Slovenije (GeoZS), kot enega od multidisciplinarnih javnih raziskovalnih zavodov, povezanih z visokošolskimi in drugimi organizacijami, so: - strokovno in kakovostno izvajanje javne službe v okviru raziskovalnih programov, ki

predstavljajo zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega je pričakovati, da bo v svetu aktualen še v naslednjem desetletju in je hkrati za Slovenijo tako pomembno, da obstaja državni interes, da se na tem področju dolgoročno raziskuje,

- strokovno in kakovostno izvajanje rudarske javne službe, - strokovno in kakovostno izvajanje javnih služb, kot jih določa zakonodaja in ustanovitelj, - strokovno in kakovostno izvajanje tržnih raziskav, preiskav in ekpertiz, - ustvarjanje kakovostnega novega znanja s temeljnimi raziskavami na področju geologije

in sorodnih naravoslovnih ved ter varstva okolja, - učinkovito uvajanje ustvarjenega novega znanja v prakso za potrebe državnih in lokalnih

organov ter za gospodarske subjekte s ciljem izboljševanja kvalitete življenja, - izboljšanje formalnega in neformalnega izobraževanja na dodiplomskem in

podiplomskem nivoju, - okrepitev mednarodnega sodelovanja v okviru raziskovalnih in tržnih projektov in - začetek javne razprave o potrebi izdelave moderne geološke karte/modela Slovenije in

njeni zakonski ureditvi. Naloge oz. poslanstvo institutov ter javnih raziskovalnih zavodov so opredeljene tudi v Resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (RISS 2011-2020 oziroma ReRIS11-20, Ur.l. 43/11). Iz RISS 2011-2020… Vizija »Do leta 2020 bo vzpostavljen odziven raziskovalni in inovacijski sistem, ki ga bodo sooblikovali vsi deležniki in bo odprt svetu. Ta sistem bo trdno zasidran v družbi, bo v njeni službi, odzival se bo na potrebe in hotenja državljanov ter omogočal reševanje velikih družbenih izzivov prihodnosti, kakršni so podnebne spremembe, energija, pomanjkanje virov, zdravje in staranje… …3.2 Prenos znanja …Cilji: Boljši prenos znanja z: …1. Vzpostaviti okolje, ki bo omogočalo učinkovit prenos znanja …4. Opredeliti prenos znanja kot enega ključnih strateških poslanstev JRO …3.3 Sodelovanje na raziskovalno-razvojnem področju v EU in svetu …Cilj je izboljšati mednarodno sodelovanje, in sicer: …1. Povečati obseg mednarodnega večstranskega sodelovanja …2. Povečati obseg mednarodnega dvostranskega sodelovanja«. V zgornjem besedilu so odebeljeno označene evropske prioritete, ki jim sledi RISS 2011-2020 in za katere menimo, da poudarjajo področja delovanja Geološkega zavoda Slovenije.


[7]

1.3. KLJUČNA PODROČJA DELOVANJA GEOLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE

Končni rezultati geoloških dejavnosti predstavljajo nepogrešljive sestavine današnje družbe. Brez energentov, mineralnih surovin, vodnih virov in varnega bivanjskega prostora si moderne družbe ni moč predstavljati. Kako zelo je Evropejec odvisen od naravnih virov pove dejstvo, da le-ta v svojih 70-ih letih življenja porabi 460 ton peska in proda, 100 ton gradbenega kamna, 166 ton nafte, 39 ton jekla, eno tono bakra in drugih bolj ali manj redkih kovin. Za izgradnjo enega kilometra avtoceste potrebujemo 30.000 ton agregatov (nekovinskih mineralnih surovin), v Evropi pa v enem letu premestimo tri milijarde ton agregatov. Številke govorijo zase, dodamo lahko le, da potrjujejo pomen rezultatov geoloških raziskav in njihovih aplikacij v družbi. Spodnja slika prikazuje preplet geoloških dejavnosti v današnji družbi (vir: British Geological Survey, 2012).

poplave

p dzemnevode

oobalna, površinska in

obrežna erozija

konvencionalniviri energije

shranjevanjeCO2

obnovljivi virienergije

zemeljskilazovip

rudarjenje

p vršinski kopi,kamnolomio

o ščajedrskih odpadkov

dlagali

Slika 1.1. Prikaz potreb sodobne družbe, ki se neposredno dotikajo geoloških znanosti (British Geological Survey, 2012). Geološki zavod Slovenije v okviru svoje dejavnosti, opredeljene s Statutom zavoda, opravlja naloge tako s področja raziskav, kot tudi s področja strokovne javne službe v naslednjem obsegu: - izvajanje geoloških raziskave nacionalnega pomena, zbiranje in posredovanje geoloških

podatkov in dokumentacije za namene splošne geološke evidence ter izdelava geoloških kart in druge geološke dokumentacije v skladu s predpisi na področju rudarstva, prostorskega načrtovanja in varstva okolja,

- priprava strokovnih geoloških podlag za namene podeljevanja rudarskih pravic ter priprava mnenj in soglasij k prostorskim načrtom s področja rudarstva v skladu s predpisi o rudarstvu, izdelava bilanc stanja mineralnih surovin in izdelava drugih strokovnih podlag za upravne naloge države na področju rudarstva,


[8]

- nudenje podpore pri usklajevanju politik in zakonodaje na nivoju EU ter raziskovalnim EU projektom s področja mineralnih surovin, sodelovanje pri implementaciji EU direktiv s področja rudarstva in mineralnih surovin,

- priprava strokovnih podlag v zvezi s plazljivimi območji, - priprava evidenc podzemnih voda ter v zvezi s tem strokovnih podlag za načrte

upravljanja z vodami, vodne pravice in varovanje podzemnih voda in - vzpostavitev in vzdrževanje geološkega informacijskega sistema. Zastavljenim ciljem Geološki zavod Slovenije sledi z izvajanjem za Slovenijo in Evropsko unijo konkretnih in strateških nalog, ki so: - splošno in podrobno poznavanje geološke zgradbe slovenskega ozemlja, - izdelava osnovnih in tematskih geoloških kart in geoloških prostorskih modelov (litoloških,

hidroloških, geokemičnih, paleogeografskih, geotermičnih, kart mineralnih surovin, ocen geoloških nevarnosti – geohazardov ipd.) v različnih merilih,

- petrološke, sedimentološke in mineraloške raziskave magmatskih, sedimentnih in metamorfnih kamnin in njihove geneze,

- biostratigrafske in paleontološke študije formacij, - raziskave na področju mineralnih surovin (predvsem nekovinskih in energetskih surovin),

ugotavljanje njihove razširjenosti, kvalitete in zalog, - hidrološke raziskave podzemnih vodnih teles (kraški in kvartarni vodonosniki), - geokemične raziskave in študije za potrebe varstva okolja, - študije geotermičnih potencialov in - ugotavljanje geološke naravne dediščine in njeno ohranjanje za dobrobit državljanov Slovenije in Evropske unije z namenom: - odkrivanja novih virov in smotrne rabe vseh vrst mineralnih in energetskih surovin, - zagotavljanja učinkovitih in celovitih študij varstva okolja (predvsem podzemnih vod,

naravnih in antropogenih onesnaženj, geoloških nevarnosti...) ter - zagotavljanja strokovnih podlag trajnostnim prostorskim planom in smotrni rabi prostora. V luči vedno bolj pomembnega ohranjanja čistega okolja, trajnostnega razvoja in zagotavljanja virov energije in surovin, so predstavljena področja delovanja Geološkega zavoda Slovenije strateškega in trajnostno-socialnega pomena za državo Slovenijo.


[9]

2. PROGRAM RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI GEOLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2014 – 2018

Raziskovalna dejavnost v okviru programskega financiranja za obdobje 2014 – 2018 je nekoliko drugačna od preteklih zaradi različnih obdobij financiranja programskih skupin (PS) na Geološkem zavodu Slovenije v preteklosti. Posledično je programska skupina P1-0025 pričela petletno finančno obdobje z začetkom 2013, drugi dve programski skupini P1-0011 in P1-0020 pa bosta ocenjevani v letošnjem letu. Pričakujemo, da bosta pozitivno ocenjeni in da bosta obe dobili odobreno financiranje za nadaljnjih pet let. Vsebine raziskav bodo tako kot do sedaj, usmerjene v pridobivanje znanja in vedenja o slovenskem ozemlju za dobrobit slovenskih in evropskih državljanov ter vseh, ki živijo v Sloveniji in širše. Okolje in okoljske problematike kot so zagotavljanje virov kvalitetne pitne vode, soočanje s posledicami podnebnih sprememb (suše, plazovi, poplave…), iskanje alternativnih (geotermalna energija) in optimiziranje obstoječih (jedrske elektrarne, dodatni viri tradicionalnih energentov – nafte, premoga, urana) virov energije ter stremenje k boljši infrastrukturni povezanosti (izgradnja modernega železniškega in cestnega omrežja) so dandanes nujna za ponoven zagon ekonomskega razvoja ter kasneje za trajnosten razvoj družbe. Vse naštete problematike imajo skupni imenovalec v poznavanju geoloških danosti Slovenije. Posledično so osnovni cilji znanstveno-raziskovalnih programov na GeoZS v obdobju 2014 - 2018: - spoznavanje in ugotavljanje geološke zgradbe Slovenije, - izdelava temeljnih in tematskih geoloških kart v različnih merilih, - petrografske, sedimentološke, stratigrafske in paleontološke raziskave kamnin, - študij naravnega okolja in ugotavljanje antropogenega onesnaževanja, - študije naravnih virov, ugotavljanje njihovih nahajališč in ocena zalog (mineralne

surovine, podzemne vode, energetske surovine), - študije geotermije, - raziskave v zvezi z naravnimi nesrečami - geohazardom (potresi, plazovi ...), - ugotavljanje geološke naravne dediščine ter - splošni razvoj geoloških ved in raziskovalnih metod.

2.1. P1-0011 – REGIONALNA GEOLOGIJA Vodja raziskovalnega programa: dr. Bogdan Jurkovšek Obdobje financiranja: 2009 – 2013 (predvideno odobreno financiranje za obdobje 2014 – 2018 v enakem obsegu) Temeljno poslanstvo PS Regionalna geologija sloni na nadaljevanju in nadgradnji tradicije programa izdelave Osnovne geološke karte Slovenije oziroma Osnovne geološke karte SFRJ v merilu 1 : 100.000. Od leta 2004 člani PS nadaljujejo s širjenjem tematike raziskav od »klasičnih« geoloških raziskav do geomorfologije in danes neizogibnega pridobivanja podatkov o globinski sestavi zemeljske skorje z geofizikalnim metodami. Vse boljše poznavanje temeljnih geoloških lastnosti slovenskega ozemlja, ki je končni cilj raziskav te PS, je neposredno uporabno tudi v najrazličnejših aplikacijah. V zadnjih letih praktično ni večjega infrastrukturnega ali z geoznanostjo povezanega projekta, kjer se znanje PS P1-0011 ne bi uporabilo neposredno ali vsaj posredno. Zato bo tudi v prihodnjem programskem obdobju, prenos znanja v gospodarstvo eden od pomembnih ciljev PS. Način delovanja PS ostaja nespremenjen. Razen znanstvenoraziskovalne utemeljitve novih konceptov v razumevanju geološke zgradbe in geodinamike v Sloveniji je to tudi


[10]

povezovanje ostalih geoloških raziskav na območju Slovenije v koherentno celoto ter njihovo vpetje v širši evropski prostor, kar je doseženo s trajno odprtostjo za sodelovanje v ostalih temeljnih, aplikativnih in izvedbenih projektih z najrazličnejšimi partnerji iz Slovenije in tujine. Glavnino PS gradijo raziskovalci z Geološkega zavoda Slovenije, v zadnjih dveh programskih obdobjih pa so v PS P1-0011 zaradi doseganja opisanih ciljev vključeni tudi raziskovalci z Univerze v Ljubljani. Dva raziskovalca sta habilitirana predavatelja na Univerzi v Ljubljani, še trije redno predavajo dodiplomskim študentom kot gostujoči predavatelji. V programskem obdobju 2014 – 2018 bodo zagovarjali doktorske disertacije trije že aktivni mladi raziskovalci (MR), v načrtu pa sta še dve usposabljanji MR. Temeljna izhodišča, raziskovalne vsebine in cilji dela P1-0011 Osnovni cilj temeljnih geoloških raziskav, predstavljenih v obliki sodobnih geoloških modelov in detajlnih specialističnih študij, ostaja razumevanje recentne geodinamike na območju Slovenije, za kar je poleg aktualističnega pristopa (geodetski podatki, geofizikalne raziskave podpovršja, potresna nevarnost in geohazard v najširšem smislu) nujno potrebno tudi detajlno razumevanje geološke zgodovine (stratigrafske raziskave, tektonski modeli, paleogeografske rekonstrukcije). V okviru programa bo potekalo več med seboj povezanih nalog, katerih skupni imenovalec je regionalni pristop k reševanju geološke problematike s ciljem prenosa znanja v strokovno javnost preko znanstvenega publiciranja ter prenosa znanja do končnih uporabnikov izven znanstvenoraziskovalnih krogov. Glavni tematski sklopi raziskav, ki bodo v okviru PS P1-0011 izvajane in povezane v skupni geološki in geodinamski model bodo: a) izdelava strukturno-geoloških modelov (kart, globinskih profilov) obrobja Ljubljanskega

Barja in Severnih Karavank, b) tektonsko-geomorfološke, geofizikalne, kvartarno–geološke in paleoseizmološke študije

na območju Ljubljanske kotline in na območju izbranih pomembnejših tektonsko aktivnejših predelov Slovenije za definiranje seizmotektonskih parametrov,

c) specialistične stratigrafske študije paleozojskih, mezozojskih in paleogensko – neogenskih kamnin,

d) razvoj metodologij in aplikacij za sintezo temeljnih geoloških podatkov in podatkov daljinskega zaznavanja z ostalimi relevantnimi parametri za ocenjevanje geološko pogojenih nevarnosti in

e) izdelava Geološke karte Slovenije v merilu 1 : 500.000. Ad a) Za dokončanje strukturno-geološkega modela obrobja Ljubljanskega Barja bodo opravljene še zadnje ključne raziskave kot so kartiranje manjkajočih delov, pridobitev več krajših visokoločljivih refleksijsko-seizmičnih profilov, reambulacija, interpretacija in izdelava geološke karte. Model bo samostojen izdelek (karte, profili), uporaben pa bo tudi za končno seizmotektonsko interpretacijo, opisano pod Ad b). Strukturno-geološki model Severnih Karavank s kratkim tolmačem bo namenjen odprtju raziskovalne problematike razumevanju geodinamike vzhodno od Ljubljanske kotline, v veliki meri pa tudi popularizaciji stroke. Ad b) Nadaljevale se bodo raziskave aktivnih prelomov v Ljubljanski kotlini ter zahodni in jugovzhodni Sloveniji, predvsem preko tektonsko-geomorfoloških analiz reliefa, podprtih z geofizikalnimi preiskavami, paleoseizmološkimi raziskavami, seizmotektonskimi interpretacijami in ocenami potresne nevarnosti v tem najgosteje naseljenem območju Slovenije (neposredni družbeni pomen). Nadaljevale se bodo geološke, geomorfološke in geofizikalne raziskave aktivnih »dinarskih« prelomov v Zahodni Sloveniji ter pričele raziskave Labotskega in Šoštanjskega preloma kot dveh ključnih strukturnih elementov vzhodno od Ljubljanske kotline. Razvojni težišči geofizikalnih raziskav bosta razvoj in optimizacija


[11]

nizkofrekvenčnih georadarskih raziskav za karakterizacijo plitvih geoloških struktur kot komplementarne metode visokoločljivim refleksijskim seizmičnim preiskavam (z nekoliko večjim globinskim dosegom) ter nadaljnji razvoj in optimizacija visokoločljivih seizmičnih raziskav za metodološko nova območja (kot so kraška polja in fliš). Razvoj novih geofizikalnih metod in njihova verifikacija pri reševanju različnih raziskovalnih problemov bodo predstavljali originalen prispevek k znanosti. Zaradi kompleksnosti geološke zgradbe Slovenije je vzajemna verifikacija geoloških, geomorfoloških in geofizikalnih podatkov zelo pomembna, rezultati pa bodo imeli univerzalno veljavo, saj je ocenjevanje potresne nevarnosti v takšnih pogojih največji raziskovalni izziv. Ad c) Specialistične stratigrafske študije se bodo izvajale z dvema namenoma. Prvi namen je poglabljanje temeljnih znanj, ki so vse bolj uveljavljena in prepoznana v mednarodnem prostoru. Drugi, enako pomemben namen teh študij pa je podpora izdelavi geoloških modelov specifičnih območij oziroma geološkega modela ozemlja Slovenije. Stratigrafske študije bodo zajemale več tematskih sklopov. - Preiskane bodo paleontološke, stratigrafske in sedimentološke lastnosti tako imenovanih

»permokarbonskih plasti«, interpretiran bo način sedimentacije (deltna/ flišna), dokončane paleontološke raziskave flore v Posavskih gubah ter favne (foraminifere, konodonti, alge) v okolici Ortneka. Ob tem bodo dokončane raziskave favne, flore in ciklične sedimentacije na mlajšepaleozojski platformi in njen razvoj iz rampe v šelf v osrednjih Karavankah.

- Nadaljevale se bodo raziskave permsko-triasnega mejnega intervala in spodnjetriasnih plasti na Idrijsko-žirovskem ozemlju ter primerjalne študije na ozemljih Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Srbije.

- Preiskoval se bo karnijski pluvialni dogodek in globalne evstatične dogodke, ki se odražajo v zgornjetriasnih plasteh mežiškega prostora in povzete bodo vse biostratigrafske raziskave mežiškega prostora.

- Nadaljevala se bo študija triasne stratigrafije in paleogeografije slovenskih Južnih Alp, nadgrajena z zgornje triasno paleogeografsko rekonstrukcijo in interpretacijo terciarnih narivnih struktur, ki so deformirale prvotne sedimentacijske odnose.

- Nadaljevale se bodo raziskave Slovenskega bazena (s poudarkom na Tamarskem intraplatformnem bazenu) in s komparativno študijo v Bosanskem bazenu.

- Preiskave bodo usmerjene v okoljske spremembe na meji trias-jura in vplivu dogodkov na plitvomorske foraminifere.

- Nadaljevale se bodo raziskave krednih in paleogenskih karbonatnih kamnin v Jugozahodni Sloveniji in vključitev rezultatov v širši prostor Jadransko-dinarske karbonatne platforme.

- Kot novost pri delovanju programske skupine bodo uvedene paleontološke, paleookoljske in biostratigrafske raziskave ostrakodov in sicer na primeru favne iz Krške kotline, izvedena pa bo tudi revizija biostratigrafije terciarnih foraminifer.

Ad d) Nadaljevale se bodo raziskave pobočnih masnih premikov s poudarkom analiz njihovega vpliva v slovenskem prostoru. Proučevan bo celoten proces, od nastanka do posledic masnih premikov, vključno z erozijskimi procesi. Posebna pozornost bo posvečena sprožilnim dejavnikom s poudarkom na padavinah. Z analizo in združitvijo obstoječih geoloških in-situ podatkov (pojavi plazenja), podatki daljinskega zaznavanja v radarskem in optičnem delu spektra bodo izboljšani vhodni podatki za analizo pojavov pobočnih masnih premikov z ustreznimi matematično-analitičnimi metodami. Rezultati analiz bodo predstavljali vhodne podatke za izdelavo modelov napovedi geoloških nevarnosti oziroma za določanje območji potencialnih pobočnih premikanj (plazljivosti) tako na lokalni kot regionalni ravni. Uporabnost novih in inovativnih metod za opazovanje premikov pobočnih mas bo ob sočasni primerjavi s klasičnimi metodami analizirana/ocenjena v laboratoriju v naravi na Potoški planini.


[12]

Ad e) V naslednjem programskem obdobju bo na podlagi novih spoznanj te PS in ostalih raziskovalcev geološke stroke ter predvsem na osnovi arhivskih podatkov izdana geološka karta Slovenije v merilu 1 : 500.000. Karta bo uporabna predvsem kot izdelek za široko javnost in šole, v določeni meri pa tudi za nadaljnje analize (derivate karte) v regionalnem merilu (npr. ob sodelovanju v čezmejnih projektih).

2.2. P1-0020 – PODZEMNE VODE IN GEOKEMIJA Vodja raziskovalnega programa: doc. dr. Mateja Gosar Obdobje financiranja: 2009 – 2013 (predvideno odobreno financiranje za obdobje 2014 – 2018 v enakem obsegu) Programska skupina Podzemne vode in geokemija deluje že 15 let. Ob ustanovitvi je bila PS Podzemne vode in geokemija mlada in maloštevilna, kar dokazuje sestava takratne PS, ki je štela le 3 doktorje znanosti z maloštevilnimi referencami. Že v prvem programskem obdobju 1999-2003 se je PS močno okrepila in naslednje programsko obdobje začela (leta 2004) s šestimi doktorji znanosti. V zadnjem programskem obdobju je skupina pokazala velik kadrovski napredek, saj so doktorirali še 3 raziskovalci. Dva člana sta postala tudi habilitirana predavatelja na Naravoslovnotehnični fakulteti UL. Načrt je, da bi v naslednjem programskem obdobju v raziskovalnem programu sodelovalo kar 10 raziskovalcev. Vsi ti raziskovalci so se izobraževali v okviru te PS, s čimer je bil dosežen eden od pomembnih ciljev programa, to je vzgoja kadrov. Tudi sicer je PS dosegla pomemben napredek tako v znanstveno-raziskovalnem delu, kot tudi pri prenosu znanja v prakso. PS je postala vodilna v Sloveniji na področju hidrogeologije in geokemije. Skupina s svojim znanjem, strokovnostjo in angažiranostjo skrbi za implementacijo rezultatov raziskav v delovanje geološke službe kot tudi v gospodarstvo. V času delovanja je skupina pridobila raziskovalno opremo, predvsem se je izboljšala terenska merilna oprema za izvajanje različnih hidrogeoloških testov tudi v najbolj težkih terenskih pogojih. Oprema omogoča izvedbo meritev, na podlagi katerih se lahko rešujejo zapletena strokovna vprašanja za neposredne uporabnike. V zadnjem letu je bila karotažna oprema dopolnjena z novima sondama (akustični in optični televiewer), ki omogočata visokokvalitetno zvezno orientirano snemanje sten vrtine tako v nezasičeni kot v zasičeni coni. S temi meritvami se lahko določi razpokanost vrtin, orientiranost jeder, struktura vrtine, s čimer se izboljšajo stratigrafske raziskave in posledično tudi hidrogeološka interpretacija. Celoten nabor sond omogoča poleg standardnih karotažnih meritev izvajanje najsodobnejših meritev s tega področja. S pridobitvijo vrstičnega elektronskega mikroskopa z energijsko disperzijsko spektroskopijo (SEM/EDS) na Geološkem zavodu Slovenije se je posodobila tudi laboratorijska analitska oprema. SEM/EDS omogoča nedestruktivno kvalitativno in semi-kvantitativno kemijsko analizo trdnih delcev v različnih okoljskih medijih in precipitatov voda na mikronskem nivoju. Tako daje predvsem tiste informacije o vzorcih, ki jih konvencionalne mineraloške in geokemične metode ne zagotavljajo. S tem imajo člani vseh PS in drugi (zunanji) uporabniki možnost izvajanja raziskav, ki so relevantne tudi v svetovnem merilu. Skupina tvorno sodeluje z drugimi PS na Geološkem zavodu Slovenije (Regionalna geologija in Mineralne surovine) in z drugimi raziskovalnimi skupinami v Sloveniji in Evropi, kar dokazujejo številne skupne objave. Sodelovanje na skupnih, tudi interdisciplinarnih projektih, kaže na vpetost skupine s svojim raziskovalnim delom v svetovne trende na raziskovalnem področju. Znanstveno-raziskovalni napredek se kaže tudi v izrazitem povečanju objavljanja. V preteklem pet letnem obdobju so člani PS objavili kar 80 izvirnih in preglednih znanstvenih člankov, od tega 53 v priznanih SCI revijah. Tudi citiranost člankov PS je v strmem porastu, največkrat citirano delo je 69 krat citirano in tako predstavlja najbolj pogosto navajano delo slovenskih geologov.


[13]

Temeljna izhodišča, raziskovalne vsebine in cilji dela P1-0020 V PS Podzemne vode in geokemija so združene različne veje geologije s ciljem poglobljenega razumevanja geoloških dejavnikov ter njihovega vpliva na posledice človekove dejavnosti v okolju. Pri tem je pomemben sinergijski učinek skupine strokovnjakov različnih geoloških vej združenih v enem raziskovalnem programu. Osnovni cilj programa je analizirati in spoznavati vplive antropogenih dejavnosti na okolje v odvisnosti od geoloških naravnih danosti. Kemična in mineralna sestava, fizikalne lastnosti in zgradba kamnin ter njihovih produktov preperevanja določajo različne lastnosti pokrajine: njeno obstojnost do naravnih ujm, oskrbo z vodo, rodovitnost, ranljivost, potresno ogroženost, topografsko oblikovanost, stabilnost pobočij in dovzetnost za odnašanje, pa tudi toksičnost ali nevtralizacijske sposobnosti. Nadaljevale in razširile se bodo dosedanje raziskave s ciljem poglobljenega razumevanja kompleksnih procesov v različnih geoloških okoljih in v vodonosnih sistemih povezanih z vplivom antropogenih dejavnosti. Študije bodo namenjene tudi preučevanju antropogenega vnosa v površinske materiale, med katerimi so zlasti tla, urbani materiali in poplavni sedimenti, med vnesenimi snovmi zlasti kovine in med dejavniki rudarjenje, industrijo in promet. Poleg klasičnih materialov se raziskujejo tudi trdni delci v snežnih depozitih, urbani prahovi in sedimenti. Z raziskavami le-teh se uspešno rešujejo vprašanja, ki se uvrščajo na področje okoljske forenzike. Razen spoznavanja geoloških razmer, v katerih so nastajale kamnine, bodo po eni plati študije omogočile kvantitativno opredeliti geokemične povezave med kamnino kot snovnim virom in proizvodi njenega preperevanja ter površinskimi in podzemnimi vodami, po drugi plati pa bodo omogočile tudi kvantitativni opis udeleženih geokemičnih procesov in oceno njihove snovne bilance. Študije bodo nadalje posvečene preučevanju transportnih procesov v podzemni vodi tako v zasičeni kot nezasičeni coni različnih tipov vodonosnikov. Pozornost bo usmerjena v raziskave fizikalno-kemičnih zakonitosti, ki se dogajajo v vodonosnikih kot posledica interakcij kamnina-voda-onesnaževalec-atmosfera. Proučevana bo obremenitev urbanih vodonosnih sistemov zaradi antropogenih vplivov industrije, urbanizacije, prometa in kmetijstva. Nadaljeval se bo razvoj metodologij določanja učinkov ukrepov v kmetijstvu na obremenjenost podzemne vode z nitrati. Načrtovana je tudi identifikacija novih onesnaževal v raziskovanem sistemu in študij prenosa onesnaževal iz nezasičene v zasičeno cono vodonosnika. V PS so v preteklem obdobju pričeli z raziskavami organskih onesnaževal v podzemni vodi. V skupino organskih onesnaževal sodijo pesticidi in ostanki zdravil z metaboliti, hormoni, steroidi, industrijski dodatki in stranski produkti, izdelki za osebno nego, dišave, blato čistilnih naprav, zaviralcev gorenja, sufricanti in dodatki prehrani. V prihodnjem obdobju bodo na izbranih vodonosnikih določena organska onesnaževala v podzemni vodi, ugotovljana bo stopnja obremenjenosti za izbrane substance, določene bodo lastnosti transportnih procesov v vodonosnikih, predvsem pa natančneje ugotovljeni viri onesnaženj za posamezne substance glede na vrsto antropogenih dejavnosti. Vse raziskave antropogenih vplivov na podzemno vodo bodo podkrepljene s terenskim eksperimentalnim delom na različnih lizimetrih. Posledica antropogenega vpliva na okolje so tudi podnebne spremembe, ki se odražajo v veliki meri tudi v vodnem režimu. Na podlagi dosedanjih raziskav in obstoječih trendov ter klimatskih napovedi bodo v prihodnosti ti učinki še bolj neugodni in se bodo globalno odražali v večji frekvenci ekstremnih dogodkov (poplav, suš), zmanjšanju zalog podzemne vode, nuji po preudarnem ravnanju z vodnimi viri in vodno bilanco. Dosedanje raziskave kažejo, da je alpski prostor posebej ranljiv na omenjene spremembe. Natančna napoved učinkov predvidenih sprememb na območju Slovenije je zelo zahtevna, predvsem zaradi orografskih značilnosti in mešanja različnih klimatskih režimov. Eden od ciljev raziskav je usmerjen v analizo in napovedovanje vpliva podnebnih sprememb na vodne vire v Sloveniji in načrtovanje ustreznih ukrepov s katerimi bi se prilagodili novim razmeram oziroma zmanjšali njihove neugodne učinke.


[14]

Na regionalnem nivoju ostajajo odprta vprašanja o izvoru in genezi podzemnih virov termalne mineralne in izvirske vode, ki so uskladiščeni v razpoklinskih vodonosnih sistemih ter o hidrodinamičnih povezavah in prenosu snovi med posameznimi vodonosniki. Globoki vodonosniki severovzhodne Slovenije so pomemben vir termalne in mineralne vode, kjer so zaradi hitro naraščajoče izrabe že opazne spremembe količinskega in kemijskega stanja na posameznih črpališčih. Termalne vode predstavljajo tudi obnovljive vire energije in za njihovo izrabo bo potrebno podrobnejše poznavanje tako geoloških, hidrogeoloških in termodinamskih danosti termalnih sistemov. Na območju celotne Slovenije bodo natančno opredeljeni posamezni regionalni vodonosni sistemi za termalno, mineralno, izvirsko vodo ter pitno vodo za oskrbo prebivalstva. Izdelani bodo regionalni hidravlični modeli, s katerimi bodo omogočene: - napovedi scenarijev toka in prenosa snovi oz. onesnaževal v opazovanem vodonosnem

sistemu) in - določitve optimalnega ravnotežja med varovanjem in izkoriščanjem obravnavanih vodnih

virov. Cilj raziskav je prispevati k trajnostnemu gospodarjenju z obravnavanimi vodnimi viri.

V prihodnje bo posebna pozornost posvečena preučevanju dinamike in odnosa med hladno in termalno podzemno vodo v medzrnskih in razpoklinskih vodonosnikih v Sloveniji, pri čemer bodo teze preverjane z uporabo matematičnih modelov toka fluida, snovi ter toplote in z novimi geokemičnimi, hidravličnimi in termičnimi meritvami v globokih termalnih vrtinah. Zaradi heterogenosti sedimentov je zelo pomembno izboljšati tudi obstoječe geološke modele, da bodo rešitve ustrezne. Na podlagi raziskovanja hidrodinamskih procesov na območjih, kjer bi bilo potrebno izvajati reinjekcijo izrabljene termalne vode, lahko poznavanje razmer dolgoročno pripomore k izboljšanem kemičnem stanju plitvih vodonosnikov, ki je sedaj zaradi vpliva odpadne termalne vode slabo. Dodatne raziskave bodo usmerjene tudi v preučevanje mehanizma izločanja oborine iz termalne vode na območju znižanega tlaka. Nadaljeval se bo razvoj naprednih metod obdelave podatkov ter uporaba metod linearnega in nelinearnega matematičnega modeliranja, ki so bile razvite na GeoZS in se nanašajo na sodobne matematične analize kot so PCA (Principal Component Analysis), CA (Cluster Analysis) in ANN (Artificial Neural Network). Predvsem obetajoči so preliminarni rezultati aplikacij metod umetne inteligence oziroma različnih arhitektur večslojnega perceptrona za napoved spreminjanja vsebnosti kemičnih elementov v prostoru v odvisnosti od številnih prostorskih in podnebnih dejavnikov, ki na navedene spremembe vplivajo. Najdba tretjega slovenskega meteorita z Javorij v Poljanski dolini, ki je bil analiziran na GeoZS, je odprla novo področje raziskav v okviru PS. Identifikacija in mineraloško-geokemična opredelitev tega železovega meteorita, ki je bila opravljena v preteklem programskem obdobju, je predstavljala velik izziv. Z raziskavo meteorita Javorje so bile pridobljene neprecenljive izkušnje na področju raziskav meteoritov. Kljub temu so ostala nerešena nekatera vprašanja povezana s kozmično in zemeljsko starostjo meteorita, ki predstavljajo dobro izhodišče za nadaljevanje raziskav. Glede na izrazito povečano število najdb meteoritov v zadnjih štirih letih in povečano zanimanje javnosti za meteorite, si lahko obetamo nove najdbe in s tem nove raziskovalne izzive, ki se jih bodo člani PS v prihodnje lotili v sodelovanju z raziskovalnimi skupinami v Sloveniji in svetu.


[15]

2.3. P1-0025 – MINERALNE SUROVINE Vodja raziskovalnega programa: dr. Gorazd Žibret Obdobje financiranja: 2013 - 2017 Prvenstveno PS skupine "Mineralne surovine" je ohranjanje kontinuitete raziskav mineralnih surovin, ohranjanje že pridobljenega znanja o mineralnih surovinah, pridobivanje novih znanj o mineralnih surovinah v obsegu zmožnosti PS, prenos pridobljenih znanj v prakso, sodelovanje v mednarodnih projektih na temo mineralnih surovin, sodelovanje v mednarodnih združenjih s področja mineralnih surovin in druge aktivnosti. Posebej pomemben poudarek PS je na ohranjanju "raziskovalne kondicije", ki bo potrebna za hitro ukrepanje, ko bo prišlo obdobje ponovnega razcveta raziskav mineralnih surovin. Slednje je, glede na trenutne razmere na trgu in geo-politične razmere v svetu, lahko zelo blizu. Člani PS ugotavljajo, da je znanje o slovenskih rudiščih pomanjkljivo, saj Slovenija v zadnjih 20 letih ni dala skoraj nobenega poudarka novim raziskavam surovin, ki bi omogočile vsaj izdelavo ocen perspektivnosti. Stara, danes že zaprta ali opuščena rudišča kovin so bila proučevana na podlagi starih geoloških znanj in zelo nezanesljivih metod kemijske analitike. Zato je o slovenskih kovinskih, pa tudi drugih rudiščih, ogromno neznanega. Še večja uganka pa je stanje mineralnih potencialov v globinah, večjih od 300 metrov. Na tem segmentu ni bilo po letu 1980 izvedenih nobenih novih raziskovalnih vrtin, z izjemo na nekaterih redkih območjih. Raziskovanje mineralnih surovin z novimi geološkimi znanji in novimi metodami analiz, vključujoč natančne multielementne kemijske analize rud in prikamnin ter uporabo SEM/EDS, je v prihodnosti nujno potrebno. V Sloveniji se, glede na trenutno stopnjo poznavanja ozemlja, nahajajo energetske, kovinske in nekovinske mineralne surovine. Energetske surovine obsegajo premog (črni in rjavi premog ter lignit), radioaktivne mineralne surovine (uran), nafto in plin ter geotermične energetske vire. Premogonosna območja so Velenjska kadunja, Zasavski terciarni bazen, Krško-Brežiško polje in severovzhodna Slovenija. Potencialne zaloge uranove rude so na območju Žirovskega vrha in širši okolici Škofje Loke. Potencialnih območij z nafto in plinom je več: Murska depresija, Slovensko Primorje, Alpidi in Dinaridi ter izolirani terciarni bazeni. Okoli 16 % ozemlja Slovenije je geotermično perspektivnih. Na metalogenetski karti Slovenije je prikazanih okoli 200 pojavov kovinskih mineralnih surovin; 10 od njih je rudišč. Potencialno ekonomsko pomembna lahko postanejo predvsem nahajališča živega srebra, svinca, cinka, bakra, antimona, železa in boksita. Potenciali za pridobivanje nekovinskih mineralnih surovin višje tržne vrednosti so predvsem pri rožencih, kremenovemu pesku, kalcitu, dolomitu, raznih posebnih vrstah glin ter naravnemu (okrasnemu) kamnu. Trenutno močno prevladuje pridobivanje nekovinskih mineralnih surovin nižje vrednosti, ki jih v Sloveniji izkoriščamo večinoma za lastne potrebe ali jih bogatimo in predelujemo v polizdelke ter izdelke. Domače nekovinske mineralne surovine uporabljamo v gradbeništvu, keramični industriji, kemični industriji, metalurgiji in kovinski industriji, za sanacije okolja in voda, v steklarski industriji, kmetijstvu, živilski industriji itd. Temeljna izhodišča, raziskovalne vsebine in cilji dela P1-0025 Rdeča nit raziskav programa "Mineralne surovine" v obdobju 2013-2018 bodo raziskave mineralnih surovin v njihovem celotnem življenjskem krogu, ki zajema raziskave splošnih naravnih danosti za možnost pojavov rudišč, posameznih ležišč, odkopavanja, predelave, recikliranja in odlaganja, ter vplivov na okolje, ki nastajajo pri teh procesih. Člani PS so izdelali številne podobne raziskave v preteklosti. Svoje znanstveno-raziskovalno delo bo skupina usmerila v kar najširši spekter surovin, ki bo obsegal tako surovine za gradbeništvo, energetske surovine, nekovinske in kovinske surovine.


[16]

Poseben poudarek bo PS "Mineralne surovine" namenila raziskavam kritičnih mineralnih surovin. Že raziskovalci prejšnje PS so ugotovili, da potencial za odkritje nahajališč nekaterih kritičnih surovin na ozemlju Slovenije obstaja. Še posebej to velja za antimon in magnezij, v omejenem obsegu pa tudi za beril, germanij, grafit in galij. O teh surovinah je znanega izjemno malo, saj so bile raziskave v preteklosti osredotočene na druge surovine (Pb, Zn, Hg, U), hkrati pa tedanja kemijska analitika ni omogočala preiskav za omenjene surovine ali pa je omejila smiselnost analiziranja bolj "eksotičnih" prvin. Posledično obstaja izjemno pomanjkljiv nabor podatkov, o določenih surovinah pa podatkov sploh ni, hkrati pa je poznavanje geološke sestave Slovenije v globini izredno omejeno (z izjemo nekaterih manjših območij). Za boljšo oceno je zato potrebnih bistveno več na novo pridobljenih geoloških podatkov. PS se bo tako v prihodnjem obdobju osredotočala na naslednja področja raziskav: a) geologija premogov in z organsko snovjo obogatenih sedimentnih kamnin, b) raziskave nahajališč surovin za industrijo gradbenih materialov, prevladovala bo

usmerjenost v gline in tufe, c) raziskave glinastih formacij kot potencialnih območij za primer skladiščenje radioaktivnih

odpadkov, kot izolacijskih horizontov ter kot izvornih kamnin za nastanek nafte in plina itd.,

d) paleovulkanizem in z njim povezana geotermija, e) proučevanje oziroma analiza trajnostnega gospodarjenja z mineralnimi surovinami, f) proučevanje oziroma analiza geoloških in geotehničnih vplivov ter posledic zaradi

pridobivanja surovin, g) vplivi pridobivanja mineralnih surovin na okolje s stališča onesnaženja s kovinami, h) raziskave grödenskih skladov, kot potencialnih nosilcev urana in bakra, i) raziskave potencialnosti t.i. kritičnih mineralnih surovin ter j) nove metode obdelav geoloških podatkov, predvsem z umetno inteligenco. Na takšen način bo vsaj delno ohranjena stopnja kontinuitete raziskav mineralnih surovin, katerih največja intenziteta je bila med leti 1960 in 1985. Obdržana bo vsaj minimalna stopnja "znanstvene forme", ohranjena kritična kontinuiteta znanj in izkušenj iz preteklosti ter omogočena zmožnosti hitrega odziva na spremenjene svetovne razmere. Slednje se bodo v prihodnosti odrazile tudi na območju Slovenije, saj cene surovin na svetovnih trgih nenehno rastejo. PS ne bo imela sredstev za izvajanje dragih raziskovalnih globokih vrtin, za izvajanje drugih geofizikalnih metod, ali specializiranih metod daljinskega zaznavanja za namen določanja geološke zgradbe Slovenije v globini. Zato se bo PS usmerila na izvajanje cenejših metod raziskav ter raziskav geoloških danosti na površini, s katerimi pa lahko kljub vsemu sklepa na stanje v globinah. Takšno znanje bo še posebej pomembno ob morebitnemu spremenjenemu ekonomskemu stanju na področju EU in v svetu. Raziskave bodo temeljile na naslednjih metodah: a) detajlne študije obstoječih literaturnih/arhivskih podatkov, b) ponovno analiziranje vzorcev slovenskih rud in drugih vzorcev (iz arhivov in zbirk) z

metodami današnje analitike, ki zajemajo bistveno večji nabor prvin, kot analize v preteklosti,

c) vzorčenje različnih geoloških materialov (kamnine, tla, rude, biološki materiali ...) in sekundarnih materialov (hišni prah, podstrešni prah, cestni prah),

d) ciljne študije izbranih rudišč (tudi z upoštevanjem novih znanj zaradi napredka geologije kot vede v zadnjih 30-50 letih), geološka prospekcija na površini, ugotavljanje tektonskih in drugih struktur ter geneze rude,

e) optična mikroskopija kamnin, rud in premogov, f) rentgenska difrakcija prašnatih in orientiranih vzorcev, predvsem glin, tufov in drugih

materialov, g) SEM/EDS metode določanja morfologije in kemične sestave delcev in mineralnih faz, h) granulometrične metode z laserskim merilnikom v kombinaciji s klasično sejalno analizo, i) ICP-MS in AAS kemične analize, analize stabilnih izotopov,


[17]

j) analize organske snovi, k) optična fluorescenca, l) paleontološke preiskave in m) druge metode.

2.4. SINERGIJSKI UČINEK ZNANSTVENO-RAZISKOVALNIH DEJAVNOSTI PROGRAMSKIH SKUPIN GEOLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE

Geologija je nezamenljivo sosledje pomembnih členov verige, brez katerih ne bi bilo končnega rezultata v obliki vira pitne, mineralne ali geotermalne vode, vira v vsakodnevnem življenju nujnih mineralnih surovin, varovanja zdravja zaradi onesnažene nežive narave ter v obliki varovanja človeških življenj in lastnine pred zemeljskimi plazovi, potresi in poplavami, upoštevajoč le najbolj prepoznavne geološke nevarnosti. Predstavljene dejavnosti treh programskih skupin GeoZS tvorijo člene take verige, od pridobivanja podatkov, preko temeljnih raziskav, ki same po sebi nimajo neposrednih aplikativnih učinkov, do aplikativnih raziskav, ki so ključni uporabniki pomembnih dognanj temeljnih raziskav znanstveno-raziskovalnega dela na Geološkem zavodu Slovenije in na koncu do rezultatov, ki lahko pomenijo nov zagon temeljni težki industriji in energetiki.


[18]

3. PROGRAM DELA GEOLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE NA PODROČJU STROKOVNE DEJAVNOSTI ZA POTREBE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ZA OBDOBJE 2014 – 2018

3.1. SPLOŠNO O IZVAJANJU JAVNE SLUŽBE Geološki zavod Slovenije poleg raziskovalne javne službe opravlja tudi javno službo za potrebe ministrstva, pristojnega za rudarstvo (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor – DE/Sektor za energetiko in rudarstvo – MzIP-SER), ministrstva, pristojnega za okolje (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje – MKO) in za Agencijo RS za okolje (ARSO). Splošno lahko naloge javne službe za navedene institucije določimo kot: - zbiranje, obdelovanje in posredovanje geoloških podatkov in dokumentacije ter

pripravo različnih strokovnih geoloških podlag za potrebe državne uprave (za področja mineralnih surovin/rudarstva, podzemnih voda, plazljivih območij ter drugih področij, vezanih na geologijo),

- arhiviranje in shranjevanje geološke dokumentacije (vodenje in vzdrževanje rudarske knjige, digitalnega geološkega arhiva ter drugih arhivov, vezanih na dejavnost GeoZS),

- GIC (Geološki informacijski center), kot ključni element geološke strokovne službe, ki skrbi za informacijski sistem, za geološke podatke in računalniško pripravo dokumentacije,

- izdelavo katastrov v skladu s predpisi (za objekte s področja mineralnih surovin/rudarstva, za hidrogeološke objekte, geološke danosti, zemeljske plazove in druge objekte, vezane na področje geologije),

- izdelavo osnutkov zakonskih aktov na področju geološke dejavnosti (v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi),

- izdajanje publikacij (revija Geologija, bilten Mineralne surovine, monografije itd.), - pripravo strokovnih podlag in v strokovna podpora pri izvajanju politike države

Slovenije (za področja podzemnih voda, mineralnih surovin/rudarstva, geoloških nevarnosti ter za druga področja delovanja GeoZS),

- nudi podporo pri usklajevanju politik in zakonodaje na nivoju EU (s področja mineralnih surovin/rudarstva, podzemnih vod, geoloških nevarnosti in drugih področij delovanja GeoZS) in

- izdelava nove in moderne geološke karte Slovenije v podrobnejšem merilu. Ocena dela na področju javne službe za nadaljnjih pet let je izredno težka, saj je vsebina in obseg del v okviru javne službe določen na letni ravni, glede na potrebe ministrstev. V izogib vsakoletnemu podaljševanju pogodb, bi bilo smiselno proučiti možnost sklepanja večletnih nalog in pogodb za področje javne službe. Za zagotovitev resursov za reševanje spodnjih problematik, je potrebno zagotoviti stabilno financiranje v večjem obsegu sredstev in ne njihovo manjšanje med letom, ko je večji del programa že izveden ter definiranje dela za večletno obdobje, kar bi omogočalo konstantno izvajanje programa.

3.2. JAVNA SLUŽBA V OKVIRU MINISTRSTVA, PRISTOJNEGA ZA OKOLJE TER AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE

Skladno s potrebami ministrstva, pristojnega za okolje (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje – MKO) in Agencije Republike Slovenije za okolje bodo letne naloge določene sproti. Ne glede na omenjeno, je glede na svetovne trende družbenih potreb po znanju in podatkih s področja geologije pričakovati, da bodo potrebe ministrstva, pristojnega za okolje usmerjene v:


[19]

- pripravo strokovnih podlag in v strokovno podporo pri izvajanju evropskih direktiv za področje podzemnih voda (npr. EU Direktiva 2000/60/EC),

- pripravo strokovnih podlag in v strokovno podporo pri določanju vodovarstvenih območij po veljavnih pravni aktih,

- pripravo strokovnih podlag za uredbe o koncesijah za rabo podzemne vode in - nudenje strokovne podpore pri izvajanju določil evropske zakonodaje s področja, za

katerega je pristojno ministrstvo (npr. EU Direktiva 2006/21/ES). Glede na svetovne trende družbenih potreb po znanju in podatkih s področja geologije je pričakovati, da bodo potrebe Agencije Republike Slovenije za okolje usmerjene v: - izdelavo geoloških kart (karta aktivnih prelomov v regionalnem merilu, temeljne in

tematske geološke karte večjih meril v skladu s prioritetami ARSO), - vzdrževanje skladišča jeder in izpirkov vezanih na dovoljenja za raziskave (skladno z

določili 115. člena Zakona o vodah (UL. RS št. 41/04)), - izdelava nove in moderne hidrogeološke karte Slovenije v podrobnejšem merilu, - izgradnjo Geološkega informacijskega sistema z namenom vzpostavitve in

vzdrževanja sodobnega informacijskega sistema, kjer bodo geološki podatki in podatki drugih sorodnih strok, pomembni za državo in širšo javnost, dosegljivi v digitalni obliki ter z namenom povezovanja s sorodnimi sistemi na nivoju EU,

- hidrogeološke raziskave na območju skupnih obstoječih in potencialnih prekomejnih vodnih teles podzemnih vod med Republiko Slovenijo in sosednjimi državami,

- nudenje strokovne podpore pri vzdrževanju evidenc vodovarstvenih območij, - izdelava strokovnih podlag pri izvajanju upravnih postopkov za potrebe ARSO ter - nudenje strokovne podpore operativnemu monitoringu na področju vodnih pravic.

3.3. JAVNA SLUŽBA V OKVIRU MINISTRSTVA, PRISTOJNEGA ZA RUDARSTVO

Geološki zavod Slovenije že več kot desetletje izvaja program za potrebe ministrstva, pristojnega za rudarstvo (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor – DE/Sektor za energetiko in rudarstvo – MzIP-SER). Program obsega izdelavo, zbiranje, vrednotenje in posredovanje podatkov in dokumentacije ter pripravo strokovnih podlag in razvojnih nalog za potrebe tega ministrstva. Program je financiran v obliki prevzetih ustanoviteljskih obveznosti iz državnega proračuna pod postavko 4161 Sofinanciranje dejavnosti Nacionalnega geološkega zavoda. Program za potrebe ministrstva, pristojnega za rudarstvo, v današnji obliki zajema tri glavne sklope nalog in enega dodatnega, in sicer:

- izdelava strokovnih podlag – delo na področju strokovnih podlag za razvojno naravnanost sektorja za potrebe rudarske in druge zakonodaje: (a) rudarski zakon in podzakonski akti, programi in drugo, (b) upravni postopki za rudarsko pravico, urejanje prostora, (c) druge podlage za prostorsko načrtovanje, varstvo okolja ter spremljanje in usklajevanje z aktivnostmi Evropske unije,

- informacijska infrastruktura – dodelava, uvajanje, dopolnjevanje in vzdrževanje informacijskega sistema mineralnih surovin vključno z spletno aplikacijo, promocija mineralnih surovin vključno s pripravo in tiskanjem letnega biltena Mineralne surovine (v slovenščini in angleščini) ter vzdrževanje arhiva mineralnih surovin),

- raziskave nacionalnega / pokrajinskega pomena, ki bi morale biti poleg nadaljevanja pregleda stanja in ocene perspektivnosti usmerjene v raziskave globlje ležečih nahajališč v Sloveniji, analize snovnih tokov, ocene vplivov oskrbe z mineralnimi surovinami na okolje in družbo, študije ponovne rabe materialov in prostorov, v raziskave recikliranja odpadkov, v prostorsko in razvojno načrtovanje ter v mednarodno vpetost in

- druge naloge po potrebi ministrstva.


[20]

Geološki zavod Slovenije sledi zahtevam družbe s temeljnimi usmeritvami, ki so:

- karakterizacija in vrednotenje nahajališč in materialov za ugotavljanje uporabnega potenciala in njegove distribucije v prostoru ter

- gospodarjenje z mineralnimi surovinami skladno z družbenimi zahtevami, predvsem glede oskrbe ter vplivov na okolje in prostor. Predvsem slednja usmeritev ustreza potrebam javne službe / države.


[21]

4. PROGRAM DRUGE DEJAVNOSTI GEOLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE, KI NI FINANCIRAN IZ JAVNO FINANČNEGA VIRA (TRŽNA DEJAVNOST) ZA OBDOBJE 2014 – 2018

Tako kot pri oceni dela na področju javne službe za nadaljnjih pet let, je tudi ocena dela na trgu izredno težka, saj je vsebina in obseg del odvisen od deleža javnih sredstev, od razpoložljivosti kadra in od potreb trga, pomemben pa bo v prihodnjih letih tudi vpliv globalne krize, ki se je še posebej poglobila v 2012 in 2013. Gibanja in potrebe trga so zato precej nepredvidljivi, še posebej zaradi zamrlih investicij v gradbeni industriji.

Pri udejstvovanju Geološkega zavoda Slovenije na trgu se je v preteklosti izkazal kot izredno pomemben dejavnik temeljno znanje s širokega področja geologije, ki ga poseduje GeoZS v obliki svojih raziskovalcev in njihovega dolgoletnega znanja. Izkazalo se je, da je temeljno in celovito znanje edina možna pot za učinkovito in dolgotrajno reševanje kompleksnejših problemov prostora, njegovega razvoja in njegove smotrne rabe.

Glede na trende razvoja slovenske družbe je v prihodnjih letih možno pričakovati potrebe trga na sledečih področjih: - geoloških, seizmičnih in geotehničnih raziskav za potrebe energetike (jedrska

elektrarna, hidroelektrarne…), - raziskav za potrebe lociranja odlagališč odpadkov (NSRAO, komunalni, posebni…), - geološke spremljave del na infrastruktunih objektih (hitre železnice, daljnovodi,

plinovodi…), - varovanja vodnih virov ob avtocestah in plinovodih, - iskanja novi virov pitne vode in hidrogeološki monitoring, - geološke spremljave rudarskih in vrtalnih del, - raziskav potencialnih območij za geotermalnih virov, - izdelav strokovnih mnenj s področja zalog in virov različnih mineralnih surovin

(kamnolomi, peskokopi, glinokopi…), - raziskav nekovinskih (morda celo kovinskih) mineralnih surovih, - hidrogeoloških raziskav za potrebe pitne, mineralnih in termalnih vod, - ekoloških raziskav – geokemičnih in hidrogeoloških, - laboratorijskih analiz, - izdelav poročil o vplivih na okolje – PVO v zvezi z izgradnjo različnih objektov in - geološke spremljave na ozemljih, ogroženih zaradi zemeljskih plazov. Pomen dela Geološkega zavoda Slovenije na trgu kot aplikativna nadgradnja raziskovalnega dela in prenos znanja v prakso je podan v poglavju 6 (POMEN ZNANSTVENO – RAZISKOVALNE USMERITVE JAVNE RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE ZA RAZVOJ SLOVENIJE).


[22]

5. POMEN ZNANSTVENO – RAZISKOVALNE USMERITVE JAVNE RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE ZA RAZVOJ ZNANOSTI V ŠIRŠEM (SVETOVNEM) MERILU

Geologija je kot veda, ki je močno vezana na prostor oziroma lokalne in regionalne razmere, specifična v primerjavi z ostalimi naravoslovno-matematičnimi vedami. Na eni strani je hendikepirana zaradi omejene univerzalnosti raziskav in s tem omejene možnosti znanstvenega objavljanja, po drugi strani pa so rezultati njenih raziskav zelo uporabni za reševanje lokalnih okoljskih problematik in za neposredno dobrobit lokalnega prebivalstva. Kljub določenim omejitvam, bo doprinos znanstveno-raziskovalnih dejavnosti Geološkega zavoda Slovenije v naslednjem obdobju financiranja tudi širše uporaben, na nekaterih, predvsem temeljnih znanstvenih in tehničnih področjih ter na področju raziskav, povezanih s podzemnimi vodami in mineralnimi surovinami na regionalni ravni (osrednja Evropa in Balkan), na področju tektonike, geokemije, geologije okolja, hidrogeokemije, geoloških nevarnosti in geoinformatike pa tudi širše (evropsko in globalno). Ob tem je treba poudariti, da reševanje lokalnih in regionalnih geoloških problemov (v to domeno sodijo upravljanje z viri podzemne vode in razumevanje njihovega gibanja in sestave, razumevanje geotermalne dinamike slovenskega ozemlja, trajnostna raba neobnovljivih mineralnih surovin, reševanje stratigrafskih, petrografskih in mineraloških problemov za potrebe razumevanja prostorskih geoloških problemov, razumevanje interakcije med geo in bio-sfero) omogoča prenos tega, lokalno usmerjenega znanja, pristopov in rešitev za omenjene probleme na širši krog uporabnikov tako v Evropsko unijo kot tudi na globalni geološki trg. Slednje omogoča tudi vedno večja vključenost Geološkega zavoda Slovenije v mednarodne znanstveno-raziskovalne (7OP, Teritorialno sodelovanje), razvojne (eContentplus, Life+, EruAid) in aplikativne projekte (Obzorje 2020, Teritorialno sodelovanje, eContentplus), financirane s strani Evropske unije v obdobju 2009 – 2013, kar kaže na uspešno pridobivanje sredstev tudi iz tega naslova in samodejno aplicira na kontinentalno torej evropsko uporabnost (nekaterih, predvsem ne-temeljnih) rezultatov mednarodnih projektov in prenos znanja v obe smeri, iz Slovenije v svet in iz sveta v Slovenijo. Te vrste vpetosti v evropske znanstveno-raziskovalne in upravne tokove nameravamo vzdrževati tudi v prihodnjem obdobju financiranja. Pomemben instrument prenosa znanja slovenskih geologov na evropsko prizorišče je članstvo Geološkega zavoda Slovenije v združenju EuroGeoSurveys (Evropski geološki zavodi) s sedežem v Bruslju. Program Geološkega zavoda Slovenije bo v naslednjih petih letih sledil smernicam evropskega programa Obzorje 2020, ki se dotika geoloških tematik v sledečih podizzivih, ki vsi sodijo v Družbeni izziv 5. Podnebni ukrepi, učinkovitost virov in surovine. Ti so sledeči: Izziv 5.1: Boj proti podnebnim spremembam in prilagajanje nanje (Sub-challenge 5.1: Fighting and adapting to climate change):

1. raziskave opazovanja tal, daljinskega zaznavanja in lastnosti tal (tla in podpovršje), 2. raziskave evolucija površja in pokrajine in 3. viri podzemne vode v regijah, odvisnih od namakanja in sistemi upravljanja; raziskave dinamike interakcije med tlemi in površinskimi vodam.

Izziv 5.2: Trajnostno upravljanje z naravnimi viri in ekosistemi (Sub-challenge 5.2: Sustainably managing natural resources and ecosystems):

1. voda za ekosisteme, 2. voda za mesta, 3. vplivi podnebnih sprememb na vodne vire za ekosisteme, mesta in kmetijstvo, 4. varovanje podzemne vode, zdravja ljudi in ekosistemov pred obstoječimi in bodočimi onesnaževalci,


[23]

5. harmonizacija in standardizacija geokemičnih (geološko-kemičnega stanja okolja) podatkov ter njihova dostopnost, 6. izboljšanje razumevanja geokemičnih procesov, 7. nove/izboljšanje metode v občutljivih okoljih (npr. zemeljska pola, oceani, obalna območja, mokrišča) in 8. pomembna urbana območja – sodelovanje med raziskovalno sfero in deležniki.

Izziv 5.3: Zagotavljanje trajnostne oskrbe z ne-energetskimi in ne-kmetijskimi surovinami (Sub-challenge 5.3: Ensuring the sustainable supply of non-energy and non-agricultural raw materials):

1. izboljšanje znanja o primarnih in sekundarnih mineralnih surovinah, določitev virov in snovnega toka, 2. ocena mineralnega potenciala nerazvitih območij (ang. greenfields) v Evropi, 3. raziskave globljih mineralnih nahajališč, 4. izkoriščanje nizko kakovostnih (primarnih in sekundarnih) mineralnih surovin ter 5. najboljši pristopi k izboljšanju javne sprejemljivosti izkoriščanja mineralnih surovin.

Izziv 5.5: Razvoj vsestranskega in trajnega globalnega informacijskega sistema in sistema za opazovanje okolja (Sub-challenge 5.5: Developing comprehensive and sustained global environmental observation and information systems):

1. izboljšanje 3D (in 4D) modelov podpovršja na podlagi obstoječih in novih geoloških podatkov ter 2. razvoj medopravilnih infrastrukturnih sistemov za obdelavo množice (geoloških) podatkov, informacij, modelov in simulacij.

Nadalje se strategija, začrtana v dokumentu Obzorje 2020, osredotoča v mednarodno sodelovanje…»mednarodno sodelovanje v pobudi Obzorje 2020 se bo osredotočalo na sodelovanje s tremi glavnimi skupinami držav:

1. industrializirane države in gospodarstva v vzponu, 2. države kandidatke za širitev in sosednje države ter 3. države v razvoju.

Geološki zavod Slovenije tesno sodeluje z večino držav članic EU, preko znanstvenih bilateral pa aktivno sodeluje tudi z Japonsko, ZDA in Rusijo. Predvsem je aktivno sodelovanje z državami JV Balkana, ki obsega poleg znanstvenega sodelovanja in tehnične podpore tudi pomoč in pomoč pri izobraževanju študentov. Od 2012 dalje pa poskušamo vzpostaviti strokovno sodelovanje z afriškimi partnerji (zaenkrat Etiopija in JAR), predvsem v okviru razvojnih projektov Svetovne banke (World Bank), evropske pomoči (DEVCO – EurAid) in državnih pomoči (npr. Norveški, Švedski, Danski, Avstralski razvojni skladi).


[24]

6. POMEN ZNANSTVENO – RAZISKOVALNE USMERITVE JAVNE RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE ZA RAZVOJ SLOVENIJE

6.1. SPLOŠNI POMEN USMERITEV Glede na dejstvo, da je delovanje Geološkega zavoda Slovenije precej široko, je pomen delovanja zavoda večplasten. Zaradi tega je smiselno poudariti, da ima pomen dejavnosti GeoZS tako strateško kot tudi neposredno/takojšnjo in srednjeročno konotacijo. Pomen usmeritev GeoZS lahko strnemo v dve glavni področji, ki sta v procesu zagotavljanja odgovorov družbi, nedeljivo povezani: 1. izvajanje temeljnih raziskav za potrebe poznavanja:

- nastanka in razvoja mineralov, kamnin in fosilnih vrst, - naravnih/geoloških procesov, ki oblikujejo Zemljo in dinamike medijev, povezanih

z litosfero ter 2. izvajanje aplikativnih raziskav, ki za iskanje odgovorov uporabniku, torej družbi,

uporabljajo dognanja temeljnih raziskav, katera obenem nadgrajujejo s sprotnimi dognanji na podlagi zahtev uporabnikov.

Znanstveno-raziskovalne usmeritve GeoZS skupaj pomembno prispevajo k uresničevanju več strateških ciljev Slovenije (izboljšanje kakovosti življenja ter zdravja, povezovanje naravnih in kulturnih potencialov učinkovito upravljanje okolja in trajnostna energetika ter mobilnost za podporo gospodarskemu razvoju) skozi Ukrepe za izvajanje razvojnih prioritet nastajajočega dokumenta Strategije razvoja Slovenije do leta 2020, ki so (točke so oštevilčene identično besedilu v osnutku SRS 2020): 1. Pametna rast, ki zajema predvsem:

1.1. povečevanje dodane vrednosti, doseganje višje produktivnosti zaposlenih (Spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti) – »…ustvarjanje vrednosti, ki v ekonomskem smislu pomeni ustvarjanje kar največje možne razlike med vrednostjo uporabljenih sredstev (input) ter vrednostjo izdelkov in storitev (output) → ustvarjanje dobička…«. Po ekonomski analizi, opravljeni v ZDA (Bhagwat & Ipe, 2000; http://www.agiweb.org/environment/publications/mapping/mappingbook.pdf), je dodana vrednost geo-loških kart kar med 25 in 39-kratna. Njihovo ustvarjanje z namenom izgradnje modernega 3D geološkega modela kompleksnega slovenskega prostora, kar sodi v aktivnosti GeoZS, predstavlja torej visoko dodano vrednost za celotno družbo. 1.2. dvig uporabe znanja in tehnologije na zahtevnejšo raven, prenovljen visokošolski sistem, spremembo obsega in strukture vlaganja v raziskave, razvoj, tehnologijo in inovacijske dejavnosti (Visoko šolstvo, znanost, tehnologija in informacijska družba) – »…Višjo dodano vrednost prinašajo samo končni izdelki in storitve. …. Informacijsko komunikacijske tehnologije so pomemben dejavnik inovativnosti ter povečevanja produktivnosti in konkurenčnosti v podjetjih, pa tudi dejavnik stopnje razvoja informacijske družbe…«. Rezultati raziskav, ki jih izvajamo na Geološkem zavodu Slovenije, so večidel neposredno vključene v storitve za končne uporabnike (torej končni izdelek oziroma storitev), najsibo to javna uprava ali gospodarstvo. Cilj Geološkega zavoda Slovenije je tudi vzdrževanje modernega digitalnega arhiva geoloških podatkov, katalogov podatkov in arhivskih publikacij ter posredovanje javno dostopnih podatkov in informacij širši, strokovni in laični javnosti z modernimi informacijskimi rešitvami kot so spletni portali, podatkovni iskalniki, orodja za pametne telefone, uporaba izboljšane/razširjene resničnosti ipd.

3. Trajnostna rast, ki vključuje: 3.1. zagotavljanje trajnostne mobilnosti (Promet in prometna infrastruktura) – »…prilagoditev investicij dejanskim dolgoročnim potrebam potniškega in tovornega prometa v regiji…«. Glede na potrebe po vlaganju v prometno infrastrukturo


[25]

pričakujemo določen del geoloških in na geologijo vezanih raziskav v začetnih fazah umeščanja objektov v prostor. Pametno zasnovane investicije infrastrukturnih objektov dajo predhodnim raziskavam velik poudarek, saj njihova kakovostna izvedba, predvsem pa neodvisni rezultati prepreči marsikateri nepotrebni strošek v kasnejših in dražjih fazah. 3.2. zagotavljanje zmanjšanja emisij in več energije iz obnovljivih virov (Energetika) – »…Pri načrtovanju kombinacije energetskih virov in optimalne izrabe razpoložljivih obnovljivih virov energije ne gre le za trajnostno optimiziranje virov, kar bistveno vpliva na dolgoročno kakovost življenja in družbe (gozdovi, vodonosniki, energija vetra in sonca, geotermija), temveč gre za prvovrstno strateško vprašanje razvoja in konkurenčnosti pomembnega dela gospodarstva. …ter vrhunsko znanje na področju geotermalne energije in upravljanja z gozdovi in biomaso. Potenciali obnovljivih virov pa še niso dovolj raziskani. Potrebujemo stvarne in preverjene ocene o vodnem, geotermalnem, vetrnem in solarnem potencialu v Sloveniji in še odločnejše vložke v R&R na izbranih področjih…«. Geološki zavod Slovenije ima edini v Sloveniji ekipo, ki je sposobna pridobiti in interpretirati geološke podatke, jih sestaviti v 3D geološki model, ga povezati z modelom dinamike podzemne vode in z njima razložiti geotermalni potencial določenega območja Slovenije. V prihodnjih letih pričakujemo porast povpraševanja po izkoriščanju geotermalne energije (tako na individualnem, kot tudi na več-uporabniškem nivoju) in s posledično povečane zahteve uporabnikov po informacijah, vezanih na geotermalno energijo. 3.3. učinkovitejše ohranjanje naravnih virov in upravljanje z njimi ter povečanje biotske raznovrstnosti (Okoljska in prostorska politika) – »…Tako nepovezano oblikovanje politik in delovanje se odražata tudi v dejstvu, da je pri merjenju snovne produktivnosti Slovenija peta najslabša med državami Evropskega gospodarskega prostora. To je v kontekstu naraščajočih pritiskov na dvig cen surovin dolgoročno zelo slaba popotnica gospodarstvu… da so v Sloveniji potrebni hitri in bistveni premiki k oblikovanju celostnih politik in ukrepov, ki bodo spodbujali vlaganje v okoljske inovacije/tehnologije v industriji in v razvoj novih poslovnih modelov in pristopov na drugih področjih gospodarstva (npr. varstva narave in prostora)…«. Ker je geologija ena tistih ved, ki celovito obravnava okolje in s tem tudi okoljske problematike, lahko strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije s svojim znanjem in izkušnjami doprinesejo k snovanju razumne okoljske politike, tako z vidika izkoriščanja kot tudi z vidika varovanja naravnih virov. V prihodnjih petih letih bo nedvomno treba najti trajnostno ravnotežje med zahtevami po večji rabi geotermalne energije (katere medij za prenos je običajno podzemna voda) in ohranjanjem kakovosti vodnih virov, ki je pomembna za zagotavljanje kakovosti življenjskega standarda. Treba bo tudi vključiti dejavnik geoloških nevarnosti v prostorsko načrtovanje predvsem zaradi zagotavljanja večje varnosti prebivalcev ter zaradi zmanjšanja pritiskov na proračune ob ekstremnih vremenskih (in seizmičnih) dogodkih. 3.4. spodbujanje razvoja podeželja, zagotavljanje varne hrane, spodbujanje povezovanja kmetijske politike z drugimi, predvsem gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi (Kmetijska politika) – »…Na podlagi navedenega je treba razmisliti tudi o tem, ali bo slovenska kmetijska politika v prihodnje uspela odgovoriti na izzive, kot so prilagajanje podnebnim spremembam, varstvo okolja, vse aktualnejše vprašanje prehranske varnosti ter dvig konkurenčnosti kmetijskega sektorja z uvajanjem novih tehnologij in inovacij… Ukrepi slovenske kmetijske politike bi morali biti zasnovani in izvedeni tako, da bodo gospodarsko, socialno in okoljsko sprejemljivi…«. Vloga Geološkega zavoda Slovenije pri tej točki je presek zgoraj navedenih točk, saj je kmetijstvo tista gospodarska panoga, ki se zaradi svojega pomena in razširjenosti dotika skoraj vseh področij družbe (in zgoraj navedenih izzivov), obenem pa se kmetijstvo zelo naslanja na vodne vire ali na poplavljanje podzemne vode.


[26]

Usmeritve delovanja Geološkega zavoda Slovenije v obdobju 2014 – 2018 se deloma navezuje tudi na usmeritve razvoja Slovenije iz preteklega obdobja, torej 2009 – 2013, saj so izzivi slovenske družbe, vezani na okolje in kakovost življenja kontinuirani. V nadaljevanju je podan pomen znanstveno-raziskovalne ter strokovne dejavnosti GeoZS po programskih skupinah, ki se med seboj dopolnjujejo, obenem pa predstavljajo bazen idej in znanja za iskanje praktičnih rešitev, ki jih zahteva sodobna družba. Znanje, pridobljeno pri znanstveno-raziskovalnih dejavnostih GeoZS, raziskovalci sproti prenašajo tudi v učne procese na Univerzi v Ljubljani in na Univerzi v Novi Gorici. V aktivnosti programskih skupin so nenehno vključeni tudi dodiplomski in podiplomski študenti, katerih diplomske in doktorske naloge se vsebinsko vključujejo v vsebine raziskovalnih programov. Nekateri diplomanti se po uspešnem zaključku študija vključujejo v programske skupine kot mladi raziskovalci in po opravljenem doktoratu kot raziskovalci, nekateri podiplomanti pa se direktno vključujejo v delovni proces. Starejši raziskovalci sodelujejo pri vzgoji kadrov v vlogi predavateljev in mentorjev.

6.2. P1-0011 – REGIONALNA GEOLOGIJA – POMEN ZA RAZVOJ SLOVENIJE Pomemben produkt raziskav te skupine bodo geološke karte v podrobnem merilu (delovne 1 : 5.000 in tiskane 1 : 25.000), ki bodo primerne za najširši krog uporabnikov v gradbeništvu, ekonomski geologiji/rudarstvu, v krasoslovju, hidrogeologiji, pedologiji, gozdarstvu, pri reševanju okoljske problematike, pri prostorskem načrtovanju, v izobraževalnem procesu itd. Vedenje o biostratigrafskih danostih z vključeno paleontološko vsebino je sestavni del poznavanja nacionalnega bogastva Slovenije. Velik del raziskav posega neposredno na področje geološke naravne dediščine (na primer: permsko–triasna meja, paleontološka dediščina Krasa, naravni alpski rezervati, geoparki itd.). Vse raziskave so tekoče vključene v izdelavo nove geološke karte Slovenije in s tem posredno v številne dejavnosti, ki karte uporabljajo pri svojem delu. Konflikt med človekom in naravo se zaradi vedno novih posegov v prostor povečuje, močno pa se spreminjajo tudi podnebni vzorci, ki so eden od gonilnih dejavnikov pri pojavljanju pobočnih masnih premikov. Razumevanje procesov geoloških nevarnosti (seizmotektonika, seizmična mikrorajonizacija, modeli razširjenosti in nastajanja pobočnih procesov) omogoča smotrnejše prostorsko in proračunsko planiranje. Neposredni uporabnik seizmotektonskih modelov in seizmične mikrorajonizacije je disciplina imenovana potresno inženirstvo, modelov pobočnih masnih premikanj pa prostorsko načrtovanje na državnem in lokalnem nivoju. Varno bivalno okolje, ki je končni rezultat in smisel raziskav na področju geohazarda, zagotavlja nemoten razvoj družbe.

6.2. P1-0020 – PODZEMNE VODE IN GEOKEMIJA – POMEN ZA RAZVOJ SLOVENIJE Glavna prednost raziskav na področju podzemnih voda in geokemije oziroma geologije okolja je zagotavljanje oskrbe s čisto vodo, zagotavljanje dobrega stanja in ustreznega urejanja voda ter uveljavljanje trajnostne rabe naravnih virov. Celovita oskrba z vodo v Republiki Sloveniji zahteva optimalno gospodarjenje z obstoječimi vodnimi viri, še zlasti s podzemnimi vodnimi viri, ki predstavljajo glavni vir pitne vode. Raziskave bodo prispevale k poznavanju razpoložljivosti vodnih virov, tako z vidika njihovih količin kot tudi kvalitete oziroma stopnje onesnaženosti. Poseben pomen bomo dali nadaljevanju raziskav prekomejnih vodonosnikov, ki so posebej občutljivi z vidika upravljanja in varovanja. Republika Slovenija mora dobro poznati naravne značilnosti prekomejnih vodnih teles,


[27]

njihovo ogroženost ter obremenjenost na obeh straneh meje. Le na ta način je možno ustrezno zaščititi nacionalni interes na področju izkoriščanja virov pitne vode. Člani programske skupine intenzivno sodelujejo pri implementaciji okvirne vodne direktive WFD (Water Framework Directive, 200/60/ES) v Sloveniji. Ena od zahtev vodne direktive je identificiranje problematičnih območij v državah članicah, kjer so vode zaradi ekoloških pritiskov v slabem kakovostnem stanju, zaradi česar bo treba izvajati sanacijske ukrepe. Za pravilno oceno kakovosti podzemnih vod je treba določiti naravna ozadja posameznih hidrokemijskih komponent v podzemni vodi. Do sedaj v Sloveniji niso sistematično zmerili, zbrali in obdelali podatkov o naravnih ozadjih, zato bomo del raziskav namenili določitvi naravnih ozadij posameznih hidrokemijskih komponent v podzemni vodi v različnih hidrogeoloških oziroma litoloških zvrsteh vodnih struktur. Rezultati raziskav bodo pomembni za državo kot skrbnika vodnih virov in za druge porabnike pitne, termalne, mineralne in izvirske vode. Podjetja, ki skrbijo za vodooskrbo, ki proizvajajo in tržijo živilske izdelke ali se ukvarjajo s turizmom bodo dobila smernice za sonaravno izkoriščanje razpoklinskih in medzrnskih vodonosnih sistemov s termalno, mineralno ali pitno vodo ter za izvajanje količinskega in kakovostnega monitoringa, kar bo pripomoglo k dolgoročnemu ekonomskemu in investicijskemu razvoju podjetij. Rezultati bodo prispevali k razvojni strategiji države, občin in regij na področju vodooskrbe, turizma, kmetijstva in drugih dejavnosti. Predlagani program bo imel dolgoročnejše učinke za družbo v obliki boljšega varovanja podzemne vode kot naravnega vira. Slovenija razpolaga z mnogimi kvalitetnimi viri pitne vode, ki bodo v bodoče še pridobili na pomenu, še posebej v luči prihajajočih podnebnih sprememb. Rezultati raziskav bodo lahko uporabljeni pri optimizaciji ukrepov, ki bodo v prihodnosti ugodno vplivali na vodni režim s stališča protipoplavne varnosti, oskrbe s pitno vodo ter soočanju s sušo, izkoriščanja energetskega potenciala in zaščite okolja. Rezultati bodo v pomoč pri izdelavi programov ukrepov varstva okolja ter usmeritvah na področju kmetijstva in rabe prostora na vodovarstvenih območjih. V nekaterih segmentih gospodarstva predstavlja podzemna voda pomemben in pogosto zelo omejujoč dejavnik. Pri nekaterih primerih podzemne gradnje lahko prisotnost podzemne vode znatno podraži gradnjo in zavleče izvedbo. Poznavanje porazdelitve podzemne vode in pogojev pod katerimi nastopa v prostoru, znatno poceni nekatere posege v prostor. Eden od ciljev programske skupine je tudi natančneje preučiti interakcije med podzemnimi vodami ter kamninami in produkti njihovega preperevanja, to so sedimenti in tla. S stališča tehnološkega razvoja je to pomemben cilj. Na ta način bo moč izboljšati vedenje o fizikalno kemijskih pogojih pri katerih podzemne vode pridobijo določene lastnosti in s tem vplivajo na njeno ekonomsko izkoriščanje. Takšne lastnosti podzemne vode so na primer agresivnost podzemne vode na beton, kvaliteta vode za namakanje, vpliv na propadanje vodovodnih cevi itd. Rezultati predlaganega programa so pomembni tudi z vidika naravne dediščine, v katero sodi tudi voda. Prispevali bodo k ohranjanju in varovanju te naravne dedišine ter k njenemu trajnostnemu razvoju. Celostni pristop k upravljanju z vodami in tlemi je izredno pomemben za varovanje bogastva narave in s tem pokrajinske pestrosti našega naravnega okolja kot nacionalne dediščine skozi katero se radi identificiramo.

6.3. P1-0025 – MINERALNE SUROVINE – POMEN ZA RAZVOJ SLOVENIJE Neposredni pomen za gospodarstvo in družbo raziskav tega programa je velik, saj je dostopnost do surovine temeljni pogoj za delovanje številnih gospodarskih panog (pridobivanje energentov, nekovinskih naravnih surovin za kemično, prehranjevalno in


[28]

industrijo gradbenega materiala) ter za strateško načrtovanje preskrbe z energijo v Sloveniji. Predvsem je treba poudariti aplikacijo rezultatov na področje izkoriščanja mineralnih surovin, tako nekovinskih, katerih glavni vir v Sloveniji predstavljajo sedimentne kamnine, kot tudi energetskih surovin, kot so premog, plin in geotermalna energija. V Sloveniji iz slednjih v prvi vrsti uporabljamo primarne mineralne surovine, ki jih pridobimo z odkopavanjem. To so tehnični kamen, naravni kamen, lapor, tuf, kremenov pesek, roženec, kalcit, gline... Iz teh materialov lahko z nadaljnjo predelavo izdelamo druge sintetične minerale, od katerih je odvisna cela paleta industrijskih panog: industrija gradbenega materiala, keramična, kemična, steklarska, živilska industrija, metalurgija in kovinska industrija, vodno gospodarstvo, kmetijstvo ter umetnost in obrt. Od industrijskih panog na področju energetike pa bodo imele posredne in neposredne koristi predvsem panoge, povezane s pridobivanjem električne energije iz fosilnih goriv (premog) in pa panoge, povezane z izkoriščanjem geotermalne energije (zdravilišča, ogrevanje, rastlinjaki, geotermalne elektrarne) predvsem v vzhodni Sloveniji, pa tudi v območja v bližini večjih prelomnih con, ki vsebujejo za vodo prepustne sedimentne kamnine (npr. Zdravilišče Dobrna, Topolšica). Na tem področju igra programska skupina s svojimi temeljnimi raziskavami s področja poznavanja in interpretiranja prostorskih geoloških modelov na podlagi lege geoloških plasti in geneze kamnin ključno in nezamenljivo vlogo. Predlagani program ima velik pomen za delovanje države (ministrstva, pristojna za rudarstvo, za okolje, za prostor, za tehnološki in znanstveni razvoj) in velik pomen za podporo rudarski in gradbeni stroki. S povezovanjem temeljnih znanj o nahajališčih surovin in o gospodarjenjem z mineralnimi surovinami oziroma potrebami družbe po njih bo postavljena ustreznejša osnova za planiranje na državni, regionalni in lokalni ravni. Navedena dejstva tako prinašajo veliko možnosti za prenos pridobljenih znanj v prakso. V smislu pomena za kulturno-zgodovinsko dediščino pa je treba omeniti tudi neposredne koristi predlaganega programa za namene restavratorstva, predvsem na področju zagotavljanja primernega naravnega kamna za restavriranje nekaterih zgradb (npr. restavriranje stopnišča na Blejskem otoku, za potrebe katerega je bil lociran vir materiala enakega videza in porekla, kot je bil originalen). Na področju varovanja naravne dediščine je program bistvenega pomena pri določanju in ohranjanju naravnih vrednot ter lokacij nahajališč mineralov in fosilov v smislu Zakona o ohranjanju narave ter kot strokovna pomoč pri oblikovanju učnih poti in naravnih parkov. Kontinuiteta je nujna predvsem z vidika ohranjanja vedenja o lokacijah značilnih geoloških in stratigrafskih profilov, saj je znano, da jih je zaradi velikih tektonskih deformacij težko najti. Poleg tega je nujno ohraniti znanje o posameznih nahajališčih sedimentnih tekstur, karakterističnih plasti, fosilnih združb ipd., pomembnih za geološko znanost. Zato je ohranjanje predlaganega programa za geološko stroko zelo pomembno. Poleg tega je celovito poznavanje geoloških danosti (kamninske sestave prostora, naravnih virov, kvalitete in količine) ena od osnovnih nalog in strateška nujnost vsake države. Opisano znanje in vedenje je laiku morda trivialno, a je za izdelavo pravilnih in kompleksnih prostorskih geoloških modelov ključnega pomena, slednji pa so osnova za izdelavo ocen in napovedi stanja in količine naravnih virov, na katerih temelji državni načrt trajnostnega upravljanja s temi viri.


[29]

7. KADROVSKA STRUKTURA JAVNE RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENJE

V preglednicah je podan kadrovski načrt za JRO Geološki zavod Slovenije. Geološki zavod Slovenije se aktivno prijavlja na mednarodne projekte 7OP, Obzorje 2020, Teritorialno sodelovanje in sredstva strukturnih skladov. Obenem se aktivno udejstvuje na tržnem segmentu, ki pokriva okoli 1/3 dejavnosti GeoZS. Zaradi veljavne zakonodaje je načrtovanje upokojitev v prihodnjih letih nedoločljiva, ocena pričakovanih mladih raziskovalcev ter število zaposlenih raziskovalcev pa bo odvisna od pridobljenih mednarodnih in tržnih projektov. Preglednica 7.1. Število vseh zaposlenih raziskovalcev in drugega osebja v JRO (stanje na dan 31. 12. 2012 in načrtovano stanje na dan 31. 12. 2018).

Vsi zaposleni 31.12.2012 31.12.2018 določen čas nedoločen čas določen čas nedoločen čas1 redno zaposleni raziskovalci 11 36 6 40 2 dopolnilno zaposleni raziskovalci 1 2 3 mladi raziskovalci 11 10 4 strokovno osebje 2 9 3 9 5 tehnično osebje 19 18 6 administrativno osebje 1 5 7 7 SKUPAJ 26 69 21 74 Preglednica 7.2. Število vseh zaposlenih raziskovalcev, mladih raziskovalcev, strokovno-tehničnega osebja ter administrativnega osebja v JRO, po stopnji izobrazbe na dan 31. 12. 2012.

Izobrazba Raziskovalci Mladi raziskovalci

Strokovno in tehnično osebje

Administrativno osebje Skupaj

1 doktorat znanosti 27 - - - 27 2 magisterij znanosti 5 - - - 5 3 specializacija - - - -

4 2. bolonjska stopnja 16 11 11 - 38

5 1. bolonjska stopnja - - - - -

6 V. stopnja - - 19 3 22 7 IV. stopnja in manj - - - 3 3 SKUPAJ 48 11 30 6 95


[30]

Preglednica 7.3. Število vseh zaposlenih raziskovalcev v JRO glede na podeljene znanstveno-raziskovalne in raziskovalno-razvojne nazive na dan 31. 12. 2012.

Znanstveno-raziskovalni

nazivi Število Strokovno - raziskovalni nazivi Število

1.1. asistent 10 2.1. asistent 7 1.2. asistent z magisterijem - 2.2. višji asistent - 1.3. asistent z doktoratom 7 2.3. višji strokovno-raziskovalni asistent 6 1.4. znanstveni sodelavec 6 2.4. strokovno raziskovalni sodelavec -

1.5. višji znanstveni sodelavec 5 2.5. višji strokovno-raziskovalni sodelavec 4

1.6. znanstveni svetnik 5 2.6. strokovno-raziskovalni svetnik - 1.7. SKUPAJ 33 2.7. SKUPAJ 17

Preglednica 7.4. Struktura vseh zaposlenih raziskovalcev v JRO glede na starost na dan 31. 12. 2012.

Starost Uveljavljeni raziskovalci Raziskovalci z doktoratom Mlajši raziskovalci

1 do 35 let - 6 18 2 35 do 45 let 3 8 - 3 46 do 55 let 7 7 - 4 56 let in več 4 6 - 5 SKUPAJ 14 27 18


[31]

8. NAČRTOVANA NABAVA RAZISKOVALNE OPREME V OBDOBJU 2014 – 2018

Ohranjanje vrhunskega znanstveno-raziskovalnega nivoja zahteva od raziskovalnih organizacij, da sledijo trendom opremljenosti sorodnih in konkurenčnih institucij doma, po Evropi in po svetu. Geološki zavod Slovenije je v preteklem obdobju financiranja po svojih zmožnostih sledil zgornjemu načelu in je z minimalnimi dodatnimi sredstvi iz naslova sofinanciranja raziskovalne opreme nabavil nekaj pomembnih kosov raziskovalne opreme. Tako smo v preteklih letih nabavili vrstični elektronski mikroskop (SEM), niz geofonov z dodatno opremo za izvajanje seizmičnih raziskav, geosondo, ter več kosov manjše opreme, potrebne za delovanje laboratorijev na Geološkem zavodu Slovenije in za izvajanje meritev na terenu. V obdobju med 2014 in 2018 bo Geološki zavod Slovenije sledil trendom opremljenosti sorodnih in konkurenčnih institucij po svojih finančnih zmožnostih. Glede na nestabilno financiranje raziskovalnih programov, minimalno financiranje raziskovalnih projektov in prisotno finančno krizo je težko podrobneje načrtovati nabavo raziskovalne opreme. Glavni cilj GeoZS glede raziskovalne opreme v naslednjem obdobju je dopolnitev obstoječe opreme (SEM, karotaža, hidrogeološki terenski merilni sistem, manjša (in cenejša) terenska oprema) ter njeno vzdrževanje. Če bo finančna situacija to omogočala, bo GeoZS v naslednjem obdobju izvedel nabavo dodatek za analitične preiskave k vrstičnem elektronskem mikroskopu z energijsko disperzivnim spektrometrom rentgenskih žarkov (LV SEM). Z nabavo dodatka bodo lastnim in zunanjim raziskovalcem omogočene bolj poglobljene raziskave mikrostruktur, mikrotekstur, nanostruktur mineralov in kamnin. Nadgradili bomo tudi opremo za izvajanje visokoresolucijskih seizmičnih meritev. Preglednica 8.1. Načrtovana nabava raziskovalne opreme v obdobju 2014 – 2018 v JRO Geološki zavod Slovenije.

A B C D 1 Nadgradnja opreme za visokoresolucijsko seizmiko 100.000 € 70 % 30 % 2 Nadgradnja LV SEM 300.000 € 70 % 30 % 3 Merilni inštrumenti za potrebe hidrogeoloških raziskav 70.000 € 90 % 10 % 4 Laboratorijski spektrometer 3.000 € 90 % 10 % 5 Terenski spektrometer (optična vlakna) 20.000 € 90 % 10 % 6 Optični in akustični »televiewer« - sonda 65.000 € 90 % 10 % 7 Večje terensko vozilo za karotažo 50.000 € 90 % 10 % 8 Žaga za vzorce na terenu 3.000 € 90 % 10 % 9 Mobilna vrtalna garnitura 15.000 € 90 % 10 %

10 Virtualni laserski skener na mini helikopterju 15.000 € 90 % 10 % 11 Laboratorijski drobilec za fino drobljenje/grobo mletje 20.000 € 90 % 10 %

SKUPAJ 661.000,00 € - - A – Naziv raziskovalne opreme in / ali infrastrukture B – Vrednost v EUR C – Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti (v %) v JRO D – Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti s strani zunanjih uporabnikov (v %)


[32]

9. KAZALNIKI Spodnja preglednica in sliki prikazujejo načrtovano gibanje kazalnikov v JRO Geološki zavod Slovenije za obdobje 2014 – 2018. Preglednica 9.1. Pregled kazalnikov za obdobje 2014 – 2018. Kazalniki so grafično prikazani na Sliki 9.1. in Sliki 9.2. Kazalnik 2014 2015 2016 2017 2018 1. Št. prijavljenih patentov - - - - - 2. Število inovacij 0 1 1 1 1 3. Število raziskovalnih projektov 100 98 101 106 111

3.1.

Število projektov, v katerih sodeluje gospodarstvo oz. drugi uporabniki znanja in so krajši od enega leta

70 70 75 80 85

3.2.

Število projektov, v katerih sodeluje gospodarstvo oz. drugi uporabniki znanja in trajajo vsaj eno leto

2 2 2 2 2

3.3. Število projektov, v katerih se ne sodeluje z gospodarstvom 13 13 13 13 13

3.4. Število mednarodnih projektov 15 13 11 11 11 4. Število raziskovalnih programov 3 3 3 3 3

5. Število projektno raziskovalnih centrov - - - - -

6. Število mladih raziskovalcev 11 11 10 10 10

7.

Vrednost prihodkov iz trga za raziskave v skupnih prihodkih za raziskave*

28% 29% 30% 31% 32%

8.

Delež visoko citiranih objav (v revijah z največjim impact faktorjem) v vseh znanstvenih objavah

10% 10% 12% 12% 12%

9. Število vrhunskih raziskovalcev, gostujočih na JRO 3 3 4 4 4

10. Število slovenskih raziskovalcev (iz JRO), gostujočih v tujih državah 4 4 5 5 5

Slika 9.1. Grafični prikaz dela kazalnikov iz Preglednice 9.1. Vrednosti kazalnikov, prikazanih s stolpiči, so podane na desni ordinatni osi.


[33]

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

2014 2015 2016 2017 2018

Vrednost prihodkov iz trga za raziskave v skupnih prihodkih za raziskave

Delež visoko citiranih objav (v revijah z največjim impact faktorjem) v vseh znanstvenih objavah

Število inovacij

Število projektov, v katerih sodeluje gospodarstvo oz. drugi uporabniki znanja in trajajo vsaj eno leto

Število raziskovalnih programov

Slika 9.2. Grafični prikaz dela kazalnikov iz Preglednice 9.1. Vrednosti kazalnikov, prikazanih s stolpiči, so podane na desni ordinatni osi.


[34]

10. PROGRAM DELA INFRASTRUKTURNE DEJAVNOSTI GEOLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2014 – 2018

10.1. OPREDELITEV INFRASTRUKTURNE DEJAVNOSTI Osnovni namen Geološkega informacijskega centra kot nosilca infrastrukturnega programa je vzpostavitev in vzdrževanje sodobnega informacijskega sistema, kjer so geološki podatki in podatki drugih sorodnih strok, pomembni za državo in širšo javnost, dosegljivi v digitalni obliki. Zagotavlja dostopnost do ustreznih harmoniziranih in kakovostnih geoloških informacij za potrebe podpore odločitvam, vrednotenju in spremljanja stanja v prostoru. Podatki, zbrani v okviru različnih programov in projektov, se med seboj razlikujejo tako po metodologiji njihovega pridobivanja kot po njihovi kakovosti. Tako je eden izmed glavnih ciljev infrastrukturnega programa standardizacija teh podatkov in njihova vključitev v geološki informacijski sistem. Geološki informacijski sistem omogoča urejen in sistematičen način zbiranja, vzdrževanja, posredovanja in hranjenja geoloških in sorodnih podatkov in nudi podporo vsem raziskovalcem GeoZS. Z vzpostavitvijo infrastrukture prostorskih podatkov Geološkega zavoda Slovenije so uporabnikom, torej raziskovalcem na GeoZS in zunanjim koristnikom podatkov, zagotovljene celovite informacijske storitve o geologiji prostora. Infrastruktura prostorskih podatkov pokriva tako tehnične standarde in protokole kot organizacijska vprašanja in vprašanja podatkovne politike, vključno s politiko dostopa do podatkov in ustvarjanjem ter vzdrževanjem geoloških informacij. Naloga infrastrukturnega programa GeoZS pa je tudi vsestranska podpora izdelavi geološke karte Slovenije in laboratorijski pripravi geoloških vzorcev ter vzdrževanje infrastrukturne opreme GeoZS.

10.2. OPIS INFRASTRUKTURNE DEJAVNOSTI Ime infrastrukturnega programa: Geološki informacijski center Vodja infrastrukturnega programa: Jasna Šinigoj Obdobje financiranja: 2009 – 2014 (pričakujemo, da bo infrastrukturni program financiran tudi po letu 2014) Dejavnosti infrastrukturnega programa GeoZS lahko strnemo v: • Geološki informacijski sistem:

- izdelava, podpora in vzdrževanje baz geoloških podatkov, pomembnih za državo, - izdelava in razvoj geoloških podatkovnih in kartografskih standardov, - uvajanje standardov kontrole kvalitete digitalnih prostorskih podatkov, - izdelava uporabniških aplikacij v GIS okolju, izdelava spletnih aplikacij, - izmenjava javnih podatkov in metapodatkov po standardih EU, - vodenje evidence prostorskih podatkov Geološkega zavoda Slovenije,

- modeliranje prostorskih geoloških podatkov, izdelava tematskih kart, - obdelava podob, pridobljenih z metodami daljinskega zaznavanja,

- distribucija digitalnih prostorskih podatkov, - organizacija in vodenje delavnice na temo GIS-a, - spremljanje aktivnosti EU, ki se izvajajo v okviru INSPIRE, WFD, WISE, GMES in - digitalizacija arhiva GeoZS.

• Podpora izdelavi nove geološke karte: - terensko zbiranje geoloških podatkov, - globinske raziskave (vrtanje, geofizikalne raziskave),


[35]

- sedimentološka, paleontološka, petrografska in geokemična analitika, - priprava vzorcev in izdelava preparatov za paleontološke analize (mikro- in

makro-), - arhiviranje paleontoloških vzorcev in vodenje evidence, - digitalna kartografija, - izdelava digitalnih standardov, - kartografska obdelava in - priprava na tisk.

• Vzdrževanje infrastrukturne opreme: - Elektronski mikroskop SEM 6490 LV, - Oprema za izvajanje VR refleksijskih seizmičnih raziskav, - Oprema za terensko karotažo, - Specialno terensko vozilo, CDI Sprinter Furgon, - Sistem za izdelavo geoloških zbruskov in poliranih preparatov (Logitech), - Sistemsko vzdrževanje računalniške infrastrukturne opreme, - vzpostavitev in vzdrževanje notranjega omrežja računalnikov, - vzpostavitev in vzdrževanje povezave z internetom, - varovanje notranjega omrežja pred vdori ter dostop do elektronske pošte ter - izdelava varnostnih in arhivskih kopij podatkov.

Poleg standardizacije podatkov in njihova vključitev v geološki informacijski sistem je naloga infrastrukturnega programa GeoZS tudi vzdrževanje notranjega omrežja računalnikov ter njihovega varovanja pred vdori, povezave z internetom in dostop do elektronske pošte. Redno arhiviranje podatkov zagotavlja nemoteno raziskovalno delo ter poveča varnost le-teh, vzdrževanje in nakup programske ter strojne opreme pa izboljšuje podporo raziskovalcem znotraj GeoZS. Z izdelavo interaktivnih atlasov geoloških podatkov je bila možna združitev podatkov različnih raziskovalnih programov in projektov in s tem zagotovljena dostopnost podatkov vsem raziskovalcem GeoZS, javnosti in drugim uporabnikom na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni. Dostopnost in kakovost geoloških prostorskih podatkov se tudi nenehno izboljšuje in nadgrajuje. V zadnjih letih se rezultati projektov vedno več združujejo v različne spletne GIS aplikacije oziroma interaktivne atlase. Tako so podatki, zbrani v okviru projekta ali programa, dostopni široki množici uporabnikov, vendar se te aplikacije po zaključku projekta ne vzdržujejo. Po koncu projekta te aplikacije preidejo na infrastrukturni program, kjer skrbimo, da le te nemoteno delujejo ter jih po potrebi tudi nadgrajujemo. Tako v okviru infrastrukturnega programa vzdržujejo sledeče spletne GIS aplikacije: • osnovna geološka karta Slovenije - http://ogk100.geo-zs.si, • pregledne tematske geološke karte Slovenije - http://ptgk.geo-zs.si, • nahajališča mineralnih surovin - http://akvamarin.geo-zs.si/ms/, • geohazard - http://akvamarin.geo-zs.si/geohazard/Default.aspx, • T-JAM - http://akvamarin.geo-zs.si/t-jam_boreholes/, • INCOME - http://akvamarin.geo-zs.si/incomepregledovalnik/Default.aspx, • TRANSENERGY - http://akvamarin.geo-zs.si/Users/, • TRANSENERGY - http://akvamarin.geo-zs.si/Authorities/ in • Katalog geoloških podatkov, http://peridot.geo-zs.si/geonetwork/srv/sl/main.home. 2012 so začeli slediti obiske zgoraj naštetih interaktivnih atlasov in število uporabnikov je do prvega četrtletja 2013 naraslo. Z izdelavo interaktivnih atlasov geoloških podatkov je bila možna združitev podatkov različnih raziskovalnih programov in projektov in s tem zagotovljena dostopnost podatkov vsem raziskovalcem GeoZS, javnosti in drugim uporabnikom na lokalni, regionalni, nacionalni in


[36]

mednarodni ravni. Dostopnost in kakovost geoloških prostorskih podatkov se tudi nenehno izboljšuje in nadgrajuje. Določila direktive INSPIRE je v slovenski pravni red prenesel Zakon o infrastrukturi za prostorske informacije (Ur.l. RS, št. 8/2010), ki določa pravila za vzpostavitev in zagotavljanje infrastrukture za prostorske informacije v Republiki Sloveniji. GeoZS je upravljalec podatkovnih zbirk v okviru INSPIRE direktive. Trenutno je v infrastrukturo za prostorske informacije v Republiki Sloveniji vključenih 85 zbirk podatkov med katere so vključene tudi zbirke, s katerimi upravlja Geološki zavod Slovenije in sicer:

• vodonosni sistemi, vodonosniki in vir podzemne vode, • litološka karta, • tektonska karta, • hidrogeološka karta, • geotermalna karta, • območja zemeljskih plazov, • območja drobirskih tokov in • nahajališča mineralnih surovin.

Z vzdrževanjem metapodatkovnega sistema infrastrukturna skupina nudi pregled nad razpoložljivimi geološkimi informacijami v digitalni obliki in pogoje njihove pridobitve ter uporabe. Organizirajo in vodijo delavnice z različnimi tematikami za vse raziskovalce GeoZS na temo geoinformatike in GIS. Domače dejavnosti in pridobljeno znanje s področja prostorske informatike uspešno prenašajo v širši, evropski prostor. Tako spremljajo aktivnosti, ki se izvajajo v okviru evropske direktive INSPIRE, na temo katere tečejo aktivnosti pomoči strokovnjakov z Geološkega zavoda Slovenije pri standardizaciji geoloških podatkov v državah balkanske regije. V povezavi z vodno direktivo (WFD) sodelujejo v »WISE-GIS Expert Group« v okviru izvajanja skupne strategije Evropske skupnosti o implementaciji vodne direktive. Prav tako so aktivni člani Geoscience Information Consortium (GIC), ki združuje geološke zavode po svetu na področju informatike nacionalne projektne skupine INSPIRE. Sodelujejo v mednarodnih projektih »EuroGeoSource – Sustainable and secure supply with energy and mineral resources«, »InGeoCLOUDS – INspired GEOdata CLOUD Services« in »eENVplus – eEnvironmental services for advanced applications within INSPIRE« ter v mednarodni iniciativi »One Geology Europe – Plus«. Sodelujejo tudi z Univerzo v Ljubljani (NTF oddelek za geologijo). Izvajajo vsakoletne večdnevne GIS delavnice za študente geologije. Študenti so redno vključeni v delo IS, omogočeno jim je tudi izvajanje obvezne štirinajstdnevne prakse. Preko aktivnosti Geološkega informacijskega centra je na področju baz podatkov in digitalnih prostorskih podatkov (GIS) v obdobju 2009 – 2013 infrastrukturna skupina Geološkega zavoda Slovenije sodelovala v programih/projektih z: - ministrstvom, pristojnim za rudarstvo, - ministrstvom, pristojnim za okolje – Agencijo RS za okolje, - ministrstvom, pristojnim za okolje (sektorjem, pristojnim za vode), - Ministrstvo za obrambo RS – Upravo RS za zaščito in reševanje (elementarne nesreče -

potresi, plazovi), - Agencijo za radioaktivne odpadke, - Občinami ter - domala vseh mednarodnih projektih, saj prav vsi obsegajo komponento IT in GIS.


[37]

Knjižnica skupaj z INDOK centrom GeoZS je specialna knjižnica. Namenjena je tako zaposlenim kot zunanjim uporabnikom, med katerimi so tudi študentje in ljubitelji geologije. Fond knjižnice GeoZS pokriva vsa področja geologije in sorodnih ved, skrbi pa za čim boljšo dostopnost uporabnikom vseh publikacij, ki obravnavajo geologijo Slovenije. Konec leta 2012 je fond GeoZS vseboval 17.021 inventarnih enot knjižnega gradiva. Mednarodna izmenjava publikacij poteka z 219 slovenskimi in tujimi knjižnicami. Njihove publikacije dobi knjižnica v zameno za periodično znanstveno revijo Geologija. V obdobju 2009 – 2012 je GeoZS ob finančni pomoči Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije izdal pet dvojnih številk zgoraj omenjene revije, katera nepretrgoma izhaja od leta 1953 dalje. V obdobju 2009 – 2012 je GeoZS izdal tudi osem znanstvenih monografij in šest geoloških kart različnih meril in tematik. V okviru sistema COBISS redno vzdržujemo bibliografije raziskovalcev z GeoZS. Vodijo tudi bibliografsko podatkovno zbirko »Arhiv GeoZS«, ki je konec leta 2012 vsebovala 31.612 zapisov (zapisov je manj kot ob koncu leta 2008, saj smo ob pripravi zbirke za digitalizacijo izločili dvojne zapise), vsebuje pa podatke o elaboratih, tehničnih poročilih in raziskovalnih nalogah, ki jih Geološki zavod Slovenije hrani v svojem arhivu. Od 2009 dalje poteka digitalizacija arhiva GeoZS, do konca 2012 pa je bilo digitaliziranega okoli 75 % obstoječega arhiva.

10.3. NAČRTOVANO DELO INFRASTRUKTURNE DEJAVNOSTI V OBDOBJU 2014 – 2018

Glavni cilji dejavnosti infrastrukturne dejavnosti so vzpostavitev in vzdrževanje sodobnega informacijskega sistema, kjer bodo geološki podatki in podatki drugih sorodnih strok, pomembni za državo in širšo javnost, dosegljivi v digitalni obliki. Dela za javni sektor bodo v naslednjih petih letih obsegala sledeče sklope: • INSPIRE direktiva:

- vzdrževanje zbirk podatkov v skladu z INSPIRE podatkovno specifikacijo, - vzpostavitev servisov,

• izdelava, podpora in vzdrževanje baz geoloških podatkov, pomembnih za državo, - vrtine, - geološki profili, - nahajališča mineralnih surovin, - hidrogeološki podatki, - drugo,

• izdelava in vzdrževanje uporabniških aplikacij v GIS okolju, izdelava spletnih aplikacij, - osnovna geološka karta Slovenije - http://ogk100.geo-zs.si, - pregledne tematske geološke karte Slovenije - http://ptgk.geo-zs.si, - nahajališča mineralnih surovin - http://akvamarin.geo-zs.si/ms/, - geohazard - http://akvamarin.geo-zs.si/geohazard/Default.aspx, - T-JAM - http://akvamarin.geo-zs.si/t-jam_boreholes/, - INCOME - http://akvamarin.geo-zs.si/incomepregledovalnik/Default.aspx, - TRANSENERGY - http://akvamarin.geo-zs.si/Users/, - TRANSENERGY - http://akvamarin.geo-zs.si/Authorities/, - Katalog geoloških podatkov, http://peridot.geo-zs.si/geonetwork/srv/sl/main.home,

• izmenjava javnih podatkov in metapodatkov po standardih EU, - geološki podatki, - hidrogeološki podatki, - mineralne surovine, - geohazard,

• vodenje evidence prostorskih podatkov Geološkega zavoda Slovenije,


[38]

• distribucija digitalnih prostorskih podatkov, • organizacija in vodenje delavnice na temo GIS-a, • spremljanje aktivnosti EU, ki se izvajajo v okviru INSPIRE, WFD, WISE, GMES, DIMAS,

GI&GIS, • dokončanje digitalizacije arhiva GeoZS in izgradnja digitalne knjižnice, • izdelava in razvoj geoloških podatkovnih standardov, • uvajanje standardov kontrole kvalitete digitalnih prostorskih podatkov, • digitalna kartografija:

- izdelava digitalnih kartografskih standardov, - kartografska obdelava ter - priprava na tisk.

Dela iz naslova tržne dejavnosti infrastrukturne skupine bodo usmerjene v izpolnjevanje zahtev in potreb trga, pokrivala pa bodo področja IT, daljinskega zaznavanja, računalniških in spletnih aplikacij ter GIS-ov.


[39]

Preglednica 10.1. Infrastrukturni programi v obdobju 2014 – 2018 v JRO Geološki zavod Slovenije.

A B C Č D E F G H I* 2014 2015 2016 2017 2018

1 I0-0001-0215-08 Geološki informacijski center

Jasna Šinigoj

2009 - 2014

Geološki informacijski center

Jasna Šinigoj 4 4 1 160.000 157.000 168.000 170.000 173.000

SKUPAJ 4 4 1 160.000 157.000 168.000 170.000 173.000 * Pričakujemo, da se bodo sredstva za infrastrukturno dejavnost, skladno z izvajanjem lizbonske strategije, v prihodnje povečevala. A – Šifra infrastrukturnega programa B – Naslov infrastrukturnega programa C – Vodja infrastrukturnega programa Č – Pogodbeno obdobje D – Organizacijska enota (OE) / Naslov centra E – Vodja infrastrukturnega centra F – Plačni FTE / RO G – Plačni FTE / OE H – Število izvajalcev infrastrukturnega programa I – Predviden letni obseg financiranja infrastrukturnega programa v EUR Preglednica 10.2. Izvajalci infrastrukturne dejavnosti, ki predstavlja podporo raziskovalni dejavnosti v JRO Geološki zavod Slovenije na dan 31. 12. 2012.

Naziv organizacijske enote, ki izvaja infrastrukturno dejavnost

Število izvajalcev

Letni obseg (v FTE)

1 Geološki informacijski center 1 4 SKUPAJ 1 4


[40]

11. RAZISKOVALNI PROGAMI (OBSTOJEČI IN NAČRTOVANI) V OBDOBJU 2014 – 2018 Preglednica 11.1. Pregled raziskovalnih programov v obdobju 2014 – 2018 v JRO Geološki zavod Slovenije kot matični organizaciji.

A B C Č D E F G H I 2014 2015 2016 2017 2018

1 P1-0011 REGIONALNA GEOLOGIJA Bogdan Jurkovšek 4 C 15 2,43 151.273 151.273 151.273 158.836 160.425 1555 0,13

2 P1-0020 PODZEMNE VODE IN GEOKEMIJA Mateja Gosar 4 C 18 2,98 189.130 189.130 189.130 198.586 200.572 6484 0,10

3 P1-0025 MINERALNE SUROVINE Gorazd Žibret 5 C 8 3,61 237.213 237.213 237.213 249.073 251.564

Opomba: Programski skupini P1-0011 in P1-0020 zaključita petletno obdobje 31.12.2013 in pričakujemo nadaljevanje njunega delovanja v naslednjem programskem obdobju v enakem letnem obsegu FTE, saj so raziskave strateškega pomena za Slovenijo. Programska skupina P1-0025 je začela novo petletno obdobje v letu 2013. Obenem pričakujemo, da se bodo sredstva za raziskave, skladno z izvajanjem lizbonske strategije, v prihodnje znatno povečala. A - Šifra raziskovalnega programa. B - Naslov raziskovalnega programa. C - Vodja programske skupine. Č - Trajanje raziskovalnega programa (št. let). D - Cenovni razred. E – Št. raziskovalnih sodelavcev iz JRO GeoZS na raziskovalnem programu. F – Predviden letni obseg financiranja raziskovalnega programa (v FTE). G – Predviden letni obseg financiranja raziskovalnega programa (v EUR). Finančni obseg velja le za JRO GeoZS. Sredstva sodelujočih JRO so že odšteta. H – Sodelujoče JRO. I – Predviden letni obseg financiranja raziskovalnega programa sodelujoče JRO (v FTE).


[41]

12. RAZISKOVALNI PROJEKTI (OBSTOJEČI IN NAČRTOVANI) V OBDOBJU 2014 – 2018 Preglednica 12.1. Pregled raziskovalnih projektov v obdobju 2014 – 2018 v JRO Geološki zavod Slovenije kot matični organizaciji.

A B C Č D E F G H I 2014 2015 2016 2017 2018

JRO KOT MATIČNA ORGANIZACIJA

1 L1-4280-0215 Datacija podzemnih vod… J. Urbanc 3 B 10 1,65 22.781 - - - - 0106 0,79

2 L2-4066-0215 Petrologija rjavih premogov... M. Markič 3 B 4 1,65 16.406 - - - - 0106 1252 1555

1,03

3

Potencialni projekti s področja podzemnih vod, mineralnih surovin, geoloških nevarnosti, okoljske geologije

Vodje bodo različni, odvisno od tematike

3 C 20 5 - 328.000 328.000 328.000 328.000 - 1,6

JRO KOT SODELUJOČAORGANIZACIJA NA RAZISKOVALNEM PROJEKTU

4 J1-4167-0106 Dvojčičenje, epitaksije... N. Daneu 3 C 1 1,48 8.970 - - - - 215 0,3

5 J1-4198-0618 Jurska in kredna radiolarijska stratigrafija J.Alp... Š. Goričan 3 B 1 1,65 8.781 - - - - 215 0,33

6 J6-4016-0581 Vzorci prilagajanja človekovih dejavnosti ... D. Plut 3 A 7 1,88 5.660 - - 215 0,24

7

Potencialni projekti s področja podzemnih vod, mineralnih surovin, geoloških nevarnosti, okoljske geologije

Vodje bodo različni, odvisno od tematike

3 C 4 2 - 131.000 131.000 131.000 131.000 215 1

A – Šifra raziskovalnega projekta. B – Naslov raziskovalnega projekta. C – Vodja projektne skupine. Č – Trajanje raziskovalnega projekta (št. let). D – Cenovni razred. E – Št. raziskovalnih sodelavcev iz JRO GeoZS na raziskovalnem projektu. F – Predviden letni obseg financiranja projekta (v FTE) za celoten projekt. G – Predviden letni obseg financiranja projekta (v EUR). Finančni obseg velja le za JRO GeoZS. Sredstva drugih JRO so že odšteta. H – Sodelujoče JRO. I – Predviden letni obseg financiranja projekta sodelujoče JRO (v FTE). V drugem delu preglednice je to GeoZS.


[42]

Preglednica 12.2. Načrtovano število raziskovalnih projektov v JRO Geološki zavod Slovenije.

2014 2015 2016 2017 2018 Načrtovano število projektov 5 7 7 8 8

Naslovov načrtovanih projektov ni možno predvideti, predvidevamo pa, da bodo načrtovani projekti prijavljeni na prioritetnih področjih, ki se dotikajo geološke tematike (podnebne spremembe, energija, geološke nevarnosti, trajnostna raba naravnih virov – podzemnih vod in mineralnih surovin, reševanje problemov zgradbe slovenskega ozemlja z vidika smotrne rabe prostora, varovanja človeka in narave).


[43]

13. MEDNARODNO SODELOVANJE V OBDOBJU 2014 – 2018 Geološki zavod Slovenije bo še naprej sodeloval pri prijavah in izvajanju mednarodnih raziskovalnih multilateralnih in bilateralnih projektov. Ker je zaradi povprečno nizkega »izplena« prijavljenih projektov na razpise EU težko načrtovati dejansko število uspešnih projektov in obseg sredstev, povezanih z njimi, navajamo v nadaljevanju že sprejete projekte, ki so začeli teči v prvi polovici 2013 in projekte, katerih prijave so bile oddane do izdelave tega Programa. EU sredstva – 7. okvirni program (7OP, ki se v obdobju po 2014 preimenuje v Obzorje 2020 (H2020) in bo zajemal tudi zdajšnji program CIP): • Cooperation: PanGeo - Enabling access to geological information in support of GMES

(Grant Agreement 262371) (do 31.01.2014), • FP7-NMP-2013: Minerals4EU: Minerals intelligence Network for Europe (do

31.08.2015). EU sredstva – kohezijski skladi (Teritorialno sodelovanje – Cilj 3) (KS): • Evropsko teritorialno sodelovanje SI-IT: ASTIS: Groundwater Aquafers ceoss Isonzo

/ Soča river (do 31.10.2014), • Evropsko teritorialno sodelovanje SI-IT: HYDROKARST: Karst aquifer as a strategic

cross-border water resource (do 31.01.2015), • Evropsko teritorialno sodelovanje Območje Alp: GeoMol: Assesing subsurface

potentials of the Alpine Foreland Basins for sustainable planning and use of natural resources (do 30.06.2015),

• Evropsko transnacionalno sodelovanje Jugovzhodna Evropa: SNAP-SEE: Sustainable Aggregates Planning in South East Europe SNAP-SEE (do 30.09.2014),

• Evropsko čezmejno sodelovanje IPA ADRIATIC: RoofOfRock: Limestone as the common denominator of natural and cultural heritage along the karstified part of the Adriatic coast: “RoofOfRock”, vodilni partner (do 31.12.2015),

• Evropsko čezmejno sodelovanje IPA ADRIATIC: LEGEND: Low Enthalpy Geothermal Energy Demonstration cases for Energy Efficient building in Adriatic area (do 31.10.2014),

• Evropsko čezmejno sodelovanje IPA ADRIATIC: KATRA: Sustainable management of karst transboundary aquifers in the Adriatic region (v prijavi),

• Evropsko čezmejno sodelovanje IPA ADRIATIC: DAIM-Adria (v prijavi), • Evropsko teritorialno sodelovanje Območje Alp: START_it_up: State-of-the-Art in

Risk Management Technology: Implementation and Trial for Usability in Engineering Practice and Policy (v ocenjevanju),

• Evropsko čezmejno sodelovanje IPA ADRIATIC: Manara (na čakanju) ter • Evropsko čezmejno sodelovanje IPA ADRIATIC: RadCliff (na čakanju). EU sredstva – Okvirni program za konkurenčnost in inovacije (eContentplus) (CIP): • InGeoClouds (Grant Agreement 2973000) (do 31.07.2014) in • ICT Policy Support Programme: eENVplus: eEnvironmental services for advanced

applications within INSPIRE (do 31.12.2015). EU sredstva – LIFE+: • G-MARS – Ground Movements and Railway Safety (v prijavi). Druga EU sredstva – neposredna naročila EK: • EMODnet-Geology – European Marine Observation and Data Network: EMODNET:

Roadmap for European Marine Observation and Data Network (DG MARE; št. razpisa MARE/2012/10: Lot No.2-Geology; 2013 – 2016; GeoZS eden od 36-ih partnerjev v projektu) (pogodba v podpisovanju) in


[44]

• EuroMin – Raw Material Statistics (št. pogodbe: EC 11 311; povabilo št. 179/PP/ENT/CIP/12/C/N04c012; 03.07.2012) (01.01.2013 – 31.12.2014).

Druga mednarodna sredstva – Svetovna banka, EurAid, skladi mednarodnih pomoči posameznih držav: • upravljanje s čezmejnimi vodonosniki kot viri pitne vode (Etiopija – Kenija) (v

ocenjevanju), • izdelava preglednih informacij za izkoriščanje mineralnih surovin (Papua – Nova

Gvineja) (v ocenjevanju) in • geotehnične raziskave za potrebe mesta Libreville (Gabon) (v ocenjevanju). • Predvidevamo, da bomo uspeli s prebojem na afriški trg s svetovalnimi projekti na

področju mineralnih surovin/geoloških nevarnosti/IT/hidrogeologije. Načrt Geološkega zavoda Slovenije je, da tudi v naslednjem petletnem programskem obdobju povečuje ali vsaj vzdržuje vrednost sredstev iz mednarodnega sodelovanja. Bilateralno sodelovanje, financirano preko ARRS, ni všteto v zgornji segment dejavnosti GeoZS, saj stroški raziskav v okviru ARRS bilateralnih projektov niso kriti (financirani so samo potni stroški). Katera koli druga bilateralna oblika sodelovanja, ki obsega tudi kritje raziskav, je všteta v spodnji načrt. Preglednica 13.1. Število tekočih (T) in načrtovanih (N) mednarodnih projektov v JRO Geološki zavod Slovenije.

Program\Leto 2014 2015 2016 2017 2018 7OP – T 2 1 - - - 7OP – N (do konca 2013) - - - - - H2020 – T (od 2014 dalje) - - - - - H2020 – N (od 2014 dalje) - 4 5 5 5 KS – T 6 3 - - - KS – N 1 3 4 4 4 CIP – T (od 2014 dalje v H2020) 2 1 - - - CIP – N (od 2014 dalje v H2020) - - - - - Drugo – T 1 1 - - - Drugo – N - 1 2 2 2 SKUPAJ 12 14 11 11 11

Poleg naštetih instrumentov financiranja in na njih vezanih projektov, bo Geološki zavod Slovenije med 2014 in 2018 sodeloval še v sledečih mednarodnih iniciativah, organizacijah in programih: • OneGeology – Global, • IUGS – International Union of Geological Sciences, • IGCP – International geological programme, • ICL – International Consortium on Landslides in IPL – International Programme on

Landslides, • EGDI – Scope – projekt za izvedbo ocene kapacitet evropskih geoloških zavodov za

izvajanje nalog podpore EK (GeoZS sodeluje kot partner, ki ima krite stroške udeležbe sestankov, delavnic in drugih srečanj v projektu),

• Carpathian Balcan Geological Society in • EGS – EuroGeoSurveys – združenje evropskih geoloških zavodov in v EGS Strokovnih

skupinah (Expert Groups).


[45]

14. MLADI RAZISKOVALCI Spodnja preglednica prikazuje poimensko stanje mladih raziskovalcev na JRO Geološki zavod Slovenije ob koncu leta 2012. Preglednica 14.1. Mladi raziskovalci na JRO Geološki zavod Slovenije na dan 31. 12. 2012.

Mladi raziskovalec Mentor Vrsta

usposabljanjaUniverza

podiplomskega študija

Fakulteta podiplomskega

študija

Projekti in programi v katere bo vključen mladi raziskovalec

1 Jure ATANACKOV Miloš BAVEC enovit študij Univerza v

Ljubljani NTF P1-0011

2 Kim MEZGA Janko URBANC enovit študij Univerza v Novi

Gorici - P1-0020, L1-0437

3 Jasminka ALIJAGIĆ Robert ŠAJN enovit študij Univerza v Novi

Gorici - P1-0020

4 Nina RMAN Mihael BRENČIČ enovit študij Univerza v

Ljubljani NTF P1-0020, L1-0073

5 Anja KOROŠA Nina MALI enovit študij Univerza v

Ljubljani Grajeno okolje P1-0020

6 Marina VESEL-LUKIĆ

Tea KOLAR Jurkovšek enovit študij Univerza v


7 Petra JAMŠEK Miloš BAVEC enovit študij Univerza v


8 Špela BAVEC Mateja GOSAR enovit študij Univerza v

Ljubljani Varstvo okolja P1-0020

9 Sonja CERAR Marko KOMAC enovit študij Univerza v

Ljubljani Grajeno okolje P1-0011

10 Tina PETERNEL

Marko KOMAC enovit študij Univerza v

Ljubljani Grajeno okolje P1-0011,

11 Kristina ŠTIBELJ Robert ŠAJN enovit študij Univerza v


Pričakujemo, da bomo na Geološkem zavodu Slovenije imeli ob koncu leta 2018 (31.12.2018) 10 – 12 mladih raziskovalk/cev.


[46]

15. OCENA DOLGOROČNEGA USPEHA V OBDOBJU 2014 – 2018 V tem poglavju je podana ocena dolgoročnega uspeha JRO Geološki zavod Slovenije v obdobju 2014 – 2018. Spodnji preglednici prikazujeta pregled obsega dela JRO Geološki zavod Slovenije v okviru ARRS ob koncu leta 2008 ter načrtovano minibilanco za Geološki zavod Slovenije za obdobje 2014 – 2018. Preglednica 15.1. Načrtovani prihodki in odhodki JRO Geološki zavod Slovenije v obdobju 2014 – 2018 (vse vrednosti so v evrih). LETO 2014 2015 2016 2017 2018 I. PRIHODKI SKUPAJ 4.210.000 4.180.000 4.480.000 4.530.000 4.600.0001. JAVNA SLUŽBA 3.300.000 3.200.000 3.400.000 3.430.000 3.470.0001.1. ARRS 1.750.000 1.700.000 1.800.000 1.830.000 1.850.0001.2. Ostala javna služba 1.550.000 1.500.000 1.600.000 1.600.000 1.620.000

2. PRODAJA BLAGA IN STORITEV NA TRGU 910.000 980.000 1.080.000 1.100.000 1.130.000

2.1. Lastna dejavnost v Sloveniji 850.000 900.000 1.000.000 1.020.000 1.050.0002.2. Lastna dejavnost v tujini 30.000 50.000 50.000 50.000 50.000 2.3. Ostalo 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 II. ODHODKI SKUPAJ 4.160.000 4.125.000 4.415.000 4.460.000 4.525.0001. JAVNA SLUŽBA 3.300.000 3.200.000 3.400.000 3.430.000 3.470.0001.1. Stroški materiala 230.000 210.000 230.000 235.000 240.000 1.2. Stroški storitev 750.000 730.000 750.000 755.000 780.000 1.3. Stroški dela 2.100.000 2.050.000 2.200.000 2.220.000 2.230.0001.4. Amortizacija 200.000 190.000 200.000 200.000 200.000 1.5. Drugi stroški 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000

2. PRODAJA BLAGA IN STORITEV NA TRGU 860.000 925.000 1.015.000 1.030.000 1.055.000

2.1. Stroški materiala 80.000 80.000 90.000 95.000 100.000 2.2. Stroški storitev 260.000 270.000 300.000 300.000 315.000 2.3. Stroški dela 400.000 450.000 500.000 510.000 515.000 2.4. Amortizacija 110.000 110.000 110.000 110.000 110.000 2.5. Drugi stroški 10.000 15.000 15.000 15.000 15.000

3. PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI

3.1. PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI ZA JAVNO SLUŽBO 0 0 0 0 0

3.2. PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI ZA PRODAJO BLAGA IN STORITEV NA TRGU

50.000 55.000 65.000 70.000 75.000


[47]

16. ZAKLJUČEK

Geološki zavod Slovenije kot javna raziskovalna organizacija, ustanovljena s strani Vlade Republike Slovenije, skrbi za raziskave s področja geologije v Sloveniji ter za hranjenje geoloških podatkov, ključnih za dolgoročno in trajnostno upravljanje države s prostorom, energenti, geološkimi nevarnostmi in geološko dediščino za dobrobit družbe.

V svojem Programu dela za obdobje od 2014 do 2018, bo Geološki zavod Slovenije sledil ciljem in opravljal naloge, za izvajanje katerih je bil ustanovljen, obenem pa bo, glede na potrebe sodobne družbe in države Slovenije, prilagajal svoje delo aktualnim izzivom in problemom ter iskal rešitve za premagovanje prihodnjih ovir.

Pred Geološkim zavodom Slovenije je zaradi globalnih sprememb in finančne krize obdobje polno izzivov, zaradi slednje pa tudi pasti. Zaposleni na Geološkem zavodu Slovenije smo s svojim bogatim in temeljitim znanjem o geologiji, okolju in informacijski tehnologiji ter njihovi praktični uporabi pripravljeni na prihajajoče izzive moderne družbe. Prepričani smo, da bo zavod, katerega največje bogastvo je znanje njegovih strokovnjakov, še bolje kot do sedaj znal odgovoriti zahtevam družbe in vprašanjem politike tudi v prihodnje.

Menimo, da bomo na Geološkem zavodu Slovenije ob racionalnem poslovanju in maksimalnem angažiranju tako na področju raziskovalne in strokovne javne službe ter na trgu izpolnili načrtovane obveznosti in tudi v prihodnje poslovali vsestransko uspešno. V Ljubljani, maja 2013

Program sestavila: Odgovorna oseba: doc. dr. Marko Komac mag. Milan Bidovec

doc. dr. Marko Komac direktor GeoZS

program dela javne raziskovalne · pdf fileobrežna erozija konvencionalni viri energije...

Documents