1

PROGRAMSKO POSLOVNI NAČRT ZA LETO 2006

Ljubljana, april 2006

Vsebina: 1. Uvod generalnega direktorja 2. Radio Slovenija (z regionalnima programoma Koper, Maribor in RSI) 3. Televizija Slovenija (z regionalnima programoma Koper in Maribor) 4. Programi za italijansko narodno skupnost 5. Programi za mad�arsko narodno skupnost 6. Multimedijski center 7. OE Glasbena produkcija 8. OE Zalo�ba kaset in plo�č 9. OE Oddajniki in zveze 10. Načrt nalo�b in tehničnih izpopolnitev 11. Tr�enje in odnosi z javnostjo 12. Področja kadrov, informatike in organizacije 13. Finančni načrt Gradivo so pripravili: Miha Lampreht, v. d. direktorja RA Slovenija, v sodelovanju z Bojanom Veselinovičem, Vladom Senico, Ivanko Mulec Ploj, Antonom Petelin�kom in Leonom Horvatičem Mojca Menart, v. d. direktorica TV Slovenija, v sodelovanju s Tanjo Starič, Vanjo Vardjanom, Janijem Virkom, posameznimi uredniki programov in uredni�tev, Nata�o Segulin in Bo�om Zorkom Antonio Rocco, direktor RTV-programov za italijansko narodno skupnost, z Robertom Apolloniem in Vladimirom Dellorejem Dr. Albert Halász, direktor RTV-programov za mad�arsko narodno skupnost, s Heleno Zver in Jo�etom Végijem Boris Rener, vodja OE Glasbena produkcija Ivo Umek, direktor in odgovorni urednik OE Zalo�ba kaset in plo�č Miran Dolenec, direktor OE Oddajniki in zveze Aleks �takul, namestnik generalnega direktorja RTV Slovenija, Boris Bergant, Janez Sajovic, Jo�e Vesel, mag. Irma Gubanec, pomočniki generalnega direktorja Barbara Zemljič (Programski kontroling), Bla�ka Tratnik (Finančni kontroling).

3

1. UVOD NAMESTNIKA GENERALNEGA DIREKTORJA Pred vami je usklajeni predlog Programsko poslovnega načrta za leto 2006, ki je rezultat prizadevanj, da prekinemo z začasnim financiranjem na osnovi dvanajstin. Z nadaljnjim zmanj�evanjem stro�kov, racionalizacijo in povečanjem prihodkov iz komercialne dejavnosti �elimo zagotoviti pozitivni poslovni izid, ne da bi bistveno okrnili obseg osnovne programske dejavnosti, ki jo določa Zakon o RTV Slovenija. Ob tem je potrebno omeniti, da je bilo okvirno izhodi�če za razdelitev sredstev (za variabilne stro�ke in stro�ke dela skupaj) enotam, popravljen plan za leto 2005. Na osnovi dobljenih pravic za porabo, so enote samostojno razdelile sredstva med stro�ke dela in variabilne stro�ke. V primeru relativno vi�jih stro�kov dela, so le te morale nadomestiti z ni�jimi variabilnimi stro�ki ali pa z vi�jimi prihodki iz poslovanja. Tako so variabilne stro�ke v enotah zni�ali v primerjavi z lansko realizacijo plana za 496 mio SIT. Od tega samo v skupnih dejavnostih za 259 mio SIT. Preostali del do 769 mio SIT, za kolikor je bilo skupno potrebno zmanj�ati porabo pa je pokrit iz prihodkov od financiranja in izrednih prihodkov od RTV prispevka, tako da je ob koncu leta predviden pozitivni rezultat v vi�ini 14 mio SIT. K temu je potrebno dodati, da so zagotovljena sredstva za izvedbo vseh večjih programskih projektov v letu 2006 kot npr. Zimskih olimpijskih iger v Torinu, Svetovnega prvenstva v nogometu in ostalih velikih �portnih dogodkov, ki temeljijo na pogodbenih obveznostih kot tudi jesenske lokalne volitve in realizacija kulturno umetni�kih in drugih programov. Predlo�eni programsko poslovni načrt pa vključuje tudi del sredstev za upokojevanje in odpravnine, katerih finančni učinek na zmanj�anje stro�kov dela bo realiziran �ele v letu 2007. Hkrati je nujno opozoriti na problem dejavnosti OE Zalo�be kaset in plo�č, ki ob upo�tevanju vsakoletnega zmanj�evanja obsega prihodka in nara�čanja zalog, ki dosegajo 48 mio SIT in jih je potrebno iz leta v leto odpisovati, ne izpolnjuje pogojev za ohranitev tovrstne dejavnosti. Prav tako pa zaskrbljuje podatek, da se v letu 2006 znatno zmanj�uje dele� prihodka od RTV prispevka, ki je v prihodkih iz poslovanja zdrsnil pod 70%, �e pred tremi leti je zna�al 73 %, kar je posledica njegove zamrznitve in realnega zaostajanja za rastjo inflacije. Namestnik generalnega direktorja Aleks �TAKUL

4

2. RADIO SLOVENIJA (Z REGIONALNIMA PROGRAMOMA KOPER, MARIBOR IN RSI) Ne glede na usodna globalna vpra�anja o prihodnosti radia kot takega, o neslutenem tehnično tehnolo�kem razmahu, ko se je prihodnost dejansko �e začela, je jasno, da bomo svoj smisel obstoja �e naprej videli v ponudbi raznovrstnih vsebin, ki jih bomo tudi letu 2006 ponujali na več načinov. Temeljna zapoved je potemtakem oblikovanje relevantnih vsebin, ki jih bomo v kontekstu podajali na razumljiv in na privlačen način, z roko v roki z novimi multimedijskimi in drugimi načini /podcasti/ podajanja radijske govorice. Radio tudi v letu 2006 ostaja razmeroma poceni ponudba za cenjeni avditorij, hkrati ostaja poslu�alcu in poslu�alki prijazen in najhitrej�i medij, kot tak pa je tudi �e vedno najmobilnej�i medij v naj�ir�em smislu. Vsi javni servisi na področju tovrstne dejavnosti se soočajo z vse večjo komercialno in drugo konkurenco, ne glede na to pa Radio Slovenija tudi v prihodnje ohranja evropsko primerljive poslu�alske dele�e. Na� imperativ za leto 2006 je kakovost in zadr�anje poslu�alskih dele�ev. Glede na obseg sredstev jih bo te�ko povečati. V programski shemi ne �elimo spreminjati tega, kar se je pri občinstvu prijelo kot kakovostno in zaupanja vredno. Zavedamo se tudi, da zgolj koketiranje z občinstvom ni prava pot, zato v svojih snovanjih vztrajamo pri rigidni programski usmeritvi, ostajamo pa hkrati odprti in dostopni za vse /tako dominantne kot marginalne skupine/ na enak način. V tem smislu zagovarjamo načelo shemske trdnosti, ustaljenosti in predvidljivosti. Na I., II., in III. programu sooblikujemo informativne, resne, razvedrilne glasbeno-govorne in �portne vsebine. Hkrati sledimo tudi zahtevam sladokuscev na kulturnoumetni�kem področju. Tudi vnaprej smo za čim�ir�o demokratično fronto pokrivanja vsega, kar se je dogajalo, se dogaja ali se bo zgodilo. Obve�čamo javnost in hkrati ustvarjamo svoj program. Svoj program �elimo v letu 2006 �e bolj pribli�ati mlaj�i populaciji, kar seveda ne pomeni, da zanemarjamo druge skupine poslu�alcev, ne glede na izobrazbo, njihov socialni, zdravstveni status ali starost. Ponujamo barvito programsko shemo, ki je ustrezno rubricirana, pregledna in tekoča, nasprotujemo getoizaciji posameznih tem in obdelav prispevkov, hkrati pa delujemo kot urejen in predvidljiv mehanizem, ki z ustrezno dinamiko ponuja paleto naj�ir�ih programskih zvrsti in izraznih mo�nosti, ki jih drugi /konkurenčni/ mediji ne obvladajo ali jih enostavno ne zanimajo. Programske novosti se nana�ajo na ponudbo nekaterih uredni�tev v okviru uredni�ko producentske enote Informativnega programa /zlasti izobra�evalni program, dokumentarno feljtonski program, s programsko sve�ino pa �elimo dodatno razgibati tudi Val 202/. Med drugim �odpiramo� programski čas v nedeljo zvečer, ki bo poslej voden v �ivo /v alternaciji/ z voditeljem, voditeljico. Hkrati vna�amo dodatno programsko barvitost v smislu glasbene ponudbe, saj bo Val 202 poslej v nočnem času /od polnoči do pete zjutraj/ predvajal glasbeno opremo RSi, prvi nacionalni program (nočni program) ostaja dominanten v tem programskem času in praktično nespremenjen. Enako tudi Tretji program /Ars/ z Evropskim klasičnim nokturnom. S prenosom glasbene ponudbe Radia Slovenia International /regionalni center Maribor/ na Valu 202 v nočnem pasu �irimo sli�nost na ozemlju Slovenije, hkrati pa ostane neokrnjena celotna paleta infomativne in servisne dejavnosti v tem nočnem pasu na vseh programih. V stro�kovnem smislu shema ostaja na dosedanji ravni, izkoristili pa bomo zlasti �e obstoječe tehnične in kadrovske zmogljivosti. Jutranji Val 202 /doslej od pete do osme ure/ se z osme ure podalj�uje do devete ure. Na ta način �elimo ne samo obdr�ati, pač pa tudi povečati obseg poslu�alcev v atraktivem jutranjem času, ki je za radio zlati čas. To nikakor ne pomeni programskega kanibalizma v odnosu do

5

Prvega /jutranjega/ programa, pač pa raznovrstnost ponudbe in različnost v pristopu do obdelave in realizacije programskih tem in vsebin za različno strukturirana ciljna občinstva. Na ta način v na�e tri nacionalne in dva regionalna programa v Kopru in v Mariboru vna�amo dodatno barvitost in dinamiko. Konkretne spremembe so nadrobno opisane v nadaljevanju, hkrati pa se tudi tokrat zavedamo enostavnega dejstva, da program ustvarjajo ljudje, ki so v programskem smislu premo�enje in ne stro�ek, kot taki /odprti, lucidni in profesionalni/ pa seveda predstavljajo programsko bogatitev. Zavedamo se tudi enostavnega dejstva, da je občinstvo zelo lahko izgubiti, sila te�ko pa ga je na novo pridobiti. Občinstvo je resda potrebno vedno znova vznemirjati z različnimi ustvarjalnimi prijemi, vendar je pretirano eksperimentiranje in spreminjanje shem nekoristno in neracionalno. Radio Slovenija z občutno zreduciranim finančnim načrtom, z variabilnimi stro�ki za leto 2006, pristaja na planu iz leta 2003. To dejstvo je zgovorno samo po sebi, saj pomeni, da v programe in njihovo kakovost ne vlagamo dodatnega sve�ega denarja. Zagovarjamo sicer nadzor stro�kov in zaposlovanja, hkrati poudarjamo dejstvo, da kakovost stane in da je v kakovostne, zaupanja vredne in konkurenčne programe potrebno nenehno vlagati.

INFORMATIVNI PROGRAM V letu 2006 bo delo v Informativnem programu Radia Slovenija �e posebej zaznamovalo spremljanje naslednjih pomembnej�ih dogodkov:

- Zimske olimpijske igre - februar Torino 2006 /�e realizirano/ - 15 let vojne za samostojno Slovenijo ter hkrati s tem - 15 let ustanovitve Programa A1 in - 30 let Studia ob 17-ih /ta edina vsakodnevna pogovorna oddaja na

Slovenskem je bila prvič na sporedu 31. 5. 1976/ - Lokalne volitve 2006 - Sklepni del priprav na vstop Slovenije v EMU (evropsko monetarno unijo) - Svetovna in evropska prvenstva ter večja �portna tekmovanja doma

Znotraj posameznih programskih pasov se bomo v prihodnjem letu posebej na Valu 202 sku�ali �e bolj pribli�ati mlaj�im poslu�alcem, ko gre za medprogramsko primerjavo pa bomo - ob krovnih sidrih za razmerje govor : glasba - pazili tudi na raznolikost med posameznimi programskimi pasovi; posebej ko gre za primerjavo ponudbe 1. in 2. radijskega programa. Kar nekaj je novosti, ki jih napoveduje Izobra�evalni program, ki bo svoje vsebine �e vnaprej vme�čal na 1. in 3., ob tem pa �e na 2. radijskem programu Valu 202. Nove prijeme napovedujeta tudi Dokumentarno-feljtonsko uredni�tvo in Uredni�tvo 1. jutranjega in nočnega programa. Ko gre za servisno poslanstvo bomo storili vse za �e hitrej�o odzivnost radia kot najhitrej�ega medija (načrtovan je vstop RA SLO v enoviti vsenacionalni sistem obve�čanja o prometnih razmerah, podprt z dr�avnimi sredstvi) in pri tem izrabili tudi vse mo�nosti, ki jih ponujajo nove tehnologije (splet, mobilna tehnologija ipd). Radio Slovenija se je v letu 2005 prijavil na razpis EU za evropska sredstva (s tremi moduli oddaj o EU in njenem poslanstvu, ob sicer dominantni oddaji Sredi Evrope na Valu 202). Projekt v skupni vrednosti 60.000 EUR je bil odobren, oddaje pa �e tečejo

6

na frekvencah 1. in 2. programa in v sporedih RC Maribor in Koper. Storili bomo vse za �e večje pre�emanje z vsebinami, ki jih pripravljajo na sede�ih teh dveh t. i. kolektivnih dopisnikov in poskrbeli za dvosmerno pretočnost idej, prispevkov in oddaj med Ljubljano in Koprom oz. Mariborom. V boju s konkurenco v radiofonskem prostoru bomo negovali lastno domačo dopisni�ko mre�o in podprli vsak korak za �e večji doseg stalnih mest v enoviti dopisni�ki mre�i RTV Slovenija v tujini. Temeljna usmeritev bo dvig kakovostne ravni informativnega programa, hitrej�i prenos informacij, raznovrstnost in zagotavljanje profesionalnih načel radijskega novinarstva. Posebne pozornosti morajo biti zaradi največje poslu�anosti Vala 202 in Jutranjega programa 1. programa Radia Slovenija dele�ene marketin�ke programske prvine; tako izvedbeno kot tudi glede na pogostonost. Ključnega pomena bo zagotavljanje ustrezne kadrovske strukture in tehnične opremljenosti, pri čemer si �e posebej veliko obetamo od avtomatizacije in novih korakov v informatizaciji delovnega procesa v informativnem programu, saj bo omogočil tudi arhiviranje nastalih vsebin; tako v tekstovni kot avdio podobi. Upo�tevali bomo finančne in tehnične zmo�nosti hi�e ter - upo�tevaje zdaj�njo kadrovsko zasedbo - tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev storili vse za ohranitev poslanstva Radia Slovenija kot prvega in verodostojnega prena�alca informacij v slovenskem radiofonskem prostoru. V letu 2006 bo Informativni program ohranil dosedanjo sestavo in obseg. Nekatere oddaje in rubrike, uvedene v minulem letu, bodo dele�ne manj�ih korekcij, nekaj pa bo tudi sprememb, kar pa ne bo vplivalo na temeljno strukturo in obseg Informativnega programa. Ob vsesplo�no priznanih ciljnih vrednotah, na katerih temelji informativno poslanstvo nacionalnega radijskega medija, bomo �e posebej skrbeli za pozornost do vseh dru�benih skupin; tudi do obrobnih in skupin s posebnimi potrebami in do manj�in. Slednje, predvsem prek oddaj, namenjenih izrazito ciljnim skupinam, ki pa jih prek programske sheme ne bomo getoizirali, ampak poskrbeli, da se bodo teme, ki jih zanimajo, zna�le tudi v rednih oddajah Informativnega programa. 2.1 PRVI PROGRAM RADIA SLOVENIJA � PROGRAM A1

Ob povečani odgovornost avtorjev prispevkov in voditeljev programskih pasov (korak naprej nameravamo narediti predvsem pri �e bolj anga�iranemu vodenju dnevnega pasu � Program A1), bomo povečali selekcioniranje obravnavanih tem in pazili na njihovo razvr�čanje po različnih radijskih programih. Uvajamo novost � redno oddajo Pogovor s poslu�alci (ob ponedeljekih od 10.30 do 11.00), in to v alternaciji z �e ustaljenimi oddajami Med �tirimi stenami, Za brezposelne in Civilni dialog. Uporabili bomo vse mo�nosti stalnega komuniciranja s poslu�alci in poskrbeli za odziv na njihove pripombe, mnenja, pohvale in predloge.

7

Ohranjen bo opoldanski programski pas �Ura slovenske glasbe�, ki pa ga bomo - zaradi veljavnih načel, ki urejajo t. i. institut lastne produkcije - realizirali z vmesnimi govornimi intervencami o posameznih zvrsteh slovenske glasbe; izključno ta, se predvaja v tem programskem pasu. Vanj se seli tudi rubrika �Ena ljudska�. Uredni�tvo Programa dnevno-informativnih odddaj - UP DiO pripravlja vsak dan �est novinarsko vodenih osrednjih informativnih oddaj, ki so �e vedno najbolj poslu�ani dnevni programski pasovi na vseh treh radijskih programih in tudi v programskih shemah RC Koper in Maribor. Prena�ajo jih tudi nekatere lokalne in regionalne radijske postaje. Pri pripravi teh osrednjih prvin radijskega Informativnega programa, v katere je vlo�enega največ truda in znanja, si bomo prizadevali za dosledno spo�tovanje načel jezikovne kulture in kulture govora ter skrbeli za izobra�evanje vseh vrst radijskih govorcev. Po oblikovni plati bomo uporabili vse tehnične pripomočke za čimhitrej�e posredovanje informacij, radiofonsko barvitost in pestrost uporabe novinarskih zvrsti. Spletno po�iljanje prispevkov (prek MP3) bomo uvedli tudi v domači dopisni�ki mre�i.

- 1. jutranja kronika (5.30) (vsak dan 300 x 12 minut

razen NED. in PRAZNIK) - 2. jutranja kronika (7.00) (vsak dan) 365 x 25 minut - Danes do trinjastih (13.00) (vsak dan, razen NED in PRAZNIK) 300 x 25 minut - Dogodki in odmevi (15.30) (vsak dan) 365 x 45 minut - Radijski dnevnik (19.00) (vsak dan) 365 x 25 minut - Zrcalo dneva (22.00) (vsak dan) 365 x 25 minut

Ob tem UP DiO pripravlja tudi vsakourna poročila na 1. programu, Valu 202 in na Programu ARS. Studio ob sedemnajstih zaznamujejo ekskluzivne teme in sogovorniki, takoj�nji odziv, vsestranska in polemična obdelava tem iz gospodarstva, notranje in zunanje politike, kulture, �porta in znanosti. Ob posameznih primerih pa je to lahko tudi oddaja, ki ima izobra�evalni ali servisni značaj. V terminu Studia ob 17-ih bomo tudi v letu 2005 pripravljali javne radijske oddaje tipa Radijske porote z navzočnostjo občinstva v radijskem studiu 14.

8

- Studio ob 17-ih je na sporedu je vsak delovni dan 242 x 60-70 minut - Radijska porota v Studiu 14 5 x 90 minut - Praznične oddaje v terminu S-17-ih 12 x 60 minut V Uredni�tvu Zunanjepolitičnega programa se bomo lotili projektov, ki v letu 2006 čakajo EU kot ključne odločitve glede njene notranje ureditve kot tudi nadaljne �iritve. Oba procesa sta ob referendumskem �NE� novi evropski ustavi, najprej v Franciji in nato �e na Nizozemskem, povsem zastala. EU pa ni uspelo doseči dogovora niti okrog nove srednjeročne finančne perspektive. Slovenija se pripravlja tudi na prevzem eura v letu 2007 in na predsedovanje EU v letu 2008. V okviru dopisni�ke mre�e RTV Slovenija smo v ta namen �e predčasno okrepili dopisni�tvo v Bruslju s �e eno dopisnico, dopisnika v Nemčiji pa zadol�ili tudi za spremljanje procesov v novih, Nemčiji sosednjih vzhodno evropskih članicah EU. �al pa na�a dopisni�ka mre�a slej ko prej ne se�e do nekaterih ključnih dr�av EU kot so na primer Francija, �panija in Velika Britanija ter nenazadnje tudi skandinavske dr�ave, kar sku�amo ob skopo odmerjenih sredstvih, re�evati z občasnimi honorarnimi sodelavci. Z dopisni�ko mre�o zadovoljivo pokrivamo tudi vse Sloveniji sosednje dr�ave. V svetovno dogajanje zunaj meja EU je bila Slovenija v letu 2005 aktivno vpeta s predsedovanjem OVSE. V letu 2006 bo �e ostala v vodilni trojki te organizacije, zato pa bo vse več pozornosti, tudi pri nas, moral biti dele�en proces reform OZN, ki postaja ključen za prihodnjo svetovno ureditev. Za ta porces �e posebej pomembna bo nesporno tudi izbira novega generalnega sekretarja, ker se dosedanjemu, ki je pripravil prvi osnutek reform, izteka mandat. Med svetovnimi kriznimi območji bo v ospredju ostal Bli�nji vzhod, kjer procesi demokratizacije in boja proti terorizmu �e niso prinesli �eljenih sadov. Zato iskreno upamo, da nam bo v letu 2006 v okviru dopisni�ke mre�e RTV Slovenija uspelo spet obnoviti stalno dopisni�tvo na Bli�njem vzhodu, pri čemer se Jeruzalem slej ko prej ka�e kot najbolj�a izbira. Več pozornosti, tudi s potovanji, pa bi morali v prihodnje nameniti tudi Aziji, ki z Japonsko in osupljivim razvojem Kitajske ob ZDA in EU �e prera�ča v strate�ko ključni tretji člen globalnega ravnovesja. Zunanjepolitično uredni�tvo radia bo vse te procese intenzivno spremljalo v rednih dnevno-informativnih oddajah, na programu A-1 in v oddajah studio ob 17-tih ter tedenski aktualni mozaik. �e posebej pa v redni tedenski oddaji uredni�tva Labirinti sveta in v oddajah Zunanje-politični feljton in Svetovna reporta�a, ki sta izmenično na sporedu vsak drug teden.

- oddaja Labirinti sveta (pregled zunanjepol. dog.tedna) 52 x 10 minut - ponedeljkova Svetovna reporta�a/Zunanjepolitični feljton-alternacija 52 x 20 minut

9

Kar nekaj oddaj Programa A1 je namenjenih posebnim ciljnim skupinam občinstva. Pripravlja jih Uredni�tvo programa notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj, koder pripravijo tudi največ prispevkov, objavljenih na Programu A1: - tedenska oddaja Varnostna kultura 52 x 10 minut - �tirinajstdnevna Oddaja za brezposelne 26 x 30 minut - oddaje Civilni dialog (o delu NGO) 26 x 30 minut - oddaje Za �tirimi stenami (delikventni primeri, nasilje�. 26 x 30 minut - nedeljska oddaja Za na�e kmetovalce (v sodel. za RA KP in RA MB) 52 x 60 minut - tedenska oddaja za starej�e Petkovo srečanje 52 x 60 minut - Kmetijski nasveti (vsak delovni dan) 260 x 10 minut UNPGO je zaradi dnevne frekventnosti in hipnega reagiranja na dogodke doma in po svetu najbolj obremenjeno, starostna kadrovska sestava pa najmanj ugodna. Pri vsebinskih vpra�anjih, čemu dati največjo te�o v oddajah, pa bomo pazili na geografsko uravnote�enost obravnavanih tem, njihov pribli�ek k �apolitičnemu� in �e vnaprej gojili novinarstvo za posamična gospodarska podpodročja. Pomembno vlogo pri oblikovanju končne podobe informativnih oddaj ima dopisni�ka mre�a Uredni�tva za dopisni�tva po Sloveniji. Domači radijski dopisniki imajo neprecenljivo vlogo pri nastajanju tako 1. kot 2. radijskega programa � Vala 202. Poseben projekt bo izdelan za jesenske lokalne volitve 2006. Uredni�tvo turistično informativnega in servisnega programa skrbi za informacije o vremenu, sne�nih razmerah in prometu, ki so �e posebej pomembna prvina obeh jutranjih programov, pa seveda tudi čez dan. V sodelovanju z regionalnim RTV-centrom v Mariboru /Rsi/ pripravljamo poleti tudi servisne informacije v treh tujih jezikih in vsakodnevno večerno informativno oddajo v angle�čini in nem�čini. V času najgostej�ega prometa smo uvedli dnevne prometne napovedi in razvili prometno turistični portal na www.rtvslo/promet. Vsebinsko bomo bogatili prometne informacije s podatki o javnih prevoznih sredstvih in ob koncih tedna v oddajah »pogledali« tudi prek meja, opozorili na spremembe predpisov v tujini � Uredni�tvo jutranjega in nočnega programa bo v primerjavi s sporedom 2. in 3. jutranjega programa gojilo raznolikost govorne in glasbene ponudbe ter izvedbe �e vnaprej. Dosegli smo tudi dvosmerno pretočnost z vsebinami drugih uredni�tev (Dnevno-informativni program, Otro�ki in mladinski, Izobra�evalni, �portni program, RC Maribor in Koper), kar je �e posebej pomembno, glede na to, da gre za najbolj poslu�an del 1. nacionalnega programa. Ob izredno odmevnih jutranjih servisnih kontaktnih oddajah (8.05 do 8.30), ki jih bomo �e bolj ofenzivno nadgradili tudi z mo�nostmi, ki jih daje splet, bo Uredni�tvo uvedlo nekaj novih rubrik: »Lapsusi oziroma Začnimo dan z nasme�kom« (teme bomo črpali iz vsakdanjega slovenskega »medijskega« �ivljenja); nova glasbena rubrika »Radijska nostalgija« (kjer bi pred mikrofon povabili upokojene radijske in tv-delavce); pripravljamo tudi kraj�o

10

glasbeno-tehnolo�ko oddajo »Kuharije«/ime po priimku avtorja/ v kateri bi določeno temo obdelali tako tekstovno kot glasbeno; tedensko bomo skozi anketo zabele�ili dogodek, ki je poslu�alce najbolj vznemiril ali jim »dvignil« pritisk� Nočni program bo obogaten z radijskimi reprizami, ki si zaslu�ijo ponovitve z vseh treh radijskih programov. 2.2 DRUGI PROGRAM RADIA SLOVENIJA � VAL 202 Na frekvencah drugega radijskega programa bomo prek signala Radia Si (brez dodatnih stro�kov, ker ga za svoje frekvenčno območje �e sicer pripravljajo v Mariboru) ponoči (od 00.00 do 5.00) predvajali njihov nočni program in tako dosegli raznovrstnost glasbene ponudbe; na Valu 202 namenjene predvsem mlaj�im generacijam. Tudi ta program bo vsako polno uro prena�al poročila, ki jih pripravljamo v Ljubljani. Ob koncih tedna bo na ta način tudi poskrbljeno za servisne prometne informacije v tujih jezikih tudi ponoči. Spremenjen je tudi večerni programski pas od konca Radijskega dnevnika do začetka informativne oddaje Zrcalo dneva! Poglavitne spremembe se nana�ajo na programske segmente po 19.30, kjer �elimo poskrbeti za spro�čeno in dobro glasbeno opremo, hkrati pa sve�ino podpreti s prenovljenimi avtopromocijskimi identifikacijskimi audio zvončki /«jingli«/. Zlasti aprila in maja od 20.00 do 21.00 uvajamo oddajo maturitetni predmeti, ponedeljkova Galerija po novem traja od 21.00 do 22.00, sredino oddajo Zimzelene melodije nadomesti oddaja o »rapu«, torkova oddaja Na sceni po novem dobi alternacijo v smislu voditelja, največje spremembe pa bo dele�en večerni valovski program v nedeljskem terminu (od 19.30 do 22.00). Oddaja Ujeto zadeto bo vodena v �ivo (do 21.30), v njenem okviru uvajamo tudi Kviz kot izzivalno obliko kontakta s poslu�alci, hkrati pa tudi uvajamo Odprti telefon o najbolj aktualni temi minulega tedna, ki jo sooblikujejo poslu�alci in poslu�alke. Ta nov večerni pas bo imel svojega glasbenega urednika, hkrati pa bi bil program odprt za vse relevante informacije nedeljskega večera, ko je Slovenija v migracijskem smislu podobna »selitvi naroda«. Sledila bo satirična oddaja Glasba za prave mo�ke (od 21.30 do 22.00) Hkrati bomo tudi podalj�ali jutranji program Vala 202, ki se bo po novem sklenil ob 9. uri. Na Valu 202 bo uvedenih več rubrik, prek katerih bomo nagovarjali mlaj�e poslu�alce (glasbene uganke ...) in sku�ali izzvati njihov odziv, se pogovoriti z njimi. Gojili bomo tudi nagovarjanje občinstva prek interneta in posebne spletne strani Vala 202. Temeljno načelo Vala 202 naj bo aktualnost na vseh področjih z uporabo vseh novinarskih zvrsti in ob večji radiofonskosti govornih prispevkov (kratko, jedrnato, udarno!). Nadaljevali bomo akcijo Izbiramo ime tedna, enako velja za tradicionalno poletno akcijo Lov na počitnice in Iskanje poceni �tudentskih sob. Nadaljevali bomo realizacijo oddaje Sredi Evrope!

11

Med �e ustaljenimi oddajami, ki bodo na sporedu tudi leta 2006 omenjamo:

- ponedeljkov oddajo tipa "talk show" z različnimi strokovnjaki. � večerno oddajo: Toplovod 46 x 60 minut - aktualni Pogovor z dopisnikom iz tujine (popoldne) 52 x 10 minut - torkova kontaktna Aktualna tema (opoldne) 52 x 20 minut

- sredina terenska prenovljena oddaja Sredi srede (opoldne) 46 x 20 minut - Vroči mikrofon (kontaktna oddaja z gostoma z dveh bregov) 52 x 20 minut - Sobotna akcija Vala 202 (dopoldne) 52 x 35 minut - Nedeljski izlet (predstavitev neznanih slovenskih krajev ob 9.00) 52 x 10 minut - Nedeljski gost 52 x 60 minut - Kulturni val 202 ob sobotah ob 14.00 52 x 30 minut - glosirani Zapisi iz močvirja 52 x 10 minut - Centrifuga (tedenski pregled dogodkov) 52 x 10 minut - Avtomobilsko prometne minute 52 x 10 minut

Uredni�tvo �portnega programa spremlja �portno dogajanje prek neposrednih prenosov in javljanj s posameznih dogodkov prav na Valu 202. Večerni programski pas, ki je sicer zvečine namenjen glasbi in razvedrilnim oddajam, bo ob večjih večernih �portnih dogodkih v celoti realiziran v �ivo. Za obliko sporočanja (neposredni prenosi ali javljanja) se bomo odločali glede na te�o dogodka. Med pomembnej�imi �portnimi dogodki v letu 2005, ki so v Sloveniji oziroma na njih nastopajo slovenski �portniki, omenjamo: ZOI TORINO - 10. � 26. 2. 2006 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL - januar: SLJEME, MARIBOR, ADELBODEN, WENGEN, KITSBUHEL, SCHLADMING, - marec. FINALE Aare - �vedska SEZONA 2006/2007: - oktober � SOELDEN - december - MADONNA DI CAMPIGLIO,KRANJSKA GORA, SPINDLEROV MLIN, LIENZ

12

SMUČARSKI SKOKI � SVETOVNI POKAL - januar GARMISCH PARTEN-KIRCHEN, INNSBRUCK, BISCHOFSHOFEN, ZAKOPANE, WILINGEN - marec - FINALE PLANICA SEZONA 2006/2007: - december � HARACHOV, OBERSTDORF BIATLON � SVETOVNI POKAL - januar � ANTERSELVA - marec � POKLJUK SMUČARSKI TEKI � SVETOVNI POKAL - januar � VAL DI FIEMME ATLETIKA � Svetovno dvoransko prvenstvo Moskva � marec Evropski pokal reprezentanc Solun � junij Evropsko prvenstvo na prostem Goeteborg � avgust PLAVANJE � Svetovno prvenstvo 25m Shanghai - april Evropsko prvenstvo Budimpe�ta � julij Evropsko prvenstvo 25m Helsinki � december GIMNASTIKA � Svetovno prvenstvo Aarhus � oktober Evropsko prvenstvo Zagreb � april NOGOMET Junij, julij � SVETOVNO PRVENSTVO NEMČIJA julij, avgust, september � Kvalifikacije slovenskih predstavnikov za evropske pokale september, oktober, november � kvalifikacije reprezentance za evropsko prvenstvo 2008

ROKOMET Januar, februar � EVROPSKO PRVENSTVO MO�KI - �VICA Do maja � EVROPSKI KLUBSKI POKALI (CELJE in GORENJE (m), KRIM (�) ) Maj- EVROPSKO PRVENSTVO �ENSKE � �VEDSKA KO�ARKA Do aprila � EVROLIGA (Union Olimpija) Avgust, september � SVETOVNO KO�ARKARSKO PRVENSTVO JAPONSKA

KOLESARSTVO DIRKA PO SLOVENIJI, VELIKA NAGRADA KRANJA September � SVETOVNO PRVENSTVO SALZBURG

13

KAJAK KANU SVETOVNI POKALI Uredni�tvo �portnega programa pripravlja tudi: - �portne bloke v vseh �estih vodenih dnevnoinformativnih oddajah 365 x 20 minut - �portni rubriki po poročilih ob 24.00 in 8.30 365 x 5 minut - vsakodnevno jutranjo �portno Zgodbo (Val 202 ob 6.40) - vsakodnevna �portna utrinka ob 8.35 in 17.40 - vsakodnevno rubriko Jutranja rekreacija (1. pr.) 365 x 2 minuti - tedensko oddajo �portna Sobota ob 20.00 52 x 120 minut - tedensko Nedeljsko �portno popoldne ob 13.00 do 19.00 52 x 200 minut

2.3 SPECIALIZIRANA UREDNI�TVA

Uredni�tvo izobra�evalnega programa

1. Portret meseca � nova oddaja s poudarkom na predstavitvi osebnosti, ki bodo tisti mesec najbolj zaznamovale dru�bo ali �vznemirile� Slovence; tudi osebnosti v tujini � 3. program v terminu izobra�evalnega programa;

2. V okviru tedenske oddaje Intelekta bo na sporedu kar nekaj tematskih sklopov na temo večjih globalnih problemov kot so energenti, okoljske spremembe in globalizacijski vplivi;

3. Izvorne celice Evrope � eden od treh modulov projekta, s katerim se je RTV prijavila na razpis Evropske Unije. Če bo projekt sprejet, bomo naredili 46 novih oddaj o različnih temah Evropske Unije od raziskovanja, izobra�evanja, do okoljske in dru�bene problematike;

4. Zapisi iz ozadja � prehajamo na serijo oddaj, ki zajemajo dogodke, pojave ter osebnosti iz sveta;

5. MATURA 2006 � nacionalni projekt, sestavljen iz: a. Kako napisati maturitetni esej? (osredotočeno na aktualna

maturitetna dela in raz�irjeno z vključitvijo gimnazijskih profesorjev); b. Minute za maturo c. Neposredno predvajanje slu�nega razumevanja maturitetnega izpita

iz tujih jezikov � določeno po maturitetnem kodelarju - 1. program d. In raz�iritev maturitetnih vsebin:

1. enourna oddaja enkrat na teden v �ivo z gosti za maturitetne predmete (na Valu 202, v večernem terminu aprila in maja ob ponedeljkih od 20. do 21. ure; z odprtimi telefoni);

2. Fakultetni blodnjak � v alteranciji z oddajo �Minute za maturo�; poudarki bodo na vpra�anjih samega �tudija in kako naj se �tudentje znajdejo na različnih fakultetah v prvih letnikih, vpra�anja prehodnosti, ocenjevanja,

14

selekcijskih predmetov na različnih fakultetah, itn - od oktobra do februarja na 1. programu ;

6. Novo v medicini � �irjenje tematike na sorodna oziroma pomembna področja kot so biokemija, farmacija in novi gostje; tudi strokovnjaki iz sorodnih področij;

7. Janus � �irjenje tematike s kontaktno naravnanimi oddajami z gosti v studiu in naslednjimi temami: medosebni odnosi, medgeneracijska so�itja, otroci v izrednih razmerah, otroci z izjemnimi sposobnostmi, zdravo �ivljenje, pre�ivetje socialno ogro�enih, osebni razvoj in duhovnost ter duhovni pojavi v dru�bi;

8. Izobra�evalni program � �irjenje tematike z naslednjimi temami: okolje in podnebne spremembe, ogro�ene �ivalske vrste v Sloveniji in svetu, spremljanje dru�benih fenomenov in novih povezav med njimi, alternativni pogonski viri, znanost in raziskave, poljudno znanstvene oddaje in drugo;

9. Spletni portal RTV Matura 2006 http://www.rtvslo.si/matura/ � spletni portal Mature ureja Izobra�evalni program. Tudi v tem letu bomo vse radijske prispevke za poslu�anje ponudili tudi na maturitetnem spletnem sredi�ču, vključno z dalj�imi oddajami, slikovnimi primeri nalog in pol ter predizpitnimi posnetki slu�nih razumevanj, ki jih zvočno na spletu objavljamo v sodelovanju z Republi�kim izpitnim centrom;

10. Spletni portal Izobra�evalni program radia Slovenija http://www.rtvslo.si/izobrazevalniprogram/ � vse vsebine so (vključno s kraj�imi prispevki za Prvi in Drugi program ter ostala uredni�tva) na voljo za poslu�anje od 6 do 9 mesecev na na�em spletnem sredi�ču. Spletne strani bomo v sodelovanju z RTV MMC prenovili in tematsko preuredili, da bo na prvi strani naenkrat dostopno �e več vsebin, ker je to trend spletnih sredi�č.

Uredni�tvo oddaj za Slovence na tujem uresničuje zakonske obveznosti, ki RTV Slovenija nalagajo informiranje Slovencev po svetu, in sicer prek redne tedenske oddaje ob petkih in rednih vstopov v vse prvine informativnega programa. Sku�ali bomo tudi posodobiti �nagovarjanje� rojakov prek sodelovanja z različnimi slovenskimi radijskimi postajami po svetu, in sicer s preoblikovanjem zvočnega pisma kot redne programske izmenjave. Pri tem bomo uporabili vse tehnične zmo�nosti, ki jih nudi razvoj infromacijske tehnologije. - petkova oddaja, 1. program ob 20.30 Slovencem po svetu 52 x 90 minut

Uredni�tvo dokumentarno-feljtonskega programa Za leto 2006 bomo sku�ali izvesti projekt �estih 55 minutnih oddaj, ki bi jih uvrstili v termine Studia ob sedemnajstih � s skupnim naslovom »Večno drugi«. Lotili bi se decentralizacije upravljanja na primeru drugih največjih mest v dr�avi. Oddaje bomo posneli v petih evropskih mestih, kjer ta polo�aj dojemajo drugače: recimo v Krakovu, ki si z Var�avo deli primat zaradi zgodovinskih okoli�čin � Krakov je namreč duhovno in univerzitetno sredi�če Poljske, Var�avi pa je prepu�čen administrativni primat, v Barceloni, ki mora zaradi posebnega polo�aja znotraj �panije in narodnostne različnosti ves čas bojevati bitko za enakopravnost z Madridom, v Gradcu, ki je dokazal, da se je mogoče z Dunajem kosati na področju, kjer se je prestolnica zdela nepremagljiva � na polju kulture, v Milanu s svojo »padansko« naravnanostjo ali v

15

Splitu, ki je morda �e najbolj podoben na�emu - »mariborskemu primeru«. Oddajo bi morda vsaj deloma lahko izpeljali v okviru izmenjave, ob čemer bi se z eno od javnih radijskih postaj na tem področju v zameno za sodelovanje dogovorili, naj oni pripravijo podobno oddajo o Mariboru, ki bi jo uvrstili kot �esto oddajo iz tega projekta. Dosje pa je dosjejska oddaja, prek katere bi poskusili vnesti prvine raziskovalnega novinarstva. V letu 2006 nameravamo izpeljati vsaj dve pilotski oddaji tega tipa. Tudi zanje bi bil najustreznej�i termin Studio ob sedemnajstih. V �e ustaljenih oddajah 1. programa RA Slovenija U DFP pripravlja: - Na dana�nji dan (vsak dan ob 12.05) 365 x 10 minut - petkov Na� kraj 52 x 10 minut - sobotno odddajo Na� gost (ob 16.30) 52 x 30 minut - nedeljsko Sledi časa (ob 9.00) 52 x 30 minut Nedeljska reporta�a (ob 10.10) 52 x 30 minut

Kulturni in umetni�ki programi 37 redno zaposlenih (od tega dva s polovičnim delovnim časom in dva za določen čas enega leta � nadome�čanje delavk med porodni�kim dopustom) v �tirih uredni�tvih načrtuje uresničitev delovnega načrta v enakem obsegu kot v letu 2005, to je pribli�no 77.000 minut programa, vendar z nekaj strukturnimi spremembami v posameznih programskih segmentih (zlasti v otro�kih in mladinskih oddajah), kjer zaznavamo, da je nastopil čas za vsebinske in oblikovne osve�itve. Osnovna postulata � informirati in ustvarjati avtohtono radijsko umetnost ostajata �e naprej raison d'être radijskih kulturnih in umetni�kih programov, temelječih na osnovnih kriterijih kakovosti in humanosti umetni�kega sporočila. Brez opore v naj�ir�em slovenskem ustvarjalnem zaledju kajpak ne bo �lo, seveda pa bo pri tem odločilni omejitveni dejavnik razpolo�ljivi denar za avtorske storitve. V skrbi za ohranitev bralnih navad in v �elji, da bi umetni�ki programi postregli z resnično negovano govorjeno besedo, pa si bomo tako kot doslej pomagali z anga�iranjem slovenskih odrskih umetnikov. V Uredni�tvu kulturnega in literarnega programa za leto 2006 ne načrtujemo programskih sprememb, ker so v sedanjih pogojih � kadrovskih in finančnih, ogro�ene �e obstoječe oddaje oziroma realizacija sprotnih (vedno večjih) zahtev dnevno-informativnega programa. To pomeni, da bomo �e naprej po najbolj�ih močeh delovali dvojno � informativno in umetni�ko, predvsem na I. in III. programu, občasno pa tudi na Valu 202. V dnevno-informativnem sporedu bomo sproti na kratko, ob�irneje pa v specializiranih oddajah ( 9 na teden, od Kulturne panorame, prek Knji�nega trga do Gremo v kino) z vsemi oblikami novinarskega dela kriti�ko in poglobljeno obve�čali javnost o kulturnem dogajanju predvsem doma, kolikor bo mogoče, pa tudi neposredno in posredno vsaj o pomembnej�ih dogodkih (filmski festivali, knji�ni sejmi, večje likovne prireditve) v tujini oziroma skupni evropski domovini.

16

Ker se v letu dni pogoji za delo (predvsem kadrovski) niso spremenili tako, da bi omogočili �iritev tega programa, se v prihodnje leto prena�ajo nerealizirane ideje ali �elje: spremljanje kulturnih tokov v evropski in svetovni umetnosti in njihovo prena�anje v slovenski prostor, aktivno mednarodno sodelovanje in izmenjave, izdaje na nosilcih zvoka, digitalizacija arhiva, uvedba umetni�kih dokumentarnih oddaj, raziskovanje in upo�tevanje umetni�kih eksperimentov, raz�iritev kroga avtorjev in izvajalcev � skratka vse tisto, kar definira vlogo kulturne funkcije nacionalnega radia, ki naj bi ustvarjal in ohranjal nacionalno kulturno identiteto, ne le deklarativno. V prihodnjem letu ni predvideno �irjenje ali krčenje literarnega programa niti nadome�čanje starih oddaj z novimi koncepti, saj za kaj takega ni čutiti potrebe. Tako ostaja tudi poraba denarja sorazmerno v okviru leto�nje. Potemtakem se dr�imo presku�enega razmerja med domačo in prevodno knji�evnostjo, pri čemer ni mogoče mimo tistega dela slovenske knji�evnosti, ki pomembno in edinstveno zaznamuje na�o umetni�ko ustvarjalnost. �e naprej bomo pritegovali k sodelovanju najuglednej�a slovenska literarna peresa in redno zaznamovali okrogle obletnice pomembnej�ih knji�evnikov in slovesnih kulturnih dogodkov. V ospredju bo prav tako pozornost mlaj�im literatom, ki imajo kaj pokazati. V ta namen bomo spet razpisali tradicionalni literarni natečaj, za katerega je vsako leto izredno zanimanje. V literarnem programu se - kot doslej - nameravamo odzvati na snov, predvideno za maturitetni esej. Torej ostajamo v okviru �estih različnih literarnih oddaj, vseh skupaj pa �e vedno nameravamo predvajati osemindvajset na teden; če ne računamo prazničnih oddaj, je to dobrih �est ur programa. Dokaj�en zalogaj za sodelavce, katerih prva skrb je odzivanje na vsakodnevne kulturne dogodke in pripravljanje kulturno-informativnih oddaj. Digitalizacija arhiva ostaja �e naprej neizpolnjena naloga. Nove oddaje se arhivirajo skoraj vsak dan, a ne premoremo celovitega elektronskega pregleda � ne imenskega ne tematskega. To je za tako edinstveno kulturno dedi�čino, ki se na radiu ustvarja desetletja, nedopustno. Doslej je vsak poskus uvajanja elektronskega razvida oddaj ostal na pol poti in trdno računamo, da bo premik storjen v letu 2006. Informativno � literarna dvojnost delovanja ostaja programski imperativ otro�kega in mladinskega programa tudi v letu 2006. Vse dnevne in tedenske oddaje (9), ki so v programski shemi uredni�tva (Dobro jutro otroci, Radijski ringaraja, Lahko noč, otroci, Malčki o�, Sobotna raglja, Knji�nica za mlade, Gymnasium, Sence adolescence, �tudentski val) bomo v zasnovi prilagajali spremenjenim vrednotam, ki jih pred otroke in mlade postavlja moderna dru�ba ter spremenjeni vrednostni in vedenjski vzorci. V uredni�tvu se namreč soočamo z vse močnej�o potrebo po �e bolj intenzivnem spremljanju vsakodnevnega �ivljenja otrok, �olarjev, dijakov in �tudentov. Ne le s storilnostnega in ocenjevalnega vidika, temveč tudi z vidika medčlove�kih odnosov in sposobnosti komuniciranja z vrstniki in odraslimi. Skozi oddaje in obravnavane teme načrtujemo okrepitev �e obstoječe povezave z vzgojnimi ustanovami - vrtci (Radijski ringaraja, Malčki o�), �olami (Sobotna raglja), socialnimi ustanovami, ministrstvi, nevladnimi organizacijami (Gymnasium, �tudentski val, Studio ob 17-ih), ki ustvarjajo �iroko mre�o s katero intenzivno sodelujejo in vzporedno spremljajo odra�čanje otrok. V programski koncept za leto 2006 sodijo tudi vsebinske spremembe �e uveljavljenih oddaj, predvsem v času �olskih počitnic, končnih spra�evanj, mature in izpitov, pa

17

tudi dogodkov zabavnega in razvedrilnega značaja, ki zanimajo mlade (maturantska parada, pozdrav poletju, bo�ično novoletna praznovanja). V času jesenskih, zimskih in delno tudi poletnih počitnic bomo obiskovali otroke na raznih letovanjih in kolonijah ter pripravili prispevke in reporta�e o tem kaj delajo otroci med počitnicami (Dobro jutro, otroci, Sobotna raglja). Zlasti Sobotna raglja je potrebna vsebinske in oblikovne osve�itve, ki pa je vezana na vrnitev dveh delavk s porodni�kega dopusta, ko bodo spremembe �ele postale izvedljive. Pred začetkom �ole, ob koncu �olskih konferenc, pred maturo (Gymnasium, tudi v oddaji Sence adolescence) bomo v pogovorih s psihologi in drugimi strokovnjaki pripravili nasvete o tem, kako premagati stres pred kontrolkami, kdaj začeti z učenjem, kak�en način učenja je najbolj�i, pa tudi o tem kako uspeti v �oli in biti ob tem zadovljen sam s seboj. S strokovnjaki in projekti srednje�olcev, ki temeljijo na raziskavah odnosov v dru�bi (Gymnasium) bomo razre�evali vpra�anja o tem, kako uspe�no krmariti odnose s star�i, učitelji, prijatelji in drugimi. Pa tudi o tem, kaj mladim prina�a največ zadovoljstva in kaj jim povzroča največ skrbi. Del programske pozornosti v delovanju uredni�tva bo skozi obstoječe oddaje namenjen tudi problemom, s katerimi se danes srečujejo mladi (medvrstni�ko nasilje, nezainteresiranost mladih, vzgojni stili, sklepanje prijateljstev, sprejemanje odgovornosti, najstniki in star�i, odnos do starej�ih, porabni�tvo, samopodoba, identifikacija z vedenjskimi vzorci, iskali bomo tudi re�itve na potrebe in zahteve odra�čajočih otrok�). Teme, ki jih bomo obravnavali, bodo zrcalile odra�čanje dana�nje mladine in hkrati mladim odpirale mo�nost, da drugim naravnost povedo, kak�na sta njihov notranji svet in dojemanje resničnosti. Na literarnem področju pa uredni�tvo razmi�lja (ideja je na nivoju predloga in bi jo lahko uresničili �ele v zadnjem tromesečju leta 2006) o kratki oddaji »Utrinek iz otro�ke lirike« (delovni naslov), v kateri bi (dnevno, v večernem času, morda pred oddajo Lahko noč, otroci) prebirali pesmi za otroke in jim tako na nevsiljiv način odprli vrata v bogat svet otro�ke poezije, ki je bila v zadnjem obdobju v slovenskem nacionalnem radijskem mediju precej, če ne v celoti, pozabljena . Z leto�njim letom smo na Programu Ars izpeljali �e zadnji del nekajletnega shemskega »prestrukturiranja«, katerega glavni cilj je bil premaknitev velike večine govornih oddaj in vsebin v primerne termine čez dan, kar po drugi strani omogoča glasbenemu programu samostojno oblikovanje večernega pasu - tudi z vključevanjem �tevilnih neposrednih prenosov domačih in svetovnih glasbenih dogodkov. Oblikovno-shemska podoba edinega tovrstnega programa v Sloveniji, torej programa z izrazito kulturno-umetni�ko, izbra�evalno in zahtevnej�o glasbeno ponudbo, je tako zaokro�ena in sodimo, da v prihodnjem letu in - sledeč načelu shemske trdnosti in ustaljenosti - morda �e nekaj prihodnjih let ne potrebuje radikalnih sprememb. (Za prihodnje leto ostaja tačas nedorečena �e kak�na konkretnost, recimo petkov večer s prekrivanjem termina radijske igre in neposrednih jazzovskih prenosov.) Tako glede sheme kot glede vsebin, ki jih ponujamo, izhajamo iz dokazljivega prepričanja, da je večinska publika Programa Ars stalna in ne naključna, da ima torej do programa vnaprej�nje pričakovanje, kar zadeva stalnost terminov ter raznolikost in kakovost govorne in glasbene ponudbe. Za govorni del sodimo, da je obstoječa ponudba kulturno-umetni�kih, literarnih, esejističnih, izobra�evalnih, poljudnoznanstvenih in portretnih oddaj (skupno 43 oddaj na teden, od tega jih 18 nastaja v 3-članskem uredni�tvu III. programa) primerna in zadostna. Uredni�ko

18

pozornost bomo usmerili v to, ali so znotraj posameznih oddaj vsebinsko dovolj enakomerno zastopana različna področja (dvojčki: historicizem-sodobnost; humanistika-naravoslovje, klasika-modernizem, domačijskost-svet ipd.). Shemski okvir obstoječih oddaj omogoča uvr�čanje vseh relevantnih vsebin, ki zanimajo zahtevnega Ars-ovega poslu�alca. V minulem obdobju smo iz programa umaknili nekatere �e »izpete« oddaje in za prihodnje leto sodimo, da novih ne ka�e uvajati. Nadaljevali bomo pa letos začeti trend, da izkori�čamo vsaj del Odprtih terminov za sprotno odzivanje na dogajanje in da niso namenjeni zgolj reprizam. Odprti termin je spričo svoje vsakodnevnsti sploh prilo�nost za programske osve�itve, vključno s kraj�imi tematskimi cikli z različnih, za Arsov koncept zanimivih področij. O glasbi v tem okviru le opomba, da je bilo precej misli zapisanih v podobnem gradivu lanskega oktobra in da je večina br�čas �e aktualnih. Vsekakor velja, da je glasba bistven gradnik Programa Ars, zato je vloga Glasbenega programa toliko bolj odgovorna. Igrani program namerava v okviru običajne produkcije pripraviti okrog 30 premiernih radijskih iger slovenskih in tujih avtorjev za odrasle in otroke, med njimi s posebno pozornostjo tiste, ki so �e in ki �e bodo prispeli na leto�nji pozivni natečaj. Odmev je bil do zdaj zelo dober, saj smo prejeli kak�en ducat uporabnih besedil. Posebni projekti so tako v minulih letih odvisni od razpolo�ljivih sredstev (oz. naklonjenosti Ministrstva za kulturo): zdaj �e tradicionalni ciklus slovenske gledali�ke klasike v radijski priredbi predvideva uprizoritev tehle projektov: - Anton Toma� Linhart: MISS JENNY LOVE; - Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOGI. Za otroke načrtujemo kot posebnost radijsko priredbo - Janez Jalen: BOBRI (radijska nadaljevanka v �tirih delih) Posebno zahtevna izvirna slovenska radijska igra: - igra v verzih in z izvirno glasbo GOVEDINA LEGENDARNO dramatika in pesnika Milana Jesiha; - sodobna pop-drama z izvirno komponirano popevko HIT POLETJA Ferija Lain�čka; - pravljično-znanstveno fantastična radijska igra slovenskega staroste tega �anra Mihe Remca LUČKOV LET. Zelo nas veseli, da smo za radio pridobili tega vse preveč prezrtega avtorja, ki bo letos dopolnil 77 let. V počastitev 250-letnice rojstva A. T. Linharta bomo uvrstili v spored »�upanovo Micko« in »Kranjske komedijante«, kot dodatno obogatitev pa načrtujemo radijsko postavitev spevoigre »ZLATOROG« po predlogi Antona A�kerca. Program bodo dopolnile izbrane ponovitve radijskih iger s poudarkom na jubilejih, umetni�kih dose�kih legendarnih, zdaj �e pokojnih slovenskih igralcev, ki so, poleg filma, ohranjeni samo �e na radijskih posnetkih, in sledenje �eljam slepih in slabovidnih, s katerimi usklajujejmo na� program �e vrsto let.

Seveda se bomo sku�ali udele�iti tudi mednarodnih festivalov v okviru EBU: Ex Aequo, Prix Italia, Prix Europa, Prix Marulić in URTI, kar v praksi pomeni cca 6 prevodov na�ih iger v tuj jezik in pomeni precej�en finančni zalogaj.

19

In nenazadnje, dvajseterico domačih avtorjev bomo v februarju 2006 s tradicionalnim letnim natečajem povabili k pisanju izvirnih radijskih iger, od katerega si obetamo nove, uprizorljive scenarije, hkrati pa s tem stimuliramo domačo ustvarjalnost.

Glasbeni program V glasbenem programu Radia Slovenija bomo tudi v naslednjem obdobju zvesto sledili smernicam, ki nam jih nalaga zakonodaja nacionalne in�titucije. Glasbene vsebine zajemajo pribli�no 70 odstotkov programskega časa, ki ga sku�amo zapolniti tako, da zadostimo potrebam slovenskih, pa tudi tujih poslu�alcev doma in po svetu. Pestro glasbeno ponudbo �elimo ohraniti na vseh treh programih v obliki, ki bo blizu čim �ir�emu krogu poslu�alcev. Te naloge je mogoče uresničevati le s tehničnimi izbolj�avami povezave glasbenega arhiva s programom, kar se počasi re�uje. Pereč problem glasbenega programa je tudi stalno pomanjkanje kvalificiranih kadrov, ki bi bili sposobni organizirano in načrtovano pripravljati glasbene vsebine vseh treh programov in skrbeti za načrtno arhivno snemanje. Glasbeno ustvarjalno umetnost preko EBU posredujemo tudi drugim in s tem skrbimo za prepoznavnost slovenske glasbene umetnosti v tujini. Uredni�tvo prvega programa za zabavno glasbo Radia Slovenija: Predlog novih projektov oziroma oddaj za prihodnje leto 2006 Predlog organizacije festivala, ki bi iz poplave sedanjih prireditev NZ glasbe izstopal po najvi�ji kakovosti Predlog javnega glasbenega večera izvirnih avtorskih melodij v izvedbi najbolj�ih izbranih slovenskih kvintetov, saj so v zadnjem času zelo zapostavljeni ansambli v zasedbi kvinteta. Posledično to pomeni obogatitev radijskega glasbenega arhiva in usmerjanje za�elenega standarda izvajanja. Predlog nove oddaje naslovom GODEMO Z GODBO, kjer bomo poslu�alcem ponudili vse bogastvo izvajanja zabavne glasbe, ki ga zmorejo domače, slovenske godbe in godbe vsega sveta. Snemanje novega, sodobnej�ega programa lahke orkestralne glasbe s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Predlog naročila novih skladb mlaj�im skladateljem, kot so: Patrik Greblo, Rok Golob, Milko Lazar, Ale� Strajnar, �iga Stanič in tudi starej�im skladateljem. V uredni�tvu lahke glasbe pa bi morali osve�iti program tudi z novimi priredbami slovenskih narodnih pesmi v izvedbi simfoničnega orkestra. S tem bi plemenitili �ivost slovenske narodne pesmi. Na zalogi imamo �e vedno nekaj napisanih partitur novih skladb, ki �e leta čakajo na snemanje.

20

Uredni�tvo za zabavno glasbo RS II - Val 202: Predlog novih projektov oziroma oddaj za prihodnje leto 2006 Nove oddaje: Rap � (delovni naslov � polurna oddaja o domačem in tujem rapu), novost - sreda val 202 ob 21.00 do 21.30 Glasba za prave mo�ke - pol ure redkih posnetkov bolj čuda�kega izvora, pogled v svet zgre�enih tonov in utvar o uspe�nosti (npr: policaj, ki poje, izvajalci, ki so bili muhe enodnevnice) z zabavnimi komentarji (polurna oddaja v spremenjeni programski shemi nedeljskega večernega Vala 202). Nov cikel snemanj koncertov in glasbenih portretov Janeta Webra (v �e uvedenih terminih) Splo�no: Poizkusiti doseči, da bi bili na spletni strani RTV Slovenija objavljeni programi predvajane glasbe (za nazaj), kar je povezano z implementacijo ustreznih modulov in povezav z novim, letos uvedenim programom Fonoteka, pa tudi z disciplino predvajanja glasbe na programu. Ustrezna prenova spletne podobe Gp RS II. Napovedovanje glasbenih točk v tekočem pasu, vsaj novih in tistih, ki so tega vredne iz tega ali onega razloga (zdaj se pesmi v pasu 05.00-19.00 praviloma ne napovedujejo, razen po osebnih preferencah voditeljev). Uvesti napovedi konkretnih vsebin oddaj v napovednih spotih v tekočem tednu (zdaj to izvaja samo oddaja Nova elektronika) Nakup plo�č, ki jih pri nas ni v redni prodaji, preko spletnih prodajaln (plačilo Eurocard), s tem bomo dosegli tudi pestrej�i glasbeni profil in vsaj malo zmanj�ali prevlado angloameri�ke produkcije (pri tem, da vedno večji odstotek nacionalnih izvajalcev po Evropi snema plo�če v angle�čini) Snemanja aktualnih domačih (in tujih, če jih dobimo brez visokih plačil) izvajalcev Enkratni projekti v letu 2006: V tem sobesedju tentativno predlagamo sledeče Trans Europa Electronica � enkratni projekt ob podpori sklada Kultura 2000, Evropske unije, Ministrstva za kulturo in Mesta Ljubljana Eurosonic � enkratni projekt, gostovanje izvajalke Neishe s skupino na EBU festivalu Eurosonic januarja 2006 na Nizizemskem, ob finančnem sodelovanju zalo�be Nika/Warner Bros. Atene � popevka Evrovizije � 18. do 20. maj 2006 - Evrosong Okvirni plan dela Big Banda za leto 2006 v okviru Jazz uredni�tva V ciklu koncertov v Studiu 14 (10 koncertov): "JAZZ ABONMA V STUDIU 14", nastop na Jazz Festivalu Ljubljana 2006 (dogovor c CD?), musical City of Angels (�are Prinčič) (v sodelovanju s Festivalom Ljubljana?), 3 koncerti v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma (s tujim gostom - dirigentom), arhivna jazzovska snemanja (po planu in potrebah), izdaja 3-4 zgo�čenk "portreti domačih glasbenikov" (Klink, Kovačič, Novato)

21

V planu so projekti oz. sodelovanja z glasbeniki: Jani Kovačič, Steve Klink, Heinz von Herman, Michael Abene, Izidor Leitinger, Denis Novato, Karheinz Miklin, Denis Novato (harmonika), Auger Brian Potovanje na dva evropska jazz festivala, potovanje v Glasgow na sestanek EBU (�ekoranja), glasbenik v EBU orkestru v Glasgowu (Rok �tirn, pozavna), nov, zmogljiv namizni računalnik z 19 " LCD monitorjem za jazz redakcijo Smiselno se nam zdi izobra�evanje pri Big Bandu BBC v Veliki Britaniji, saj so nam Otočani pripravljeni brezplačno pokazati njihov način dela, snemanja, mixa, organizacijo ipd. z njihovim orkestrom) Nujnost re�evanja problematike, morda v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo: notni arhiv, pregled, ureditev in sprotno vpisovanje v računalnik (morda honorarni sodelavec, �tudent glasbe ..) Delovni načrt Redakcije za ljudsko glasbo (2005 in 2006) Redne oddaje na 1. in 3. programu RASLO:Slovenska zemlja v pesmi in besedi /40 letnica oddaje/, Etnofonija, Festival Evroradia - sodobna ljudska glasba, Iz glasbene tradicije, Na ljudsko temo (predlog raz�iritve na tujo glasbo - velik in zanimiv arhiv s tekmovanj Prix de Musique Folklorique de Radio Bratislava), Oddaljeni zvočni svetovi, Glasbeno kukalo, Sobotni opoldanski koncert, Ena ljudska � z Jasno Vidakovič Občasne oddaje:Glasbeni utrip, Čas in glasba, Portretne oddaje na 3. programu, Tematske oddaje na 3. programu, Koncerti v studiu 14, oziroma v Atriju hotela MONS - predstavitev sodobne slovenske ljudske glasbe, Novinarski prispevki za Glasbeni utrip, informativni program. Serija koncertov do 2.9.2006. Producentsko delo: arhivski terenski posnetki, koncerti, zgo�čenke Glasbena snemanja: Terenska snemanja (cca 24) slovenske ljudske avtentične glasbe: Za kontinuiteto predstavljanja (in s tem podporo) slovenske �ive avtohtone glasbene tradicije. :Terenska snemanja ljubiteljske glasbene dejavnosti: Za kontinuiteto predstavljanja (in s tem podporo) slovenskega glasbenega ljubiteljstva. : Snemanja prireditev poustvarjalcev slovenske ljudske glasbe EBU projekti: Spremljanje in snemanje festivalov in drugih prireditev Uredni�tvo za resno glasbo Radia Slovenija: Predlog novih projektov oziroma oddaj za prihodnje leto 2006 PROGRAMSKA SHEMA a) Zavzemamo se za bolj�o preglednost vsebin na 3. programu

22

b) Ker nov medijski zakon (osnutek) predpisuje 30 % slovenske produkcije, je v sedanji programski shemi potrebno nujno zagotoviti čas za izvajanje različnih vsebin slovenske ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. c) Zaradi praznovanja obletnice W.A.Mozarta bodo četrtkovi večeri namenjeni predstavitvi vseh Mozartovih oper. Legendarne posnetke s Salzbur�kih poletnih iger je Evropski zvezi radijskih postaj posredoval avstrijski radio. Oddaja Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija se premakne na poznej�o uro, odpadla pa bo ponovitev ponedeljkove oddaje Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti. PROJEKTI a) Leto 2006 je leto Mozarta, zato je večina projektov Evropske zveze radijskih postaj, katere aktivni član je tudi Radio Slovenija, posvečena obletnici skladateljevega rojstva. Uredni�tvo za resno glasbo bo pripravilo te projekte: 27. januarja: Mozartov dan 28. januarja: neposredni prenos Mozartove opere iz Dunajske dr�avne opere 29. januar: Posebni dan Evroradia - Mozartov dan Mladi pianisti igrajo Mozartove sonate od 30. januarja vsak ponedeljek - Anja German � slovenski prispevek za Evropsko zvezo radijskih postaj Mozart v novih oblačilih - projekt Evropske zveze radijskih postaj - Milko Lazar: Mozartology � slovenski prispevek MOZARTOVE OPERE vsak četrtek od 2.2. 2005 naprej IZJEMNI POSNETKI MOZARTOVE GLASBE članice EBU iz svojih arhivov � Irena Grafenauer � slovenski prispevek SVETOVNI INTERPRETI O MOZARTU EBU pripravlja posnetke razmi�ljanj o svetovno znanih interpretih. b) 3. orgelski dan na programu ARS c) Zlato izročilo slovenskega godbeni�tva z orkestrom Slovenske vojske - skladbe za godbeni�ke sestave slovenskih skladateljev 19. in začetka 20. stoletja. d) snemanja glasbene dedi�čine 18. stoletja na Slovenskem s Festivalom Tartini e) 3. projekt Gallus s Festivalom Bre�ice f) arhivsko snemanje nove skladbe slovenskega skladatelja za zgodovinska glasbila s Festivalom Radovljica g) koncert slovenske klavirske glasbe za mladino. h) posnetek spevoigre Figaro oz. Matiček se �eni Janeza Krstnika Novaka z Muzikolo�kim institutom ZRC SAZU i) Bo�ični dan Evroradia j) javna predstavitev oddaje Ciciban Cicido s Pedago�ko akademijo v Ljubljani. Tudi sicer bo glas eni program �e nadalje spodbujal slovensko ustvarjalnost, skrbel za novo zvočno podobo programa ARS, za prenovo spletnih strani, za tedenske publikacije in za mednarodno sodelovanje s članicami EBU in spredstavni�tvi tujih dr�av.

23

PRILOGA 1 PROGRAMSKA SHEMA RADIA SLOVENIJA - 2006

24

L E G E N D A: RADIO SLOVENIJA

INFORMATIVNI PROGRAM Poročila, informativne oddaje:

Aktualne in svetovalne rubrike in oddaje:

Vreme promet in obvestila:

KULTURNOUMETNI�KI PROGRAM: Kulturne in literarne oddaje:

Program za otroke in mladino:

GLASBENI PROGRAM: Zabavna glasba v programskih blokih:

Komentirana zabavna glasba in druge vrste glasbe:

Glasbeni program po izboru RSI

Klasična in zborovska glasba:

Razvedrilne oddaje:

OSTALO: Iz na�ih sporedov:

Obvestila do 5 minut:

25

RADIO KOPER

1. Izhodi�če Radio Koper ima zavidljivo poslu�anost � polo�aj prvega na Primorskem - z dobro poslu�anostjo v zamejstvu. Na�a prva skrb je �e naprej zadovoljevati potrebe in �elje vseh teh in novih poslu�alcev. Zato bi bilo razmi�ljanje o kak�ni temeljiti ali bistveni prenovi programske sheme po mojem prepričanju nesmiselno. Vsakr�no drastično poseganje v program (posledica napovedanega zmanj�evanja kadrov in sredstev) pa lahko tudi pogubno. Vodilo naj tako ostaja nenehna skrb za dvig kakovosti vsebin (raje manj kot polnjenje programa, z veliko skrbjo za raznovrstnost, ki ustreza �iroki paleti poslu�alcev). 2. Vsebine

a) informativni programi in poglabljanje aktualnih tem

ohranjajo raznolikost ob upo�tevanju geografske razpotegnjenosti Primorske, zaradi česar naj se »sli�i glas« o dogajanju od gora do morja, tudi iz zamejstva, vse pomembne teme pa imajo �e dopolnitev in poglobitev v pasu »aktualnosti«, ki ga bomo oblikovno dodelali.(osve�itev1)

b) servis

te�i k raznovrstnosti in se razporeja od jutra do mraka in gre od drobnih sporočil (vreme,n.p.) do svetovalnih oddaj (dopoldan), v katere vključujemo poslu�alce z vpra�anji in �e »re�eta« - rubrike za vsakovrstno pomoč poslu�alcem, ki se enkrat tedensko izteče v popoldansko aktualno temo.

c) posebne oddaje za ciljne publike � večerni program temelji na kulturnih in glasbenih vsebinah ter programih, ki segajo na obe strani meje in nagovarjajo tudi mlado populacijo (�tudentje � novost, glej h)

d) posebni projekti � javne oddaje ohranjamo Radio Live, Radi imejmo Slovenijo in Sotočje (sodelovanje z MB), nadaljujemo s kvizom za srednje�olce ( začetek pozna jesen 2005) in ob posebnih prilo�nostih (prireditve) oblikujemo nove (zlasti poleti, ko se ponujajo zanimiva prizori�ča in dogodki � po načelu medijskega pokroviteljstva) Omenjeni del programa je izjemno pomemben zaradi neposrednega in pristnega stika s poslu�alci, ki se je doslej vedno izkazal kot uspe�en.

e) Skrb za mlade � Radio Bla bla

v okviru posebne vzgoje za medije, ki je namenjena srednje�olcem in �tudentom, nadaljujemo z usposabljanjem mladih, ki oblikujejo svoj program. Vanj se vključujejo tudi �tudentje, ki se skozi prostovoljno ali obvezno prakso1 (FDV in

1 Poleti 2005 je 10 sodelavcev opravilo 750 ur prakse z zelo dobrimi rezultati

26

FH�) intenzivno poleti, redno tudi med letom, seznanjajo z radijskim medijem in ustvarjalno prispevajo k programu. 2 Nedelja z mladimi � program namenjen mladim do 15 leta starosti � uvaja komunikacijo skozi nagradna vpra�anja in pogovor z njimi. V obeh je veliko mo�nosti za razvoj in �irjenje programa.

f) dru�inski vikend Koncu tedna, ko imamo potencialno veliko in vse poslu�alce, bo veljala največja skrb v prihodnosti, saj �elimo vsebine in oblike prenavljati po meri ljudi, z več �ivih vsebin od tistih, ki so namenjene mladim, do reporta� v �ivo, ogla�anj s terena in skrbno pripravljenih in v �ivo vodenih programov ob praznikih, s čimer smo začeli �e v letu 2005 (sobote in prazniki). V njih znova povezujemo obe strani meje. V upanju, da kadrovsko ne bomo ope�ali, je to prioriteta za leto 2006.

g) Radio Koper kot kolektivni dopisnik in soustvarjalec skupnih radijskih programov ostaja glas Primorske ali drugače sredozemskega dela Slovenije, ki slovenskemu poslu�alcu prina�a vesti in utrip z zahodne meje.

h) Posebna oddaja za �tudente Univerze na Primorskem � novost s

perspektivo V dogovoru z UP in �tudentsko organizacijo bomo v letu 2006 začeli s programom »Primorski radio �tudent«, ki je za zdaj delovni naslov. Na na�ih frekvencah bomo �tudentom omogočili, da sami oblikujejo svoje radijske vsebine, pri čemer ji bomo dali tehnično in mentorsko podporo. Predvidevamo eno tedensko uro za začetek, kasneje, najverjetneje �e s poletno shemo, pa vsak dan eno uro v večernem pasu. Z digitalizacijo lahko s časom to postane poseben program, ki bo tekel vsakodnevno ob določenih urah in skladno z mo�nostmi �tudentske organizacije Univerze na Primorskem. Gre za eno od vsebin, ki jo Radio Koper lahko razvija v prid pluralnosti vsebin, ki jih bo ponudila uveljavitev novih digitalnih sistemov (v času pred izvedbo bi si lahko pomagali tudi z oddajanjem prek ločene frekvence). Ocenjujemo, da gre za prilo�nost, ki jo velja izrabiti in razvijati.

2 Z jesenjo 2005 uvajamo posebne učne ure-srečanja s predavanji in predstavitvami dose�kov mladih: predstavitev diplomskih tem, okroglih miz ipd. na teme, ki zadevajo mlade: samomor, nasilje, droge, mediji ect.

27

RADIO KOPER, LETNA SHEMA 2006

PONEDELJEK, TOREK, SREDA, ČETRTEK, PETEK

06.00 Jutro na Radiu Koper 06.30 Poročila 06.45 Radijska kronika 07.00 Jutranjik 07.30 Noč in dan - OKC obve�čajo 08.00 Pregled tiska 08.30 Poročila 09.00 »dopoldan in pol«, pregled prireditev, svetovalne oddaje

09.30 poročila 10.30 Poročila

12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.00-15.00 aktualnosti; Oddaja o morju in pomor�čakih, aktualni prispevki, kontaktna oddaja »Na re�etu«, mnenjska oddaja »Rekel in ostal �iv« 13.30 Poročila 14.30 Poročila 15.30 dogodki in odmevi, prenos RS 16.20 Glasba po �eljah 17.30 Primorski dnevnik 18.00 Pregled prireditev 18.30 Glasbena razglednica 19.00 večerni radijski dnevnik, prenos RS 20.00 Radijski portret, Iz kulturnega sveta, Slovenci ob meji, glasbene oddaje, 22.00 zrcalo dneva, prenos RS 22.30-00.00 večerni spored različnih glasbenih zvrsti SOBOTA 06.00 Jutro na Radiu Koper 06.30 Poročila 06.45 Radijska kronika 07.00 Jutranjik 07.30 Noč in dan - OKC obve�čajo 08.00 Pregled tiska 08.30 Poročila 09.00 do 12.30 Sobota in pol

09.30 Poročila 10.30 Poročila

12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.00 Glasba po �eljah 13,45 Du jes humoristična oddaja 14.30 Poročila 14.45 »Sobotna torklja« - tedenski pregled aktualnih dogodkov 16.05 SMS, glasbena lestvica Radia Koper 17.30 Primorski dnevnik

28

18.00 Bla, bla radio 20.00 do 22.00 Radi imejmo Slovenijo, Za POPip, RadioLive, Rock legende v �ivo 22.30-00.00 Alter rock � glasbena oddaja NEDELJA 07.15 Otvoritev programa 07.30 Kmetijska oddaja 08.00 Noč in dan 08.10 Po domače, narodnozabavna glasba 08.30 Jutranjik 09.00 Radijska kronika 09.30 Nedelja z mladimi - program za otroke in star�e 10.30 Poročila 11.00 Primorski kraji in ljudje 12.00 Glasba po �eljah 12.30 Primorski dnevnik 14.00 Du jes, zabavno in humorno 14.30 do 19.00 Nedelja na �portnih igri�čih 15.30 Prenos Dogodkov in odmevov RS 19,00 Prenos Večernega radij.dnevnika RS 20.00 Večer večnozelenih s Tuliom Furlaničem 22.00 Zrcalo dneva prenos RS 22.30 � 00.00 Easy come, easy go � glasbena oddaja

29

RADIO MARIBOR Radio Maribor bo tudi v prihodnje uresničeval svojo nacionalno funkcijo na regijski ravni in participiral pri oblikovanju osnovnih treh nacionalnih programov, ki bazično nastajajo v Ljubljani. -dinamizacija informativnega programa; gre za sprotno odzivnost na dogajanja na terenu in za permanentno a�uriranje info vsebin; do zdaj smo imeli informativne oddaje s tonskimi vlo�ki ob 8., 12., in 17.uri, po novem pa tudi ob 14. uri. -od ponedeljka do petka imamo vsak dan med 9. in 10. uro takoimenovano radijsko tribuno, kjer se lotevamo posebej aktualnih tem, tudi takih, ki obravnavajo konkretne probleme na�ih poslu�alcev; praviloma tak�no �studijsko razre�evanje� določenih problemskih vozli�č spremlja reporterska ekipa na terenu. -vsak večer ob 19.45 (z jutranjo ponovitvijo ob 7.45) imamo kratko pravljico za otroke. Gre za avtorske projekte in ustvarjalce s področja severovzhodne Slovenije. To pravljico vsako jutro poslu�ajo tudi otroci po mnogih mariborskih vrtcih. - �tirinajstdnevno bo prof. dr. Zinka Zorko-sicer vodilna slovenska dialektologinja (in članica SAZU) pripravljala od 7 do 10 minutne prispevke o slovenskih narečjih. preprosto in povedno � o značilnostih posameznih narečnih skupin, na koncu pa bo tudi konkreten tonski posnetek primerov obravnavanih narečij. Te posnetke bomo ponudili v objavo tudi nacionalnim programom v Ljubljani in radijskim programom Slovencem v zamejstvu (v Porabju, na Koro�kem, na Hrva�kem) in diaspori (slovenski radijski programi v Avstraliji, Skandinaviji, v severni Ameriki in drugje) -na novo smo definirali in oblikovali dvoje uredni�tev (gre za formalno preoblikovanje, večina samih vsebin je bila ume�čena v programski praktikum �e doslej, nekatere pa smo dodali ali raz�irili njihov vsebinski domet) � uredni�tvo mladinskega in izobra�evalnega programa (srednje�olska oddaja Adijo pamet in �tudentska Ludvik, Otro�ki radijski studio, �olski megaherci�) in uredni�tvo programa za čezmejno sodelovanje (Sotočje, Evropski mostovi, Civilno-dru�bena iniciativa etc) -posebno pozornost namenjamo koprodukcijskim projektom z Radiem Koper-Capodistria (to so utečeni projekti � Sotočje, Radi imejmo Slovenijo, tradicionalno vsakoletno ocenjevanje slovenskih mejnih prehodov� etc.), ki predstavljao tudi skupen prispevek k oblikovanju nacionalnih RA programov � prvega, drugega in ARS programa Radia Slovenija. �e naprej ostajamo nekak�na �me�anica� 1., 2. in 3.programa � na regionalni ravni z uresničevanje vsega kar funkcijsko sodi v obnebje nacionalnega � za razliko od komecialnega sektorja (katerega frekvenčna gostota je prav v MB izjemno velika), in ki sporočilno praviloma ne presega zabavno-rekreativne funkcije. Radio Slovenia International (RSI) bo tudi v prihodnje predstavljal megaherčni servis za tujejezično javnost pri nas; prizadevali si bomo za dinamizacijo programa � za njegovo izrazno, informativno in zlasti glasbeno atraktivnost in a�urnost. Novost je �nočno povezovanje� oziroma prenos glasbene opreme Rsi na Valu 202 od 24.00 do 5.00 vsak dan v tednu. Predvsem mlaj�im tako ponujamo dodatno mo�nost izbire, tak�no prestrukturiranje pa bi zahtevalo minimalna dodatna vlaganja, saj bi za njegovo produkcijo izkoristili predvsem obstoječe tehnične zmogljivosti in ljudi, ki �e pripravljajo ostale programe. Po glasbeni plati bi program ohranil sedanjo podobo, ki cilja predvsem na mlaj�o populacijo poslu�alcev, informativne vsebine pa bi bile skupne s prvim programom.

30

Tedenska shema Poročila � prenos prvega programa informativna oddaja v tujih jezikih- pregled minulega dne Poročila � prenos 1. programa Poročila �prenos 1. programa 3.00 Poročila � prenos 1. programa Izbor iz programa Radia Si za tujo javnost (kratka oddaja � do 3 min) 4.00 Poročila- prenos 1. programa 5.00 Poročila � prenos 1. programa 6.00 poročila prenos 1. programa V tem smislu ponujamo skupen nacionalni program Radia Si in Vala 202.

31

3. TELEVIZIJA SLOVENIJA (Z REGIONALNIMA PROGRAMOMA KOPER IN MARIBOR) Kaj je tisto, kar naj nacionalna televizija dandanes ponudi slovenskemu gledalcu? Kak�ne programe za svoje občinstvo �eli, sme in mora ustvarjati, koliko Slovenije, Evrope in sveta naj prina�a v domove, koliko dogodkov, informacij, zgodb, umetni�kih del in na kak�en način? Javne televizije po Evropi so zadnja leta izpostavljene več vrstam hudih pritiskov - od močnih lobiranj komercialnih tekmecev, ki sku�ajo prek različnih centrov moči omejiti javni televizijski prostor in zo�iti na�e mo�nosti, do finančnih pritiskov, ki v iskanju prihrankov nekje vodijo �e v absurde s kratkoročnimi zmagami in dolgoročnimi porazi. Televizija Slovenija v vsem tem ni izjema; čeprav smo z na�im dele�em gledalcev v zgornji tretjini med prek 50 evropskimi javnimi televizijami, smo posebej v zadnjem času dele�ni nenehnih očitkov o domnevnem kr�enju kvot lastne produkcije, o nenehnih ponovitvah, domnevni slabi kakovosti in draginji programov. Zavedamo se, da je javnost do nacionalnega medija upravičeno bolj kritična kot do drugih, da moramo biti s svojimi programi zgled kakovosti, verodostojnosti, raznovrstnosti, kreativnosti. Ob razumevanju vsega tega, dobrem poznavanju usmeritev v tujini, kjer smo priče znatnim vlaganjem v �iritev in okrepitev programske ponudbe, kritični presoji svojega dela smo pred meseci pripravili ambiciozen in celovit programsko produkcijski načrt, ki bi v letu 15. obletnice obstoja samostojne dr�ave gledalcem prvič ponudil dva celovita nacionalna programa. V pripravi programskih shem in zasnov oddaj smo izhajali iz dejstva, da je 1. spored tisti, tako imenovani generalistični, ki ponuja temeljne prvine za opravljanje nacionalnega poslanstva nacionalnega medija v značilnih televizijskih zvrsteh informativnih, izobra�evalnih, kulturno umetni�kih, otro�kih in mladinskih ter razvedrilnih programov, drugi spored pa bi prvič v zgodovini slovenske televizije postal celovit, konkurenčen, zgrajen na dogodkih in stikih z gledalci s poudarjeno vlogo treh studijev v Ljubljani, Mariboru in Kopru tako dopoldne kot v popoldanskem regionalno manj�inskem pasu. Drugi spored je namreč doslej ohranjal stabilen dele� gledalcev, ki rahlo niha med sodimi in lihimi leti glede na obseg �portnih dogodkov; a sporeda v celotnem obdobju samostojne Slovenije nismo mogli razviti v celovit, dovolj konkurenčen in profiliran program, kakr�nega bi si plačniki RTV prispevka �eleli in zaslu�ili. V jesenskem obdobju finančnih usklajevanj z razpolo�ljivimi viri se je izkazalo, da za dva taka nacionalna programa finančnih virov ni in da bo taka zasnova in programska ponudba �e naprej ostala le programska vizija brez realne finančne podlage in zatorej mrtva črka na papirju. Pričujoči programsko usklajen predlog zato temelji na sedanjem obsegu predvajanja 1. in 2. sporeda, na nadaljnih strukturnih izbolj�avah posameznih programiskih pasov, zlasti popoldanskega izobra�evalnega pasu na 1. sporedu, ter večernih programskih pasov in oddaj v smislu ponujanja izbire med različnimi zvrstmi na 1. in 2. sporedu. Začeli smo �e s poskusnim oddajanjem parlamentarnega kanala, z neposrednimi prenosi sej Dr�avnega zbora in njegovih delovnih teles prek satelita in kabelskih operaterjev. Pri lastni produkciji nameravamo nadaljevati pred tremi leti začeto postopno povečevanje �tevila TV igranih del, ki nas morajo v prihodnosti pripeljati do ene

32

mesečne domače TV-drame ali filma in domačih dokumentarnih in dokumentarno izobra�evalnih oddaj. Čaka nas izredno zahteven tehnolo�ki prehod na digitalizacijo zajemanja in ustvarjanja novic, vsebin in informativnih programov. Projekt postavlja pred novinarje, izvedbene in produkcijske kadre v prvih dveh fazah vzpostavljanja novega sistema in njegovega začetnega vzporednega delovanja s starim praktično podvojen obseg dela in izobra�evanja. Seveda pa nam bo uspe�no izpeljan projekt nato omogočal hitrej�o in bolj�o odzivnost na dogodke ter strukturne izbolj�ave v informativnem programu. Leto�nje leto bo tudi leto posebnih velikih programskih projektov. Praznovali bomo namreč 15. obletnico osamosvojitve in jeseni od�li na lokalne volitve, v slovenski kulturi je to med drugim Cankarjevo in Gregorčičevo leto. Na mednarodni ravni je to leto velikega mednarodnega Mozartovega praznovanja, za nami so �e uspe�no izpeljane zimske olimpijske igre v Torinu s celodnevnim olimpijskim sporedom ter leto svetovnega prvenstva v nogometu v Nemčiji, če na�tejemo le nekatere. Nalog, projektov, zamisli, izvrstnih scenarijev, kreativnosti in ambicij je dovolj, zato smo prepričani, da je prihodnost RTV le v dejanski usmeritvi v strate�ko najpomembnej�o osnovno dejavnost - kakovostne programe. V hudi konkurenci desetin programov, ki jih danes s pritiskom na daljinec lahko vidi �e večina slovenskih gledalcev, smo pri ustvarjanju, koprodukcijah in nakupih programov soočeni z dviganjem cen za licence in programske pravice; če hočemo pridobiti ali obdr�ati dobre novinarje, voditelje, re�iserje, scenariste, igralce, direktorje fotografije in druge značilne televizijske profile pa jim moramo začeti zagotavljati plačilo, ki bo bolj primerljivo s tistimi, ki jih priznavajo konkurenčni mediji, Ministrstvo za kulturo, Filmski sklad in različna profesionalna zdru�enja s področja avdiovizuelne kulture, scenske in glasbene umetnosti. Pred realno bistvenim zvi�anjem cen, pa tudi transportnih stro�kov in stro�kov linij zaradi novih obdavčitev si ne moremo več zatiskati oči kljub nadaljevanju stalne racionalizacije dela na posameznih programskih projektih in oddajah ter iskanjih cenej�ih re�itev tudi za ceno izgube atraktivnosti v marsikaterem terminu. Seveda pa stalno siroma�enje formatov dolgoročno ne vodi nikamor. Zavedamo se, da je na�a stalna zaveza, da smo kritični v presojanju svojega dela ter da gospodarno in pregledno ravnamo s sredstvi, namenjenimi programom, a določitvi prioritet tudi znotraj zavoda RTV SLO se ob omejenih finančnih virih očitno ne bo več moč izogniti. 3.1 UPE INFORMATIVNI IN IZOBRA�EVALNI PROGRAMI Osrednja naloga Informativnega programa TV SLO je tudi v letu 2006 aktualnost, hitrost, izčrpnost, analitičnost in uravnote�enost posredovanja novic. V tem letu naj bi začeli in do konca leta tudi dokončali proces uvajanja digitalizacije, kar bi na dolgi rok omogočilo večjo hitrost pri odzivanju na aktualne dogodke (mo�nost uvedbe t.i. »breaking news«), olaj�alo bo delo urednikov in novinarjev in posodobilo podobo, ki jo vsak dan posredujemo na ekrane na�ih gledalcev. Ta proces bo zahteval veliko organizacijskih sprememb, dodatnega izobra�evanja in prilagajanja novim postopkom, zato bo prav digitalizacija osrednji projekt vseh zaposlenih v informativnem programu TV SLO. Izku�nje minulega leta (smrt pape�a, �tevilni teroristični napadi, naravne katastrofe�.) so pokazale, da je za sodobno nacionalno televizijo osrednja naloga

33

sposobnost takoj�njega odzivanja na izredne dogodke. Na trgu je ponudba informacij �e tako velika, da se mora temu dejstvu prilagoditi vsaka resna, ne samo nacionalna televizija. Nacionalna TV je obenem tudi po svoji funkciji dol�na gledalcem ponuditi takoj�njo, verodostojno informacijo. Zato bomo vse sile usmerili v nalogo, da poleg osmih dnevnoinformativnih oddaj, ki sicer �e zdaj zagotavljajo dovolj kakovostno informiranje javnosti, lahko s čim manj te�avami v najkraj�em času pripravimo tudi morebitne »izredne novice«. To je seveda povezano prav s procesom digitalizacije, ki omogoča hitrej�o odzivnost, pa tudi �e večje �tevilo rednih informativnih oddaj tudi na 2. programu. Med velike projekte informativnega programa v letu 2006 zagotovo �tejemo 15. obletnico osamosvojitve Slovenije, ki jo bomo sku�ali čim bolj primerno obele�iti in jesenske lokalne volitve. Četudi je Informativni program TV SLO doslej uspe�no izpeljal vse volilne projekte, bodo tokrat priprave �e posebej zahtevne zaradi velikega �tevila občin, različnih političnih strank, list, gibanj, ki se glede na lokalne posebnosti potegujejo za svoje mesto v politiki, pa tudi zato, ker novi zakon o RTVSLO nekoliko drugače opredeljuje pravila predvolilnega zastopanja v oddajah RTV SLO (zastopanost strank, ki nimajo svojih predstavnikov v parlamentu). �e znana pravila bo torej treba prilagoditi novi zakonodaji. Sicer bo poleg osmih dnevno informativnih oddaj, ki ostajajo prve prioriteta, zelo velik poudarek na t. im. preiskovalnem novinarstvu (oddaje Dosje, Tarča, Tednik, Izzivi), analitičnosti in polemičnosti (oddaje Pod �arometom in Omizje) ter seveda eni največjih prednosti nacionalne RTV SLO � mednarodni dopisni�ki mre�i, ki je izredno kvalitetna in ki omogoča ne samo kvalitetno odzivanje na dnevne dogodke, ampak tudi poglobljene zunanjepolitične analize in pričevanja s kraja dogodka (Mednarodna obzorja). Ostajajo tudi oddaje, ki sodijo na področje t. im. «infotaimenta« in so med gledalci praviloma zelo priljubljene - Polnočni klub, Intervju, Večerni gost, Dru�inske zgodbe in Studio City. PONEDELJKOVE termine izobra�evalno dokumentarnih oddaj smo poimenovali s skupnim naslovom Iz labirinta. Gre za 50-minutne izobra�evalno dokumentarne oddaje s področja humanistike, arheologije, zgodovine, biologije, medicine, fizike, farmacije in kemije, kakor tudi vse bolj aktualne ekologije. Pozornost bomo tudi posvetili razvoju in�enirstva in tehnike na slovenskem, raziskovalnemu delu nekaterih prodornih skupin znanstvenikov, vedno večjemu tr�nemu pomenu posameznikovega zdravja. V ponedeljkove termine uvr�čamo nekatere vodilne serije lastne produkcije, ki so brez dvoma nacionalnega pomena: SLOVENSKA FOTOGRAFIJA, RAZVOJ ARHITEKTURE V 20. STOLETJU � Izobra�evalno dokumentarne oddaje naj bi pri gledalcu dosegle učinek samozavedanja in na nek način ponosa nad razvojem lastnega znanja, raziskovanj, zamisli in hotenj, ki niso bila nikoli tuja Slovencem. �al v zadnjem času opa�amo, da se med Slovenci odvija proces, ko postajamo vse bolj preprodajalci in ne nosilci idej, ki edine zagotavljajo kruh. Ne smemo pozabiti, da so v času hladne vojne slovenski biologi in strojniki zasnovali izjemno kvaliteten mikroskop, ki je bil produkt lastnega znanja, da so slovenski elektroin�enirji postavili energetsko omre�je v celotni Jugoslaviji, da so se farmacevti ukvarjali z generičnimi zdravili in da navkljub morebitni totalitarnosti ideje tudi humanisti niso mirovali, temveč so vzpodbujali pravico posameznika po razvoju in svobodi. Dr. Tine Hribar je nekoč rekel:

34

»Slovenci smo končno dobili svojo dr�avo, a �al nismo pridobili dr�avotvornosti. Pomembna je pot, saj stali�ča poti vse kar je izven poti preprosto ne �teje.« V tedenskem nizu bomo predstavili dvajset izobra�evalno dokumentarnih oddaj, ki vsebinsko sodijo v osnovno poslanstvo nacionalne televizije, kar se �e nekaj desetletij zavedajo tudi �tevilne nacionalne televizije v zdru�enju EBU-ja. TORKOVI programski termini med pol�esto in polsedmo uro so razdeljeni v dva niza: tedenske izobra�evalne oddaje Dedi�čina Slovenije in interaktivne izobra�evalne oddaje Modro in Resnična resničnost. DEDI�ČINA SLOVENIJE V izobra�evalno dokumentarni seriji s skupnim naslovom Dedi�čina Slovenije bomo v letu 2006 nekoliko več pozornosti posvetili izobra�evalnim vsebinam v primarni televizijski formi. Predstavili bomo darvinistično kriminalko potovanja semen, se dotaknili nekaterih specifičnih biotopov, nadaljevali s serijo razgledov z na�ih vrhov ter se ponovno spra�evali kako �ivijo slovenski gradovi � Tedenski niz Dedi�čina Slovenije ne pomeni prikazovanja razglednic iz na�ih krajev temveč predstavlja poglavja iz narodopisja in kulturno umetni�ko dedi�čino Slovencev.

INTERAKTIVNI IZOBRA�EVALNI ODDAJI MODRO in RESNIČNA RESNIČNOST se izmenjujeta v 14-dnevnem ritmu. Sicer sta oddaji konceptualno in vsebinsko �e postavljeni, uvajamo pa nekatere novosti. V oddaji MODRO namenjeni mladim, ki se izobra�ujejo in �olajo, bomo pogosteje uporabljali dinamični pristop vizualizacije � digitalno kamero, s čimer poudarimo �ivljenje v urbanih okoljih. Oddaja RESNIČNA RESNIČNOST bo imela novo rubriko o intelektualni lastnini, ki ima v svetu informatike specifično mesto. Vsebinsko pa nadaljujemo z aktualnimi temami algoritmov, računalni�kih programov in aplikativnih uporab. SREDIN poznopopoldanski termin zapolnjuje izobra�evalno svetovalno kontaktna oddaja Z vami. Tedenska oddaja v �ivo neposredno nagovarja gledalca in mu svetuje: kako ohraniti ustvarjalnost, kak�na je kultura v prometu, kak�ne so pravice pacientov, kako se spreminja osnovna celica dru�ina, kako graditi odnos v pomenu dialoga, kak�ni so procesi integracije ljudi s posebnimi potrebami, kak�en je polo�aj starej�ih občanov v na�i dru�bi in kak�ne so mo�nosti za mobilne enote, ki oskrbujejo na domu. V temi meseca se voditeljica Jasna Tepina dotika tistih tem, ki bi jih najraje skrili pod preprogo, ker so preveč boleče, ali pa morda preveč pereče. Redaktorja sta Danijel Čak� in Jasna Tepina. Voditelji so Olga Rems, Akira Hasegawa in Jasna Tepina. Namen oddaj je, da se aktivira civilna dru�ba in da sku�amo gledalca za �ivljenje opremiti tako z vedenjem kakor tudi z nasveti.

35

POSEBNI PROJEKTI POSNETEK PRIREDITVE NAGRAD ZA ZNANSTVENO DELO Vsako leto poteka podelitev najvi�jih priznanj za znanstvenoraziskovalno delo. Priznanja podeljuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti. S posnetkom prireditve sku�amo poudariti pomen znanstveno raziskovalnega dela in znanosti, ki je tako kot umetnost, ključen ambasador vsake dr�ave. PRENOS DOBRODELNEGA KONCERTA � ZA VSAKEGA OTROKA V sodelovanju s Slovenskim odborom za UNICEF vsako leto organiziramo dobrodelni koncert, katerega denarni izkupiček je namenjen otrokom, ki jim je odvzeta temeljna pravica do otro�tva. Prisluhnimo ti�ini Enkrat mesečno uvr�čamo posebno oddajo za gluhe in naglu�ne, ki smo ji namenili nedeljski čas, redno pa bomo poslej tematiko gluhote umestili v druge izobra�evalne oddaje in z integracijo vsebin v nasprotju z dosedanjo getoizacijo poskrbeli za �ir�i javni posluh za gluhe in naglu�ne. Glas Evrope Evropska ustava je najvi�ji dokument, ki ga sprejme Evropski parlament. V izobra�evalno dokumentarni seriji pa bomo obiskali ljudi v Evropi in jim prisluhnili kako �ivijo, ali se je kvaliteta njihovega �ivljenja spremenila, se počutijo Evropejce in kako razmi�ljajo o ustavi in o svoji prihodnosti? Je Babilon kultur stare celine prednost ali ovira? 3.2 UPE KULTURNI IN UMETNI�KI PROGRAMI Kulturni in umetni�ki programi TVS se v letu 2006 �e naprej usmerjajo v izbolj�anje obstoječih formatov oddaj, ob tem pa �e posebno pozornost posvečajo utrditvi doslej zapostavljenih televizijskih zvrsti igranega in dokumentarnega značaja, ki so nepogre�ljivi del javnih televizij znotraj EBU-ja.

V Uredni�tvu domačih filmov in nadaljevank v letu 2006 bo največji dele� finančnih sredstev namenjen produkciji TV filmov oz. iger in nadaljevank. Z AV razpisom za nadaljevanke bomo pridobili 20 igranih delov za večerni sobotni termin. Posneli bomo naslednje tv filme oz. igre: TV film Kakor v nebesih tako na zemlji Francija Slaka. Glavni junak se "prebudi" v komi in dobi sporočilo, da se bo vrnil na zemljo v realnost, če bo opravil dobro delo. Po mnogih zapletih mu to tudi končno uspe. TV igra En dan resnice Toneta Partljiča. V tej igri se glavni junak, priznan novinar dogovori s svojo vnukinjo, da bo pisal in govoril samo resnico. S tem povzroči vrsto nesporazumov, ki jih odpravi �ele ko se spet vrne na stara pota in pi�e to, kar od njega pričakujejo nadrejeni. TV igra Lucijine oči Janeza Lapajneta. Za to TV igro je prispeval predlogo Drago Jančar. V tej noveli avtor obravnava izjemno zapleten odnos med slikarjem in modelom Lucijo. Ne gre za enostavni ljubezenski odnos, temveč za odnos ljubezen-

36

sovra�tvo. Ko pa slikar svoj model ponuja drugim mo�kim, se njun odnos začne krhati, dokler ona dokončno ne pristane v rokah zvodnika. Z AV razpisom bomo odkupili TV novelo. S tem uresničujemo načrt, da vsako leto posnamemo vsaj eno TV igro, ki ji bo za predlogo slovenska sodobna novela ali kratka zgodba. V letu 2006 bomo posneli �est (6) gledali�kih predstav slovenskih gledali�č po izboru Jerneja Novaka. Pripravljamo tudi kratki igrani film Kurent v adaptaciji igralca Jurija Součka po istoimenski noveli Ivana Cankarja. Sodelovanje z AGRFT : �tudentski filmi (6). S tem sodelovanjem omogočamo �tudentom re�ije AGRFT, da se urijo v svoji stroki. Izbor del, ki gredo v snemanje, je po dogovoru delo profesorjev AGRFT. Sodelovanje s FSRS : celovečerni filmi (5). Tu gre za redno sodelovanje med na�o TV hi�o in FSRS (Filmskim skladom Republike Slovenije). Pričakujemo pa bolj natančno opredelitev tega odnosa. Uredni�tvo kulturno dokumentarnih oddaj za leto 2006 načrtuje oddaje lastne produkcije za redne termine ob torkih, �prime time�, z najvi�jo ambicijo po gledanosti in perceptivnosti oddaj za naj�ir�e občinstvo.

1. Dokumentarec meseca, 50� /npr. �ička, kartuzija, �elezna cesta - 150 let slovenske �eleznice, Aufbiks, čreva na plot, , Bilo je nekoč v Ameriki, 2 AV razpisa, /

2. Dokumentarni portret, 50�/Balantič - Kajuh, Dane Zajc, Du�an Jovanovič, Viktor Sulčič, Ljuba Prenner, A.T. Lihart, Matja� Klopčič.../

3. Dokumentarni feljton /Čipkarice, Ljubljanski grad skozi čas, Palace, Od strahu do ponosa, Kras(no) �ivljenje.../

Serijo 3 oddaj v dol�ini 150 minut ( 3 krat 50� ali 5 krat 30� ) na temo Mitologija Slovencev po scenariju dr. Zmaga �mitka in Du�ka �arotarja premikamo v produkcijsko leto 2007, saj zaradi vsebinske zahtevnosti predvideva ustrezno vizualizacijo (igrani vlo�ki, rekonstrukcije, itd.), zato v skladu z nadstandardno finančno vrednostjo v PPN 2006 predvidevamo za ta projekt sredstva za razvoj scenarija in snemalnih knjig. Nadaljevali bomo tudi z mednarodnimi koprodukcijami, na primer z Evrovizijsko koprodukcijo City folk, zgodbe evropskih mest in s ciklusom miniatur Rockerji berejo poezijo. V Uredni�tvu oddaj o kulturi v letu 2006 načrtujemo oddaje: Kultura Dnevna oddaja o tekočem dogajanju v kulturi �e naprej ostaja �iroka paleta pogledov na vse zvrsti kulturnega �ivljenja doma in v tujini. Ker je oddaja �e sedaj zasnovana kar se da �ivo, bomo tudi v letu 2006 posebej pozorno vstopali neposredno v dogodke, skupaj z njihovimi protagonisti. Osmi dan Osrednja tedenska mozaična kulturna oddaja do�ivlja vrsto novosti in sprememb. Najprej bomo raz�irili obseg �anrov, uvedli čimbolj prodorna komentirana poročila in prave komentarje. Na prvem programu ob četrtkih ob 21.30. Monotematske oddaje

37

Pisave, Opus, Podoba podobe, Umetni raj in Oddaja o gledali�ču so poglobljeni pogledi na dogajanje v posameznih umetni�kih področjih. Novost je v rahljanju osnovne teme na več enakovrednih segmentov ali podtem, kar daje oddajam dinamičnej�o in privlačnej�o podobo, zlasti �e po uvrstitvi oddaje v ponedeljkov termin na Prvem programu ob 20.30. Izvirni �e z doslej izredno razgibano in k �tevilnim različnim temam usmerjeno oddajo obravnavamo ljubiteljsko umetnost in to zanimanje velja ohraniti tudi letos in ga �e intenzivirati.

Pogovorna oddaja Studijska nedeljska oddaja Pogovori je namenjena pogobljeni diskusiji o idejnih tokovih in problemih s kulturnega in umetni�kega področja.. Uredni�tvo za resno glasbo in balet Zaokro�ili smo mesečni ciklus novega formata oddaj Impromptu o umetnosti plesa in glasbe. �al smo v leto�njem letu iz finančnih razlogov uspeli realizirati le eno oddajo, ki je bila posvečena Kogojevi operi Črne maske. Operne arije s slovenskimi opernimi pevci in predstave iz slovenskih gledali�č: v zadnjih letih je drastično usahnilo snemanje opernih predstav iz Slovenskih narodnih gledali�č in generacija pevcev bi lahko ostala neposneta. Zato smo �e lani naročili simfoničnemu orkestru RTV SLO snemanje arij z nekaterimi pevci, ki smo jih z različnimi re�ijskimi pristopi, prilagojenim stilu glasbe, posneli za televizijo. Naj�lahtnej�e operne in baletne oz. plesne umetni�ke dose�ke na�ih dveh narodnih gledali�č (Ljubljana in Maribor) in tudi drugih prizori�č po Sloveniji bi s prenosi ali TV adaptacijami posredovali gledalcem, obenem pa ustvarili tudi pomembne zapise slovenske kulturne dedi�čine. V sodelovanju z Dru�tvom baletnih umetnikov Slovenije in ljubljansko oz. mariborsko Opero in baletom SNG bomo posneli zanimiv večer, v katerem se bodo predstavili mladi koreografi, ki jih je navdihnila glasba slovenskih skladateljev. Ob 100 letnici Pina Mlakarja (v koprodukciji z Dru�tvom baletnih umetnikov Slovenije, SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Opera in balet Maribor) � nestorju slovenskega baleta bo posvečena prireditev v Cankarjevem domu, ki bo strnjen pregled opusa, ki sta ga Mlakarja postavila v svojem dolgem plodnem ustvarjalnem obdobju. 1 x 100' Načrtujemo produkcijo komorne opere, TV priredbo Haendlove opere V Haendlovi hi�i v izvedbi Slovenskega glasbenega komornega gledali�ča.

Portreti in glasbeno dokumentarne oddaje Valerija Heybal, posthumna portretna oddaja o sopranistki Valeriji Heybal, v koprodukciji s TV v Beogradu Tenorist Jurij Reja Operni pevec, ki je s svojo pevsko kariero pomembno zaznamoval slovensko glasbeno gledali�če. V drugem letu, pri 70-ih, svojo tovsrtno umetni�ko pot zaključuje.

38

Koro�ka pesem od "nič več pel ne bom" do "�iveti hočemo!" po scenariju Jasne Novak Nemec bo oddaja vsebovala izbor koro�kih narodnih/ ponarodelih in umetnih pesmi, ki spadajo med najbolj značilne ali pa jih izvaja kdo od legendarnih pevcev/ zborov/ zborovodij. Med pesmi, ki predstavljajo "milo zvenečo koro�ko pesem" se vpletajo hude izku�nje, zaradi katerih so Koro�ci �e bolj iskali utehe v svoji pesmi in vsemu navkljub vztrajali. Posnetki koncertov: simfonični, promenadni, dobrodelni, humanitarni, ipd. 13 x pr. 90' Koncertni program �elimo predstavili v skladu z novim, bolj animacijskim in gledalcu prijaznim predstavljanjem vsebin resne glasbe. Vsaj nekatere izbrane koncerte iz slovenske in tuje koncertne ponudbe bi gledalcem radi posredovali v �ivo.Tako kot v preteklih letih, bomo tudi v letu 2006 koncerte izbirali po treh ključih: kakovosten in zanimiv spored, poslu�ljiva glasba ter vizualno zanimive lokacije. Miklav�ev koncert (tradicionalni dobrodelni studijski koncert v sodelovanju z Rotary klubom Ljubljana), 1 x 100' ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE , 5 x 90' SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, 8 x 90'

Posnetki koncertov iz abonmaja na�ega orkestra, iz nedeljskih Mozartin, otvoritveni koncert Slovenskih glasbenih dnevov, zaključni koncert kongresa saksofonistvov,koncert Manager in Bo�ični koncert.

Zborovski koncerti: dokončen izbor bo narejen na osnovi finančnih zahtev. 55 let Slovenskega okteta, APZ Tone Tom�ič, jubilejni koncert ob 80-letnici delovanja Revija otro�kih in mladinskih zborov, Zagorje ob Savi 2006 Revija je razdeljena na revialni in tekmovalni del. Tekmovanje je namenjeno do 44 izbranim otro�kim, mladinskih, dekli�kim, fantovskim in me�anim mladinskim zborom iz Slovenije in zamejstva, ki jih na podlagi razpisnih pogojev izbere umetni�ki svet tekmovanja. 36. pevski tabor �entvid pri Stični, največje zborovsko srečanje amaterskih pevskih zborov, takoimenovani praznik zborov in pevcev gledalcem poka�e pevsko kulturo slovenskega naroda. Tabor je vsebinsko zastavljen tako, da vsako leto predstavi drugo pokrajino, njene ponarodele pesmi in plese Na�a pesem 2005, Maribor, prav gotovo je ena izmed največjih zborovskih prireditev, na kateri lahko preverimo dejansko stanje na�ih izbranih odraslih pevskih zborov. 26. mednarodni pevski festival Celje Dokončen izbor festivalskih posnetkov bomo naredili na osnovi finančnih pogojev za snemanja naslednjih uglednih prireditev: SLOVENSKI GLASBENI DNEVI, LJUBLJANSKI POLETNI FESTIVAL, FESTIVAL BRE�ICE, FESTIVAL RADOVLJICA, KOGOJEVI DNEVI , FESTIVAL SLOWIND, LE PLESAT ME PELJI, FESTIVAL TARTINI, Srečanje odraslih folklornih skupin Slovenije, Beltinci, predvidoma konec julija 2006

39

Slovenska jazz scena

BIG BAND RTV SLOVENIJA (program v dogovoru z umetni�kim vodjo ansambla Hugom �ekoranjo), 3 x: ciklus koncertov v studiu 14 in veliki letni koncert v Cankarjevem domu Iz slovenskih jazz prizori�č: posnetki bodo zajeli najbolj kakovostno slovensko koncertno jazz ponudbo (s poudarkom na slovenski jazzovski glasbi in na glasbi v izvedbi najbolj�ih slovenskih jazz glasbenikov), kot so tudi: �Jazz Cerkno� 2006, Jazz festival Ljubljana, Jazz klub Gajo 1x, 2. dr�avno srečanje Big Bandov, Svetovni kongres saksofonistov 2006 v Ljubljani Mladinska glasba Predstavitev najbolj�ih na�ih mladih glasbenikov v sodelovanju s festivalom Ljubljana, TEMSIG, Glasbeno mladino Slovenije, Akademijo za glasbo, ipd. Nadaljevali bi tudi s plodnim sodelovanjem z obema ljubljanskima organizacijama, z Glasbenima mladinama (Slovenije in Ljubjane), ki gojita mladinsko glasbo. Poseben poudarek bi namenili tematskim koncertom, ki zanimivo in domiselno predstavljajo zgodovino različnih glasbenih zvrsti: Zgodovina filmske glasbe, Zgodovina latino-jazza, Folklora v delih slovenskih sklladateljev� Nadaljevali bi uspe�no sodelovanje z na�o Akademijo za glasbo, s snemanjem koncertov Simfoničnega orkestra, koncertov komornih skupin akademije za glasbo in Big banda AG. in po tradiciji tudi snemanje Dr�avnega tekmovanja mladih glasbenikov. Vrsto let �e sodelujemo na pomembnih Evrovizijskih tekmovanjih mladih glasbenikov ali baletnih plesalcev s svojim tekmovalcem, letos na Dunaju. Nadaljevali bomo serijo, posvečeno obujanju in o�ivljanju slovenske glasbene in plesne umetnosti bli�nje in daljnje preteklosti V duhu ljudskega izročila v sodelovanju s strokovnjaki z etnomuzikolo�kega področja (Glasbenonarodopisni in�titut SAZU, Uredni�tvo za ljudsko glasbo Radia Slovenija, idr.). Glasbene (koncerti), plesno baletne, operne in dokumentarne oddaje glasbe in plesa /baleta, Novoletni koncert z Dunaja so na�a stalnica nakupov najbolj�e tovrstne svetovne produkcije.

Zaključujemo tudi portretne filme o Dubravki tom�ič Srebotnjak, Jakobu Je�u, Vilmi Bukovec, Po poteh slovenske opere in Po sledeh baleta na Slovenskem.

40

Verski program Obzorja duha, tedenska oddaja (47 oddaj v letu 2006) Oddaja o veri in verujočih. Oddaja spremlja dogodke v velikih religijah doma in po svetu. Dogodki so osvetljeni in vrednoteni v �ir�em dru�benem prostoru in pomenu. Oddaja prina�a tudi prispevke, ki se raztezajo na vsebinsko obse�nem kulturno-religioznem polju Duhovni utrip, tedenska oddaja (43 oddaj) Del oddaje je namenjen novicam in zanimivostim o najrazličnej�ih dejavnostih verskih skupnosti, registriranih pri Uradu za verske skupnosti RS. Oddaja odpira vrata malim verskim skupnostim, ki so pogosto potisnjene na rob javnega �ivljenja in omogoča preglednost tega dela religioznega polja. Sveto in svet, mesečna oddaja (10 oddaj) v okviru sredinih Omizij Oddaja je zasnovana kot pogovorna oddaja z gosti v studiju. Ozare, tedensko (52 oddaj) Osebno razmi�ljanje v katerem se duhovno izkustvo povezuje z religiozno tradicijo in naukom verskih skupnosti. Praznično dokumentarna oddaja "�kof Anton VOVK", ena oddaja (scenarist: Peter Per�e, re�iser: Arne Brejc). �kof Vovk je bil ključna oseba Cerkve na Slovenskem po drugi svetovni vojni. Zlasti po izidu njegovih spominov z naslovom V spomin in opomin leta 2003, je postala jasnej�a marsikatera podrobnost iz njegovega �ivljenja, hkrati pa je v knjigi osvetlil za Cerkev te�ko povojno obdobje. �kof Vovk je ljubljansko �kofijo vodil od leta 1945 do leta 1963.

Praznično dokumentarna oddaja �Bo�ič v sodobni slovenski dru�ini�, Prilo�nostno dokumentarna oddaja �Obletnica prikazovanj v Medjugorju�, ena oddaja Film bo kritično predstavil odnos uradne Katoli�ke cerkve do Medjugorja in pripovedoval o �slovenskem do�ivljanju� kraja, kamor �e dvajset let romajo verniki iz vsega sveta.. Redni prenosi ma� in bogoslu�ij, mesečno (12 prenosov). Pri izbiri krajev za prenose se upo�tevajo merila enakomerne pokritosti dr�avnega ozemlja, ustreznega razmerja v prena�anju bogoslu�ij Katoli�ke in Evangelicanske cerkve, izbire primerne �upnije ali gmajne (zbor, velikost cerkve). Pred prenosom je na sporedu reporta�ni prispevek, ki predstavi kraj in �upnijo. Praznični prenosi ma� in bogoslu�ij, 6 prenosov Posebni prenosi Prenos slovesnega bogoslu�ja ob 90 letnici Ruske kapelice pod Vr�ičem, en prenos

41

Posebni prenosi Prilo�nostno, en prenos. Neposredni prenosi verske slovesnosti. Klic dobrote, 1 prenos. Neposredni prenos humanitarne prireditve. TV Slovenija �e tradicionalno prena�a humanitarno prireditev iz �portne dvorane Golovec v Celju, ki jo pripravlja Slovenska Karitas. Med prenosom je organizirano sprejemanje telefonskih klicev gledalcev, ki sporočajo zneske, ki jih bodo nakazali v človekoljubne namene. Praznične poslanice, 8 nagovorov Razpored nagovorov: Katoli�ka cerkev: velika noč, bo�ič Evangelicanska cerkev: velika noč, bo�ič Pravoslavna cerkev: velika noč, bo�ič Islamska verska skupnost: kurban bajram (februar) in ramadanski bajram (november) Privzeti prenosi iz Rima: - Urbi et orbi, - Kri�ev pot iz Koloseja Privzeti prenos slovesnosti iz Vatikana: 1. pape�ev nagovor Urbi et orbi za bo�ič in veliko noč 2. prenos liturgije kri�evega pota iz Koloseja za veliki petek Uredni�tvo tujih igranih oddaj OPREDELITEV FILMSKIH TERMINOV ZA LETO 2006

Film tedna Torek 22.00/II.spored V terminu Film tedna predstavljamo novej�o, predvsem evropsko in ostalo neameri�ko filmsko produkcijo v ciklusih glede na dr�avo nastanka filma.Gre za izstopajoče aktualne filme, ki reprezentativno predstavljajo nacionalno filmsko ustvarjalnost v posamezni dr�avi.V okviru Filma tedna se tudi vključujemo v sodelovanje z EBU � nTrade � za prihodnje leto pripravljamo skupni ciklus Nadzorovanje. Sedmi pečat Sreda 20.00/I.spored Sedmi pečat je reprezentativni termin, v katerem predvajamo najbolj�e filme iz svetovne filmske produkcije, filme, v katerih se kakovost srečuje s priljubljenostjo filmov pri občinstvu.

Petkov nočni film Petek, 22.00/II.spored V petkovem termin uvr�čamo tako imenovane �anrske filme, gre za kakovostne akcionarje, trilerje, zahtevne drame, za filme tako med ljubitelji filma kot med �ir�im televizijskim gledalstvom.

42

Kino Kekec Sobota ob 08.00/I.spored V termin otro�kega filma uvr�čamo risanke in igrane filme, ki so namenjeni mladim do pribli�no 12. leta starosti. Z izborom filmov ohranjamo visoko kakovostno raven in z izborom uspe�no konkuriramo smetju, ki ga predvajajo predvsem komercialne televizije. Dru�inski film Sobota ob 15. 10 /I.spored Sobotni dru�inski film je namenjen dru�inskim uspe�nicam ( tudi starim dobrim filmom) in seveda aktualni filmski produkciji, filmom ki prina�ajo sodobne zgodbe ki so primerne za vso dru�ino, za dru�insko gledanje skratka. Sobotna uspe�nica (nov termin) Sobota 20.00/II.spored

Sobotni film bo praviloma dru�inska uspe�nica, komunikativen prime-timovski film, ki bo televizijsko občinstvo predvsem razvedril, pa naj gre seveda za komedijo, prijazen akcionar, ali dramo. Kino klub Sobota ob 23.00/I.spored Filmski termin Kino klub je namenjen ekskluzivnej�im filmom, filmom, ki prina�ajo nekoliko drugačne vsebine in se poigravajo z inovacijami na področju filmskega izraza. Nadaljevanke in nanizanke. V mnogih terminih nadaljevank in nanizank je na�a programska naravnanost podobna tisti na filmskem področju. Razmerje med neameri�ko/ameri�ko produkcijo je zelo podobno; od ponedeljka do nedelje pa v različnih programskih pasovih predvajamo tiste vsebine, ki i�čejo ciljne publike, od nekoliko bolj zahtevnih mini serij, literarnih nadaljevank in TV dram pa do izredno priljubljenih sitcomov (Frazier), dru�inskih nadaljevank do animiranke South Park. Otro�ki in mladinski program Večjih konceptualnih sprememb v letu 2006 ni mogoče in ni realno načrtovati. Posku�ali bomo ohraniti vse bistvene sestavine �e uveljavljenih serij za različne ciljne skupine gledalcev in ohraniti �anrsko pestrost programa. Kar se tiče novosti, gre za nadome�čanje serij in oddaj, ki se z letom 2006 iztekajo. Izjema so nekatere koprodukcijske serije (National Geografic Junior, Umko, Podstre�je), ki so dobro pripravljene in se vanje splača vlagati znanje in denar, saj bodo sicer pristale v konkurenčnih hi�ah. Sejalci svetlobe: igrana poučno-reporta�na serija (5 x 20') Ciljna publika: osnovno�olci � predmetna stopnja. V program uvajamo serijo, ki bo na spro�čen način spregovorila o slovenski likovni preteklosti, nekaterih poglavitnih umetninah in stilnih obdobjih. Otroci se bodo preko zgodb, ki jih bomo zgradili okrog posameznih umetnin in njihovih avtorjev, naučili tudi

43

osnov likovne teorije in ustreznega »branja« slik. Serijo pripravljamo v sodelovanju z Narodno galerijo Slovenije. V seriji nastopata Očka (slikar), njegova hčerka Lara in izmi�ljeni lik Duhec časa, ki povezuje ralni svet s fantazijskim svetom posameznih umetnin. S soncem v očeh: igrana poučno-razvedrilna serija � (5 x 20') Ciljna publika � pred�olski Serija posku�a otrokom pomagati pri razre�evanju vsakdanjih problemov. V času, ko star�i za svojo otroke nimajo dovolj časa, vzgojitelji pa njihove vloge ne morejo nadomestiti, so otroci velikokrat prepu�čeni sami sebi. Kdo jim lahko pomaga pri te�avah, s katerimi se vsak dan srečujejo? V seriji S soncem v očeh je to izmi�ljeni otro�ki zaupnik, pravljično bitje Srečko Smole, »zbiralec otro�kih solz,« ki s svojo nadnaravno sposobnostjo detektira vsakogar, ki je v te�avah, pride k njemu in z globokim razumevanjem (med kramljanjem) problem razre�i. Beseda na poti : poučno-reporta�na serija (3 x 30') � pilotska oddaja Ciljna publika: vi�ji razredi osnovne �ole V mislih imamo nekak�no »slovensko literarno transverzalo.« Voditelja Zlatka Zajca bo zanimala povezava med prostori � naravnimi in urbanimi okolji � in leposlovjem posameznih slovenskih klasikov in sodobnih avtorjev. Na pra�nih in asfaltiranih poteh literarnih ekskurzij ga bosta spremljala dva mlada literarna zvedavca. Zvočne čarovnije: poučno-razvedrilna serija (10 x 15') Ciljno občinstvo: osnovno�olci, srednje�olci Serija bo otroke seznanjala s sodobnimi glasbenimi zvrstmi celega sveta, glasbili, osnovnimi principi igranja (zapisanega in improviziranega) itd. Avtor zasnutka serije je Igor Leonardi, pri pestrosti predstavitve glasbenih teorij in praks mu bodo pomagali člani skupine Fake Orchestra. Skrivnost debelega hrasta � igrana serija (3 x 30') + celovečerni TV film (90'). Ciljno občinstvo: dru�inska nadaljevanka Tokrat se srečujemo z � za na� prostor � novim �anrom, otro�ko grozljivko. Sedemletna deklica in njen enajstletni bratec se na obisku pri babici srečata z dru�insko skrivnostjo. Z otro�ko jasnovidnostjo in radovednostjo stopata v nevarna razmerja s preteklostjo in spro�ita verigo čudnih in stra�ljivih dogodkov. S pogumom in vztrajnostjo razlomita pečat neuresničene ljubezni in s tem uničita prekletstvo, ki dru�inske potomce �e vedno du�i in jim onemogoča »normalno« �ivljenje. Bukvo�erček � poučno razvedrilna serija (10 x 5') Ciljno občinstvo: prvi razredi devetletke Serija je najzgodnej�a animacija k branju in povabilo otrok v čude�ne knji�ne svetove. Gre za pogovor o knjigah, ki jih (po svoji �elji, torej po priljubljenosti) izberejo otroci. Otroci so tudi »ocenjevalci« in »razlagalci« izbranih literarnih del. Serijo pripravljamo v sodelovanju z revijo Ciciban. Vesele note � poučno razvedrilna lutkovna serija (10 x 20') Ciljno občinstvo � ni�ji razredi osnovne �ole Zabavno vabilo k spoznavanju prvin glasbenega izra�anja! Alice in Kajetan Čop sta zasnovala čaroben lutkovni svet, v katerem se spopadata, si nagajata in si sku�ata priboriti prevlado dru�ini Dur in Mol. Star�i in otroci obeh dru�in nas med smehom

44

naučijo, kaj so melodija, harmonija, ritem � pa tudi način glasbenega zapisovanja, notne vrednosti itd. Kviz National Geografic Junior � poučno razvedrilna kontaktna serija (7 x 40') Ciljna publika: osnovno�olci, predvsem učenci četrtih in petih razredov Kvizi znamenite revije nastajajo v sodelovanju z zalo�bo Rokus. Na premi�ljen in posrečen način zdru�ujejo zabavo in poznavanje narave. Kviz je izjemno popularen povsod v Evropi, prepričani smo, da bo imel pri nas velik odmev in bo kvalitetno dopolnilo Malim sivim celicam. Umko � poučno razvedrilna serija (16 x 45') Ciljno občinstvo: osnovno�olci Umko je spektakularen »show« za otroke, v katerem se prepletajo elementi kviza, glasbenih, plesnih nastopov, tekmovanja v različnih spretnostih itd. Serijo pripravljamo v koprodukciji z mariborsko Hi�o idej. Pilotska oddaja je pokazala, da gre za odlično pripravljeno serijo, ki se lahko kosa z najbolj�imi sorodnimi oddajami za otroke v Evropi. Podstre�je � poučno zabavna lutkovno igrana serija (10 x 25') Ciljno občinstvo: osnovno�olci Gre za zelo razgibano serijo oodaj, v kateri se otroci seznanjajo z na�o duhovno in materialno dedi�čino. Podstre�je razkriva (prek starih, odvr�enih predmetov) etnolo�ke zgodbe in način �ivljenja na�ih prednikov. Serijo pripravljamo v koprodukcijo z VPK in jo je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo. Bajke in povesti o Gorjancih � animirana serija (10 x 5')

Ciljno občinstvo: osnovno�olci Kvalitetna animirana serija v koprodukciji z Elektrončkom, ki bo otrokom pomagala vstopiti v literarni svet povesti in legend Janeza Trdine. Serija je prejela denarno podporo Ministrstva za kulturo. V OMP smo ponosni, da je pri�lo do sodelovanja s fundacijo »Z glavo na zabavo,« ki igra v sodobnem ozave�čanju mladih, borbi proti alkoholu in drugim oblikam zasvojenosti, pomembno vlogo. Jeseni bo fundacija (v produkciji skupine Mangrt) pripravila deset polurnih oddaj za OMP TVS. Za leto 2007 si �elimo serijo podvojiti, tega pa ne bo mogoče brez uvrstitve v PPN in ustrezne finančne podpore. Tekma je serija 45 minutnih debatnih oddaj, ki srednje�olce spodbuja pri razvijanju kulture dialoga in oblikovanja lastnih mi�ljenjskih in etičnih vrednot. Serija nastaja v sodelovanju z dru�tvom »Za in proti« in bo obravnavala najbolj privlačne teme, s katerimi se soočajo slovenski srednje�olci. Sodeč po prvih kriti�kih odzivih smo uspeli! Prvi in drugi Oddaja ponuja v poku�ino, oceno in predpogled drobce na�ih oddaj, filmov, dokumentarcev, nanizank, nadaljevank..skratka vseh obrazov prvega in drugega programa nacionalne televizije. Potikamo se ob vseh straneh kamer in �arometov, pogled obračamo v ozadje in na oder, v nostalgijo preteklosti in dra� prihodnosti; predstavljamo televizijske ustvarjalce in tako posku�amo pokazati in prikazati, kako bosta v prihodnjem tednu tekla na� prvi in drugi program.

45

3.3 UPE RAZVEDRILNI IN �PORTNI PROGRAMI RAZVEDRILNI PROGRAM Tudi v letu 2006 v Razvedrilnem programu TVS pri snovanju programa v osnovi ostajamo zvesti načelom, pokriti vikend prime time termine s primernimi razvedrilnimi vsebinami, obenem pa v poznej�ih terminih in med tednom poskrbeti tudi za o�je profilirane skupine gledalcev. V predlogu programskega načrta za leto 2006 ohranjamo tedenske oddaje iz leto�njega leta, ki imajo ali primerno gledanost in kakovost, ali pa so v skladu s poslanstvom, ki ga ima nacionalna televizija. Gre za oddaje Tistega lepega popoldneva, Spet doma, Hri-Bar, Pri Jo�ovcu z Natalijo, Turistika, Aritmija, Izza odra ( v nekoliko prenovljeni obliki), Nikoli ob desetih, ter poleti, Čez planke, Velika imena malega ekrana, narodno-zabavna oddaja Slovenski venček. Nekatere od na�tetih oddaj bodo v novih terminih prilagojenih novi programski shemi in gledalskim navadam prebivalcev Slovenije. Pri enkratnih projektih ostaja v programski ponudbi RP TVS projekt EMA-Eurosong, Slovenska polka in valček, Slovenska popevka, Avto leta, Je�kove nagrade, Silvestrska oddaja, Mednarodni festival �ansonov. Glede na podatke o gledanosti in odzive strokovne javnosti v letu 2006 na sporedu ne bo več redne oddaje Naj�ibkej�i člen. V petkovem prime time terminu jo bo nadomestila oddaja narodno-zabavne glasbe Pri Jo�ovcu z Natalijo, v katero bomo vključili tudi tekmovanje mladih glasbenih talentov s tega glasbenega področja. Petkov večer do Odmevov bomo zapolnili z oddajo lastne produkcije Turistika, ki bo tako vsebinsko kot vizualno bogatej�a. V letu 2006 uvajamo nekaj programskih novosti predvsem pri glasbenih oddajah: oddajo Aritmija bomo raz�irili z rubriko, ki bo strokovno obravnavala slovensko glasbeno video produkcijo in fenomene na področju slovenske popularne glasbe. V soboto pozno zvečer bo prav tako na drugem sporedu dosti večji poudarek kot doslej dan domači glasbi. Dvakrat mesečno bodo na sporedu koncerti slovenskih glasbenih skupin. Drugače kot doslej bodo potekali ob prisotnosti gledalcev in voditelja v Studiu 1 ali 2 TV SLO in na novi scenografiji. �tevilo koncertov slovenskih glasbenih skupin se bo tako pomembno povečalo. Pomembne novosti se obetajo v poletni programski ponudbi, saj bodo prime time termini ob koncu tedna zapolnjeni z oddajami lastne produkcije in ne ponovitvami. V petek bomo gledalcem ponudili serijo oddaj z narodno-zabavno glasbo Slovenski venček, ki je bila letos pri gledalcih in strokovni javnosti dobro sprejeta in bo prihodnje leto posvečena značilnostim te glasbene zvrsti po regijah. V rednem sobotnem večernem terminu oddaje Hri-Bar bo od junija do septembra na sporedu oddaja Čez planke. Ena temeljnih zavez pri oblikovanju programske ponudbe RP TV SLO je gledalcem ponuditi �anrsko raznolik program. Tako programski načrt vsebuje tipične razvedrilno-pogovorno-glasbene oddaje ( Spet doma) anga�iran satirično-pogovorni show ( Hri-Bar), magazinske infotainment oddaje ( Tistega lepega popoldneva,

46

Turistika), profilirane glasbene oddaje ( Izza odra, Aritmija-Sobotna noč, Nikoli ob desetih, Pri Jo�ovcu z Natalijo, Slovenski venček) ter razvedrilno-dokumentaristične oddaje (Velika imena malega ekrana). �PORTNI PROGRAM Redni projekti V �portnem programu TV Slovenija načrtujemo v letu 2006 zvi�anje kakovosti na�ih rednih informativnih oddaj, redne tedenske nedeljske oddaje »�«, prav tako pa s kakovostnej�imi prispevki dodatno uveljaviti oddaje, ki spremljajo �port za vse. Večji domači projekti Cilji se nana�ajo predvsem na nadgradnjo tradicionalnih projektov, predvsem smučarske smo v minuli zimi �e uspe�no izpeljali (npr. Zlato lisico, finale SP v smučarskih skokih in poletih v Planici, finale SP v biatlonu na Pokljuki). Ob tem smo v začetku leta 2006 s posebnimi oddajami in povzetki oziroma odlo�nimi prenosi spremljali tudi mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Kranju in Medvodah (januar/februar) ter mladinsko svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju v Ljubljani (marec). Ob tem bomo z reporta�ami pokrili tudi evropsko prvenstvo v streljanju na glinaste golobe v Pragerskem (junij/julij). Na ravni pokrivanja domačega liga�kega �porta bomo utrdili zaostrene vsebinske in finančne kriterije, ki smo jih uveljavili v zadnjih letih, na področju nogometa pa bomo preverili izku�nje sodelovanja z zunanjim partnerjem, s katerim smo bistveno zmanj�ali skupne stro�ke pokrivanja tega projekta. Večji tuji projekti Osrednji dogodek, ki smo ga �e uspe�no izpeljali s celodnevnim vodenim sporedom, so bile Olimpijske igre v Torinu (februar). Drugi tak izjemen svetovni dogodek tega leta pa je Svetovno prvenstvo v nogometu v Nemčiji (junij, julij), za katerega podobno načrtujemo poseben voden spored tiste dni, ko bodo tekme na na�em 2. sporedu (polovica vseh tekem in finale). Na�a ambicija je s kakovostjo in bogatim arhivskim gradivom podpreti aktualno dogajanje in neposredne prenose. Posebno pozornost bomo posvetili mednarodnim tekmovanjem, na katerih nastopajo slovenski �portniki (SP v ko�arki, SP v hokeju skupine A, EP v atletiki, kolesarstvo, SP v veslanju, EP v gimnastiki, plavanje ...). Iztekajoče se pogodbe nam v prvi polovici leta omogočajo tudi spremljane svetovnega pokala v alpskem in nordijskem smučanju ter nogometno ligo prvakov, medtem ko bo za nadaljevanje pogodbe za sezono 2006/2007 potrebno obnoviti /alpsko in nordijsko smučanje, nogometna Liga prvakov in ko�arka�ki Evroliga in NBA/ in zanje pridobiti dodatne prihodke oz. finančne vire.

47

REGIONALNI TV-PROGRAM MARIBOR V letu 2006 bo poudarek pri na�em delu na oddajah in prispevkih, ki jih pripravljamo za predvajanje na nacionalnih programih. Med njimi gotovo izstopajo novinarski prispevki, ki jih bomo pripravljali za dnevno informativne oddaje in oddaje s področja kulture in �porta ter samostojne oddaje kot so Ljudje in zemlja, So�itja in oddaja Dobro jutro, ki jo pripravljamo z sodelavci v Ljubljani in Kopru. Vsekakor bo te�i�če na�ega dela na tem področju na uveljavljanju in razpoznavnosti celotne regije na vseh področjih. Tudi program, ki je namenjen predvajanju na na�i frekvenci bomo znatno spremenili z oddajo Jabolko, sestavljeno iz dnevno informativne oddaje V objektivu ter drugih vsebin, ki smo jih do sedaj sicer �e pripravljamo pripravljali v okviru oddaj �ari�če, Dober večer, Evropski magazin, Glasnik, Sledi, Circom regional, Fonoteka, Mini urgenca in �portni kompas. Oddaja je v celoti vodena in teče v �ivo iz studia. V nekaterih delih oddaje imajo gledalci tudi mo�nost sodelovanja preko telefona. Gre torej za preoblikovanje dosedanjih oddaj in ne za novo oddajo. Na ta način bomo racionalizirali delo v uredni�tvu in produkciji programov ter prihranili na stro�kih. Vsebinsko bo v vseh oddajah, ki jih pripravljamo v na�em centru, �e večji poudarek dogajanju v celotni severno vzhodni regiji, kar je lahko tudi na�a velika primerjalna prednost pred drugimi ponudniki TV sporedov v regiji. Zato, v sodelovanju z dopisni�ko mre�o Dnevno informativnih oddaj, �irimo tudi krog zunanjih sodelavcev v krajih izven Maribora, sku�ali pa bomo tudi vzpostaviti �e bolj�e sodelovanje z lokalnimi ponudniki TV programov in neodvisnimi producenti. Predvsem �elimo k sodelovanju pritegniti neodvisne producente v tistih delih programa, za katere nimamo dovolj tehničnih in kadrovskih zmogljivosti. Pomemben del na�ega dela tako za osrednje programe televizije, kot za predvajanje na frekvenci, so neposredni prenosi ali posnetki kulturnih, �portnih in zabavnih prireditev, ki jih pripravimo z na�im reporta�nim avtomobilom. Nedvomno bodo izstopale prireditve v okviru Festivala Lent, Ptujski in Vurber�ki festival narodno zabavne glasbe, Bor�tnikovo srečanje, podelitev Je�kovih nagrad, Festival narečne popevke ter snemanja gledali�kih predstav. REGIONALNI TV-PROGRAM KOPER/CAPODISTRIA V letu 2006 si lahko z omejenimi finančnimi sredstvi privo�čimo le malenkostne spremembe programske sheme: nekaj zamenjav in le nekaj novosti ter obogatitev. V izpolnjevanju vloge kolektivnega dopisni�tva za nacionalni program se bomo trudili, da bo v informativne in kulturne oddaje TV Slovenija ume�čen večji obseg regionalnih prispevkov. Oddaja Dobro jutro, ki poteka v �ivo izmenjaje iz treh studiev (KP, MB, LJ), bo bogatej�a z informacijami, svetovanji, rubrikami, reporta�ami in zanimivimi gosti. �e večja kakovost, tako vsebinska kot oblikovna, bo posvečena pripravi regionalnih oddaj, ki jih �e doslej prevzemata oba osrednja nacionalna programa (Ljudje in zemlja, Med valovi, �tudentska, Pomagajmo si, Sledi, Slovenci v Italiji, Lynx magazin, Pravljice Mike Make, Minute za�). Tudi dnevnoinformativna regionalna oddaja Primorska kronika bo bogatej�a in oblikovno pestrej�a, predvsem s pomočjo novih digitalnih pristopov.

48

V letu 2006 bomo del programa posvetili tudi občinskim volitvam in predstavitvam �upanskih kandidatov. V skladu s svojim poslanstvom in finančnimi zmogljivostmi bomo �e naprej ustvarjali oddaje za zamejce � slovensko manj�ino v Italiji ter krepili sodelovanje in predvsem soustvarjanje Čezmejne TV z De�elnim sede�em RAI v Trstu. Tako bomo poleg rednih tedenskih oddaj za zamejce, Brez meje, �portel in čezmejne mesečne mozaične oddaje Lynx magazin, �e bolj aktivni pri ustvarjanju tematskih oddaj, ki jih bomo soustvarjali z gosti in voditelji v obeh studiih v Kopru in Trstu. Taka oblika sodelovanja se je v leto�njem »poizkusu« odlično izkazala. Tudi za najmlaj�e bo poskrbljeno: v koprskem studiu bomo gostili izredno priljubljeno klovneso Miko Mako s posnetki njenih novih pravljic. �tudentska, �e utečena oddaja, ki jo pripravljamo skupaj z mariborskim in ljubljanskim uredni�tvom, bo vsebinsko bogatej�a, predvsem pa aktualnej�a in kritična. V poletnih mesecih, v kolikor nam bodo dopu�čala finančna sredstva bomo pripravili Glasbeni julij. Ob 60-letnici Dru�tva slovenskih kompozitorjev (Koper je izbran za glasbeno mesto Slovenije) bomo snemali koncert v na�em atriju in dve dalj�i reporta�i koncertov iz dveh koprskih cerkva. Snemali bomo tudi javno prireditev na Titovem trgu Nova scena � Fens festival, na katerem se predstavljajo mladi zabavno glasbeni ustvarjalci. Nova ponudba in bogatitev, ne samo regionalnega, ampak tudi nacionalnega programa, bosta oddaji, ki ju bomo pripravljali v koprodukciji z ostalimi evropskimi regionalnimi TV postajami, članicami Circom Regional. To bosta vzgojnoizobra�evalna magazinska mesečna oddaja o vzgoji pred�olskih in �olskih otrok ter drugih izobra�evalnih temah, povezanih s �olsko problematiko, in oddaja z delovnim naslovom Evropa na kro�niku, mozaična mesečna polurna oddaja o tipičnih jedeh �tevilnih evropskih regij, vključno z značilnimi primorskimi dobrotami. V letu 2006 bomo pripravili tudi dva nizkoproračunska dokumentarna filma: Kamniti velikan � 100 let so�kega �elezni�kega koridorja. Izgraditev gorske proge je bila pred 100 leti izjemen tehnični podvig, ki ga posebej obele�uje solkanski most, takrat največji v Evropi. In drugi dokumentarec: Dan prej. Na Primorskem so se leta 1991 bojne operacije pričele dan prej kot v preostalih delih Slovenije. Ob 15-letnici osamosvojitve bomo z dokumentarnimi posnetki in pričevanji �tevilnih akterjev takratnih dogajanj prikazali priprave na osamosvojitev. Na razpolago je obse�en arhiv. Pomoč in podporo so obljubili Slovenska vojska, Zdru�enje veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko zdru�enje Sever in upravljavci voja�kih in policijskih muzejskih zbirk. Pri vsem zgoraj navedenem in v boju za gledalca se bomo vsekakor trudili, da bomo verodostojni in predvsem kakovostni.

49

Lastna in tuja produkcija-PREMIERNOPLANIRANI DELE�I MINUT PRODUKCIJE LP+TP - PE TVS-PPN TVS 2006

INIP26,0%

KUP38,4%

R�P32,4%

Ostala uredn.3,2%

Lastna in tuja produkcija-PREMIERNO + PONOVLJENOPLANIRANI DELE�I MINUT PRODUKCIJE LP+TP - PE TVS-PPN TVS 2006

INIP25,3%

KUP46,8%

R�P26,1%Ostala uredn.

1,8%

50

Lastna produkcija-PREMIERNOPLANIRANI DELE�I MINUT PRODUKCIJE LP - PE TVS-PPN TVS 2006

INIP42,2%

KUP19,3%

R�P32,4%

Ostala uredn.6,1%

Lastna produkcija-PREMIERNO + PONOVLJENOPLANIRANI DELE�I MINUT PRODUKCIJE LP - PE TVS-PPN TVS 2006

INIP39,0%

KUP28,9%

R�P28,6%Ostala uredn.

3,4%

51

Tuja produkcija-PREMIERNOPLANIRANI DELE�I MINUT PRODUKCIJE TP - PE TVS-PPN TVS 2006

INIP8,5%

KUP59,0%

R�P32,4%

Tuja produkcija-PREMIERNO + PONOVLJENOPLANIRANI DELE�I MINUT PRODUKCIJE TP - PE TVS-PPN TVS 2006

INIP10,0%

KUP66,8%

R�P23,2%

52

PREM PONOV PREMIERNO+ PONOVLJENO

INIP DNEVNOINFORMATIVNI PROGRAM Lastna produkcijaINIP DIP JUTRANJA POROČILA/7.00 201 2 402 402

INIP DIP JUTRANJA POROČILA/8.00 201 5 1.005 1.005

INIP DIP JUTRANJA POROČILA/9.00 201 5 1.005 1.005

INIP DIP POROČILA/13.00 365 10 3.650 3.650

INIP DIP POROČILA/15.00 260 5 1.300 1.300

INIP DIP POROČILA/17.00(pon.-petek) 260 23 5.980 5.980

INIP DIP POROČILA/17.00(sobota-nedelja) 105 5 525 525

INIP DIP TV DNEVNIK/19.00(pon.-petek) 260 39 10.140 10.140 20.280

INIP DIP TV DNEVNIK/19.00(sobota-nedelja) 105 25 2.625 2.625 5.250

INIP DIP MAGNET(pon.-petek) 260 3 780 780

INIP DIP ODMEVI 246 30 7.380 7.380 14.760

INIP DIP POROČILA(sobota, nedelja, prazniki) 117 10 1.170 1.170

INIP DIP VREME z meteorologom 365 8 2.920 2.920

INIP DIP NEPREDVIDENI DOGODKI v tuijini 4 40 160 160

INIP DIP NEPREDVIDENI DOGODKI v Sloveniji 4 30 120 120

INIP DIP REFERENDUM 3 10 30 30

Dol

�.od

daje

SKUPAJ MINUTNASLOV ODDAJE/ UPE

/ Program/ Uredni�tvo �

tev.

odd

aj

UPE

Prog

ram

Ure

dni�

tvo

53

PREM PONOV PREMIERNO+ PONOVLJENO

INIP INFORMATIVNI PROGRAM Lastna produkcijaINIP IP IZZIVI 39 25 975 975 1.950

INIP IP TV TEDNIK 49 55 2.695 2.695 5.390

INIP IP STUDIO CITY 46 55 2.530 2.530 5.060

INIP IP POD �AROMETOM 39 50 1.950 1.950 3.900

INIP IP OMIZJE 35 70 2.450 2.450 4.900

INIP IP TARČA 11 90 990 990 1.980

INIP IP POLNOČNI KLUB 52 70 3.640 3.640 7.280

INIP IP INTERVJU 12 50 600 600 1.200

INIP IP VEČERNI GOST 12 50 600 600 1.200

INIP IP DRU�INSKE ZGODBE 12 50 600 600 1.200

INIP IP MEDNARODNA OBZORJA 5 50 250 250 500

INIP IP DOSJE 5 50 250 250 500

INIP IP UTRIP 51 15 765 765 1.530

INIP IP ZRCALO TEDNA 53 15 795 795 1.590

INIP IP SLOVENIJA V LETU 2006 1 60 60 60 120

INIP IP SVET V LETU 2006 1 60 60 60 120

INIP IP PRENOSI PROSLAV 8 60 480 480

INIP IP PRENOSI-PARLAMENT 11 180 1.980 1.980

INIP IP PRENOSI-EVROPSKI PARLAMENT 11 120 1.320 1.320

INIP IP REFERENDUMI 2 90 180 180

INIP IP LOKALNE VOLITVE-PREDVOLILNE ODDAJ 4 90 360 360

INIP IP LOKALNE VOLITVE-SAMOPREDSTAVITVE 20 2 40 40

INIP IP LOKALNE VOLITVE-VOLILNI DAN 2 150 300 300

INIP IP POSEBNI PROJEKT 1 50 50 50

INIP IP POSEBNI PROJEKT 1 50 50 50

INIP IP POSEBNI PROJEKT 1 60 60 60

INIP IP NEPREDVIDENI PROJEKT 1 60 60 60

INIP IP NEPREDVIDENI PROJEKT 1 60 60 60

INIP IP POGOVOR S PREDSEDNIKOM 4 50 200 200 400

Dol

�.od

daje

SKUPAJ MINUTNASLOV ODDAJE/ UPE

/ Program/ Uredni�tvo �

tev.

odd

aj

UPE

Prog

ram

Ure

dni�

tvo

54

INIP IZOBRA�EVALNI PROGRAM Lastna produkcijaINIP IZP MODRO 18 30 540 540 1.080

INIP IZP RESNIČNA RESNIČNOST 18 30 540 540 1.080

INIP IZP Z VAMI 39 60 2.340 2.340 4.680

INIP IZP PRISLUHNIMO TI�INI 14 30 420 420 840

INIP IZP ZDRAVILNI VODNI VIRI 1 30 30 30 60

INIP IZP POTUJOČA SEMENA 1 30 30 30 60

INIP IZP HUJ�ANJE JE PROCES 2 30 60 60 120

INIP IZP SOKOLI, ORLI IN OLIMPIZEM 1 30 30 30 60

INIP IZP BIOTOP-�U�ELKE 1 30 30 30 60

INIP IZP BIOTOP-PLAZILCI 1 30 30 30 60

INIP IZP ZAKAJ IMAJO �IVALI REP 1 30 30 30 60

INIP IZP KAKO �IVIJO SLOVENSKI GRADOVI 3 30 90 90 180

INIP IZP PODOBE SLOVENIJE 1 30 30 30 60

INIP IZP POGLED NA 6 10 60 60 120

INIP IZP LUTKE V PAKISTANU 1 30 30 30 60

INIP IZP Dokončanje.POGLED NAZAJ 1 50 50 50 100

INIP IZP MITSKE SMERI V SLOVENSKIH GORAH 1 50 50 50 100

INIP IZP SLOVENCI IZ DNEVNIKA P. SANTONINIJA 1 50 50 50 100

INIP IZP ČEBELARSTVO NA SLOVENSKEM 1 50 50 50 100

INIP IZP O.�UPANČIČ-USTVARJALEC �IVLJ. SILE 1 50 50 50 100

INIP IZP IZGUBLJENE SANJE 1 50 50 50 100

INIP IZP GENERACIJE ZNANOSTI 1 30 30 30 60

INIP IZP GLAS EVROPE 3 30 90 90

INIP IZP POSEBNI PROJEKT/sofinanciranje 1 30 30 30 60

INIP IZP Dokončanje:RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHO 4 30 120 120 240

INIP IZP Dokončanje: NARAVNI PARKI 4 30 120 120 240

INIP IZP Dokončanje: BIOTOPI 2 30 60 60 120

INIP IZP Dokončanje: OBRAZI 1 30 30 30 60

INIP IZP Dokončanje: ZGODOVINA SLOVENSKEGA J 4 30 120 120 240

INIP IZP SONČNE URE 1 50 50 50 100

INIP IZP Dokončanje: RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHO 1 30 30 30 60

INIP IZP Dokončanje: TVOJA NARAVA 5 5 25 25 50

INIP IZP Dokončanje: REZIJA 1 50 50 50 100

INIP IZP Dokončanje: MAKALU 1 50 50 50 100

INIP IZP Priprave: KULTURNA KRAJINA 1 50 50 50

INIP IZP IZ LABIRINTA 14 50 700 700 1.400

INIP IZOBRA�EVALNI PROGRAM Tuja produkcijaINIP IZP PONEDELJEK SLO 1/17.30 18 50 900 900 1.800

INIP IZP TOREK SLO 1/22.50 52 50 2.600 2.600 5.200

INIP IZP PETEK SLO 1/17.30 52 50 2.600 2.600 5.200

INIP IZP PETEK SLO 2/20.00 52 50 2.600 2.600 5.200

INIP IZP NEDELJA SLO 1/11.00 53 30 1.590 1.590 3.180

INIP IZP SOBOTA SLO 1/21.30 53 50 2.650 2.650 5.300

55

PREM PONOV PREMIERNO+ PONOVLJENO

KUP Uredni�tvo domačih filmov in nadaljevank Lastna produkcijaKUP Igrani TV FILM-PLAN B / AČR 2005 1 90 90 90 180

KUP Igrani NADALJEVANKA-AV RAZPIS/ AČR 2005-M 13 30 390 390 780

KUP Igrani POLDRUGA ZVEZDICA-AČR 2005 10 30 300 300 600

KUP Igrani TV NOVELA-AV RAZPIS-GVERILCI-AČR 20 1 60 60 60 120

KUP Igrani TV FILM -KAKOR V NEBESIH TAKO NA ZEM 1 80 80 80 160

KUP Igrani LUCIJINE OČI-AČR 2006 1 60 60 60 120

KUP Igrani EN DAN BREZ LA�I 1 60 60 60 120

KUP Igrani AV RAZPIS-AČR 2006-MI SE IMAMO 20 25 500 500 1.000

KUP Igrani MONODRAMA KURENT(po I.Cankarju) 1 45 45 45

KUP Igrani GLEDALI�KI PRENOSI 4 120 480 480

KUP Igrani SODELOVANJE S FS RS 5 90 450 450

KUP Igrani KRATKA TV IGRA 3. LETNIK FTV 3 15 45 45

KUP Igrani KRATKI IGRANI FILMI-4. LETNIK FTV 2 15 30 30

KUP Igrani KRATKI IGRANI FILMI-3. LETNIK FTV 5 15 75 75

KUP Igrani KRATKA TV IGRA-4. LETNIK FTV 5 15 75 75

KUP Igrani SNEMANJE GLEDAL. PRODUKCIJ AGRFT 10 20 200 200

KUP Igrani SNEMANJE GLEDAL. PRODUKCIJ AGRFT 3 90 270 270

KUP Igrani NADALJEVANKA 1 25 25 25

KUP Igrani TV FILM 1 80 80 80

KUP Igrani TV DRAMA 1 60 60 60

KUP Igrani GLEDALI�KI PRENOSI 1 120 120 120

KUP Igrani SODELOVANJE S FS RS 1 90 90 90

KUP Igrani TV NOVELA-RAZPIS 1 60 60 60 120

UPE

Prog

ram

Ure

dni�

tvo

�te

v. o

ddaj

Dol

�.od

daje

SKUPAJ MINUTNASLOV ODDAJE/ UPE

/ Program/ Uredni�tvo

56

PREM PONOV PREMIERNO+ PONOVLJENO

KUP Uredni�tvo za resno glasbo in balet Lastna produkcijaKUP Glasba IMPROMPTU 1 30 30 30 60

KUP Glasba OPERNE ARIJE 3 20 60 120 180

KUP Glasba IZ SLOVENSKIH NARODNIH GLEDALI�Č 5 100 500 500 1.000

KUP Glasba V DUHU PLESNEGA IN GLASBENEGA IZRO 5 30 150 150 300

KUP Glasba LEPO JE BITI MOZART 1 90 90 90

KUP Glasba KORO�KA PESEM 1 50 50 50 100

KUP Glasba TENORIST JURIJ REJA 1 50 50 50 100

KUP Glasba MIKLAV�EV VEČER 1 90 90 90

KUP Glasba POSNETKI KONCERTOV 13 90 1.170 1.170 2.340

KUP Glasba FESTIVALI 5 90 450 450 900

KUP Glasba ZBOROVSKA GLASBA 6 60 360 360 720

KUP Glasba MLADINSKA GLASBA 6 60 360 360 720

KUP Glasba SLOVENSKA JAZZ SCENA 6 60 360 360 720

KUP Glasba EVROVIZIJSKI MLADI GLASBENIKI 1 90 90 90 180

KUP Glasba VALERIJA HEYBAL 1 50 50 50 100

KUP Glasba Dokončanje-PO SLEDEH BALETA 2 50 100 100

KUP Glasba Dokončanje-PORTRET DUBRAVKE TOM�IČ 1 50 50 50

KUP Glasba Dokončanje-PORTRET JAKOBA JE�A 1 50 50 50

KUP Glasba Dokončanje-PORTRET VILME BUKOVEC 1 50 50 50

KUP Glasba Dokončanje-POSNETKI KONCERTOV 4 90 360 360

KUP Glasba Dokončanje-ZGODOVINA SLOV. OPERE 1 50 50 50

KUP Uredni�tvo za resno glasbo in balet Tuja produkcijaKUP Glasba 24 UR MOZARTA 24 60 1.440 1.440

KUP Glasba EVROVIZIJSKI KONCERTI 2 100 200 200

KUP Glasba NOVOLETNI KONCERT IZ DUNAJA 1 120 120 120

KUP Glasba PLESNE ODDAJE 5 80 400 400

KUP Glasba OPERE 3 120 360 360

KUP Glasba GLASBENO DOKUMENTARNE ODDAJE 12 50 600 600

KUP Glasba FLUXUS 1 50 50 50

Dol

�.od

daje

SKUPAJ MINUTNASLOV ODDAJE/ UPE

/ Program/ Uredni�tvo �

tev.

odd

aj

UPE

Prog

ram

Ure

dni�

tvo

57

PREM PONOV PREMIERNO+ PONOVLJENO

KUP Uredni�tvo dokumentarnih filmov Lastna produkcijaKUP Dok PISMO NA MAR�ALAT/DM-film 1 50 50 100 150KUP Dok VZPOREDNA �IVLJENJA/DM-eng 1 50 50 100 150KUP Dok �IČKA KARTUZIJA/DM-eng 1 50 50 100 150KUP Dok �ELEZNA CESTA-150 LET/DM-eng 1 50 50 100 150KUP Dok VATIKANSKE KODE/DM-eng 1 50 50 100 150KUP Dok AUFBIKS, ČREVA NA PLOT/DM-eng 1 50 50 100 150KUP Dok BILO JE NEKOČ V AMERIKI/DM-eng 1 50 50 100 150KUP Dok DOKUMENTAREC MESECA -AV RAZPIS 2 50 100 200 300KUP Dok MEDNARODNA KOPR.-Zmagoslavje in trage 1 50 50 100 150KUP Dok KRATKI DOKUMENTARNI FILM(AGRFT) 4 15 60 120 180KUP Dok ROCKERJI BEREJO POEZIJO 4 5 20 40 60KUP Dok DOKUMENTARNI CIKLUS IZ ARHIVA 12 50 600 1.200 1.800KUP Dok CITY FOLK 1 30 30 60 90KUP Dok BALANTIČ-KAJUH 1 50 50 50KUP Dok DANE ZAJC 1 50 50 50KUP Dok DU�AN JOVANOVIČ 1 50 50 50KUP Dok FRANCE VURNIK 1 50 50 50KUP Dok JANKO LAVRIN 1 50 50 50KUP Dok LINHART 1 50 50 50KUP Dok LJUBA PRENNER 1 50 50 50KUP Dok MATJA� KLOPČIČ 1 50 50 50KUP Dok MILAN MIHELIČ 1 50 50 50KUP Dok VIKTOR SULČIČ-Po�tenje-lepota-resnica 1 50 50 50KUP Dok ČIPKARICE 1 30 30 30KUP Dok FAQ 1 30 30 30KUP Dok KANAL 1 30 30 30KUP Dok KRAS(NO) �IVLJENJE 1 30 30 30KUP Dok LJUBLJANSKI GRAD SKOZI ČAS 1 30 30 30KUP Dok LJUBLJANSKI VODNJAKI 1 30 30 30KUP Dok MOJ STRIČEK LADO 1 30 30 30KUP Dok OD STRAHU DO PONOSA 1 30 30 30KUP Dok PALACE 1 30 30 30KUP Dok RADIO-IDEOLO�KI ODPADKI 1 30 30 30KUP Dok PRIPRAVE:SLOVANSKA MITOLOGIJA 3 50 150 150KUP Dok POSEBNI PROJEKT 1 50 50 50KUP Dok PRIPRAVE ODDAJ 2 50 100 100KUP Dok Dokončanje-DOKUMENTAREC MESECA 3 50 150 150KUP Dok Dokončanje-DOKUMENTARNI PORTRET 4 50 200 200

KUP Uredni�tvo dokumentarnih filmov Tuja produkcijaKUP Dok DOKUMENTARNI FILMI 18 50 900 900 1.800KUP Dok CITY FOLK 14 30 420 420 840

Dol

�.od

daje

SKUPAJ MINUTNASLOV ODDAJE/ UPE

/ Program/ Uredni�tvo �

tev.

odd

aj

UPE

Prog

ram

Ure

dni�

tvo

58

PREM PONOV PREMIERNO+ PONOVLJENO

KUP Uredni�tvo tujih filmov in nadaljevank Tuja produkcijaKUP Tuji PONEDELJEK SLO 1/21.00 52 50 2.600 2.600 5.200

KUP Tuji PONEDELJEK SLO 1/22.50 52 90 4.680 4.680 9.360

KUP Tuji TOREK SLO 2/20.00 47 30 1.410 1.410 2.820

KUP Tuji TOREK SLO 2/20.30 10 110 1.100 1.100 2.200

KUP Tuji TOREK SLO 2/22.00 49 110 5.390 5.390 10.780

KUP Tuji SREDA SLO 1/20.00 48 110 5.280 5.280 10.560

KUP Tuji ČETRTEK SLO 2/22.00 49 90 4.410 4.410 8.820

KUP Tuji PONEDELJEK SLO 2/20.00 47 50 2.350 2.350 4.700

KUP Tuji PONEDELJEK SLO 2/22.30 47 30 1.410 1.410 2.820

KUP Tuji PETEK SLO 2/22.00 48 100 4.800 4.800 9.600

KUP Tuji SOBOTA SLO 1/8.30 52 90 4.680 4.680 9.360

KUP Tuji SOBOTA SLO 1/15.10 52 100 5.200 5.200 10.400

KUP Tuji SOBOTA SLO 1/22.40 52 50 2.600 2.600 5.200

KUP Tuji SOBOTA SLO 1/23.30 52 100 5.200 5.200 10.400

KUP Tuji SOBOTA SLO 2/21.40 52 50 2.600 2.600 5.200

KUP Tuji POLETJE IN PRAZNIKI 20 90 1.800 1.800 3.600

KUP Tuji POLETJE IN PRAZNIKI 8 30 240 240 480

KUP Tuji POLETJE IN PRAZNIKI 8 50 400 400 800

KUP Tuji NEDELJA SLO 2/21.00/22.00 48 50 2.400 2.400 4.800

KUP Tuji SOBOTA SLO 2/20.00 47 100 4.700 4.700 9.400

KUP Tuji NEDELJA SLO 1/20.00 4 90 360 360

KUP Tuji NEDELJA SLO 1/23.00 41 100 4.100 4.100

KUP Tuji IZREDNI TERMINI 20 90 1.800 1.800

Dol

�.od

daje

SKUPAJ MINUTNASLOV ODDAJE/ UPE

/ Program/ Uredni�tvo �

tev.

odd

aj

UPE

Prog

ram

Ure

dni�

tvo

59

PREM PONOV PREMIERNO+ PONOVLJENO

KUP Uredni�tvo verskega programa Lastna produkcijaKUP VP OZARE 52 5 260 260 520

KUP VP OBZORJA DUHA 47 30 1.410 1.410 2.820

KUP VP DUHOVNI UTRIP 43 15 645 645 1.290

KUP VP OMIZJE-SVETO IN SVET 10 70 700 700 1.400

KUP VP PRENOSI NEDELJSKIH MA� 12 65 780 780

KUP VP PRAZNIČNI PRENOSI MA� 6 65 390 390

KUP VP IZREDNI PRENOS MA� 1 90 90 90

KUP VP PRAZNIČNE POSLANICE 8 2 16 16

KUP VP KLIC DOBROTE 1 105 105 105

KUP VP PRAZNIČNE ODDAJE 1 50 50 50 100

KUP VP PRAZNIČNE ODDAJE 2 25 50 50 100

KUP VP IZREDNI PRENOS MA� 1 65 65 65

KUP Uredni�tvo verskega programa Tuja produkcijaKUP VP URBI ET ORBI 2 45 90 90

KUP VP KRI�EV POT 1 90 90 90

KUP VP PRENOSI IZ RIMA 2 45 90 90

Dol

�.od

daje

SKUPAJ MINUTNASLOV ODDAJE/ UPE

/ Program/ Uredni�tvo �

tev.

odd

aj

UPE

Prog

ram

Ure

dni�

tvo

PREM PONOV PREMIERNO+ PONOVLJENO

KUP Uredni�tvo oddaje Prvi in drugiKUP 1+2 PRVI IN DRUGI 44 20 880 880 1.760

Dol

�.od

daje

SKUPAJ MINUTNASLOV ODDAJE/ UPE

/ Program/ Uredni�tvo �

tev.

odd

aj

UPE

Prog

ram

Ure

dni�

tvo

60

PREM PONOV PREMIERNO+ PONOVLJENO

KUP OTRO�KI in MLADINSKI PROGRAM Lastna produkcijaKUP OMP IZ POPOTNE TORBE 26 20 520 2.600 3.120

KUP OMP OTROKOM ZA PRAZNIKE 3 30 90 90 180

KUP OMP ZGODBE IZ �KOLJKE 40 30 1.200 1.200

KUP OMP PRAZNIČNE ZGODBE IZ �KOLJKE 1 30 30 120 150

KUP OMP POD KLOBUKOM 15 35 525 2.625 3.150

KUP OMP MALE SIVE CELICE 17 45 765 3.825 4.590

KUP OMP ZAJČEK BINE 10 20 200 400 600

KUP OMP Dokončanje-AV 2005 10 20 200 600 800

KUP OMP �IV �AV 21 10 210 210

KUP OMP SPREHODI Z NARAVO 10 15 150 450 600

KUP OMP ZLATKO ZAKLADKO 10 15 150 450 600

KUP OMP Dokončanje-BISERGORA 15 15 225 675 900

KUP OMP PRENOSI IN ADAPTACIJE PREDSTAV 4 30 120 360 480

KUP OMP MI�KA SMETI�KA 10 3 30 90 120

KUP OMP NATIONAL GEOGRAFIC 7 40 280 280

KUP OMP BUKVO�ERČEK 10 5 50 200 250

KUP OMP SEJALCI SVETLOBE 5 20 100 200 300

KUP OMP 12. MESECEV 12 5 60 120 180

KUP OMP VESELE NOTE 10 20 200 400 600

KUP OMP UMKO 16 45 720 1.440 2.160

KUP OMP ODPETI PESNIKI-STRNI�A 20 3 60 300 360

KUP OMP 11. �OLA 19 30 570 1.710 2.280

KUP OMP KNJIGA MENE BRIGA 40 15 600 2.400 3.000

KUP OMP TEKMA 19 40 760 2.280 3.040

KUP OMP JASNO IN GLASNO 19 50 950 3.800 4.750

KUP OMP �TAFETA MLADOSTI 19 45 855 3.420 4.275

KUP OMP MLADI FILMARJI(animacija) 1 5 5 15 20

KUP OMP S SONCEM V OČEH 5 15 75 150 225

KUP OMP ZVOČNE ČAROVNIJE 10 15 150 300 450

KUP OMP BESEDA NA POTI 3 30 90 180 270

KUP OMP SKRIVNOST DEBELEGA HRASTA-igr.mlad. 3 30 90 180 270

KUP OMP EBU DOKUMENTARNI FILM 1 15 15 60 75

KUP OMP EBU IGRANI FILM 1 15 15 60 75

KUP OMP OSKAR CIAK 1 10 10 30 40

KUP OMP ANICA-DESA MUCK otr. Igrana nad. AČR 20 8 15 120 240 360

KUP OMP PODSTRE�JE 10 25 250 500 750

KUP OMP BIZGECI-koprodukcija 5 5 25 50 75

KUP OMP VODNI KROG-koprodukcija 8 30 240 480 720

KUP OMP �PORT �PAS-koprodukcija 34 25 850 1.700 2.550

Dol

�.od

daje

SKUPAJ MINUTNASLOV ODDAJE/ UPE

/ Program/ Uredni�tvo �

tev.

odd

aj

UPE

Prog

ram

Ure

dni�

tvo

61

PREM PONOV PREMIERNO+ PONOVLJENO

KUP OTRO�KI in MLADINSKI PROGRAM Lastna produkcijaKUP OMP AFNA FRIKI-koprodukcija 10 30 300 600 900

KUP OMP IGOR-igrana mlad.ser. -AČR 2005 3 30 90 180 270

KUP OMP BAJKE IN POVESTI O GORJANCIH-kopr.-an 10 5 50 100 150

KUP OMP Dokončanje-IGOR 3 30 90 90

KUP OMP Dokončanje-KRATKI IGRANI FILM 1 30 30 30

KUP OMP Dokončanje-SKRIVNOSTI 10 5 50 50

KUP OMP Dokončanje-ZAJČEK BINE 5 20 100 100

KUP OMP Dokončanje-ZLATKO ZAKLADKO 5 15 75 75

KUP OMP Dokončanje-VODNI KROG 2 30 60 60

KUP OMP Dokončanje-AFNA FRIKI 4 30 120 120

KUP OTRO�KI in MLADINSKI PROGRAM Tuja produkcijaKUP OMP DOKUMENTARNE ODDAJE 44 30 1.320 1.320 2.640

KUP OMP IGRANE OTRO�KE ODDAJE 44 30 1.320 1.320 2.640

KUP OMP EBU DOKUMENTARNI FILM 10 15 150 150

KUP OMP EBU IGRANI FILM 10 15 150 150

KUP OMP SAARBRUCKEN 10 4 40 40

KUP OMP RISANKE-sinhronizirano 450 5 2.250 2.250 4.500

KUP OMP RISANKE-sinhronizirano 50 15 750 1.500 2.250

KUP OMP RISANKE-podnaslovljeno 50 15 750 1.500 2.250

KUP OMP RISANKE-sinhronizirano 96 30 2.880 5.760 8.640

KUP OMP RISANKE-podnaslovljeno 104 30 3.120 6.240 9.360

KUP OMP TUJI PROGRAMI-obnovitev licenc 40 60 2.400 2.400

Dol

�.od

daje

SKUPAJ MINUTNASLOV ODDAJE/ UPE

/ Program/ Uredni�tvo �

tev.

odd

aj

UPE

Prog

ram

Ure

dni�

tvo

62

PREM PONOV PREMIERNO+ PONOVLJENO

R�P RAZVEDRILNI PROGRAM Lastna produkcijaR�P RP SPET DOMA 31 87 2.697 2.697 5.394

R�P RP TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA 40 182 7.280 7.280 14.560

R�P RP HRI BAR 33 57 1.881 1.881 3.762

R�P RP ČEZ PLANKE 6 57 342 342 684

R�P RP NOD 15 60 900 900 1.800

R�P RP SOBOTNA NOČ-koncert 19 72 1.368 1.368 2.736

R�P RP PRI JO�OVCU Z NATALIJO 33 72 2.376 2.376 4.752

R�P RP ARITMIJA 35 42 1.470 1.470 2.940

R�P RP IZZA ODRA 41 82 3.362 3.362 6.724

R�P RP IZZA ODRA-koncert 4

R�P RP TURISTIKA 49 28 1.372 1.372 2.744

R�P RP SLOVENSKA POPEVKA 1 117 117 117 234

R�P RP SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 1 117 117 117 234

R�P RP EMA FINALE 1 87 87 87 174

R�P RP EMA VIDEOSPOT 1 6 6 6

R�P RP AVTO LETA 1 72 72 72 144

R�P RP KONCERT NU�A DERENDA 1 87 87 87 174

R�P RP SLOVENSKI VENČEK 8 57 456 456 912

R�P RP VELIKA IMENA MALEGA EKRANA 6 57 342 342 684

R�P RP EVROSONG PRED EVROSONGOM 1 47 47 47 94

R�P RP NOVOLETNI PROGRAM 1 265 265 265 530

R�P RP IZDELAVA VIDEOSPOTOV 10 3 30 30

R�P RP SOBOTNA NOČ-DOKUMENTAREC 1 60 60 60 120

R�P RP ARITMIJA-DOKUMENTAREC 1 50 50 50 100

R�P RP ALPSKI VEČER 2 72 144 144 288

R�P RP MEDNARODNI �ANSON 2 60 120 120 240

R�P RAZVEDRILNI PROGRAM Tuja produkcijaR�P RP TUJE ODDAJE ZA TLP 17 30 510 510 1.020

R�P RP LICENCE ZA UPORABO CD 1

R�P RP EVROSONG 2 210 420 420 840

R�P RP EVROSONG PRED EVROSONGOM 1 50 50 50 100

R�P RP TUJE ODDAJE -SOBOTNA NOČ 23 60 1.380 1.380 2.760

R�P RP BO�IČNE IN NOVOLETNE ODDAJE 3 60 180 180

R�P RP NOBELOV KONCERT 1 90 90 90

R�P RP TUJE ODDAJE ZA TLP 12 10 120 120 240

Dol

�.od

daje

SKUPAJ MINUTNASLOV ODDAJE/ UPE

/ Program/ Uredni�tvo �

tev.

odd

aj

UPE

Prog

ram

Ure

dni�

tvo

63

PREM PONOV PREMIERNO+ PONOVLJENO

R�P �PORTNI PROGRAM Lastna produkcijaR�P �P POROČILA 730 2 1.460 1.460

R�P �P INFORMATIVNI BLOK I (pon., tor.sred, čet., pe 312 12 3.744 3.744

R�P �P INFORMATIVNI BLOK II (sob. 53 20 1.060 1.060

R�P �P � 44 25 1.100 1.100 2.200

R�P �P ZDAJ 43 30 1.290 1.290 2.580

R�P �P �PORTNA SREDA 18 60 1.080 1.080

R�P �P �PORTNIK LETA 1 60 60 60 120

R�P �P �PORT V LETU 2006 1 60 60 60 120

R�P �P �PORTNI PORTRETI 6 10 60 60 120

R�P �P ZLATA LISICA 2005/2006 4 80 320 320 640

R�P �P POKLJUKA 2005/2006 6 60 360 360

R�P �P PLANICA SV. POKAL V POLETIH 4 80 320 320 640

R�P �P POKLJUKA 2006/2007 6 80 480 480

R�P �P SPEEDWAY GP KR�KO 2006 1 120 120 120

R�P �P NOGOMET-DR�AVNI POKAL 2 120 240 240

R�P �P KO�ARKA-EVROLIGA 3 140 420 420 840

R�P �P KO�ARKA-DR�. PRVENSTVO + POKAL 7 120 840 840

R�P �P HOKEJ-DR�. PRVENSTVO IN DRUGE TEKM 6 150 900 900

R�P �P ROKOMET-DR�. PRVENSTVO + POKAL 8 120 960 960

R�P �P ROKOMET-EVROLIGA 13 120 1.560 1.560 3.120

R�P �P ODBOJKA-DR�. PRVENSTVO IN DRUGE T. 7 150 1.050 1.050

R�P �P ATLETIKA, PLAVANJE, VESLANJE 12 90 1.080 1.080

R�P �P KOLESARSTVO-ETAPNE DIRKE 4 30 120 120

R�P �P KOLESARSTVO-ENODNEVNE DIRKE 1 60 60 60

R�P �P REPORTA�E(�P. PLESI, KONJ., DRUGO) 11 30 330 330

R�P �P STUDIO-SMUČ., HOK.(SP), KO�.(EP) 12 30 360 360

R�P �P MLADINSKO SP V UMETN. DRSANJU 5 100 500 500 1.000

R�P �P MLADINSKO SP V NORD. SMUČANJU 2 50 100 100

R�P �P EVROPSKO PRVENSTVO V STRELJANJU 5 15 75 75 150

R�P �P ZOI 2006 TORINO-Oddaje+moderacija 17 180 3.060 3.060

R�P �P SP NOGOMET-Oddaje 18 150 2.700 2.700

R�P �P NOGOMET-DR�AVNO PRVENSTVO 11 120 1.320 1.320

R�P �P NOGOMET-DR�AVNO PRV.-POVZETKI 25 26 650 650

Dol

�.od

daje

SKUPAJ MINUTNASLOV ODDAJE/ UPE

/ Program/ Uredni�tvo �

tev.

odd

aj

UPE

Prog

ram

Ure

dni�

tvo

64

PREM PONOV PREMIERNO+ PONOVLJENO

R�P �PORTNI PROGRAM Tuja produkcijaR�P �P SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU 05/06 68 60 4.080 4.080 8.160

R�P �P SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU 0 24 100 2.400 2.400 4.800

R�P �P SV. POKAL + SP V BIATLONU 4 60 240 240

R�P �P NOGOMET-LIGA PRVAKOV 14 130 1.820 1.820 3.640

R�P �P NOGOMET-FINALE POK. UEFA+SUPERPO 1 120 120 120 240

R�P �P KO�ARKA-EVROLIGA 3 120 360 360

R�P �P HOKEJ-SP SKUPINA A 12 150 1.800 1.800

R�P �P ROKOMET-EP M 2006 9 120 1.080 1.080

R�P �P ROKOMET-EP � 2006 8 110 880 880

R�P �P ROKOMET-LIGA PRVAKOV 17 110 1.870 1.870

R�P �P ATLETIKA-EP DVORANA 3 150 450 450

R�P �P PLAVANJE-EP 2006 7 100 700 700

R�P �P PLAVANJE-SP/EP 25M 5 100 500 500

R�P �P GIMNASTIKA-SP/EP �G+�GR 2 60 120 120

R�P �P KOLESARSTVO-SP 2006 4 120 480 480

R�P �P KOLESARSTVO-TOUR DE FRANCE 12 90 1.080 1.080

R�P �P TENIS-AUSTRALIAN OPEN 5 120 600 600

R�P �P TENIS-ROLAND GARROS 9 120 1.080 1.080

R�P �P UMET. DRSANJE IN �P. PLESI 10 100 1.000 1.000

R�P �P ATLETIKA EP 2006 9 300 2.700 2.700

R�P �P VESLANJE SP 2006 4 120 480 480

R�P �P ZOI 2006 TORINO 240 50 12.000 12.000

R�P �P SP NOGOMET 2006 32 120 3.840 3.840

R�P �P KO�ARKA SP 2006 10 120 1.200 1.200

R�P �P SP K/K 2006 SLALOM 4 120 480 480

R�P �P KO�ARKA -NBA 05/06 22 120 2.640 2.640

R�P �P KO�ARKA-NBA ACTION 05/06 26 30 780 780

R�P �P �PORTNI FILMI 10 30 300 300 600

R�P �P �PORTNI MAGAZINI 44 30 1.320 1.320

Dol

�.od

daje

SKUPAJ MINUTNASLOV ODDAJE/ UPE

/ Program/ Uredni�tvo �

tev.

odd

aj

UPE

Prog

ram

Ure

dni�

tvo

65

PREM PONOV PREMIERNO+ PONOVLJENO

Exp Uredni�tvo eksperimentalnega programaExp Exp DOBRO JUTRO 199 37 7.363 7.363

Exp Exp MOZAIK 24 60 1.440 1.440

Exp Exp POTRO�NI�KA ODDAJA 1 30 30 30

Exp Exp �TUDENTSKA/prispevki 37 10 370 370

Exp Exp GOSPODARSTVO/sofinanciranje 17 45 765 765

Dol

�.od

daje

SKUPAJ MINUTNASLOV ODDAJE/ UPE

/ Program/ Uredni�tvo �

tev.

odd

aj

UPE

Prog

ram

Ure

dni�

tvo

66

PPN-2006 - RAZMERJE MINUTA� - LASTNA in TUJA PRODUKC. (v tisoč SIT)

PROGRAM

LP TP DELE� LP LP TP DELE� LP

DIP 39.192 100,0% 59.337 100,0%

IP 24.350 100,0% 43.760 100,0%

Skupaj DIP- IP 63.542 100,0% 103.097 100,0%

IZP 5.440 12.940 29,6% 10.790 25.880 29,4%

INIP skupaj 68.982 12.940 84,2% 113.887 25.880 81,5%

Ur. za kult. 5.149 100,0% 14.317 100,0%

Ur. za glasbo 3.860 3.170 54,9% 7.600 3.170 70,6%

Ur. za igrani pr. 3.270 100,0% 4.870 100,0%

Ur. dokum. pr. 2.210 1.320 62,6% 4.630 2.640 63,7%

Ur. verskega pr. 4.561 270 94,4% 7.676 270 96,6%

Ur. za tuji pr. 69.510 132.760

UP skupaj 19.050 74.270 20,4% 39.093 138.840 22,0%

OMP 11.570 15.130 43,3% 43.675 35.020 55,5%

Prvi in drugi 880 100,0% 1.760 100,0%

KUP skupaj 31.500 89.400 26,1% 84.528 173.860 32,7%

RP 25.048 2.750 90,1% 50.060 5.230 90,5%

�P 27.839 46.400 37,5% 33.604 55.120 37,9%

R�P skupaj 52.887 49.150 51,8% 83.664 60.350 58,1%

RPL 9.968 100,0% 9.968 100,0%

SKUPAJ TVS 163.337 151.490 51,9% 292.047 260.090 52,9%

SKUPAJ (LP+TP) 314.827 minut 552.137 minut

UPE

LP TP DELE� LP LP TP DELE� LPINIP 68.982 12.940 84,2% 113.887 25.880 81,5%

KUP 31.500 89.400 26,1% 84.528 173.860 32,7%

R�P 52.887 49.150 51,8% 83.664 60.350 58,1%

Ostala uredn. 9.968 100,0% 9.968 100,0%

SKUPAJ TVS 163.337 151.490 51,9% 292.047 260.090 52,9%

PREMIERNO PREDVAJANJE S PONOVLJENIM PREDVAJANJEM

S PONOVLJENIM PREDVAJANJEMPREMIERNO PREDVAJANJE

67

PROGRAMSKA SHEMA 1. SPOREDA TV SLOVENIJAPONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA

I. SPORED I. SPORED I. SPORED I. SPORED I. SPORED I. SPORED I. SPORED

Infokanal Infokanal Infokanal Infokanal Infokanal Infokanal Infokanal

Napovedniki Napovedniki Napovedniki Napovedniki Napovedniki Napovednikipon. Kulturna k ron. pon. Kulturna kron. pon. Kulturna k ron. pon. Kulturna k ron. pon. Kulturna k ron.

pon. So-Ne pon. Po pon. To pon. Sr pon.Če pon.PeInformativne Informativne Informativne Informativne Informativne Informativne

oddaje oddaje oddaje oddaje oddaje oddaje

Poročila Poročila Poročila Poročila Poročila Oglasi

NapovednikiJutranji program Jutranji program Jutranji program Jutranji program Jutranji program Oglasi

oglasi oglasi oglasi oglasi oglasipon.

Oddaja zaotroke

Poročila Poročila Poročila Poročila Poročila

Napovedniki + Oglasi Oddaja zaotroke

Jutranji program Jutranji program Jutranji program Jutranji program Jutranji programoglasi oglasi oglasi oglasi oglasi

Poročila Poročila Poročila Poročila PoročilaFilm

pon. pon. pon. pon. pon.Oddaja za otroke Oddaja za Oddaja za Oddaja za Oddaja za

otroke otroke otroke otroke

pon. SoKviz za mlade Napovedniki + Oglasi

Napovedniki + OglasiNapovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi

pon. Čepon.Ne Oddaja o knjigi pon. Ne

Oddaja za pon. To Oddaja za verujoče Kviz za mlademlade Aktualno pogovorna

oddajaNapovedniki + Oglasi

pon. Pe pon. To Napovedniki + OglasiIzobra�evalno dokumentarna Izobra�evalno dokumentarna

oddaja oddaja

pon. Ne pon. So pon. Po pon. PeNedeljsko popoldne Svetovalno mozaična Tematsko informativna Pogovorna oddaja

oddaja oddaja pon. SrIzobra�evalna oddaja Odd.za verujoče

Oddaja zaverujoče

pon. Sr Napovedniki + Oglasipon. Ne Pogovorna oddaja Napovedniki + Oglasi

Razvedrilna oddajapon. Pe

Glasbena oddaja pon. Po ponov. ČeIzobra�evalno Magazinsko Oddaja

dokumentarna oddaja feljtonska za oddaja kmetovalce

Napovedniki Napovedniki Napovedniki Napovedniki NapovednikiOglasi Oglasi Oglasi Oglasi Oglasi Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi

Poročila Poročila Poročila Poročila Poročila Poročila Poročila�port,Vreme �port,Vreme �port,Vreme �port,Vreme �port,Vreme �port,Vreme �port,Vreme(Oglasi)

Oglasi Oglasi Oglasi Oglasi Oglasi Oglasi

pon.Glasbena oddaja pon.Sr - Izo. hum. oddaja pon.Če

pon. Ne Oddaja o TVNapovedniki + Oglasi Oddaja za verujoče

pon. Ne pon. SoNedeljsko popoldne Tematsko razvedrilna Glasbena oddaja

oddaja pon. Ne Oddaja o zamejcih OglasiOddaja za kmetovalce pon. Če

Oddaja o verstvihpon. Ne

Pogovorna oddaja

pon. ToDokumentarna oddaja Napovedniki + Oglasi

pon. So pon. Ne po. PoNadaljevanka Dokumentarna oddaja Nadaljevanka

pon. Pe pon. PoOddaja o turizmu Oddaja o umetnosti

Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi NedeljskoNapovedniki + Oglasi popoldne

Novice (Oglasi) Novice (Oglasi) Novice (Oglasi) Novice (Oglasi) Novice (Oglasi) Oglasi

Oddaja o zamejcih Oddaja o manj�inah Oddaja o manj�inah Oddaja o manj�inah Oddaja o manj�inah

Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi Film

Oddaja za otroke Oddaja za otroke Oddaja za otroke Oddaja za otroke Oddaja za otroke

PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA

Informativni in izobra�evalni program

Razvedrilni in �portni programi

Kulturno-umetni�ki programi

:10

:30

05:00

:20

:40

:50

06:00

:10

:30

:20

:40

:50

07:00

:10

:30

:20

:40

:50

08:00

:10

:30

:20

:40

:50

09:00

:10

:30

:20

:40

:50

10:00

:10

:30

:20

:40

:50

11:00

:10

:30

:20

:40

:50

12:00

:10

:30

:20

:40

:50

13:00

:10

:30

:20

:40

:50

14:00

:10

:30

:20

:40

:50

15:00

:10

:30

:20

:40

:50

16:00

:10

:30

:20

:10

:30

:20

:40

:50

06:00

:10

:30

:20

:40

:50

07:00

:10

:30

:20

:40

:50

08:00

:10

:30

:20

:40

:50

09:00

:10

:30

:20

:40

:50

10:00

:10

:30

:20

:40

:50

11:00

:10

:30

:20

:40

:50

12:00

:10

:30

:20

:40

:50

13:00

:10

:30

:20

:40

:50

14:00

:10

:30

:20

:40

:50

15:00

:10

:30

:20

:40

:50

16:00

:10

:30

:20

05:00

Oddaje za mlade

Bogoslu�je

Bogoslu�je

Dok. oddaja

Humanitarna oddaja

Oddaja o kulturi

68

PROGRAMSKA SHEMA 1. SPOREDA TV SLOVENIJAPONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA

I. SPORED I. SPORED I. SPORED I. SPORED I. SPORED I. SPORED I. SPORED

Oddaja za otroke Oddaja za otroke Oddaja za otroke Oddaja za otroke Oddaja za otroke Oddaja za otroke Nedeljsko popoldne

Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi

Slovenska kronika Slovenska kronika Slovenska kronika Slovenska kronika Slovenska kronika Poročila, �port, Vreme Poročila, �port, Vreme�port �port �port �port �port (Oglasi) (Oglasi)(Oglasi) (Oglasi) (Oglasi) (Oglasi) (Oglasi) Oglasi Oglasi

Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi Oglasi Oglasi Oddaja za verujoče

Izobra�evalnodokumentarna

Izobra�evalno oddajadokumentarna Izobra�evalna oddaja Oddaja za mlade Izobra�evalno

oddaja dokumentarna Svetovalno mozaičnaoddaja oddaja Nedeljsko popoldne

Napovedniki, Oglasi Oglasi

Izobra�evalna Napovedniki, OglasiNapovedniki, Oglasi oddaja Napovedniki, Oglasi Napovedniki, Oglasi

Oddaja o verstvihIgre na srečo Igre na srečo Igre na srečo Igre na srečo

Napovedniki, Oglasi Napovedniki, Oglasi Napovedniki, Oglasi Napovedniki, Oglasi Napovedniki, Oglasi Napovedniki, Oglasi Napovedniki, Oglasi

Risanka Risanka Risanka Risanka Risanka Risanka RisankaOglasi, Napovednik Oglasi, Napovednik Oglasi, Napovednik Oglasi, Napovednik Oglasi, Napovednik Oglasi, Napovednik Oglasi, Napovednik

Vreme Vreme Vreme Vreme Vreme Vreme Vreme

Informativne Informativne Informativne Informativne Informativne Informativne Informativneoddaje oddaje oddaje oddaje oddaje oddaje oddaje

TV dnevnik TV dnevnik TV dnevnik TV dnevnik TV dnevnik TV dnevnik TV dnevnik�port �port �port �port �port �port �portVreme Vreme Vreme Vreme Vreme Vreme Vreme

Napovedniki, Oglasi Napovedniki, Oglasi Napovedniki, Oglasi Napovedniki, Oglasi Napovedniki, Oglasi Napovedniki, Oglasi Napovedniki, Oglasi

Tematsko informativna Nadaljevanka(LP)oddaja Oglasi

Aktualno Magazinsko Napovedniki + Oglasi pogovorna feljtonska

oddaja oddajaOddaja o Oglasi Glasbena oddaja Razvedrilnaumetnosti Film Oglasi Napovedniki + Oglasi oddaja

OglasiNapovedniki + Oglasi

Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi Tematskorazvedrilna

Oddaja o TV oddajaOglasi

Nadaljevanka Napovedniki + OglasiOglasi

Oddaja o Oddaja o turizumu Napovedniki + Oglasikulturi

Oddaja o �portuNapovedniki Napovedniki Napovedniki Napovedniki Napovedniki Napovedniki

Oglasi Oglasi Oglasi Oglasi Oglasi Oglasi Napovedniki + Oglasi

Informativne Informativne Informativne Informativne Informativne Poročilaoddaje oddaje oddaje oddaje oddaje

�portOdmevi Odmevi Odmevi Odmevi Odmevi Vreme PogovornaKultura Kultura Kultura Kultura Kultura oddaja�port �port �port �port �port Napovedniki + OglasiVreme Vreme Vreme Vreme Vreme

Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi Napovedniki + Oglasi Napovedniki + OglasiNapovedniki + Oglasi

Oddaja o knjigi Nadaljevanka Napovedniki + OglasiOglasi

PoročilaDokumentarna

oddaja Pogovorna �portNadaljevanka Pogovorna oddaja Vreme

Oglasi oddaja Napovedniki + OglasiNapovedniki + Oglasi

Glasbenaoddaja

Napovedniki + Oglasi

pon. To Napovedniki + OglasiIzobra�evalno dokumentarna

oddaja FilmNapovedniki + Oglasi Nadaljevanka

Napovedniki + Oglasi pon. PeIzobra�evalno

pon. To dokumentarna oddajaIzobra�evalna oddaja pon. Sr Napovedniki + Oglasi

pon Po Izobra�evalna oddajaIzobra�evalno

dokumentarna oddaja Napovedniki + Oglasipon. Če Napovedniki + Oglasi

Oddaja za mlade Napovedniki + Oglasi

pon. To Napovedniki + OglasiDnevnik,�port pon. Pe pon. Ne

Napovedniki + Oglasi Vreme Dnevnik,�port pon. So Dnevnik,�portNapovedniki + Oglasi Vreme Dnevnik,�port Vreme

pon. Sr VremeDnevnik,�port

pon. Po Vreme NapovednikiDnevnik,�port Napovedniki pon. Če Napovedniki + Oglasi

Vreme Dnevnik,�port Napovedniki + OglasiVreme

Napovednikipon. So

Napovedniki Tematsko razvedrilnaNapovedniki oddaja

pon. PeGlasbena oddaja

Napovedniki

Napovedniki

Infokanal Infokanal Infokanal Infokanal Infokanal Infokanal

PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA

:40

:50

17:00

:10

:30

:20

:40

:50

18:00

:10

:30

:20

:40

:50

19:00

20:00

:10

:30

:20

:40

:50

21:00

:10

:30

:20

:40

:50

22:00

:10

:30

:20

:40

:50

23:00

:10

:30

:20

:40

:50

24:00

:10

:30

:20

:40

:50

01:00

:10

:30

:20

:40

:50

02:00

:10

:30

:20

:40

:50

03:00

:10

:30

:20

:40

:50

04:00

:10

:30

:20

:40

:50

:10

:30

:20

:40

:50

05:00

:40

:50

17:00

:10

:30

:20

:40

:50

18:00

:10

:30

:20

:40

:50

19:00

20:00

:10

:30

:20

:40

:50

21:00

:10

:30

:20

:40

:50

22:00

:10

:30

:20

:40

:50

23:00

:10

:30

:20

:40

:50

24:00

:10

:30

:20

:40

:50

01:00

:10

:30

:20

:40

:50

02:00

:10

:30

:20

:40

:50

03:00

:10

:30

:20

:40

:50

04:00

:30

:10

:30

:20

:40

:50

:10

:30

:20

:40

:50

05:00

:30

Dokumentarna oddaja

Dokumentarna oddaja

69

PROGRAMSKA SHEMA 2. SPOREDA TV SLOVENIJAPONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA

II. SPORED II. SPORED II. SPORED II. SPORED II. SPORED II. SPORED II. SPORED

Napovedniki, Oglasi

pon.SoNapovedniki, Oglasi Tematsko razvedrilna

Infokanal Infokanal Infokanal Infokanal Infokanal oddaja

pon PeKulturni feljton

Napovedniki, Oglasi

Glasbena oddajapon. Pe

Oddaja o �portu

Napovedniki, Oglasi

pon. NeOddaja o �portu

pon. SoOddaja o zamejcih Napovedniki, Oglasi

�port �portOglasi Oglasi

Napovedniki, Oglasi

pon. NeGlasbena oddaja pon. So

Glasbena oddaja Napovedniki, Oglasi

pon. NeOddaja o kulturi pon.

Humanitarna oddaja Film

pon. Ne pon. PeDokumentarna nad. Nanizanka

pon. SoNapovedniki, Oglasi Oddaja za mlade Napovedniki, Oglasi

Napovedniki, Oglasi pon. PoGlasbena oddaja

�port �portpon. Pe pon. Če Oglasi Oglasi

Napovedniki, Oglasi pon. Po Dokumentarna nadaljevanka Oddaja za mladeOddaja za mlade

Napovedniki, Oglasi Napovedniki, Oglasipon. Po pon. Po Napovedniki, Oglasi

Nadaljevanka Magazinsko informativnaoddaja pon. To Pon. Ne

Nadaljevanka Oddaja za mlade

pon. Napovedniki, Oglasi Regionalni izbor Napovedniki, Oglasi

(Koper)

pon. Pe pon. Po Oddaja o �portuNapovedniki, Oglasi Tematsko informativna Oddaja o zamejcih

oddaja Oglasi

Napovedniki, Oglasi Napovedniki, Oglasi Napovedniki, Oglasi Napovedniki, OglasiOddaja za

mladepon. To pon. Sr pon. Če pon. Pe

Oddaja o manj�inah Oddaja o manj�inah Oddaja o manj�inah Oddaja o manj�inah

Napovedniki+Oglasi Napovedniki+Oglasi Napovedniki+Oglasi Napovedniki+Oglasi Napovedniki+Oglasi

pon. pon. pon. pon. pon. SoNadaljevanka Retrospektiva Nadaljevanka Nadaljevanka Nadaljevanka

igranega programa

Napovedniki+Oglasi Napovedniki+Oglasi Napovedniki+Oglasi Napovedniki+Oglasi Napovedniki+Oglasi Napovedniki+Oglasi Napovedniki+Oglasi

NadaljevankaOglasi Dokumentarna Dokumentarna

nadaljevanka nadaljevankaNadaljevanka Napovedniki+Oglasi

Oglasi

Film

Napovedniki+OglasiNapovedniki+Oglasi Napovedniki+Oglasi

Tematsko informativnaoddaja

Magazinsko Glasbena informativna �port Napovedniki+Oglasi oddaja

oddaja Oglasi Oglasi Kulturni feljton

Napovedniki+Oglasi Napovedniki+Oglasi NadaljevankaOglasi

Napovedniki+Oglasi

Glasbena oddaja

Napovedniki+Oglasi Nadaljevanka

Film TV drama FilmNanizanka

Glasbena oddajaOglasi

Napovedniki+Oglasipon.

Oddaja o �port - izborjazzu

Glasbena oddajaDnevnik zamejske TV (jazz)

pon.Film

Napovednikipon. Dnevnik zamejske TVFilm

Napovedniki+Oglasi Napovedniki

Dnevnik zamejske TVDnevnik zamejske TV

NapovednikiNapovedniki

pon.Film Dnevnik zamejske TV

Dnevnik zamejske TV

NapovednikiNapovedniki

Dnevnik zamejske TV

Infokanal Infokanal Napovedniki Infokanal Infokanal Infokanal

PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA

05:0011:00 :10

:30

:20

:40

:50

12:00

:10

:30

:20

:40

:50

13:00

:10

:30

:20

:40

:50

14:00

:10

:30

:20

:40

:50

15:00

:10

:30

:20

:40

:50

16:00

:10

:30

:20

:40

:50

17:00

:10

:30

:20

:40

:50

18:00

:10

:30

:20

:40

:50

19:00

20:00

:10

:30

:20

:40

:50

21:00

:10

:30

:20

:40

:50

22:00

:10

:30

:20

:40

:50

23:00

:10

:30

:20

:40

:50

24:00

:10

:30

:20

:40

:50

01:00

:10

:30

:20

:40

:50

02:00

:10

30

:20

:10

:30

:20

:40

:50

05:00

11:00 :10

:30

:20

:40

:50

12:00

:10

:30

:20

:40

:50

13:00

:10

:30

:20

:40

:50

14:00

:10

:30

:20

:40

:50

15:00

:10

:30

:20

:40

:50

16:00

:10

:30

:20

:40

:50

17:00

:10

:30

:20

:40

:50

18:00

:10

:30

:20

:40

:50

19:00

20:00

:10

:30

:20

:40

:50

21:00

:10

:30

:20

:40

:50

22:00

:10

:30

:20

:40

:50

23:00

:10

:30

:20

:40

:50

24:00

:10

:30

:20

:40

:50

01:00

:10

:30

:20

:40

:50

02:00

:10

30

:20

:30

:10

:30

:20

:40

:50

05:00

05:00

:30 :3005:00 05:00

�port

Glasbena oddaja

Gledali�ka predstava

�port

70

4. PROGRAMI ZA ITALIJANSKO NARODNO SKUPNOST PROGRAMSKA IZHODI�ČA ZA LETO 2006 TELEVIZIJSKI PROGRAM A. Osnovno izhodi�če v letu 2006 bo dvig kvalitete ponujenih vsebin, sporočilnosti oddaj in njihove vizualne kvalitete ob splo�nem cilju oblikovanja prepoznavnega, gledljivega in celovitega programa s katerim bi na najbolj�i način uresničevali opredeljene funkcije programa oz. izvajanje javnega obve�čanja narodne skupnosti, ohranjanja in razvoja njene jezikovne in kulturne samobitnosti. Pri oblikovanju programa in izboru ponujenih vsebin je upo�tevano tudi dejstvo, da je izdelek koprske televizije prisoten, viden in gledan v televizijskem medijskem prostoru tako v Sloveniji, kot tudi v sosednjih italijanskih in hrva�kih pokrajinah ter da daje pomemben doprinos k medsebojnem poznavanju, spo�tovanju, ohranjanju, in razvoju kulturne raznolikosti in pluralizma informacije na stiči�ču dr�av, narodov in kultur. Na osi informacija-kultura-dokumentaci-�port si je program v zadnjih letih uspel pridobiti pozornost tudi �ir�e publike. Dose�eno smo uspeli realizirati s skrajno racionalnim kori�čenjem kadrovskih kapacitet in finančnih sredstev, kar bo vodilo tudi v tem letu.

B. V letu 2006 bomo nadaljevali delo na osnovi jasno začrtanih splo�nih usmeritev in prioritet in sicer: - nadaljnja rast kvalitete, strukture in raznolikosti oddaj lastne produkcije, ki so nosilni steber vloge in funkcije programa. Na področju dnevno-informativnih oddaj smo si zadali cilj vsebinske in vizualne (scena, �pice, re�iserski pristop itd.) obnovitve oddaj. �elimo potencirati analitični pristop pri oblikovanju novinarskih prispevkov; doseči bolj pogosto prisotnost gostov v studiu za takoj�njo razčlenitev dogodka ali problematike vezane na dogodke; povečati aktualnosti rubrik; posredovati več informacij z obmejnega območja. Slednje bomo dosegli tudi s povečanjem sodelovanja (izmenjavo informacij, prispevkov in slikovnega materiala ter koprodukcijo oddaj) s tr�a�kim sede�em RAI-a o okviru projekta Čezmejne televizije. Ob �e uveljavljenih tedenskih aktualno-političnih informativnih oddajah, bomo posebno pozornost namenili posebnim oddajam «Speciali attualita'«, s katerimi se bomo odzvali z obse�no, kvalificirano in poglobljeno diskusijo na najbolj aktualne in pereče problematike na manj�inskem, nacionalnem in na mednarodnem nivoju. Letno načrtujemo 4 take oddaje. - Pripravili bomo tudi vrsto predvolilnih soočanj ter samopredstavitve kandidatov in list, ki bodo kandidirale na lokalnih volitvah v 2. volilnem območju (Koper, Izola, Piran) ter na volitvah v samoupravne skupnosti italijanske narodnosti v treh obalnih občinah. Na področju kulturnih, izobra�evalnih, otro�kih, mladinskih in razvedrilnih oddaj, ob �e uveljavljenih in priljubljenih rednih oddajah »Istria e dintorni«, »Artevisione«, »Itinerari«, »L' Universo e'�«, »Q«, »Il misfatto«, seriji glasbeni oddaji »Folkest«, bomo jeseni nadaljevali tudi z prenovljeno mladinsko oddajo. Novost v letu 2006 bo tudi serija oddaj »Nautilus« o podmorskem svetu, predvsem v severnem

71

Jadranu. Načrtujemo tudi vpeljati 15-dnevno kratko oddajo posvečeno knjigi in novostim na knji�nem področju. V letu 2006 bomo nadaljevali tudi z oddajo »Spezzoni d' archivio«, ki jo bomo dodatno obogatili, in z glasbeno ponudbo koncertov in festivalov, ki jih snemamo v sodelovanju s skupnostmi italijanov, Unijo Italijanov, Samoupravnimi skupnostmi italijanske narodnosti itd., in ki jih prevzema tudi TV Slovenija. Letos jeseni bomo tudi emitirali serijo �estih dokumentarnih oddaj o zgodovini istrskega polotoka »Istra skozi čas«, ki jih pripravljamo od leta 2003. Oddajam bo sledila tudi polurna okrogla miza z gosti v studiu, v prvi vrsti zgodovinarji, ki bodo razpravljali o zgodovinskem obdobju, ki ga obravnava posamezna dokumentarna oddaja. Priprava dokumentarnih oddaj, kot tudi stro�ki priprave okroglih miz je v celoti financirana s sredstvi v okviru sodelovanja med Unijo Italijanov in Ljudske Univerze v Trstu. Kot cenjen ponudnik �portnih oddaj in prenosov bo program tudi letos �portno obarvan. �portna poročila »Tg Sport«, »TG Sport della Domenica«, oddaja »Zona Sport« in »Focus vela« bodo �e v nadalje pomemben sestavni del na�e programske sheme skupaj s prenosi �portnih dogodkov na nacionalnem in mednarodnem prizori�ču, ki jih emitiramo v sodelovanju s �portnim uredni�tvom TVS in ki so tudi tr�no uspe�ni. - V sodelovanju z gledali�ko skupino italijanske narodnosti bomo posneli 1 gledali�ko predstavo. - V letu 2006 načrtujemo raz�iritev sodelovanja, produkcije in izmenjave oddaj v okviru Čezmejne televizije, ki jo realiziramo v sodelovanju s programi Sede�a RAI za Furlanijo Julijsko Krajino in s katerimi bi nadalje bogatili popoldanski in večerni spored. - Razvoj programskega sodelovanja s TV Slovenijo z namenom okrepitve izmenjave programov in drugih oblik programskega sodelovanja, kot tudi sodelovanja na področju programske izmenjave z RAI-em, v okviru Circom Regional , Copeam in italofonske skupnosti s ciljem povečanja predvsem ponudbe dokumentarnih oddaj, ki jih na�i gledalci doma in v tujini �e posebej cenijo. Zgoraj navedena programska izhodi�ča v ničemer ne presegajo obseg in zahtevnost na�ih programov v primerjavi z lanskim in preteklimi leti (�al prej nasprotno) v katerih smo za ohranitev na�ih oddaj in osnovne programske sheme morali �e dodatno racionalizirati in optimizirati na�e delovanje in porabo ob upo�tevanju sledečih dejstev: - ne nadome�čeni odhodi 2 novinarjev in 1 tajnice re�ije; - lani in letos ne nadome�čene 2 porodni�ki odsotnosti (1 novinarka in 1 tajnice re�ije) in 2 dolgi bolni�ki odsotnosti (1 novinarka in 1 novinar), ter odhodi in premestitve v Tv produkciji in SOP-u; -prekomerna obremenjenost variabilnih programskih sredstev, ki se z leta v leto realno zmanj�ujejo, z zunanjimi sodelavci (SP in �tudentje) v skupinah Tv produkcija in Skupini za oblikovanje programa. V letu 2005 so le ti bremenili na� letni programski proračun za variabilne stro�ke �e v vi�ini skoraj 30 odstotkov, ob dejstvu da se zahtevnost in obseg TV-programa za italijansko narodno skupnost v zadnjih letih ni povečal;

72

- novo dodatno finančno breme je programu prinesel, z vstopom v EU, tudi 20% DDV na avtorske honorarje sodelavcev nerezidentov in podra�itev, s 1. januarjem letos, z novim zakonom o dohodnini, avtorskih honorarjev za 9 %.

RADIJSKI PROGRAM V letu 2006bomo obdr�ali programsko shemo na�ega radia. Ohranili bomo dnevno informativne oddaje, ki predstavljajo ogrodje na�ega programa, to se pravi 4 dnevnike in 10 poročil dnevno, razen ob nedeljah, ko predvajamo 3 dnevnike in 4 sporočila. Ohranili bomo jutranjo informativno oddajo »SPAZIO APERTO«, ki se od ponedeljka do petka hitro odziva na aktualne dogodke na Primorskem in v �ir�em okolju. Glede programskih usmeritev za leto 2006, moramo poudariti, da bo na� Radio posvečal posebno pozornost političnim, gospodarskim in dru�benim aktualnostim v Sloveniji, področju �olstva, kulture in vsestranskih dejavnosti italijanske narodnostne skupnosti pa tudi raznovrstnim pomembnim dogodkom, ki se odvijajo na področju matičnega naroda, �ivljenju in dejavnostim slovenske manj�ine v Italiji. V programskem pasu ob 14. uri smo predvideli 20 minutne specializirane oddaje, ki govorijo o knji�evnih novostih, gospodarstvu, kulturi, �olstvu in prireditvah. Med �portnimi dogodki se bomo, med drugim, osredotočili na svetovno prvenstvo v nogometu in seveda na nastope slovenskih klubov in reprezentanc v mednarodnih prvenstvih in ligah. Poleg osnovnih dejavnosti in vloge Radia Capodistria, to je obve�čanje pripadnikov italijanske narodnosti, �eli na� program, kolikor bo to mogoče, uveljaviti medregijsko povezavo in informativno funkcijo med Slovenijo, Istro in Furlanijo Julijsko Krajino. V raz�irjeni Evropski skupnosti naj bi ta program prispeval k odpiranju regij in sodelovanju narodov in manj�in tudi s pomočjo »servisne funkcije« tega medija. Na�a vizija razvoja programske sheme temelji na nizu specializiranih oddaj kot �iritev in obogatitev sedanjega programa. To so informacije o prometu v Sloveniji, Furlaniji Julijski Krajini, Istri in v poletnem času informacije za morjeplovce v Dalmaciji (tudi v drugih jezikih). Servisno funkcijo razumemo tudi kot produkcijo tematskih oddaj, ki bi bile v pomoč poslu�alcem na�e radijske postaje v smislu vira uporabnih in a�urnih informacij o prometu, turizmu, ekologiji, delu, zdravstvu, prehrani, �olstvu, kulturi, gospodinjstvu in potro�nji, prostemu času, �portu in rekreaciji. Tak program bi zagotovo prispeval k večjemu sodelovanju z nacionalnim radijskim slovenskim programom in z drugimi medijskimi hi�ami italijanske narodnostne skupnosti, kot na primer re�ki Edit. Tako zasnovana programska shema bi imela ugoden odziv in učinek tudi na marketin�kem področju. V programski shemi za leto 2006 moramo podčrtati oddaje namenjene italijanski narodni skupnosti: �Un anno di scuola�, tedenska oddaja namenjena �olam z italijanskim učnim jezikom, tedenski magazine "Settegiorni-Sedem dni", oddajo o kulturi "Spazio attualita'", �Smash�, tedenska oddaja za mladino, ki jo sami tudi tematsko oblikujejo in vodijo. Osrednjo vlogo v programu kontaktnih oddaj bo tudi v bodoče imela oddaja, vodena v �ivo: "Calle degli orti grandi � Ulica velikih vrtov", na sporedu od ponedeljka do sobote, ob 8. do 10.30 ure. Ta oddaja je jutranji "časnik" z novicami, rubrikami in intervjuji, ki je v teh letih pridobila veliko raz�irjenost in odmevnost. Glasbena

73

redakcija nadaljuje tudi v leto�nji programski shemi osrednjo glasbeno oddajo Pomeriggio ore 4 (Ob �tirih popoldne) in večino specializiranih oddaj za glasbene sladokusce. Tudi v načrtih za leto 2006 je na� program zastavljen strokovno in �e vedno na dobri kvalitetni ravni, kot rezultat volje in zagnanosti novinarjev, redaktorjev, urednikov in drugih sodelavcev. Če upo�tevamo nujne ukrepe glede zmanj�evanja stro�kov na ravni RTV Slovenija, ki močno prizadenejo tudi program na�ega radia (gre pribli�no za izpad petih milijonov sit samo pri variabilnih stro�kih), moramo opozoriti na negativne posledice, ki se bodo odra�ale na programski shemi, obsegu in kvaliteti oddaj, nenazadnje na vlogi in pomenu na�ega radia. Nenadomestitve delavcev, ki so od�li v pokoj ali drugam (izpad �tirih programskih delavcev samo v zadnjih dveh letih) in pomanjkanje sredstev za honorarje zunanjim sodelavcem, postavlja pod vpra�aj mo�nost ohranitve sedanjega obsega programske sheme. To pa bi močno prizadelo italijansko manj�ino, ki �ivi v Sloveniji, izgubo poslu�anosti med prebivalstvom Primorske in zamejstva pa tudi med poslu�alci v bli�nji Italiji in Hrva�ki, kjer jim poročanje iz Slovenije nekaj pomeni.

74

5. PROGRAMI ZA MAD�ARSKO NARODNO SKUPNOST TV-STUDIO LENDAVA V letu 2006 programa TV-studia Lendava ne nameravamo �iriti, saj nam tega ne dopu�čajo ne finančne ne kadrovske mo�nosti. Prizadevali pa si bomo urediti status čim večjega �tevila honorarnih sodelavcev, predvsem �e novinarjev � seveda tistih, ki bodo razpolagali s potrebno strokovno izobrazbo. V letu 2006 bi naj med drugimi diplomirali obe na�i �tipendistki, diplomirali pa bi naj �e dve stalni zunanji sodelavki. Morda bi bilo dobro razmisliti tudi o sklenitvi novih pogodb o �tipendiranju, da bi si na ta način zagotovili nove kadre. Programski načrt oddaj v mad�arskem jeziku za leto 2006 ODDAJA �T.

ODDAJ MINUT KUPAJ

PRODUKCIJA

HIDAK/MOSTOVI (ob sredah) 43 1290 Lastna HIDAK/MOSTOVI (ob petkih) 52 1560 Lastna BARANGOLÁSOK/POTEPANJA (ob torkih)

52 1560 Prevzeta

BARANGOLÁSOK/POTEPANJA (ob torkih- poletna shema )

9 270 Prevzeta

KANAPÉ/KANAPE (ob četrtkih, 1x mesečno)

11 330 Lastna

VENDÉGEM.../MOJ GOST... (ob četrtkih, 1 X mesečno + v poletni shemi)

19 570 Lastna

NAGYÍTÓ ALATT/POD DROBNOGLEDOM (ob četrtkih, 1x mesečno)

11 330 Lastna

HATÁRTALAN/BREZ MEJA (ob četrtkih, 1 X mesečno)

11 330 Koprodukcija

ODDAJ SKUPAJ S POLETNO SHEMO

199 5970

ODDAJ SKUPAJ BREZ POLETNE SHEME:

208 6240

Posebni projekti TV-studia Lendava v letu 2006

- nadaljevanje projekta Biseri Mad�arske (2 x 30 minut o Pecsu z okolico in Villanyu),

- tradicionalna bo�ično-novoletna javna prireditev Leto se izteka, - uresničitev projekta Prekmurska mad�arska gostija, - dopolnitev scenografije določenih oddaj, - Oddaja Moj gost/moja gostja � 1-2 finančno zahtevnej�ih projektov, - Sodelovanje na izobra�evanjih doma in v tujini, - Sodelovanje s kulturnim in promocijskim centrom Lendava ter Zavodom za

kulturo občine Lendava.

75

Načrtovane in �e več let potekajoče posebne projekte � z izjemo Prekmurske mad�arske gostije, ki je sofinancirana s strani programa Phare - bo mogoče udejaniti le v primeru povečanja finančnih sredstev TV studia Lendava. POMURSKI MAD�ARSKI RADIO Program in programski čas Radijskega programa v letu 2006 ne bomo �irili. Na podlagi sprejete Strategije RTV Slovenija do leta 2010 bi morali leta 2006 povečati oddajni čas Pomurskega mad�arskega radia med 19.00 in 24.00 uro, ko bi oddajali vnaprej pripravljen in posnet program, kjer bi ponavljali oddaje, ki so bili čez dan na programu. Zaradi zmanj�anja finančnih sredstev tega ne moremo izvesti. V primeru, če bo pri�lo do rebalansa proračuna, bomo lahko povečali tudi oddajni čas Pomurskega mad�arskega radia. Poglobili bomo sodelovanje z zamejskimi mad�arskimi uredni�tvi, s katerimi �e sedaj sodelujemo. Program Pomurskega mad�arskega radia bomo pripravljali na podlagi sprejete programske sheme. Razmerje med programskimi zvrstmi bomo ohranili v sedanjih okvirih, prav tako razmerje med govorom in glasbo, ki je sedaj 34% - 66%. Posebni projekti in druge dejavnosti Po javnomnenjskih raziskavah, ki jih je opravil SPEM d.o.o. na območju občin, kjer �ivijo pripadniki narodne skupnosti, smo druga najbolj poslu�ana radijska postaja s 40% poslu�anostjo, na območju jugozahodne Mad�arske pa dosegamo 30% poslu�anost. Na podlagi podatkov MMR poslu�ajo pribli�no v 40.000 gospodinjstvih. To pa ne pomeni, da moramo biti s temi podatki zadovoljni, temveč bomo morali posvetiti �e več pozornosti lastni promociji doma in na Mad�arskem. Ti podatki nam nalagajo dodatne aktivnosti, saj poslu�alcem moramo nuditi najbolj�e. Zato bomo tudi v prihodnjem letu pripravljali posebne projekte v sklopu na�ih oddaj, organizirali izobra�evanje sodelavcev, kar pa bo imelo za posledico dvig kvalitete programa. Morebitne spremembe programskega načrta v primeru zni�anja variabilnih stro�kov Na Pomurskem mad�arskem radiu smo vsako leto skrbno in zelo natančno pripravljali programske, kadrovske ter finančni načrte. To je veljalo tudi za leto 2006, vendar bomo zaradi varčevalnih ukrepov primorani zmanj�ati variabilne stro�ke, kar bo pa tudi neposredno vplivalo na programsko vsebino. Zaradi dejstva, da moramo za leto 2006 zni�ati stro�ke na postavki honorarjev, bomo primorani poseči v programsko shemo Pomurskega mad�arskega radia. Ob dejstvu, da v JZ RTV Slovenija v Lendavi pripravljamo največ programskega časa na zaposlenega, bi bilo smotrno začasno ukiniti tiste oddaje, s katerimi bi povzročili najmanj�o programsko �kodo. Izhajajoč iz tega predlagam, da v primeru, če moramo kljub vsem na�im prizadevanjem zmanj�ati stro�ke na postavki honorarjev do te mere, da ne bomo uspeli zagotoviti porabi sredstev v okviru plana, ukinemo t.i. Zvočne razglednice. Z ukinitvijo teh telefonskih javljanj bi v najmanj�i meri o�kodovali poslu�alce in program, saj Zvočne razglednice v večini primerov pripravljajo kolegi iz tistih zamejskih

76

mad�arskih uredni�tev, ki pripravljajo tudi prispevke za skupno oddajo Térerő (Polje moči). Ravno zaradi tega poslu�alci ne bodo ostali brez informacij iz zamejstva. Na letni ravni je to 624 Zvočnih razglednic, katerih dol�ina je cca. 3 min., oziroma pribli�no 1850 minut govornega programa. Glede razmerja govor-glasba bi to pomenilo zni�anje pribli�no 0,6% govornega dela in bi bilo razmerje 33,5% - 66,5%.

77

6. MULTIMEDIJSKI CENTER OSNUTEK PLANA ZA LETO 2006 � k planskim �tevilkam Multimedijski center RTV Slovenija je pripravil osnutek programsko poslovnega načrta za leto 2006 na naslednjih izhodi�čih:

6.1 v skladu z novim Zakonom o RTV smo upo�tevali osnove dejavnosti, to je obve�čanje javnosti na vseh platformah, ki jih ponuja MMC: televizija, teletekst, internet in mobilna telefonija in podnaslavljanje oddaj za gluhe.

6.2 Upo�tevali smo, da je zaradi krčenja TV sporedov količina ur, ki jo pokrivamo z infokanalom tudi preko 12 ur dnevno.

6.3 Upo�tevali smo potrebne investicije in druge stro�ke, vezane na tehnolo�ke spremembe, ki se predvsem na področju interneta in mobilne telefonije dogajajo izredno hitro. Vsebine RTV Slovenija, pa naj gre za video, avdio, tekstovne ali slikovne vsebine, za �e objavljene ali posebej za nove medije narejene vsebine bodo tako tudi v letu 2006 dostopne na�im uporabnikom po vsem svetu ne glede na lokacijo, način uporabe, časovni pas ali način dostopa do njih.

6.4 Razvoj na novih medijih in bogatenje vsebin, kar zahteva nove investicije in stro�ek dela, uspe�no re�ujemo z organizacijo dela in distribucijo vsebin na način ''produce once, distribute/broadcast to many''.

6.5 Upo�tevali smo realne stro�ke dela in delo organizirali na optimalen način, s katerim ni ''prostega teka'' in kakr�ne koli neizkori�čenosti delovnega časa ali opreme.

6.6 Vračunali smo potrebe po avtorskih honorarjih in �tudentskem delu v letu 2006 zaradi narave dela (določena dela se opravljajo v manj�em obsegu kot je poln delovni čas ali pa gre za občasna dela, vezana na projekte) in internih pravil (zaradi politike nezaposlovanja sodi v to kategorijo večina sodelavcev MMC-ja)

6.7 Zaradi kakovosti na�ih storitev, s katerimi smo uspeli prepričati najzahtevnej�e stranke in izpodrinili konkurenco, s svojimi storitvami in vsebinami prinesemo nezanemalrljive prihodke!

Tak�en plan je spodnja meja, kjer lahko zagotavljamo, da bomo javnemu zavodu ohranili vodilen polo�aj na področju novih medijev. V zadnjih dveh letih smo namreč dosegli več tudi v evropskih razmerah odmevnih uspehov in bili navajani v okviru EBU in drugih organizacij kot vzorčen primer pravilnega pristopa in večkrat tudi pionirstva.

78

7. OE GLASBENA PRODUKCIJA V OE Glasbena produkcija bomo prvo polovico leta zaznamovali s praznovanjem 50. obletnice Simfoničnega orkestra, ostale aktivnosti pa bodo potekale po ustaljenem redu.

7.1 Simfonični orkester Orkester bo nadaljeval pot do odličnosti preko vrhunskih koncertnih programov, ki jih bo v letu 2006 ponudil gledalcem in poslu�alcem RTV SLO. V mesecu septembru se obeta zamenjava �efa dirigenta. Angle�ki dirigent kitajskega rodu En Shao je bil s strani orkestra prepričljivo izvoljen za nadaljevanje dela, ki ga je imenitno opravil dosedanji �ef dirigent David de Villiers, ki bo z orkestrom kot gostujoči dirigent sodeloval �e naprej. Tak�na zamenjava je v sedanjih razmerah nekaj povsem običajnega in pomeni garancijo kakovosti in nadaljnje rasti orkestra. En Shao je bil gost orkestra v zadnjem desetletju. Vedno je za svoje delo po�el laskava priznanja tako strokovne javnosti, kot kritikov in orkestrskih glasbenikov. Zato smo lahko veseli in ponosni, da je slavni dirigent izbral prav na� orkester za izvajanje del in nalog �efa dirigenta. Poleg snemanj za programe RA in TV bo orkester izvedel oba uveljavljena koncertna ciklusa: Mozartine in Koncertni abonma v Cankarjevem domu. Izredni koncerti bodo izvedeni za 70. rojstni dan Marka Muniha, s solisti Akademije za glasbo v Ljubljani, za Glasbeno mladino ljubljansko, v okviru Slovenskih glasbenih dni, v okviru Svetovnega kongresa saksofonistov, v okviru Mednarodnega ljubljanskega poletnega festivala, izveden bo tradicionalni Bo�ični koncert ter decembrski koncert GV Skupine. Potrjena gostovanja v tem trenutku vključujejo nastope v Beogradu, Zadru in Amsterdamu v sloviti dvorani Concertgebouw ter turneja po Kitajski (Peking, �anghaj, Guanghzou, Macao in Hong Kong) pa �e izvedba Verdijevega rekvijema v Italiji v mesecu novembru. Izveden bo tudi koncert zabavnega značaja in sicer s pevko Nu�o Derendo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Zastavljeni načrt programsko vsebuje vse prvine in obveznosti tak�nega ansambla tako do specifične slovenske in tuje sodobne glasbe, klasike v pravem pomenu predvsem pa tudi kot do naj�ir�ega kroga gledalcev in poslu�alcev RTV SLO. Orkester je v zadnjem času izkazal strmo umetni�ko rast ter si v evropskem prostoru zopet pridobiva nekdanji ugled, ki prav v tem trenutku ni več prepu�čen naključju. V letu 2006 bomo izvedli tudi dve novi slovenski skladbi � prva bo izpod peresa akademika Lojzeta Lebiča. Drugo bo prispeval Milko Lazar, leto�nji Pre�ernov nagrajenec in ugledni nekdanji član na�ega kolektiva. Meseca septembra nas čaka �e prireditev Slovenska popevka. Simfonični orkester bo iz nabora programskih izhodi�č s strani Glasbenih programov RA in TV izbral in realiziral najustreznej�e skladbe in jih ob pomoči uveljavljenih dirigentov tudi posnel. Posneli bomo material za zgo�čenke na�ih najbolj�ih pevcev v tem trenutku � Janeza Lotriča, Jo�eta Vidica, Mirijam Kalin, Sabine Cvilak in Mojce Vedernjak. Posneta bo tudi slovenska opera Marijana Kozine Ekvinokcij. Načrtujemo za okrog 800 minut arhivskih posnetkov. Vsa ostala dejavnost bo namenjena izvedbam v �ivo, ki jih RA in TV programi prav tako snemajo in prena�ajo in, ki so za orkester najbolj kredibilno sredstvo za doseganje odličnosti, ki je temeljni strate�ki cilj.

79

7.2 Big Band Big Band bo v letu 2006 nadaljeval serijo koncertov v studiu 14 in Cankarjevem domu, ki bo prerasla v pravo koncertno sezono, saj načrtujemo kar �tirinajst koncertov. Orkester bo pripravil programe z umetniki kot so: Jani Kovačič, Steve Klink, Heinz von Herman, Michael Abene, Izidor Leitinger, Denis Novato, Karlheinz Miklin, Anika Horvat. Sporedi s S. Klinkom, J. Kovačičem in D. Novatom so primerni tudi za izdajo na zgo�čenki. Seveda bo orkester sodeloval tudi na podelitvi Je�kovih nagrad ter na Slovenski in Narečni popevki. V okviru mednarodnega poletnega festivala v Ljubljani bomo izvedli musical City of Angels, ki bo tudi glavni projekt orkestra namenjen tr�enju doma in v tujini. V sklopu krovne pogodbe s Cankarjevim domom so tudi trije termini uporabe Linhartove dvorane za potrebe najpomembnej�ih koncertov Big Banda. Hkrati pa bomo tam kot �e desetletja izobra�evali mlado publiko v sodelovanju z Glasbeno mladino ljubljansko. Za mladino bo pripravljenih pet tematskih koncertov � Sprehod skozi zgodovino jazza. Eden pomembnej�ih dogodkov bo tudi nastop Big Banda na ljubljanskem jazz festivalu. Big Band bo gostoval na festivalu v Mostarju. Aktivno pa bo vključen tudi v Svetovni kongres saksofonistov, kjer bo v ljubljanskih Kri�ankah izvedel koncert z znamenito skupino Yellow Jackets. Na letnem nivoju načrtujemo za 800 minut arhivskih posnetkov.

7.3 Komorni zbor Delo Komornega zbora v novi zasedbi bo vključevalo izvedbo petih koncertnih programov, ki bodo usklajeni z glasbenimi programi RA in TV. V goste pričakujemo nekaj najbolj�ih domačih dirigentov (Andra� Hauptman, Karmina �ilec�) ter imenitne tuje zborovske mojstre (Stefan Parkman, Bo Johansson�). Načeloma naj bi se z enim projektom zbor predstavil tudi na uveljavljenem Festivalu Bre�ice. Vsi koncertni sporedi bodo posneti tudi arhivsko tako pa bomo poskrbeli za cca. 400 minut novih arhivskih vsebin. Načrtovano je tudi naročilo nove slovenske skladbe.

7.4 Otro�ki in mladinski zbor Oba zbora, ki z novim vodstvom rasteta tako v kvaliteti kot v zasedbi (v povprečju imamo v vsakem zboru 55 otrok) imata svoj urnik praktično poln. Snemanja za oddaje Pojemo, pojemo ter Cicido predstavljajo jedro dela Otro�kega zbora. Konec maja ali v začetku junija 2006 načrtujemo tudi letni koncert zbora v slovenski filharmoniji ob in�trumentalni spremljavi. Mladinski zbor se bo v aprilu udele�il tekmovanja mladinskih zborov v Zagorju ter v mesecu maju tekmovanja v Belgiji v Neerpeltu. Prav tako bo realiziran letni koncert skupaj z otro�kim zborom v mesecu juniju. Seveda pa poleg vsega tega načrtujemo �e arhivna snemanja programov za tekmovanja in letni koncert ter vsaj tri nova naročila slovenskih skladb za mladinski zbor.

80

7.5 Skupina glasbenih producentov Glasbeni producenti so pod novim vodstvom Grege Forjaniča, glavnega producneta Big Banda reorganizirani v smislu skupine. Delovni postopki so bili z uveljavitvijo normativov zreducirani na minimum. Organizacija dela bo tudi v 2006 tak�na, da se bomo v največji mo�ni meri izogibali najemanju zunanjih sodelavcev, čeprav tudi leto�nji rezultati ka�ejo, da je dela več kot dovolj �e vsaj za enega delavca. Kot najzahtevnej�a pozicija je �e vedno izpostavljeno mesto Glavnega producenta Simfoničnega orkestra. V vsakem primeru pa bomo v 2006 poskrbeli za osve�itev znanja na�ih glasbenih producentov in soočenje z novimi vidiki tak�nega dela v svetu. Načrtujemo obisk snemalne ekipe Big Banda RTV Slovenija v Londonu, kjer naj bi nam v enem tednu mojstri snemanja zvoka na BBC brezplačno razkrili svoje skrivnosti. POVZETEK Leto 2006 bo zagotovo leto rasti. Kadrovsko se bo pomladil in okrepil Simfonični orkester, v nototeki bomo pričeli z uvajanjem arhivarjev za delo s programsko opremo za elektronski zapis not ter arhiviranje in restavriranje starih notnih zapisov. Delo bo potekalo več let in je glede na stanje v arhivu nujno potrebno. Nototeka je praktično na�a zakladnica, ki pa je potrebna posodobitve in prenove. V prihajajočem letu bo končno re�en tudi prostorski problem Simfoničnega orkestra in s tem tudi posledično problem ostalih ansamblov.

81

8. OE ZALO�BA KASET IN PLO�Č Zalo�ba kaset in plo�č je bila ustanovljena pred 36. leti, da bi omogočila poslu�alcem in gledalcem preko avdio in videokaset, zgo�čenk in DVD-jev dostop do kulturno umetni�kih, izobra�evalnih, informativnih in zabavnih vsebin iz arhivov RTV Slovenija in novostmi iz lastne produkcije. Na�e poslanstvo je, da skozi izdane programe ohranjamo in bogatimo slovensko kulturo in jezik ter s tem omogočamo prepoznavnost v Zdru�eni Evropi in �irnem svetu. Poleg programov, ki jih načrtujemo in izdajamo skupaj s posameznimi radijskimi in televizijskimi uredni�tvi, pri katerih se del prihodka od prodaje vrača v uredni�tva, ustvarjamo in financiramo tudi lastne projekte, katere nudimo v uporabo radiem in televizijam v okviru RTV Slovenija. Skupaj z Ministrstvom za kulturo RS, Glasbenim programom in Glasbeno produkcijo Radia Slovenija načrtujemo izid 10. zgo�čenk resne glasbe v seriji RTV SLO - klasika, ki so kljub slab�emu komercialnemu uspehu pomembne za promocijo in ohranjanje slovenske glasbene kulture. Z izdajami na trajnej�em nosilcu zvoka in slike (CD, DVD) prispevamo k la�jemu programiranju v radijskih in televizijskih programih. Veliko vlagamo v revitalizacijo in ohranjanje �e dotrajanih arhivskih posnetkov, ki bi sicer z leti propadli. Navkljub recesiji in upadanju prodaje glasbe s pojavom mno�ičnega nekontroliranega presnemavanja in prenosa zvoka in slike v kibernetski prostor (piratiziranje), obdelujemo 200 prodajnih mest po Sloveniji s katerimi imamo sklenjene dolgoročne prodajne pogodbe. Poleg standardne prodaje, načrtujemo prodajo večjih količin nosilcev zvoka in slike v sodelovanju s časopisnimi hi�ami (Delo, Dnevnik, Večer, Primorske novice�) in Tehni�ko zalo�bo Slovenije (otro�ki programi). Proizvodnje zmogljivosti nudimo ostalim OE in zunanjim naročnikom. Celoten katalog okoli 1200 artiklov je na razpolago kupcem 24 ur na dan na spletni strani RTV Slovenija - nakup prek Interneta: www.rtvslo.si/zkpprodaja/.

82

SPISEK NAČRTOVANIH IZDAJ ZA LETO 2006

I. RESNA GLASBA

Simfonični orkester RTV Slovenija - Bravo orkester

Simfonični orkester RTV Slovenija - Mozartine

Vinko Globokar - skladatelj

�iga Stanič - skladatelj

Irena Grafenauer - flavta

Mate Bekavac - klarinet

Toma� Petrač s simfoniki

Mojca Zlobko in Miran Kolbl - Recital

Trio Lorenz - 50 let

Cveto Kobal - flavta

Peter Zoltan - klavir

83

II. OPERNA GLASBA

Janez Lotrič - tenor

Sabina Cvilak - sopran

Mojca Vedernjak - sopran

Mirjam Kalin - mezzosopran

Jo�e Vidic - bariton

Ladko Koro�ec - bas

Vilma Bukovec - sopran

Miro Brajnik - tenor

J. Strauss: Netopir

III. ZBOROVSKA GLASBA

Slovenski oktet: V spomin Bogdanu Pogačniku

Otro�ki in mladinski pevski zbor RTV Slovenija - 50 let

Komorni zbor RTV Slovenija - Gallus

84

IV. JAZZ

Big band RTV Slovenija - V spomin Atiju Sossu

Big band RTV Slovenija - Vesel Bo�ič

Big Band RTV Slovenija in Borut Bučar - klarinet

Kristina Ober�an - vokal

Zoran �krinjar - klavir

Primo� Gra�ič - kitara

V. PIHALNI ORKESTER

Pihalni orkester slovenske vojske

VI. �ANSON

Jure Ivanu�ič

Iztok Mlakar

Ervin Fritz - Janko Ropret: Kosmatičice

Matja� Romih

85

VII. LJUDSKA IN NARODNO ZABAVNA GLASBA

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Melodije bratov Avsenik s Simfoniki RTV Slovenija

Funtango - Folkmusic

Mladi Dolenjci

Ansambel Vrisk

Ansambel Franca Miheliča

Primorski fantje

Ansambel Pavla Kosca

Vitezi celjski

Franc Koren

Sestre Potočnik

VIII. ZABAVNA GLASBA

Nu�a Derenda

Darja �vajger

Anika Horvat

Monika Pučelj

Marjana Der�aj

Irena Kohont

Ditka Haberl

Slavko Ivančić

Bojan Adamič, skladatelj

Zimzelene melodije

86

IX. FESTIVALI

EMA 2006

Slovenska polka in valček

Festival narodno zabavne glasbe Vurberk

Festival narodno zabavne glasbe Ptuj

Slovenska popevka

Slovenski �anson

Narečna popevka Maribor

87

X. PROGRAM ZA OTROKE

Janez Bitenc - Najlep�e pesmi

Lahko noč otroci - Pravljice

Mladost na stopnicah

Odprava zelenega zmaja

Zlatko zakladko

Hrček Miha

Srečni metulj

Sprehodi v naravo

Prgi�če pravljic - lutke

Kljukčeve dogodiv�čine

Radovedni Taček

Franček gre v �olo

Marcelino

Kravica Katka

Konjiček Marjan

Čude�ni ku�a Merlin

Konjički iz zvezdnega hriba

Policaj Črt

XI. JEZIKOVNI TEČAJI

Angle�čina za otroke

88

XII. IZOBRA�EVALNI PROGRAM

Slovenski impresionisti

Fotografije na slovenskem

Kruhovo leto

89

PREDLOG PLANA ZA LETO 2006 OE ZALO�BA KASET IN PLO�Č

PREDLOG PLANA

2006 jan.06 feb.06 mar.06 apr.06 maj.06 jun.06 jul.06 avg.06 sep.06 okt.06 nov.06 dec.06

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

1 PRIHODKI OD RTV PRISPEVKA 0 2 PRIHODKI OD OGLA�EVANJA 0 3 PRIHODKI OD KASET IN ZGO�ČENK 6.947 5.308 8.000 8.000 9.000 9.000 11.000 11.000 11.000 12.000 13.000 15.000 119.255 4 DRUGI KOMERCIALNI PRIHODKI 782 611 410 972 1.899 1.000 1.500 759 1.800 4.000 4.500 5.000 23.233

5 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA VLADE - PO ZAKONU 0

6 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA IZVEN ZAKONA O RTVS 500 500 1.000 2.000

7 PRIHODKI IZ NASLOVA LASTNE REALIZACIJE 1.706 1.465 2.100 1.900 1.500 2.200 1.000 1.300 1.000 1.800 2.200 2.500 20.671 8 SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG 31 1.382 500 500 600 -500 -1.000 1.000 -1.000 -1.000 400 -1.000 -87 9 EKSTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA(1do 8) 9.466 8.766 11.010 11.372 12.999 11.700 12.500 14.059 12.800 17.300 20.600 22.500 165.072

10 INTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 1.463 1.260 1.700 1.500 1.000 1.500 700 500 500 1.800 2.000 4.000 17.923 11 VARIABILNI STRO�KI SKUPAJ 9.531 7.080 9.278 9.123 9.043 8.583 10.281 9.010 6.946 10.106 14.542 18.332 121.855

- MATERIAL, NADOMESTNI DELI IN DROBNI INVENTAR 4.899 3.570 5.700 5.000 4.500 5.500 6.500 5.500 3.500 5.800 10.000 12.000 72.469

- ENERGIJA 20 18 24 27 34 7 18 19 18 33 218 - PO�TNI,TELEFONSKI IN TRANSPORTNI STRO�KI 306 227 224 200 172 192 221 271 244 168 184 274 2.683 - SLU�BENA POTOVANJA 136 449 350 400 300 400 400 300 500 600 450 400 4.685

- HONORARJI,POGODBE,AVTOR.,IZVAJ.IN MEH. PRAVICE 2.387 1.997 2.000 1.000 2.500 1.000 1.500 2.000 2.000 1.500 2.200 2.500 22.584

- PROGRAMSKE PRAVICE 0 - NEPROIZVODNE STORITVE 948 37 200 700 200 300 800 300 300 400 300 600 5.085 - ČLANARINE IN ZAVAROVALNINE 0 - IZOBRA�EVANJE IN ZA�ČITA 18 7 16 18 15 12 12 188 14 33 333 - NAGRADE, OGLA�EVANJE IN REPREZENTANCA 598 419 400 600 900 800 300 500 300 300 500 1.000 6.617 - DRUGI VARIABILNI STRO�KI 237 363 386 1.192 428 373 511 120 72 1.131 876 1.492 7.181

12 POVRAČILA DELAVCEM 353 285 276 252 264 259 196 234 271 277 282 280 3.230 13 BRUTTO PLAČE - FIKSNI DEL 3.583 3.578 2.996 2.996 2.996 2.996 2.996 3.065 3.065 3.065 3.065 3.065 37.467

90

14 BRUTTO PLAČE - VARIABILNI DEL 77 5 107 107 107 107 107 110 110 110 110 110 1.167 15 PRISPEVKI IN DAVEK OD BRUTTO PLAČ 797 817 682 692 682 682 695 695 698 698 698 698 8.534 16 SKUPNA PORABA 116 297 97 351 1.577 97 97 98 99 101 120 120 3.170 17 STRO�KI DELA (12 do 16) 4.926 4.982 4.158 4.399 5.627 4.142 4.091 4.202 4.242 4.251 4.275 4.273 53.568 18 EKSTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA (11 + 17) 14.457 12.062 13.436 13.522 14.670 12.725 14.372 13.212 11.188 14.357 18.817 22.605 175.423 19 FIKSNI STRO�KI SKUPAJ 24 17 144 17 14 112 40 12 15 16 20 8 439 20 AMORTIZACIJA SKUPAJ 114 114 257 -164 150 146 146 248 47 34 135 300 1.527 21 Sa ODPISANIH TERJATEV - RTV PRISPEVEK 0

22 Sa ODPISANIH TERJATEV - KOMERCIALNI PRIHODKI 213 91 58 -492 116 58 481 -91 4 -194 -131 406 519

23 INTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 1 91 44 48 41 10 4 84 38 361

24 REZULTAT IZ POSLOVANJA (9+10-18 do 20+21+22-23) -3.454 -2.167 -1.069 -995 -763 227 -877 955 2.044 4.495 3.413 3.955 5.764

25 PRIHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 0 8 184 72 77 88 91 95 92 31 13 3.500 4.251 26 ODHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 0 0 1 0 0 0 1 27 REZULTAT IZ REDNEGA DELOVANJA (24+25-26) -3.454 -2.159 -886 -923 -686 315 -786 1.050 2.136 4.526 3.426 7.455 10.014 28 IZREDNI PRIHODKI - RTV PRISPEVEK 0 29 DRUGI IZREDNI PRIHODKI SKUPAJ 23 23 30 DRUGI IZREDNI ODHODKI SKUPAJ 0 31 REZULTAT PRED OBDAVČENJEM (27 do 29-30) -3.454 -2.159 -863 -923 -686 315 -786 1.050 2.136 4.526 3.426 7.455 10.037

91

9. OE ODDAJNIKI IN ZVEZE Osnovna naloga organizacijske enote (OE) Oddajniki in zveze RTV Slovenija bo tudi v letu 2006 oddajanje vseh programov RTV Slovenije, nekaterih programov posebnega pomena po Zakonu o medijih in nekaterih komercialnih radijskih in televizijskih programov v Republiki Sloveniji. V ta namen je bilo skozi desetletja zgrajenih več oddajnih mre� povezanih z mikrovalovnimi zvezami za distribucijo in kontribucijo programov od radijskih in TV studijev oz. med njimi. Po vsej Sloveniji je zgrajenih 227 oddajnih lokacij, preko katerih oskrbujemo poslu�alce in gledalce s programi Radiotelevizije Slovenija, na mnogih lokacijah pa so v gosteh pri nas tudi oddajne enote komercialnih izdajateljev radijskih in tv programov in programov posebnega pomena. Gotovo tudi ne gre zanemariti podatkov o na�i prisotnosti na satelitu Hot Bird (13ú E), preko katerega prena�amo na�a nacionalna TV programa in pet radijskih programov od junija 2002 z lastno satelitsko zemeljsko postajo. Obse�na infrastruktura oddajnikov in pretvornikov dovoljuje, da se prostorske kapacitete oddajajo v uporabo tudi drugim slu�bam, ki imajo svoje zveze (Operaterji mobilne telefonije, Telekom, Elektrogospodarstvo, MORS, MNZ, ...) in seveda drugim udele�encem v radiodifuznem spektru. V letu 2006 pričenjamo z izgradnjo omre�ja digitalne radiodifuzije za programe RTV Slovenija. Digitalna televizija DVB-T bo v prvem koraku dosegla pribli�no polovico gospodinjstev v osrednji Sloveniji, delu �tajerske in ob zahodni meji, kjer je potrebno pričeti z oddajanjem tudi zaradi za�čite frekvenčnega spektra. Digitalni radio bo pričel v letu 2006 z oddajanjem le v osrednji Sloveniji. Novost v letu 2006 je tudi oddajanje posebnega parlamentarnega programa. INVESTICIJE V OE ODDAJNIKI IN ZVEZE V LETU 2006/07 Investicije v OE Oddajniki in zveze v letu 2006/07 lahko razdelimo v več sklopov. Ti sklopi so naslednji:

• Obnova obstoječe tehnologije • Obnova infrastrukture • Varnostna oprema • Nove oddajne enote • Nove tehnologije - digitalizacija • Manj�e zamenjave iztro�enih delovnih sredstev in tehnologije

Posamezni sklopi vsebujejo več investicijskih postavk oziroma nabav, ki jih bomo obravnavali v okviru opisa vsakega sklopa. Ker gre pri nekaterih postavkah za nabave, ki jih bomo realizirali �ele v dveh letih, predvidevamo poleg porabe v letu 2006 tudi del porabe za leto 2007.

92

9.1 Obnova obstoječe tehnologije Skupna vrednost te postavke je 250.000.000,00 SIT. Od tega bo v letu 2006 potrebnih 150.000.000,00 SIT ter 100.000.000.,00 SIT v letu 2007. V okviru te postavke bodo vsebovane naslednje nabave: 9.1.1 Obnovitev in zamenjava mikrovalovnih zvez V letu 2006 bomo nadaljevali dograjevanje in zamenjavo sistema mikrovalovnih zvez z digitalnimi. Potrebno bo nabaviti tudi dodatno multipleksno opremo in koderje. Obnoviti bo potrebno tudi pomo�ni satelitski sprejemnik v Dom�alah 9.1.2 Zamenjava televizijskih pretvornikov

V letu 2006 bi zamenjali obstoječe televizijske pretvornike, ki delujejo �e vedno z elektronkami. Ker se ta tehnologija opu�ča in je zato proizvodnja oddajnih elektronk vse manj�a, se njihova cena veča in tudi kvaliteta in �ivljenska doba se kraj�a. Zato bomo take aparature zamenjaliu z novimi, ki ne vsebujejo elektronk. 9.1.3 Zamenjava FM oddajnikov in nabava rezervnih FM oddajnikov Iz podobnih razlogov bomo zamenjali tudi stare FM oddajnike, ter nabavili rezervne oddajnike, ki so pregla�ljivi (konfiguracija N+1), tako da v primeru izpada skraj�amo čas izpada in s tem povečamo zanesljivost oddajanja 9.1.4 Zamenjava antenskih sistemov Predvidevamo zamenjavo VHF oddajni sistem na Ple�ivcu. Zamenjali bomo tudi več manj�ih anten po PTV postojankah. 9.1.5 Avtomatizacija oddajnih centrov V letu 2006 bi nadaljevali z avtomatizacijo postojank z napravami za avtomatski preklop in daljinski nadzor ter krmiljenje. 9.2 Obnova infrastrukture V okviru tega sklopa predvedevamo nabave v skupni vrednosti 150.000.000,00 SIT v letu 2006 ter 150.000.000,00 v letu 2007. V okviru tega sklopa predvidevamo zamenjavo električnih agregatov na OC Pohorje, Dom�ale, B.Kri� ter ureditev VN električno napajanje na postojankah. Nadaljevali bomo z urejanjem in odkupom zemlji�č, na katerih stojijo na�i objekti, nadaljevali z zamenjavo dotrajanjih antenskih stolpov in pripravili dokumentacijo za zamenjavo oziroma sanacijo oddajnih stolpov na Nanosu in Pohorju.

93

9.3 Varnostna oprema Vrednost tega sklopa naj bi bila 20.000.000,00 v letu 2006 in 20.000.000 v letu 2007. Nadaljevali bomo z ukrepi za varnost plezanja po antenskih stolpih in z uvajanjem za�čite in varovanja objektov. 9.4 Nove oddajne enote Vrednost tega sklopa je 30.000.000,00 SIT v letu 2006 in 30.000.000,00 v letu 2007. V okviru te postavke bi nadaljevali s postavljanjem oddajnikov za izbolj�anje pokrivanja, predvsem cestnega kri�a in ostalih sivih lis. V primeru ugodnega dogovora bi pričeli s pripravljalnimi deli za razbremenitev na Pečarovcih. 9.5 Nove tehnologije V okviru te postavke bi črpali sredstva za prehod na nove tehnologije v procesu prenosa in oddajanja radijskih in televizijskih programov. To so predvsem potrebna pripravljalna dela za digitalizacijo, potrebni merilni instrumenti za kontrolo kvalitete in nadzor nad delovanjem novih sistemov. 9.6 Digitalizacija prenosnega omre�ja V okviru priprav na prehod na digitalno radiodifuzijo radia in televizije, bi pričeli z nabavo potrebne tehnologije za ta prehod. Sredstva predvidena za ta sklop naj bi zna�ala 430.000.000,00 SIT v letu 2006 in 450.000.000,00 SIT v letu 2007. V letu 2006 bo v �enevo mednarodna regionalna konferenca, ki bo pripravila frekvenčni načrt za digitalno radiodifuzijo, torej radio in televizijo, za področje Evrope, Afrike in dela Azije. Na podlagi tega načrta, bo izvedena digitalizacija radiodifuzije tudi v Republiki Sloveniji. Ker potrebujemo za sprejem digitalne radiodifuzije nove digitalne sprejemnike, bo potreebo nekaj let, dokler ne bo večina gledalcev in poslu�alcev nabavila digitalnih sprtejemnikov, odajati v obeh načinih, analognem in dogitalnem. To obdobje se imenuje simulcast obdobje. Predvidoma naj bi trajalo do leta 2012, ko bi analogne oddajnike ugasnili. Če hočemo vsaj pribli�no zagotoviti temu pogoju, moramo s postavitvijo digitalnih oddajnikov začeti čimpreje. V letu 2006 načrtujemo zagon oddajnika DVB-T na Krvavcu, na Maribor Tezno ter nakaj manj�ih oddajnikov na Primorskem ( Trstelj, Beli Kri�,,Skalnica, ,�) V letu 2006 bo potrebno pripraviti tudi gradbene in ostale projekte za dopolnitev prostorski in energetskih pogojev in sanacojo oziroma zamenjavo antenskih stolpov na matičnih oddajnikih. V izdelavi je idejna re�itev uvedbe digitalne radiodifuzije, ki pa jo bo poterebno dopolniti po omenjeni planski konferenci. 9.7 Satelitski sprejemniki Iz te postavke bomo čepali sredstva za nabavo satelitskih sprejemnikov za rezervno napajanje oddajnikov oziroma RTV, ter nadzor satelitskega sprejema.

94

9.8 Zamenjave iztro�enih delovnih sredstev in tehnologije manj�ih vrednosti V tem sklopi bi zamenjali dotrajana delovna sredstva in aparature manj�ih vrednosti. Vrednost te postavke je 5.000.000,00 SIT v letu 2006 in enako v letu 2007. REKAPITULACIJA Skupna vrednost sklopov v letih 2006 in 2007 je podana v spodnji tabeli:

v 000 SIT Naziv sklopa Sredstva 2006 Sredstva 2007 Obnova obstoječe tehnologije

150.000 100.000

Obnova infrastrukture 150.000 150.000 Varnostna oprema 20.000 20.000 Nove oddajne enote 30.000 30.000 Nove tehnologije 100.000 100.000 Digitalizacija prenos. omre�ja 430.000 450.000 Manj�e zamenjave iztro�enih delovnih sredstev in tehnologije

5.000 5.000

Satelitski sprejemniki 20.000 20.000 Skupaj 905.000 875.000

NABAVA V OKVIRU RTV SLOVENIJA V postavkah, ki se nabavljajo skupno za celotni javni zavod RTV Slovenija, so predvedena �e naslednja sredstva:

Naziv sklopa Sredstva 2006 Sredstva 2007 Klima 20.000 20.000 Računalni�ka oprema 10.000 10.000 Pohi�tvo 5.000 5.000 Telekomunikacijska oprema 1.000 1.000 Transportna sredstva 50.000 30.000

95

Investicije Oddajnikov in zvez v letu 2006

Digitalizacija prenosnega

omre�ja44%

Transportna sredstva

5%

Nove oddajne enote3%

Satelitski sprejemniki

2%

Ostalo4%

Varnostna oprema

2%

Nove tehnologije

10%

Obnova infrastrukture

15%

Obnova obstoječe tehnologije

15%

FINANČNO POSLOVANJE OE ODDAJNIKI IN ZVEZE V LETU 2006 Prihodki Prihodki OE Oddajniki in zveze so sestavljeni iz internih prihodkov, ki so zaračunani za prenos vseh programov RTV Slovenija in eksternih prihodkov, ki vključujejo prihodke od komercialnih tv in radijskih postaj, prihodke od ostalih komercialnih najemnikov (predvsem operaterji mobilne telefonije) ter prihodkov od tehničnih storitev in ostalih komercialnih prihodkov. Skupno predstavljajo vsi prihodki 4.4 miljarde sit.

96

Struktura prihodkov OE Oddajniki in zveze

Neradiodifzne org.(op.mob. Tel.

..)29,8%

Tehnične storitve0,5%

Programi RTVS63,0%

Komercialni programi

6,3%

Drugi prihodki0,4%

Odhodki Odhodki predstavljajo 3,086 milijarde sit. Stro�ki dela predstavljajo 24% in variabilni stro�ki 37% . V strukturi variabilnih str�kov predstavljajo energija, najem transponderja Eutelsat in pristojbine za frekvence 76%.

Odhodki OZ v letu 2006

Variabilni stro�ki37,3%

Stro�ki dela24,2%

Fiksni stro�ki5,9%

Interni odhodki11,1%

Amortizacija21,1%

Drugi izredni odhodki

0,5%

Planiran prese�ek prihodkov nad odhodki je 1.281 mio SIT. Iz finančnega plana OE Oddajniki in zveze izračunana vrednost točke cenika OE Oddajniki in zveze za radiodifuzne organizacije ostaja 28.82 SIT za neradiodifuzne organizacije pa 33,40 SIT.

97

10. NAČRT NALO�B IN TEHNIČNIH IZPOPOLNITEV Zaradi preglednosti in la�jega spremljanja je načrt sestavljen tako kot pretekla leta in sicer: - Prva skupina investicijskih postavk zajema tiste investicije, ki so bile začete v letu

2005 in se njihova realizacija nadaljuje v letu 2006 in naprej. V tem primeru gre za večje projekte, ki zaradi svoje obse�nosti in kompleksnosti potrebujejo več letno izvajalno obdobje.

- Druga skupina investicijskih postavk, zajema nove investicije v letu 2006.

- Načrt vsebuje tudi zbirnik zneskov po posameznih enotah z načrtovanimi odlivi po četrtletjih leta 2006.

- Posamezne investicijske skupine kot so računalniki, pohi�tvo, telekomunikacijska

oprema, prostori tehnolo�ko-administrativne baze in vlaganja v varstvo pri delu, so v načrtu opredeljene s skupnimi postavkami za celotni zavod, s pripadajočimi tabelami, ki ponazarjajo razdelitev po posameznih enotah.

Sestavni del načrta nalo�b, je tudi kraj�i opis posameznih investicijskih postavk, ki daje vpogled v njihovo vsebino in namembnost. Načrt nalo�b za leto 2006 je zasnovan tako, da vsebuje potrebna finančna sredstva, ki zagotavljajo investicije v obrat in ki tehnični bazi omogočajo ohranjanje obstoječe tehnolo�ke ravni. Izhodi�če je bilo, da mora biti vi�ina teh sredstev najmanj enaka obračunani amortizaciji, saj bi v nasprotnem primeru pri�lo do siroma�enja produkcijsko-tehnolo�kih zmogljivosti in povečanja njihove odpisanosti. Poleg omenjenih finančnih sredstev vsebuje načrt nalo�b tudi tista finančna sredstva, ki so namenjena raz�iritvi tehnično-tehnolo�ke baze zavoda. Če bi za te namene porabili amortizacijska sredstva, bi to pomenilo siroma�enje obstoječe tehnično-tehnolo�ke baze na račun njene raz�iritve. Načrt nalo�b organizacijskih enot radijske in televizijske produkcije sta usklajena in sta ju potrdila tudi direktorja programske enote radia Slovenija in televizije Slovenija. Posebna pozornost je znotraj načrt namenjena naslednjim sestavinam na�e dejavnosti:

- izbolj�anju delovnih pogojev zaposlenih, - izbolj�anju varnega dela zaposlenih, - informacijski podpori poslovnega in programskega dela, - digitalizaciji multimedijske dejavnosti, - produkciji informativnih vsebin in - arhivom.

V letu 2006 bomo nadaljevali in začeli tudi nekaj obse�nej�ih večletnih projektov, med katerimi velja omeniti sledeče:

98

- nadaljevanje rekonstrukcij govornih studiev na radiu - nadgradnja sistema DALET - rekonstrukcija S-26 na radiu - server tehnologija za potrebe informativnega programa televizije - nadaljevanje zamenjave magnetoskopske tehnologije - nakup kamer - avtomatizacija predvajanja programa - načrtovanje novega reporta�nega avtomobila - nadaljevanje digitalizacije radijskega in televizijske arhiva - nadaljevanje obnove ogrevalno hladilnih naprav in sistemov - nadaljevanje zamenjave in nadgradnje poslovno informacijskega sistema - začetek postopka za nadomestno gradnjo na Komenskega � News center in

gradnjo v Dom�alah. Pri izdelavi načrt investicij za leto 2006 smo upo�tevali sledeča izhodi�ča:

- za nujna vlaganja, ki jih velevajo zakonske obveznosti, predpisane amortizacije za OE OZ in za prenos obveznosti iz leta 2005 smo namenili cca 1.100 mio SIT

- za vlaganja v večje investicijske projekte, ki so uvr�čeni v načrt investicij 2006 po predhodnem usklajevanju s programskim vodstvom radia in televizije, smo namenili cca 2.700 mio SIT

- za vlaganja v iztro�eno tehnologijo in manj�e investicijske projekte smo namenili cca 1.800 mio SIT.

V skladu s smernicami vodstva JZ RTV SLO smo prioritetno uvrstili v načrt investicij projekte, ki podpirajo produkcijo radijskih in televizijskih programov v Ljubljani. Tako so za produkcijske in programske namene v celoti predvidena naslednja sredstva:

- za televizijo cca 2.400 mio SIT - za radio cca 420 mio SIT.

Upo�tevajoč vsa navedena izhodi�ča je v načrtu investicij JZ RTV Slovenija v letu 2006 vrednost celotnih sredstev za investicije 5.539 mio SIT in za obnovo osnovnih sredstev (investicijsko vzdr�evanje) 263 mio SIT. Predlo�eni plan nalo�b v celoti sledi usmeritvam razvoja tehnično tehnolo�kega področja zavoda, ki je opredeljen v sprejeti strategiji razvoja JZ RTV Slovenija do leta 2010.

99

Planirana dinamika odliva sredstev RTVS po kvartalih l. 2006 (v .000 SIT)

Skupaj planirani

odliv sredstev RTVS v l.

2006

Opombe

Plan. Post.

OE ali PE

Naziv investicije Vrednost investicije

(v .000 SIT)

I. II. III. IV. (v .000 SIT)

Ostanek vrednostiinvesticije (prena�a se v plan

za leto 2007 in naprej)

Proračun RS PP v 2005

1. 1 RTV Prostori in tehnična baze JZ RTV SLO 4.600.000 10.000 30.000 200.000 330.000 570.000 4.030.000 1.01 1. 2 RTV Vlaganja v VPD 60.000 7.500 7.500 7.500 7.500 30.000 30.000 1.02 1. 3 RTV RTV arhivi 1.395.000 20.000 20.000 200.000 345.000 585.000 810.000 1.03 6.055.000 37.500 57.500 407.500 682.500 1.185.000 4.870.000

1. 4 TVP Stre�ni�ka tehnologija za S-3 450.000 300.000 150.000 450.000 2.06 1. 5 TVP Studijska tehnologija na TV 600.000 20.000 80.000 110.000 190.000 400.000 200.000 2.09 1. 6 TVP FF - foto film 45.000 20.000 25.000 45.000 2.08 1.095.000 340.000 255.000 110.000 190.000 895.000 200.000

1. 7 RAP Studio 26 150.000 50.000 70.000 120.000 30.000 2.16 150.000 50.000 70.000 120.000 30.000

1. 8 OZ Obnova obstoječe tehnologije 250.000 20.000 30.000 30.000 70.000 150.000 100.000 2.24 1. 9 OZ Obnova infrastrukture 300.000 50.000 50.000 50.000 150.000 150.000 2.25 1. 10 OZ Varnostna oprema 40.000 10.000 10.000 20.000 20.000 2.26 1. 11 OZ Nove oddajne enote 60.000 5.000 10.000 10.000 5.000 30.000 30.000 2.27

1. 12 OZ Manj�e zamenjave del.sredstev in tehnologije 10.000 1.000 2.000 2.000 5.000 5.000 2.29

1. 13 OZ Satelitski sprejemniki 40.000 5.000 5.000 5.000 5.000 20.000 20.000 2.23 1. 14 OZ Nove tehnologije 100.000 20.000 40.000 20.000 20.000 100.000 2.28 800.000 51.000 147.000 127.000 150.000 475.000 325.000

1. 15 GE Univerzalno telekomunikacijsko o�ičenje 12.000 2.000 2.000 2.000 2.000 8.000 4.000 1.06 1. 16 GE Zamenjava in obnova OHPK 600.000 50.000 50.000 120.000 220.000 380.000 1.07

1. 17 GE Ureditev strojno-energ.naprav na oddaj.točkah 12.000 3.000 6.000 3.000 12.000 1.08

624.000 55.000 58.000 125.000 2.000 240.000 384.000 1. 18 INF PIS 90.000 20.000 20.000 20.000 30.000 90.000 1.09 90.000 20.000 20.000 20.000 30.000 90.000

1. 19 SD Avtopark 200.000 10.000 20.000 60.000 90.000 110.000 1.10 200.000 10.000 20.000 60.000 90.000 110.000

SKUPAJ : 9.014.000 563.500 627.500 849.500 1.054.500 3.095.000 5.919.000

100

Planirana dinamika odliva sredstev RTVS po kvartalih l. 2006 (v .000 SIT)

Skupaj planirani odliv sredstev RTVS

v l. 2006 Opombe

Plan. Post.

OE ali PE

Naziv investicije Vrednost investicije (v .000 SIT)

I. II. III. IV. (v .000 SIT)

Ostanek vrednosti investicije

(prena�a se v plan za leto

2007 in naprej) Proračun RS

2. 1 RTV Nepredvidene in manj�e inv. na JZ RTV SLO 120.000 10.000 10.000 30.000 70.000 120.000 2. 2 RTV Računalni�ka oprema 150.000 23.000 58.000 35.400 33.600 150.000 2. 3 RTV Pisarni�ko pohi�tvo 41.000 2.250 18.750 10.550 9.450 41.000 2. 4 RTV Telekomunikacijska oprema 9.300 2.125 3.645 2.505 1.025 9.300 2. 5 RTV Tehnolo�ka oprema JZ RTV SLO 500.000 20.000 20.000 150.000 260.000 450.000 50.000 820.300 57.375 110.395 228.455 374.075 770.300 50.000

2. 6 TVP Zamenjava iztro�ene tehnologije in manj�e investicije 200.000 50.000 50.000 50.000 50.000 200.000

2. 7 TVP Zamenjava magnetoskopov 100.000 50.000 50.000 100.000 2. 8 TVP Reporta�no vozilo 900.000 10.000 10.000 890.000 2. 9 TVP Interkom 60.000 15.000 15.000 30.000 30.000 2. 10 TVP Preklopno distribucijski sistem 360.000 25.000 35.000 60.000 300.000 2. 11 TVP Predvajanje programov 100.000 20.000 20.000 80.000 2. 12 TVP Obnova osnovnih sredstev 30.000 6.000 8.000 8.000 8.000 30.000 1.750.000 56.000 123.000 148.000 123.000 450.000 1.300.000

2. 13 TVS Biro oprema in tehnična oprema uredni�tev; investicije v ateljejih 40.000 5.000 10.000 20.000 5.000 40.000

2. 14 TVS Obnova osnovnih sredstev 20.000 5.000 5.000 5.000 5.000 20.000 60.000 10.000 15.000 25.000 10.000 60.000

2. 15 RAP Zamenjava iztro�ene tehnologije in manj�e investicije 20.800 5.000 5.000 5.000 5.800 20.800

2. 16 RAP Glasbeni studii 33.000 5.000 8.000 10.000 10.000 33.000 2. 17 RAP Govorni studii 40.000 10.000 10.000 10.000 10.000 40.000 2. 18 RAP Nadgradnja sistema Dalet 60.000 20.000 17.000 37.000 23.000 2. 19 RAP Laboratorijska oprema 5.800 5.000 800 5.800 2. 20 RAP Reporta�no vozilo RA 2 150.000 15.000 15.000 135.000 2. 21 RAP Obnova osnovnih sredstev 5.000 1.500 1.500 2.000 5.000 314.600 20.000 44.500 48.500 43.600 156.600 158.000

2. 22 RAS Biro oprema in tehnična oprema uredni�tev 14.200 3.000 5.000 3.000 3.200 14.200 2. 23 RAS Obnova osnovnih sredstev 1.200 300 300 300 300 1.200

101

15.400 3.300 5.300 3.300 3.500 15.400

2. 24 MB Zamenjava iztro�ene tehnologije in manj�e investicije 90.000 20.000 25.000 25.000 20.000 90.000

2. 25 MB Obnova osnovnih sredstev 20.000 5.000 5.000 5.000 5.000 20.000 110.000 25.000 30.000 30.000 25.000 110.000

2. 26 KP Zamenjava iztro�ene tehnologije in manj�e investicije 91.000 35.000 20.000 20.000 16.000 91.000

2. 27 KP Obnova osnovnih sredstev 26.000 4.000 5.000 5.000 4.000 18.000 8.000 117.000 39.000 25.000 25.000 20.000 109.000 8.000

2. 28 OZ Digitalizacija prenosnega omre�ja 880.000 50.000 50.000 140.000 190.000 430.000 450.000 2. 29 OZ Transportna sredstva 80.000 30.000 10.000 10.000 50.000 30.000 960.000 50.000 80.000 150.000 200.000 480.000 480.000

2. 30 GP Glasbeni in�trumenti in tehnična oprema 36.000 2.000 7.000 7.000 4.000 20.000 16.000 2. 31 GP Obnova osnovnih sredstev 5.000 1.500 2.500 1.000 5.000 41.000 2.000 8.500 9.500 5.000 25.000 16.000

2. 32 GE Mnaj�e investicije v energetiki 4.000 1.000 1.000 1.000 1.000 4.000 2. 33 GE Obnova osnovnih sredstev 140.000 30.000 40.000 40.000 30.000 140.000 144.000 31.000 41.000 41.000 31.000 144.000

2. 34 INF Zamenjava iztro�ene tehnologije in manj�e investicije 172.000 20.000 30.000 60.000 62.000 172.000

2. 35 INF Microsoft licence in prehod na odprtokodne re�itve 300.000 50.000 50.000 100.000 200.000

2. 36 INF RTV prispevek 1.000 1.000 1.000 2. 37 INF Obnova osnovnih sredstev 12.000 8.000 4.000 12.000 485.000 28.000 35.000 110.000 112.000 285.000 200.000

2. 38 MMC Zamenjava iztro�ene tehnologije in manj�e investicije 20.000 6.000 6.000 5.000 3.000 20.000

2. 39 MMC Obnova osnovnih sredstev 2.000 1.000 1.000 2.000 22.000 7.000 6.000 6.000 3.000 22.000

2. 40 SD Manj�e investicije za SD 20.000 5.000 5.000 5.000 5.000 20.000 2. 41 SD Investicije za potrebe TV napovednikov 50.000 20.000 20.000 10.000 50.000 2. 42 SD Obnova osnovnih sredstev 10.000 2.000 3.000 3.000 2.000 10.000 80.000 7.000 28.000 28.000 17.000 80.000

SKUPAJ : 4.919.300 335.675 551.695 852.755 967.175 2.707.300 2.212.000

102

Planirana dinamika odliva sredstev RTVS po kvartalih l. 2006 (v .000 SIT)

Skupaj planirani

odliv sredstev RTVS v l.

2006

Opombe

Vrednost investicije (v .000 SIT)

I. II. III. IV. (v .000 SIT)

Ostanek vrednosti investicije

(prena�a se v plan za leto

2007 in naprej) Proračun

RS

1.Investicije začete v letu 2005 9.014.000 563.500 627.500 849.500 1.054.500 3.095.000 5.919.000 0

2.Nove investicije v letu 2006 4.648.100 274.375 478.395 781.455 909.875 2.444.100 2.212.000 0

SKUPAJ INVESTICIJE : 13.662.100 837.875 1.105.895 1.630.955 1.964.375 5.539.100 8.131.000 0

2.Obnova osnovnih sredstev 271.200 61.300 73.300 71.300 57.300 263.200 8.000

SKUPAJ INVESTICIJE + OBNOVA OS : 13.933.300 899.175 1.179.195 1.702.255 2.021.675 5.802.300 8.139.000 0 0

103

PITA ODLIVI PO ENOTAH VKLJUČNO Z OBNOVO OS

RTV30,82%

TVP23,36%TVS

1,69%RAP

4,86%

RAS0,78%

MB2,10%

KP2,05%

OZ16,68%

GP0,52%

GE6,63%

INF6,56%

MMC0,47%

SD3,48%

104

KRATKA RAZLAGA POSAMEZNIH POSTAVK NAČRTA NALO�B

P1 1. 01. Prostori in tehnična baza JZ RTV SLO

Ureditev prostorov in tehnične baze JZ RTV Slovenija (nakupi, dokumentacija, nadomestna gradnja Komenskega 5 in druge gradnje).

1. 02. Vlaganja v VPD Na osnovi zakonodaje na področju varstva pri delu in ekologije je v letu 2005 predvideno nadaljevanje investicijskih vlaganj na tem področju.

1. 03. RTV arhivi Problematika zvokovnega arhiva je znana. Arhivski posnetki se nahajajo na analognih trakovih, ki propadajo. Z digitalizacijo jih bomo ohranili na nivoju dana�nje kvalitete . Gre za projekt nacionalnega pomena, ki bo finančno, kadrovsko in tehnolo�ko zelo zahteven, aktivnosti v letu 2006 pa pomenijo nadaljevanje procesa, ki po ocenah in izku�njah v svetu zahteva večletno delo. Hkrati bomo zagotovili ustrezno arhiviranje sedanje vsakodnevne produkcije (posnetki radijskih studiev, Cankarjevega doma, Slovenske filharmonije in reporta�nih vozil) in produkcije govornih oddaj na sistemu Dalet. Postavitev stre�nika in uporabni�kih mest za iskanje in pregledovanje kopij arhivskih video posnetkov (1. faza projekta obnova televizijskega arhiva).

1. 04. Stre�ni�ka tehnologija za S-3 Postavitev stre�ni�kega sistema za zajem, obdelavo in predvajanje posnetkov, ki so namenjeni oddajam televizijskega informativnega programa. Sistem obsega stre�nike za zajemanje in predvajanje, diskovno polje, zajemne postaje, nelinearne monta�e za ENG monta�e, LAN in stikalno opremo, lokalno PC opremo ter pripadajočo programsko opremo)

1. 05. Studijska tehnologija na TV V postavki je predvidena digitalizacija in obnova studijske opreme v različnih sklopih (studii, reporta�na vozila in postprodukcijski sklopi).

1. 06. FF � foto film V postavki je predvideno dokončanje projekta zamenjave razvijalnega filmskega stroja in selitvi opreme za pripravo kemikalije v razvijalnico.

1. 07. Studio 26 V postavki je predvideno dokončanje re�ijskega dela studija 26 (akustična obdelava prostora ter vgradnja opreme) in preureditev studijskega dela sklopa. Za studijski del je predvidena izdelava gradbene dokumentacije, dokumentacije za akustiko studia ter izvedba akustične obdelave prostora.

105

1. 08.

09. 10. 11. 12. 13. 14.

Obnova obstoječe tehnologije Obnova infrastrukture Varnostna oprema Nove oddajne enote Manj�e zamenjave delovnih sredstev in tehnologije Satelitski sprejemniki Nove tehnologije Opisi so v poglavju Oddajniki in zveze.

1. 15. Univerzalno telekomunikacijsko o�ičenje Nadgradnja obstoječega telekomunikacijskega o�ičenja.

1. 16. Zamenjava in obnova OHPK Nadaljevanje obnove in zamenjave OHPK (Ogrevanje-Hlajenje-Prezračevanje-Klimatizacija) naprav in instalacij v RTV centru Ljubljana, RC Maribor in RC Koper.

1. 17. Ureditev strojno-energetskih naprav na oddajni�kih točkah Ureditev klimatskih naprav na oddajni�kih točkah.

1. 18. PIS S prenovo poslovno informacijskega sistem (PIS) se nadaljuje tudi v letu 2006 in je predvidena zamenjava obstoječih poslovnih aplikacij, ki zaradi novih zakonskih zahtev in zahtevah po večji funkcionalnosti ne ustrezajo in jih ni mo�no posodobiti. V postavki je predviden tudi nakup pripadajoče sistemske programske in strojne opreme.

1. 19. Avtopark Zamenjava avtomobilov voznega parka JZ RTV Slovenija.

P2

2. 01. Nepredvidene in manj�e investicije na JZ RTV SLO

To so manj�e investicije, ki jih ni mo�no vnaprej predvideti. Poraba sredstev iz te postavke mora biti predhodno odobrena od pom.gen.dir. za tehniko, investicije, razvoj in produkcijo, namenjena pa je vsem organizacijskim segmentom zavoda.

2. 02. Računalni�ka oprema Nabava računalni�ke opreme za celoten JZ RTV Slovenija.

2. 03. Pisarni�ko pohi�tvo Nabava pisarni�kega pohi�tva za celoten JZ RTV Slovenija.

2. 04. Telekomunikacijska oprema Nabava telekomunikacijske opreme za celoten JZ RTV Slovenija.

106

2. 05. Tehnolo�ka oprema JZ RTV SLO Sredstva te postavke so namenjena nalo�bam v skladu s sklepi Sveta RTVS in obveznostim, ki izhajajo iz zakona o RTVS.

2. 06. 15. 24. 26. 34. 38.

Zamenjava iztro�ene tehnologije in manj�e investicije Zaradi iztro�enosti opreme, ki je ni bilo mogoče pravočasno zamenjati, prihaja do občasnih okvar, ki jih re�ujemo s popravili ali z novimi nakupi, če so popravila predraga. Sredstva te postavke so namenjena re�evanju tak�nih problemov. Sem sodijo: avdio in video oprema, tehnolo�ki računalniki, luči, fotofilmska oprema, telekomunikacijske oprema, oprema za MMC � Z manj�imi investicijami re�ujemo programske zahteve, ki se pojavljajo med letom pri produkciji televizijskih programov in jih v planu ni bilo mogoče v naprej predvideti. Pri tem gre lahko za nakup posameznih kosov opreme ali za manj�e posodobitve posameznih sklopov.

2. 07. Zamenjava magnetoskopov Pred �tirimi leti smo začeli s projektom postopne zamenjave starih, analognih magnetoskopov formata Betacam-SP z novimi, digitalnimi, formata IMX. S tem se zmanj�ujejo stro�ki vzdr�evanja starih amortiziranih magnetoskopov, stro�ki presnemavanj iz enega formata v drugega in poenostavljajo postopki produkcije televizijskih programov.

2. 08. Reporta�no vozilo Vozilo je namenjeno zamenjavi 21 let starega reporta�nega vozila RA-1. V postavko niso vključene kamerne verige, ki se bodo premontirale iz RA-1 v novo vozilo.

2. 09. Interkom Predvidena je zamenjava obstoječega 18 let starega interkomskega sistema na TV Slovenija, ki ga zaradi nedobavljivosti rezervnih delov ni mogoče več vzdr�evati ali �iriti.

2. 10. Preklopno distribucijski sistem Z digitalizacijo posameznih studijskih sklopov se je pojavila potreba digitalizaciji video in avdio povezav med njimi in prihodov ter odhodov signalov iz ter v TV hi�o. Obstoječi distribucijski sistem je analogen in je 18 let star, kar predstavlja velike probleme pri vzdr�evanju (nedobavljivost rezervnih delov).

2. 11. Predvajanje programov Predvidena je digitalizacija sklopa z uvedbo aplikativne programske opreme za avtomatsko predvajanje televizijskih programov.

2. 12. 14. 21. 23. 25. 27. 31.

Obnova osnovnih sredstev S sredstvi te postavke bomo obnovili osnovna sredstva, ki �e niso v celoti amortizirana. S tem jim bomo povečali vrednost in podalj�ali �ivljensko dobo ter izbolj�ali njihove tehnolo�ko � tehnične sposobnosti. Ta dela se izvajajo v vseh organizacijskih in programskih enotah ter v skupnih dejavnostih, kjer je največji del sredstev namenjen za obnovo

107

33. 37. 39. 42.

poslovno tehničnih objektov in energetski naprav v teh objektih. Pretekla leta smo to obnovo izvajali iz sredstev investicijskega vzdr�evanja, ki je bilo sestavni del fiksnih stro�kov.

2. 13. Biro oprema in tehnična oprema uredni�tev; investicije v ateljejih V postavki je predvidena nabava pisarni�ke in tehnične opreme za uredni�tva ter nakup opreme za potrebe TV ateljejev.

2. 16. Glasbeni studii Predvideva se nakup kompleta brez�ičnih mikrofonov, navadnih mikrofonov in nekaterih audio naprav, potrebnih za snemanje oziroma editiranje.

2. 17. Govorni studii Izvr�ili bomo obnovo sklopa predvajanja prvega in obnovo sklopa predvajanja drugega programa. Temu bo sledila prenova montirnice S21 oz. S22.

2. 18. Nadgradnja sistema Dalet Nabava programske in strojne opreme, potrebna za nadgradnjo sistema Dalet v verzijo Dalet Plus.

2. 19. Laboratorijska oprema Nabaviti nameravamo sistem za merjenje karakteristik mikrofonov, ker je stari �e povsem odslu�en. Ostala sredstva bodo namenjena za nakup enostavnej�ih merilnih instrumentov in osebnega orodja.

2. 20. Reporta�no vozilo RA 2 Vozilo RA 2 je staro 26 let in �e večkrat obnovljeno � poterbno ga je zamenjati z novim.

2. 22. Biro oprema in tehnična oprema uredni�tev Sredstva bodo porabljena za nabavo in posodobitev snemalne opreme in biro opreme uredni�tev.

2. 28. 29.

Digitalizacija prenosnega omre�ja Transportna sredstva Opisa sta v poglavju Oddajniki in zveze.

2. 30. Glasbeni instrumenti in tehnična oprema Za potrebe glasbene produkcije bi v letu 2006 nabavili :

- veliki koncertni klavir za studio 14 (nakup klavirja se v javnem razpisu pogoji s plačilom na tri enake obroke brez obresti in sicer prvi obrok v letu 2006, drugi v začetku leta 2007 in tretji v začetku leta 2008. Za celotni nakup se predvideva 24 mio SIT v treh obrokih)

- kontrabas za SORS - saksofoni BB - pikolo SORS - bas klarinet SORS

108

- pozavni BB - trobenti SORS - tolkala BB - hifi sistem z mo�nostjo informativnega snemanja za MPZ, OPZ

2. 32. Manj�e investicije v energetiki

Nabava manj�ih osnovnih sredstev za potrebe energetike. 2. 35. Microsoft licence in prehod na odprtokodne re�itve

Izteklo se bo dveletno obdobje odkar nimamo veljavnega Enterprise agreementa z Microsoftom za pisarni�ko zbirko. Z obnovitvijo pridobili pravico uporabe novih verzij v naslednjem 3-letnem obdobju za MS Office in ostale v EA vključene produkte za potrebno �tevilo uporabnikov. Predviden je prehod dela uporabnikov na odportokodne aplikacije ter na delo brez pisarni�ke zbirke

2. 36. RTV prispevek Izdelava modulov, ki izvajajo povezovanje s poslovnim informacijskim sistemom.

2. 40. Manj�e investicije v SD Nabava predvsem biro opreme za potrebe slu�b v skupnih dejavnostih

(n.pr.: fotokopirni stroji, �).

2. 41. Investicije za potrebe TV napovednikov Obstoječi računalni�ki sistem za pripravo in monta�o napovednikov je zastatrel in ga je potrebno nadomestiti z novim, zmogljivej�im.

109

11. TR�ENJE IN ODNOSI Z JAVNOSTJO SLU�BA ZA PROMOCIJO IN MARKETING V letu 2006 naj bi uredni�tvo TV napovednikov pripravilo okrog 1200 napovednikov (novih, video/avdio adaptacij, video insertiranih grafičnih adaptacij ter avdio/sinhro adaptacij) za oddaje, vsebine in programe TV Slovenija, pa tudi TV napovednike za promocijo na�ih korpusov, kot so Simfonični orkester RTV Slovenija, Big band RTV Slovenija in zbori. Poleg tega se predvideva tudi nadaljnji razvoj tako imenovane kri�ne promocije, ki se bo kazala v izdelavi TV napovednikov za posamezne radijske programe in radijske oddaje, ter izdelavo RA oglasov za TV oddaje. V okviru radijskih napovednikov bomo dnevno pripravljali �tiri brana obvestila na programu A1 in �tiri brana obvestila na programu VAL 202 ter oddajo Radio danes, radio jutri, ki je na sporedu vsako popoldne pred oddajo Dogodki in odmevi. Pri oddajah oddaj Loterije Slovenija se bodo izvajale tedenske produkcije oddaj Astro, Deteljica, 3X3 plus 6 in dvakrat na teden produkcija oddaje Loto (do 1.1. 2006 enkrat tedensko). Do konca leta 2006 bodo te oddaje podprte z virtualno scenografijo.

SLU�BA ZA ODNOSE Z JAVNOSTJO V letu 2006 bo slu�ba za odnose z javnostjo zelo intenzivno izvajala aktivnosti na �tirih področjih: odnosih z mediji, z zaposlenimi, korporativnem komuniciranju in marketin�kem komuniciranju. �e naprej bomo izvajali proaktivne dejavnosti za programske novosti ter poslovne teme z namenom vplivanja na rezultate medijskih objav - z namenom nadaljnjega večanja dele�a pozitivnih objav. Na področju korporativnega komuniciranja bomo nadaljevali z izvajanjem rednih stikov z gledalci in poslu�alci in jih na enoten način obravnavali in arhivirali. Poleg tega bomo redno spremljali vse objave pisem bralcev v medijih in na pisma pripravili odgovor. Nadaljevali bomo projekt ureditve celostne grafične podobe javnega zavoda, ki se je razvil v zelo obse�en projekt sistematične ureditve in iskanja racionalnih re�itev za veliko �tevilo aplikacij celostne grafične podobe. Ponovno bomo prenovili darilno podobo RTV Slovenija s katerimi se lahko RTV Slovenija na programski, poslovni in korporativni ravni dostojno predstavi doma in v tujini. Večina izdelkov je oblikovana in izdelana posebej za RTV Slovenija oziroma so izdelki ZKP RTV Slovenija. Celovito komunikacijsko podporo bomo nudili programskim projektom, ki jih bodo programski delavci izvajali ob različnih obletnicah: obletnica Studia ob 17-ih in obletnica prvega programa programa A1, nastop predstavnika RTV Slovenija na izboru za pesem Evrovizije, praznovanje 50-letnice Simfoničnega orkestra RTV

110

Slovenija, �portnik poletja, �portnik zime, posebni nastopi Simfoničnega orkestra in gostov, podelitev nagrade Franeta Milčinskega Je�ka ... Celovito komunikacijsko in organizacijsko podporo bomo izvajali pri projektih predstavitev RTV Slovenija na Slovenskem ogla�evalskem festivalu in morda tudi na sejmu Hevreka ter Bienalu industrijskega oblikovanja. FOTO ARHIV in KRIČAČ Zaključen bo projekt vzpostavitve računalni�kega arhiva fotomaterialov, kar bo zaradi bodočega obvladovanja �tevilčnosti slikovnega materiala, ki se nahaja na različnih nosilcih (dia, fotografije, filmi, CD), velikega pomena. Pomembno vlogo ima tudi interno glasilo Kričač, �e posebej pri internem komuniciranju. �e naprej bo poleg tiskanega Kričača izhajal e-Kričač, ki je namenjen objavam kratkih in a�urnih novic. SLU�BA ZA TR�ENJE RTV PROGRAMOV Glede na razmere na trgu in glede na programske vsebine, ki jih tr�imo, je zastavljeni plan v vi�ini 5.144.319.000,00 SIT, zastavljen izredno ambiciozno. Pri tem glavnina prihodka pade na televizijske programe. Za nami je projekt zimskih olimpijskih iger, pripravljamo pa se, skupaj s partnerjema na svetovno nogometno prvenstvo in �e na nekatere v okviru razvedrilnih programov. Ob tej prilo�nosti moramo opozoriti na nujnost razmisleka o novi programski strukturi in oddajah, ki bi bile usmerjena na ciljne skupine, saj je to strate�kega pomena za pridobivanje ogla�evalcev in s tem večanja prihodkov iz naslova ogla�evanja. Programsko slabo pokrivamo ciljno skupino �ensk med 18 in 35 letom, ter mlaj�o populacijo. Prodajna strategija bo tudi v tem letu ostala nespremenjena, saj se v zadnjih letih izkazuje za primerno. Da bi bili pri svojem delu �e bolj učinkoviti bom nadaljevali z izobra�evanjem zaposlenih, kjer bodo imele posebno te�o teme kot so: komunikacija, pogajanja z naročniki in pravilni pristop do naročnika.

111

12. PODROČJA KADROV, INFORMATIKE IN ORGANIZACIJE KADROVANJE Izhodi�če za pripravo kadrovskega načrta za leto 2006 je bila sprejeta strategija RTV Slovenija 2004 - 2010, ki na kadrovskem področju predvideva postopno zni�anje stro�kov dela. Skladno s tem, so bila izdana tudi izhodi�ča za pripravo kadrovskega načrta za leto 2006 in sicer:

- razmerje med stro�ki dela in prihodki mora biti 50%-50%, - v letu 2006 je potrebno obvezno urediti prenovo plačnega sistema, kar bo

pomenilo odpravo aneksov, kot tudi odprava notranjih nesorazmerij in ponovno razporeditev vseh zaposlenih na RTV Slovenija,

- preverili bomo razmerje med redno zaposlenimi delavci in honorarnimi sodelavci in jih optimalno uskladiti, glede na naravo dela,

- pozornost bo usmerjena na področje zaposlovanja, tako redno zaposlenih, kakor tudi v vse oblike honorarnega dela. Uspe�no opravljeni interni tečaji za pridobitev internega funkcionalnega znanja so pogoj za nadaljnjo redno zaposlitev.

- za honorarna dela se bodo sklepale pogodbe le s sodelavci, ki imajo urejen status (samostojni novinar, samostojni kulturni delavec, s.p., d.o.o., �tudent),

- avtorske pogodbe se bodo sklepale le z avtorji, - nadurno delo bo mo�no le pod pogojem, da bo vnaprej določeno in podpisano

s strani generalnega direktorja RTV Slovenija, - evidentiranje delovnega časa se bo sistemsko uredilo tako, da se bodo

odpravila odstopanja, - uredili se bodo delovne normative za delavce, ki so v »re�imu« dnevne

navzočnosti, ponovno pa se bodo preverile skupine za evidenco delovne prisotnosti,

- 2% redno zaposlenim delavcem se bo omogočilo izobra�evanje z namenom pridobitve formalne izobrazbe.

V okviru dolgoročnega prestrukturiranja poslovanja Javnega zavoda RTV Slovenija se izvajata projekta Prenove poslovnih procesov in Prenove poslovno informacijskega sistema (PIS). Dokončna izvedba prvega projekta naj bi odpravila nepotrebna podvajanja in druge motnje v procesih s ciljem učinkovitej�e uporabe razpolo�ljivih virov, drugi projekt pa bo zagotovil potrebno integracijo informacijske infrastrukture. Skupen rezultat obeh projektov bo racionalizacija poslovnih procesov, zni�anje stro�kov dela (skupaj redno zaposleni, honorarni sodelavci in �tudentje) in tudi �tevila redno zaposlenih in zunanjih sodelavcev. Uvedba poslovnega informacijskega sistema je na področju vodenja kadrov in plač končana, tako da bo �e v tem letu omogočeno preglednej�e vodenje in spremljava stro�kov dela za redno zaposlene, honorarne sodelavce in �tudente.

112

STANJE ZAPOSLENIH 31.12.2005 V tabeli 1 je ponazorjeno stanje zaposlenih na dan 31.12. 2005. Tabela vključuje tudi podatke o �neaktivnih delavcih. �Neaktivni delavci� v breme RTV so tisti delavci, ki so na bolni�ki odsotnosti do 30 dni, �neaktivni delavci� v breme drugih, pa so tisti delavci, ki so na bolni�ki odsotnosti več kot 30 dni (tudi porodni�ka, delne invalidske upokojitve) in ne pomenijo stro�ka za RTV, saj se tovrstna sredstva refundirajo. Tabela 1: Analiza stanja redno zaposlenih

OE/PE

RED

NO

ZA

POSL

ENI

INVA

LID

I

DO

30

DN

I BO

NI�

KE

(B

RE

ME

RTV

)

DAL

J�E

BO

LNI�

KE

( B

RE

ME

DR

UG

IH)

SKU

PA

J

PE TELEVIZIJA SLOVENIJA 373 11 8 13 21OE TV PRODUKCIJA 365 18 7 9 16PE RADIO SLOVENIJA 247 9 5 12 17OE RADIJSKA PRODUKCIJA 93 1 2 3 5RC KOPER 280 11 8 14 22RC MARIBOR 144 2 2 6 8OE GLASBENA PRODUKCIJA 106 2 2 2 4OE ODDAJNIKI IN ZVEZE 139 2 2 3 5OE ZALO�BA KASET IN PLO�Č 12 1 0 1 1OE SKUPNE DEJAVNOSTI 414 18 10 15 25SKUPAJ 2173 75 46 78 124

STRUKTURA REDNO ZAPOSLENIH NEAKTIVNI DELAVCI - BOLNI�KE ODSOTNOSTI STANJE 31.12.05

V tabeli 2 je prikazano stanje �tevila honorarnih sodelavcev na osnovi matematičnega modela povprečnih vrednosti bruto plače redno zaposlenih (se�tevek bruto honorarjev / povprečno plačo redno zaposlenih v enoti = �tevilo honorarnih sodelavcev). Tabela 2: �tevilo honorarnih sodelavcev v letu 2005

Jan 2005 Feb 2005 Mar 2005 Apr 2005 May 2005 Jun 2005 Jul 2005 Aug 2005 Sep 2005 Oct 2005 Nov 2005 Dec 2005 POVPREČNO ZA 2005

honorarni sodelavci-2005

PE TV SLOVENIJA 74 463 391 441 357 333 259 210 284 339 360 498 334OE TV PRODUKCIJA 1 8 11 13 10 11 9 8 6 8 9 16 9PE RADIO SLOVENIJA 5 109 95 67 71 89 71 43 87 72 75 111 75OE RADIJSKA PRODUKCIJA 0 5 3 1 7 4 4 3 4 3 3 3 3RC KOPER 7 146 80 74 111 66 74 64 77 94 88 24 76RC MARIBOR 24 119 70 73 91 78 75 72 82 73 84 77 76OE GLASBENA PRODUKCIJA 0 42 55 17 23 33 38 9 25 26 35 33 28ODDAJNIKI IN ZVEZE 0 11 2 3 9 3 4 9 3 2 8 3 5OE ZALO�BA KASET IN PLO�Č 0 6 3 1 4 2 2 5 2 4 3 9 3SKUPNE DEJAVNOSTI 8 82 76 65 80 95 69 48 62 54 83 108 69

RTV SLOVENIJA 120 990 786 755 763 716 606 470 633 675 748 881 679

�tevilo

113

KADROVSKI NAČRT 2006 Zakonodaja glede upokojevanja in ostalih prekinitev pogodb o zaposlitvi je na strani delavca in ne delodajalca. Prav zato naj bi se v letu 2006 najbolj zmanj�alo �tevilo honoranih sodelavcev, kar bi v perspektivi pomenilo mo�nost izločitve tistih dejavnosti, ki niso potrebne za izvajanje osnovne dejavnosti RTV, pa tudi mo�nost kadrovskega prestrukturiranja. Tako je mo�no pričakovati, da se bo �tevilo redno zaposlenih v letu 2006 zmanj�alo vsaj za 40 delavcev. Tabela 2: Kadrovski načrt

Delovni kolektiv je v povprečju star skoraj 50 let. Posledica tega je izredno visoka povprečna dnevna odsotnost (131 zaposlenih oz. 6% vseh). Zakonska določila nam nalagajo, da bomo morali v letu 2006 izvesti preko 350 obveznih zdravstvenih pregledov. Izvajali bomo �e zdravstvene preglede za rizične skupine (vsi starej�i od 50 let) � pribli�no 250 zaposlenih.

PE/OE

PE TV SLO. 376 8 368OE TV PROD. 351 5 346PE RADIO SLO. 235 8 227OE RADIJSKA PROD. 93 1 92RC KOPER 274 14 260RC MARIBOR 146 3 143 OE GLASBENA PROD. 109 1 108 ODDAJNIKI IN ZVEZE 137 1 136OE ZKP 10 0 10SKUPNE DEJAVNOSTI brez dopisnikov 393 7 386

RTV S (brez dopis.) 2.124 47 2077Dopisniki v tujini 10 0 10

RTVS skupaj 2.134 47 2087

na dan 31.12.2006

�tevilo redno zaposlenih

�tevilo redno zaposlenih v breme drugih

razlika- dejansko �tevilo plač redno zaposlenim

114

Tabela 3: Mo�ne oblike prekinitve pogod

IZOBRA�EVANJE

Posebno vlogo ima pridobivanje funcionalnih znanj, ki jih bodo zaposleni (tudi honorani sodelavci) pridobiovali v Izobra�evalnem sredi�ču RTV. Za zaposlene je pripravljenih preko 250 različnih modulov, seminarjev in delavnic.Tak�na raznolikost v vsebini, zahtevnosti in obsegu ponujenih izobra�evalnih vsebin je posledica tako zapletenosti specifičnih delovnih procesov in projektne organiziranosti programske produkcije, kot tehnolo�ke revolucije, ki jo prina�a digitalizacija. Delovni procesi, potrebna znanja in spretnosti se tako rekoč dnevno spreminjajo, ohranjanje visokih standardov programske produkcije, pa je v tesni povezavi z usposobljenostjo in motiviranostjo delovnega kolektiva. Izobra�evalnim potrebam te raznolike in hitro spreminjajoče delovne okolice se bo Izobra�evalno sredi�če v letu 2006 prilagodilo in aktivnosti usmerilo na:

- zaključek projekta usposabljanja 115 vodij/urednikov za racionalno upravljanje s kadrovskimi potenciali in uvajanje organizacijske kulture usmerjene k spremembam in nenehnemu usposabljanju in izobra�evanju,

- usposabljanje programsko produkcijskih sodelavcev za delo v novem digitalnem delovnem okolju in uvajanju novih programskih formatov,

DOKUP LET-195 č lenODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI-

NA ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE REDNA UPOKOJITEV SKUPAJ

8 10 12 30

11 11 6 28

14 9 13 36

4 5 0 9

11 12 4 27

2 3 2 7

1 8 5 14

11 9 3 23

1 2 0 3

11 9 6 26

74 78 51 203

OE ZKP

SKUPNE DEJAVNOSTI

JZ RTV SLOVENIJA

RC KOPER

RC MARIBOR

OE GLASBENA PRODUKCIJA

OE ODDAJNIKI IN ZVEZE

PE TELEVIZIJA SLOVENIJA

OE TV PRODUKCIJA

PE RADIO SLOVENIJA

OE RA PRODUKCIJA

JZ RTV SLOVENIJA RAZLIČNE MO�NOSTI PREKINITVE POGODBE O ZAPOSLITVI

ENOTA

�TEVILO

115

- nadaljevanje in poglabljanje znanj in usposobljenosti na področju jezika, govora in nastopanja in s tem prevzemanje odgovornosti za uveljavljanje pravilnih govornih vzorcev in nadaljnji razvoj slovenske govorjene besede.

Poleg navedenega bomo skupaj z Republi�kim centrom za poklicno izobra�evanje (CPI) dokončali proces opredelitve poklicnih standardov na multimedijskem področju in preko postopkov nacionalne poklicne kvalifikacije zagotovili tudi ormalno veljavno strokovno usposobljenost (certifikat) za celotno paleto specifičnih radiodifuznih poklicev (kreatorji osvetljave, maskerji, snemalci tona, filmski in TV snemalci, monta�erji, ipd). Da bi v omejenih materialnih okvirjih izvedli vsaj del usposabljanja tudi na manj prioritetnih področjih (npr. tuji jeziki) in v procesu izobra�evanja zadr�ali večino dosedanjih udele�encev, bomo sku�ali del potrebnih sredstev zagotavljati tudi s ponudbo najkvalitetnej�ih izobra�evalnih programov in delavnic zunanjim naročnikom. INFORMATIKA Vlaganja v informatiko v preteklih dveh letih bo v letu 2006 odločilno prispevalo pri racionalizaciji poslovnih procesov. Tako naj bi bi zaključen projekt Poslovni informacvijski sistem (PIS), ki naj bi bil do konca leta nagrajen s sistemom za podporo odločanju. Konačan naj bi bil tudi projekt prenove (aplikativne) RTV prispevka, narejene pa bodo tudi povezave (integracija) med PISom (nadrejeni sistem vsem ostalim) in v preteklosti kupljnenimi ali na RTV narejenimi aplikacijami:

- Scheduall (planiranje produkcijskih in kadrovskih kapacitet), - EVI (evidenca prisotnosti), - TV koordinacija (planiranje TV sporeda), - RTV prispevek, - POH (vodenje honorarnih sodelavcev)

ORGANIZACIJA Izvedena bo nova organiziranost RTV na makro nivoju, ki bo zahtevala novo postavitev stro�kovnih mest. Sami stro�ki se bodo vodili do nivoja oddaje (stro�kovni nosilec). Nova organiziranost naj bi omogočala projektno in ciljno usmerjeno vodenje. �e naprej se bo aktivno pripravljal Poslovnik programske in poslovne odličnosti, ki naj bi rezultiral z ISO standarom in programskimi normativi.

116

13. FINANČNI NAČRT Na izredni seji Nadzornega sveta RTV Slovenija, dne 21. marca 2006 je bil sprejet sklep, da se mora realizacija poslovanja enot do sprejetja plana za leto 2006 izvajati na ravni porabe posamezne mesečne ravni leta 2005, zmanj�ani za 10%. Sklep je bil sprejet ob predpostavki, da so tudi prihodki enaki, kot v letu 2005. Na osnovi omenjenega sklepa smo pristopili k pripravi usklajenega plana za leto 2006. Plan vsebuje �e znane podatke za prva dva meseca in planirane vrednosti do konca leta 2006. Izkaz prihodkov in odhodkov za leto 2006 V skladu z razpolo�ljivimi finančnimi viri je v letu 2006 predviden pozitivni rezultat v vi�ini 14 mio SIT. Prihodki iz poslovanja bodo zna�ali 26.507 mio SIT. Odhodki iz poslovanja, ki vključujejo variabilne stro�ke, stro�ke dela, fiksne stro�ke in amortizacijo pa 26.096 mio SIT. Ob upo�tevanju Sa odpisanih, popravljenih in naknadno plačanih terjatev od RTV prispevka in komercialnih dejavnosti predvidevamo negativni rezultat iz poslovanja v vi�ini -273 mio SIT. V letu 2006 bodo k pokritju negativnega rezultata iz poslovanja pripomogli prihodki od financiranja in izredni prihodki od RTV prispevka. Slika 1: Planiran rezultat po mesecih leta 2006

-400.000

-300.000

-200.000

-100.000

0

100.000

200.000

300.000

jan.06 feb.06 mar.06 apr.06 maj.06 jun.06 jul.06 avg.06 sep.06 okt.06 nov.06 dec.06

v tis

oč S

IT

Rezultat iz poslovanja Skupni rezultat

117

Prihodki od RTV prispevka V letu 2006 predvidevamo, da bodo ustvarjeni prihodki od RTV prispevka v vi�ini 18.469 mio SIT. To pomeni za 315 mio SIT ali 1,7% manj, kot v letu 2005. Delno je razlog za zmanj�anje v novi zakonodaji, ki predvideva oprostitev plačila RTV prispevka za socialno ogro�ene kategorije prebivalstva. Največji vpliv na zni�anje ima sistematično preči�čevanje neidentificiranih nosilcev terjatev (neznani, preseljeni, umrli) na podlagi rezultatov poizvedb pri upravnih enotah in davčni upravi. V programsko poslovni načrt za leto 2006 ni vključeno povečanje vi�ine RTV prispevka. Posledično se bo nadaljevalo njegovo zaostajanje za rastjo inflacije.

Prihodki od ogla�evanja V letu 2006 bodo prihodki od ogla�evanja realizirani v vi�ini 5.144 mio SIT, kar pomeni za 251 mio SIT ali 5,1% več od realizacije 2005. Pri tem je potrebno na eni strani upo�tevati predvideno povečanje prihodkov zaradi ZOI v Torinu in SP v nogometu, na drugi strani pa izpad nekaterih prihodkov, ki smo jih realizirali v letu 2005 (npr. od TV prodaje). Za PE TV Slovenija se predvideva 3.932 mio SIT prihodkov od ogla�evanja, za PE Radio Slovenija 810 mio SIT, za RC Koper 202 mio SIT in RC Maribor 199 mio SIT.

Prihodki od prodaje kaset in zgo�čenk V letu 2006 bo predvidoma realizirano 119 mio SIT prihodkov od prodaje kaset in zgo�čenk. To pomeni 8 mio SIT več glede na leto 2005 ali 7,2% porast.

Drugi komercialni prihodki Realizacija drugih komercialnih prihodkov je planirana v vi�ini 2.417 mio SIT, kar je za 216 mio SIT ali 9,8% SIT več, kot v letu 2005. Največji del tovrstnih prihodkov ali 1.616 mio SIT bo realiziran v OE Oddajniki in zveze. PE TV Slovenija predvideva 145 mio SIT tovrstnih prihodkov (prodaja storitev, televoting, prodaja risank), OE TV produkcija 254 mio SIT (največji del se nana�a na opravljanje tehničnih storitev med ZOI v Torinu), PE Radio Slovenija 16 mio SIT, OE Radijska produkcija 13 mio SIT, RC Koper 3 mio SIT, RC Maribor 15 mio SIT, OE Glasbena produkcija 36 mio SIT, OE Zalo�ba kaset in plo�č 23 mio SIT in Skupne dejavnosti 294 mio SIT. Od tega se nana�a 151 mio SIT na prihodke iz naslova oddajanja transponderja, 49 mio SIT na multimedijski center, 50 mio SIT na prihodke s strani EBU, 24 mio SIT na počitni�ko dejavnost.

118

Prihodki od sofinanciranj Prihodki od sofinanciranj po zakonu so planirani v vi�ini 245 mio SIT. To pomeni, da so za 7 mio SIT ali 2,9% večji od realizacije leta 2005. Planirani so tudi drugi prihodki od sofinanciranj, in sicer v vi�ini 86 mio SIT.

Prihodki iz naslova lastne realizacije V letu 2006 smo planirali prihodke iz naslova lastne realizacije v vi�ini 27 mio SIT, kar je 5 mio SIT manj od realizacije leta 2005. Največji del tovrstnih prihodkov se nana�a na OE ZKP (21 mio SIT).

Prihodki iz poslovanja skupaj Skupni prihodki iz poslovanja so planirani v vi�ini 26.507 mio SIT, kar je za 203 mio SIT ali 0,8% več, kot je zna�ala realizacija leta 2005. Njihovo strukturo prikazuje sledeča slika. Slika 2: Struktura planiranih prihodkov iz poslovanja za leto 2006

Iz primerjave je razvidno, da je odstotek prihodkov od RTV prispevka v strukturi prihodkov iz poslovanja padel pod 70%.

Variabilni stro�ki Planirana vrednost variabilnih stro�kov za leto 2006 zna�a 8.838 mio SIT. To je le za 21 mio SIT ali 0,2% več od realizirane v letu 2005, kljub dejstvu, da sta v letu 2006 dva večja �portna projekta � ZOI v Torinu in SP v nogometu. Ob bistveno vi�jih

Prihodki od RTV prispevka69,7%

Drugi prihodki iz komercialne dejavnosti

9,7%

Prihodki od sofinanciranja1,2%

Prihodki od ogla�evanja 19,4%

119

stro�kih programskih pravic (za 269 mio SIT) je predvideno zni�anje stro�kov v okviru neproizvodnih storitev (za 234 mio SIT). Slika 3: Struktura planiranih variabilnih stro�kov za leto 2006

Primerjalni pregled gibanj variabilnih stro�kov po posameznih enotah je podan v spodnji tabeli. Pri tem je potrebno upo�tevati, da je bilo okvirno izhodi�če za razdelitev sredstev enotam (za variabilne stro�ke in stro�ke dela skupaj), popravljen plan za leto 2005. Na osnovi dobljenih pravic za porabo so enote samostojno razdelile sredstva med stro�ke dela in variabilne stro�ke. V primeru relativno vi�jih stro�kov dela, so le-te morale nadomestiti z ni�jimi variabilnimi stro�ki ali pa z vi�jimi prihodki iz poslovanja.

Tabela 1: Primerjalni pregled gibanja variabilnih stro�kov po posameznih enotah

2006 2005 2005Plan Realizacija Razlika Indeks Plan Razlika Indeks

1 2 3 4 (2-3) 5 (2:3) 6 7(2-6) 8(2:6)v tisoč SIT PE TV SLOVENIJA 4.397.000 3.944.912 452.088 111,5 3.779.090 617.910 116,4 OE TV PRODUKCIJA 116.171 122.189 -6.018 95,1 128.682 -12.511 90,3 PE RADIO SLOVENIJA 644.009 686.276 -42.267 93,8 713.500 -69.491 90,3 OE RADIJSKA PRODUKCIJA 67.724 59.061 8.663 114,7 66.600 1.124 101,7 RC KOPER 549.445 623.818 -74.373 88,1 598.581 -49.136 91,8 RC MARIBOR 511.958 591.175 -79.217 86,6 568.259 -56.301 90,1 OE GLASBENA PRODUKCIJA 138.510 171.019 -32.509 81,0 132.823 5.687 104,3 ODDAJNIKI IN ZVEZE 1.150.311 1.093.564 56.747 105,2 1.075.568 74.743 106,9 OE ZALO�BA KASET IN PLO�Č 121.855 124.928 -3.073 97,5 90.268 31.587 135,0 SKUPNE DEJAVNOSTI 1.140.868 1.400.330 -259.462 81,5 1.439.842 -298.974 79,2 RTV Slovenija 8.837.851 8.817.272 20.579 100,2 8.593.213 244.638 102,8

Stro�ki dela Plan stro�kov dela redno zaposlenih za leto 2006 zna�a 12.691 mio SIT. To pomeni za 14 mio SIT ali 0,1% manj glede na realizirano vrednost v letu 2005. V planu je predvideno zvi�anje plač z mesecem avgustom za 2,3% (upo�tevan je predlog Vlade RS za dvig plač v negospodarstvu) in zni�anje �tevila zaposlenih, v skladu s predvidevanji o upokojitvah v enotah.

Neproizvodne storitve 23,3%

Programske pravice 14,9%

Honorarji, pogodbe in pravice 35,0%

Slu�bena potovanja4,8%

Po�tni, telefonski in transportnistro�ki6,1%

Energija4,6%

Material, nadomestni deli in drobni inventar

6,8%Drugi variabilni stro�ki

4,5%

120

Fiksni stro�ki Za fiksne stro�ke predvidevamo, da bodo v letu 2006 dose�eni v vi�ini 1.867 mio SIT. Od realiziranih v letu 2005 bodo vi�ji za 131 mio SIT ali 7,5%. Med omenjenimi stro�ki se glede na realizacijo 2005 povečujejo predvsem stro�ki vzdr�evanja, stro�ki odpravnin in stro�ki pobiranja RTV prispevka. Bistveno so ni�je obveznosti za sodne stro�ke � izvr�itelje, ki postopoma zaključujejo aktivnosti izterjave.

Amortizacija Plan amortizacije za leto 2006 zna�a 2.701 mio SIT. To je za 173 mio SIT ali 6,9% več od realizirane amortizacije v letu 2005. Upo�tevali smo ugotovitve Računskega sodi�ča ob reviziji računovodskih izkazov za leto 2004 o ni�ji amortizacijski stopnji za posamezne vrste osnovnih sredstev (antenski stolpi, zgradba na Kolodvorski).

Odhodki iz poslovanja v �ir�em smislu Odhodki iz poslovanja v �ir�em smislu, ki obsegajo variabilne stro�ke, stro�ke dela redno zaposlenih, fiksne stro�ke in amortizacijo so planirani v vi�ini 26.096 mio SIT. To pomeni za 311 mio SIT ali 1,2% več od realizacije za leto 2005. Njihovo strukturo prikazuje spodnja slika. Slika 4: Struktura planiranih odhodkov iz poslovanja v �ir�em smislu za leto 2006

Saldo naknadno plačanih in odpisanih ter dvomljivih terjatev Za saldo RTV terjatev od RTV prispevka predvidevamo, da bo zna�al � 634 mio SIT, saldo komercialnih prihodkov pa je predviden v vi�ini � 50 mio SIT.

Variabilni stro�ki33,9%

Stro�ki dela48,6%

Fiksni stro�ki7,2%

Amortizacija10,3%

121

Prihodki in odhodki od financiranja V planu prihodkov in odhodkov od financiranja so upo�tevane načrtovane obresti od plasiranih sredstev, najetih kreditov, dobaviteljev in kupcev ter tečajne razlike. Največji del prihodkov od financiranja, ki jih predvidevamo v vi�ini 413 mio SIT se nana�a na obresti od vrednostnih papirjev RS. Odhodke od financiranja predvidevamo v vi�ini 53 mio SIT. Najemanje kreditov je povezano s plačilom obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb za leto 2005 v vi�ini 1,4 mlrd SIT in plačilom akontacij davka za leto 2006. Te so odvisne od osnove za leto 2005.

Izredni prihodki in odhodki Predvidevamo, da bodo v letu 2006 realizirani izredni prihodki iz naslova RTV prispevka in naročnine v vi�ini 64 mio SIT, drugi izredni prihodki pa v vi�ini 7 mio SIT. Za izredne odhodke se predvideva, da bodo zna�ali 144 mio SIT. Namenjeni so pokrivanju nepredvidenih poslovnih dogodkov, morebitnim kaznim in drugo.

122

PREDLOG PLANA ZA LETO 2006RTV SLOVENIJA v tisoč SIT

PREDLOG PLANA 2006

REALIZACIJA 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS PLAN 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS

3 - 4 3 : 4 3 - 7 3 : 71 2 3 4 5 6 7 8 9

1 PRIHODKI OD RTV PRISPEVKA 18.468.731 18.783.768 -315.037 98,3 18.630.000 -161.269 99,12 PRIHODKI OD OGLA�EVANJA 5.143.519 4.892.561 250.958 105,1 4.427.125 716.394 116,23 PRIHODKI OD KASET IN ZGO�ČENK 119.255 111.259 7.996 107,2 95.300 23.955 125,14 DRUGI KOMERCIALNI PRIHODKI 2.417.011 2.200.826 216.185 109,8 2.017.015 399.996 119,85 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA VLADE - PO ZAKONU 244.726 237.804 6.922 102,9 244.886 -160 99,96 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA IZVEN ZAKONA O RTVS 86.155 41.795 44.360 206,1 124.920 -38.765 69,07 PRIHODKI IZ NASLOVA LASTNE REALIZACIJE 27.497 32.912 -5.415 83,5 26.640 857 103,28 SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG -87 2.436 -2.523 -1.000 913 8,79 EKSTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA (1 do 8) 26.506.807 26.303.361 203.446 100,8 25.564.886 941.921 103,7

10 INTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 3.190.75311 VARIABILNI STRO�KI SKUPAJ 8.837.851 8.817.275 20.576 100,2 8.593.213 244.638 102,8

- MATERIAL, NADOMESTNI DELI IN DROBNI INVENTAR 596.588 534.987 61.601 111,5 585.911 10.677 101,8 - ENERGIJA 410.877 394.462 16.415 104,2 437.421 -26.544 93,9 - PO�TNI,TELEFONSKI IN TRANSPORTNI STRO�KI 535.150 517.867 17.283 103,3 513.343 21.808 104,2 - SLU�BENA POTOVANJA 423.839 361.935 61.904 117,1 393.641 30.197 107,7 - HONORARJI,POGODBE,AVTOR.,IZVAJ.IN MEH. PRAVICE 3.092.054 3.068.501 23.553 100,8 2.866.212 225.842 107,9 - PROGRAMSKE PRAVICE 1.317.837 1.048.388 269.449 125,7 1.103.229 214.608 119,5 - NEPROIZVODNE STORITVE 2.063.170 2.296.932 -233.762 89,8 2.226.831 -163.661 92,7 - ČLANARINE IN ZAVAROVALNINE 75.530 65.518 10.012 115,3 69.442 6.088 108,8 - IZOBRA�EVANJE IN ZA�ČITA 181.888 213.876 -31.989 85,0 245.440 -63.552 74,1 - NAGRADE, OGLA�EVANJE IN REPREZENTANCA 92.208 200.858 -108.650 45,9 117.322 -25.114 78,6 - DRUGI VARIABILNI STRO�KI 48.711 113.951 -65.240 42,7 34.422 14.289 141,5

12 POVRAČILA DELAVCEM 732.515 721.259 11.256 101,6 712.914 19.601 102,713 BRUTTO PLAČE - FIKSNI DEL 8.612.832 8.442.112 170.720 102,0 8.177.871 434.961 105,314 BRUTTO PLAČE - VARIABILNI DEL 660.110 818.585 -158.475 80,6 653.498 6.611 101,015 PRISPEVKI IN DAVEK OD BRUTTO PLAČ 1.955.001 2.056.666 -101.665 95,1 1.976.743 -21.742 98,916 SKUPNA PORABA 730.521 666.250 64.271 109,6 691.185 39.336 105,717 STRO�KI DELA (12 do 16) 12.690.979 12.704.874 -13.895 99,9 12.212.212 478.767 103,918 EKSTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA (11 + 17) 21.528.830 21.522.149 6.681 100,0 20.805.424 723.405 103,519 FIKSNI STRO�KI SKUPAJ 1.866.968 1.735.969 130.999 107,5 2.187.173 -320.205 85,420 AMORTIZACIJA SKUPAJ 2.700.541 2.527.388 173.153 106,9 2.999.192 -298.651 90,021 Sa ODPISANIH TERJATEV - RTV PRISPEVEK -634.006 -633.190 -816 100,1 -540.000 -94.006 117,422 Sa ODPISANIH TERJATEV - KOMERCIALNI PRIHODKI -49.760 -1.972 -47.788 -96.000 46.240 51,823 INTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 3.190.75324 REZULTAT IZ POSLOVANJA (9+10-18 do 20+21+22-23) -273.298 -117.301 -155.997 233,0 -1.062.903 789.605 25,725 PRIHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 413.303 12.735.225 -12.321.923 3,2 5.424.008 -5.010.706 7,626 ODHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 53.326 167.008 -113.682 31,9 732.711 -679.385 7,327 REZULTAT IZ REDNEGA DELOVANJA (24+25-26) 86.678 12.450.916 -12.364.238 0,7 3.628.394 -3.541.715 2,428 IZREDNI PRIHODKI - RTV PRISPEVEK 63.673 200.120 -136.447 31,8 218.670 -154.997 29,129 DRUGI IZREDNI PRIHODKI SKUPAJ 6.945 7.049 -104 98,5 14.000 -7.055 49,630 IZREDNI ODHODKI SKUPAJ 143.729 1.715.167 -1.571.438 8,4 40.000 103.729 359,331 REZULTAT PRED OBDAVČENJEM (27 do 29-30) 13.567 10.942.918 -10.929.351 0,1 3.821.064 -3.807.496 0,432 DAVEK IZ DOBIČKA 1.416.15733 KONČNI REZ. PO ODBITKU DAVKA IZ DOBIČKA (31-32) 9.526.761

123

PREDLOG PLANA ZA LETO 2006PE TV SLOVENIJA v tisoč SIT

PREDLOG PLANA 2006

REALIZACIJA 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS PLAN 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS

3 - 4 3 : 4 3 - 7 3 : 71 2 3 4 5 6 7 8 9

1 PRIHODKI OD RTV PRISPEVKA 0 0 02 PRIHODKI OD OGLA�EVANJA 3.932.485 3.755.836 176.649 104,7 3.184.125 748.360 123,53 PRIHODKI OD KASET IN ZGO�ČENK 0 0 04 DRUGI KOMERCIALNI PRIHODKI 144.936 66.701 78.235 217,3 35.500 109.436 408,35 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA VLADE - PO ZAKONU 0 0 0 0 06 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA IZVEN ZAKONA O RTVS 400 0 400 0 4007 PRIHODKI IZ NASLOVA LASTNE REALIZACIJE 6.826 10.070 -3.244 67,8 5.040 1.786 135,48 SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG 0 0 09 EKSTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA (1 do 8) 4.084.647 3.832.608 252.039 106,6 3.224.665 859.982 126,7

10 INTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 19.759 011 VARIABILNI STRO�KI SKUPAJ 4.397.000 3.944.912 452.088 111,5 3.779.090 617.910 116,4

- MATERIAL, NADOMESTNI DELI IN DROBNI INVENTAR 229.078 168.110 60.968 136,3 179.290 49.788 127,8 - ENERGIJA 2.634 2.197 437 119,9 9.930 -7.296 26,5 - PO�TNI,TELEFONSKI IN TRANSPORTNI STRO�KI 311.547 283.415 28.132 109,9 254.245 57.302 122,5 - SLU�BENA POTOVANJA 221.852 155.601 66.251 142,6 184.242 37.610 120,4 - HONORARJI,POGODBE,AVTOR.,IZVAJ.IN MEH. PRAVICE 1.697.635 1.528.214 169.421 111,1 1.374.878 322.757 123,5 - PROGRAMSKE PRAVICE 1.269.604 1.016.446 253.158 124,9 1.042.937 226.667 121,7 - NEPROIZVODNE STORITVE 600.996 637.449 -36.453 94,3 646.210 -45.214 93,0 - ČLANARINE IN ZAVAROVALNINE 5.011 922 4.089 543,5 5.180 -169 96,7 - IZOBRA�EVANJE IN ZA�ČITA 34.781 42.031 -7.250 82,8 33.887 894 102,6 - NAGRADE, OGLA�EVANJE IN REPREZENTANCA 13.722 45.027 -31.305 30,5 36.491 -22.769 37,6 - DRUGI VARIABILNI STRO�KI 10.140 65.500 -55.360 15,5 11.800 -1.660 85,9

12 POVRAČILA DELAVCEM 120.417 116.807 3.610 103,1 115.437 4.980 104,313 BRUTTO PLAČE - FIKSNI DEL 1.661.692 1.606.410 55.282 103,4 1.602.623 59.069 103,714 BRUTTO PLAČE - VARIABILNI DEL 103.992 127.119 -23.127 81,8 108.819 -4.827 95,615 PRISPEVKI IN DAVEK OD BRUTTO PLAČ 382.354 400.752 -18.398 95,4 397.803 -15.449 96,116 SKUPNA PORABA 127.174 111.512 15.662 114,0 119.221 7.953 106,717 STRO�KI DELA (12 do 16) 2.395.629 2.362.601 33.028 101,4 2.343.904 51.726 102,218 EKSTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA (11 + 17) 6.792.629 6.307.513 485.116 107,7 6.122.994 669.636 110,919 FIKSNI STRO�KI SKUPAJ 16.14820 AMORTIZACIJA SKUPAJ 99.07221 Sa ODPISANIH TERJATEV - RTV PRISPEVEK 022 Sa ODPISANIH TERJATEV - KOMERCIALNI PRIHODKI 023 INTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 1.601.714 1.772.25424 REZULTAT IZ POSLOVANJA (9+10-18 do 20+21+22-23) -4.172.08125 PRIHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 48.37626 ODHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 1727 REZULTAT IZ REDNEGA DELOVANJA (24+25-26) -4.123.72128 IZREDNI PRIHODKI - RTV PRISPEVEK29 DRUGI IZREDNI PRIHODKI SKUPAJ 030 DRUGI IZREDNI ODHODKI SKUPAJ 3.18931 REZULTAT PRED OBDAVČENJEM (27 do 29-30) -4.126.910

124

PREDLOG PLANA ZA LETO 2006OE TV PRODUKCIJA v tisoč SIT

PREDLOG PLANA 2006

REALIZACIJA 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS PLAN 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS

3 - 4 3 : 4 3 - 7 3 : 71 2 3 4 5 6 7 8 9

1 PRIHODKI OD RTV PRISPEVKA 0 0 02 PRIHODKI OD OGLA�EVANJA 0 0 0 0 03 PRIHODKI OD KASET IN ZGO�ČENK 0 0 0 0 04 DRUGI KOMERCIALNI PRIHODKI 254.101 60.974 193.127 416,7 15.000 239.1015 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA VLADE - PO ZAKONU 0 0 06 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA IZVEN ZAKONA O RTVS 0 0 07 PRIHODKI IZ NASLOVA LASTNE REALIZACIJE 0 0 08 SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG 0 0 09 EKSTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA (1 do 8) 254.101 60.974 193.127 416,7 15.000 239.101

10 INTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 0 011 VARIABILNI STRO�KI SKUPAJ 116.171 122.189 -6.018 95,1 128.682 -12.511 90,3

- MATERIAL, NADOMESTNI DELI IN DROBNI INVENTAR 65.451 67.308 -1.857 97,2 72.032 -6.581 90,9 - ENERGIJA 4.775 4.349 426 109,8 3.900 875 122,4 - PO�TNI,TELEFONSKI IN TRANSPORTNI STRO�KI 6.435 5.957 478 108,0 6.910 -475 93,1 - SLU�BENA POTOVANJA 14.800 3.597 11.203 411,5 3.200 11.600 462,5 - HONORARJI,POGODBE,AVTOR.,IZVAJ.IN MEH. PRAVICE 8.458 10.687 -2.229 79,1 3.200 5.258 264,3 - PROGRAMSKE PRAVICE 0 0 0 0 0 - NEPROIZVODNE STORITVE 11.780 25.234 -13.454 46,7 32.800 -21.020 35,9 - ČLANARINE IN ZAVAROVALNINE 185 21 164 881,0 0 185 - IZOBRA�EVANJE IN ZA�ČITA 2.640 3.642 -1.002 72,5 4.820 -2.180 54,8 - NAGRADE, OGLA�EVANJE IN REPREZENTANCA 1.501 1.232 269 121,8 1.700 -199 88,3 - DRUGI VARIABILNI STRO�KI 146 162 -16 90,1 120 26 121,7

12 POVRAČILA DELAVCEM 132.863 138.088 -5.225 96,2 142.350 -9.487 93,313 BRUTTO PLAČE - FIKSNI DEL 1.204.679 1.184.374 20.305 101,7 1.159.240 45.439 103,914 BRUTTO PLAČE - VARIABILNI DEL 114.570 132.592 -18.022 86,4 109.773 4.797 104,415 PRISPEVKI IN DAVEK OD BRUTTO PLAČ 262.551 274.155 -11.604 95,8 263.469 -918 99,716 SKUPNA PORABA 110.582 108.131 2.451 102,3 105.298 5.284 105,017 STRO�KI DELA (12 do 16) 1.825.245 1.837.340 -12.095 99,3 1.780.130 45.115 102,518 EKSTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA (11 + 17) 1.941.416 1.959.529 -18.113 99,1 1.908.812 32.604 101,719 FIKSNI STRO�KI SKUPAJ 25.17220 AMORTIZACIJA SKUPAJ 742.62121 Sa ODPISANIH TERJATEV - RTV PRISPEVEK22 Sa ODPISANIH TERJATEV - KOMERCIALNI PRIHODKI 023 INTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 211 60024 REZULTAT IZ POSLOVANJA (9+10-18 do 20+21+22-23) -2.666.55825 PRIHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 026 ODHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 027 REZULTAT IZ REDNEGA DELOVANJA (24+25-26) -2.666.55828 IZREDNI PRIHODKI - RTV PRISPEVEK29 DRUGI IZREDNI PRIHODKI SKUPAJ 030 DRUGI IZREDNI ODHODKI SKUPAJ 49131 REZULTAT PRED OBDAVČENJEM (27 do 29-30) -2.667.049

125

PREDLOG PLANA ZA LETO 2006PE RADIO SLOVENIJA v tisoč SIT

PREDLOG PLANA 2006

REALIZACIJA 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS PLAN 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS

3 - 4 3 : 4 3 - 7 3 : 71 2 3 4 5 6 7 8 9

1 PRIHODKI OD RTV PRISPEVKA 0 0 02 PRIHODKI OD OGLA�EVANJA 810.000 782.572 27.428 103,5 815.000 -5.000 99,43 PRIHODKI OD KASET IN ZGO�ČENK 0 0 0 0 04 DRUGI KOMERCIALNI PRIHODKI 15.626 17.471 -1.845 89,4 22.000 -6.374 71,05 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA VLADE - PO ZAKONU 1.000 0 1.000 0 1.0006 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA IZVEN ZAKONA O RTVS 18.400 859 17.541 6.000 12.400 306,77 PRIHODKI IZ NASLOVA LASTNE REALIZACIJE 0 0 08 SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG 0 0 09 EKSTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA (1 do 8) 845.026 800.902 44.124 105,5 843.000 2.026 100,2

10 INTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 4.347 22.873 -18.526 19,0 0 4.34711 VARIABILNI STRO�KI SKUPAJ* 644.009 686.276 -42.267 93,8 713.500 -69.491 90,3

- MATERIAL, NADOMESTNI DELI IN DROBNI INVENTAR 20.579 18.753 1.826 109,7 24.278 -3.699 84,8 - ENERGIJA 1.714 426 1.288 402,3 2.121 -407 80,8 - PO�TNI,TELEFONSKI IN TRANSPORTNI STRO�KI 27.920 29.623 -1.703 94,3 31.370 -3.450 89,0 - SLU�BENA POTOVANJA 27.513 29.458 -1.946 93,4 31.866 -4.354 86,3 - HONORARJI,POGODBE,AVTOR.,IZVAJ.IN MEH. PRAVICE 432.648 438.856 -6.209 98,6 477.186 -44.539 90,7 - PROGRAMSKE PRAVICE 31.347 20.248 11.099 154,8 31.580 -233 99,3 - NEPROIZVODNE STORITVE 70.067 103.755 -33.688 67,5 79.283 -9.216 88,4 - ČLANARINE IN ZAVAROVALNINE 46 26 20 176,9 5 41 920,0 - IZOBRA�EVANJE IN ZA�ČITA 18.471 24.697 -6.227 74,8 20.702 -2.232 89,2 - NAGRADE, OGLA�EVANJE IN REPREZENTANCA 11.976 12.731 -755 94,1 13.277 -1.301 90,2 - DRUGI VARIABILNI STRO�KI 1.729 7.703 -5.974 22,4 1.832 -103 94,4

12 POVRAČILA DELAVCEM 76.131 75.495 636 100,8 70.151 5.980 108,513 BRUTTO PLAČE - FIKSNI DEL 1.123.307 1.080.542 42.765 104,0 1.009.132 114.175 111,314 BRUTTO PLAČE - VARIABILNI DEL 85.256 114.389 -29.133 74,5 100.710 -15.455 84,715 PRISPEVKI IN DAVEK OD BRUTTO PLAČ 267.055 279.894 -12.839 95,4 265.913 1.141 100,416 SKUPNA PORABA 90.459 67.899 22.560 133,2 79.503 10.956 113,817 STRO�KI DELA (12 do 16) 1.642.208 1.618.219 23.989 101,5 1.525.409 116.798 107,718 EKSTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA (11 + 17) 2.286.216 2.304.495 -18.279 99,2 2.238.909 47.307 102,119 FIKSNI STRO�KI SKUPAJ 30.20220 AMORTIZACIJA SKUPAJ 62.11421 Sa ODPISANIH TERJATEV - RTV PRISPEVEK22 Sa ODPISANIH TERJATEV - KOMERCIALNI PRIHODKI 0 023 INTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 592.273 592.286 -13 100,0 1.061.257 -468.984 55,824 REZULTAT IZ POSLOVANJA (9+10-18 do 20+21+22-23) -2.165.32125 PRIHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 026 ODHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 027 REZULTAT IZ REDNEGA DELOVANJA (24+25-26) -2.165.32128 IZREDNI PRIHODKI - RTV PRISPEVEK 029 DRUGI IZREDNI PRIHODKI SKUPAJ 030 DRUGI IZREDNI ODHODKI SKUPAJ 19231 REZULTAT PRED OBDAVČENJEM (27 do 29-30) -2.165.514

126

PREDLOG PLANA ZA LETO 2006PE RADIJSKA PRODUKCIJA v tisoč SIT

PREDLOG PLANA 2006

REALIZACIJA 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS PLAN 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS

3 - 4 3 : 4 3 - 7 3 : 71 2 3 4 5 6 7 8 9

1 PRIHODKI OD RTV PRISPEVKA 0 0 02 PRIHODKI OD OGLA�EVANJA 0 0 0 0 03 PRIHODKI OD KASET IN ZGO�ČENK 0 0 04 DRUGI KOMERCIALNI PRIHODKI 13.400 9.873 3.527 135,7 10.300 3.100 130,15 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA VLADE - PO ZAKONU 0 0 06 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA IZVEN ZAKONA O RTVS 0 0 07 PRIHODKI IZ NASLOVA LASTNE REALIZACIJE 0 0 08 SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG 0 0 09 EKSTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA (1 do 8) 13.400 9.873 3.527 135,7 10.300 3.100 130,1

10 INTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 0 0 011 VARIABILNI STRO�KI SKUPAJ 67.724 59.061 8.663 114,7 66.600 1.124 101,7

- MATERIAL, NADOMESTNI DELI IN DROBNI INVENTAR 11.989 13.423 -1.434 89,3 12.000 -11 99,9 - ENERGIJA 3.233 2.510 723 128,8 3.600 -367 89,8 - PO�TNI,TELEFONSKI IN TRANSPORTNI STRO�KI 20.702 21.740 -1.038 95,2 26.300 -5.598 78,7 - SLU�BENA POTOVANJA 6.729 4.606 2.123 146,1 5.800 929 116,0 - HONORARJI,POGODBE,AVTOR.,IZVAJ.IN MEH. PRAVICE 10.132 9.688 444 104,6 7.000 3.132 144,7 - PROGRAMSKE PRAVICE 568 18 550 0 568 - NEPROIZVODNE STORITVE 11.149 5.356 5.793 208,2 10.200 949 109,3 - ČLANARINE IN ZAVAROVALNINE 7 0 7 0 7 - IZOBRA�EVANJE IN ZA�ČITA 1.803 963 840 187,2 700 1.103 257,6 - NAGRADE, OGLA�EVANJE IN REPREZENTANCA 526 707 -181 74,4 580 -54 90,7 - DRUGI VARIABILNI STRO�KI 886 51 835 420 466 211,0

12 POVRAČILA DELAVCEM 41.124 39.953 1.171 102,9 41.532 -408 99,013 BRUTTO PLAČE - FIKSNI DEL 317.394 313.454 3.940 101,3 318.968 -1.574 99,514 BRUTTO PLAČE - VARIABILNI DEL 29.082 35.878 -6.796 81,1 35.616 -6.534 81,715 PRISPEVKI IN DAVEK OD BRUTTO PLAČ 69.441 73.703 -4.262 94,2 78.277 -8.836 88,716 SKUPNA PORABA 27.060 31.425 -4.365 86,1 31.927 -4.867 84,817 STRO�KI DELA (12 do 16) 484.101 494.413 -10.312 97,9 506.320 -22.219 95,618 EKSTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA (11 + 17) 551.825 553.475 -1.650 99,7 572.920 -21.095 96,319 FIKSNI STRO�KI SKUPAJ 27.94820 AMORTIZACIJA SKUPAJ 183.71921 Sa ODPISANIH TERJATEV - RTV PRISPEVEK22 Sa ODPISANIH TERJATEV - KOMERCIALNI PRIHODKI23 INTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 10.832 294 12.200 -1.368 88,824 REZULTAT IZ POSLOVANJA (9+10-18 do 20+21+22-23) -755.56225 PRIHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 026 ODHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 027 REZULTAT IZ REDNEGA DELOVANJA (24+25-26) -755.56228 IZREDNI PRIHODKI - RTV PRISPEVEK29 DRUGI IZREDNI PRIHODKI SKUPAJ 1.60030 DRUGI IZREDNI ODHODKI SKUPAJ 40131 REZULTAT PRED OBDAVČENJEM (27 do 29-30) -754.363

127

PREDLOG PLANA ZA LETO 2006RC RTV KOPER v tisoč SIT

PREDLOG PLANA 2006

REALIZACIJA 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS PLAN 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS

3 - 4 3 : 4 3 - 7 3 : 71 2 3 4 5 6 7 8 9

1 PRIHODKI OD RTV PRISPEVKA 0 0 02 PRIHODKI OD OGLA�EVANJA 201.879 177.379 24.500 113,8 205.000 -3.121 98,53 PRIHODKI OD KASET IN ZGO�ČENK 0 0 0 0 04 DRUGI KOMERCIALNI PRIHODKI 3.116 4.801 -1.685 64,9 0 3.1165 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA VLADE - PO ZAKONU 161.720 174.451 -12.731 92,7 174.575 -12.855 92,66 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA IZVEN ZAKONA O RTVS 46.124 17.372 28.752 265,5 0 46.1247 PRIHODKI IZ NASLOVA LASTNE REALIZACIJE 0 0 08 SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG 0 0 09 EKSTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA (1 do 8) 412.839 374.003 38.836 110,4 379.575 33.264 108,8

10 INTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 7.175 6.68411 VARIABILNI STRO�KI SKUPAJ 549.445 623.818 -74.373 88,1 598.581 -49.136 91,8

- MATERIAL, NADOMESTNI DELI IN DROBNI INVENTAR 35.462 37.909 -2.447 93,5 36.369 -907 97,5 - ENERGIJA 15.503 16.213 -710 95,6 15.601 -98 99,4 - PO�TNI,TELEFONSKI IN TRANSPORTNI STRO�KI 44.128 45.860 -1.732 96,2 47.289 -3.161 93,3 - SLU�BENA POTOVANJA 14.706 17.567 -2.861 83,7 20.870 -6.164 70,5 - HONORARJI,POGODBE,AVTOR.,IZVAJ.IN MEH. PRAVICE 297.238 328.838 -31.600 90,4 306.460 -9.222 97,0 - PROGRAMSKE PRAVICE 5.868 4.910 958 119,5 6.454 -586 90,9 - NEPROIZVODNE STORITVE 124.738 150.199 -25.461 83,0 144.596 -19.858 86,3 - ČLANARINE IN ZAVAROVALNINE 583 823 -240 70,8 1.710 -1.127 34,1 - IZOBRA�EVANJE IN ZA�ČITA 6.719 14.639 -7.920 45,9 13.033 -6.314 51,6 - NAGRADE, OGLA�EVANJE IN REPREZENTANCA 3.438 5.674 -2.236 60,6 4.900 -1.462 70,2 - DRUGI VARIABILNI STRO�KI 1.062 1.186 -124 89,5 1.299 -237 81,8

12 POVRAČILA DELAVCEM 85.567 84.709 858 101,0 83.241 2.325 102,813 BRUTTO PLAČE - FIKSNI DEL 1.013.746 1.018.714 -4.968 99,5 1.002.479 11.268 101,114 BRUTTO PLAČE - VARIABILNI DEL 62.860 92.606 -29.746 67,9 68.817 -5.957 91,315 PRISPEVKI IN DAVEK OD BRUTTO PLAČ 222.743 242.623 -19.880 91,8 235.597 -12.854 94,516 SKUPNA PORABA 88.501 92.758 -4.257 95,4 93.236 -4.735 94,917 STRO�KI DELA (12 do 16) 1.473.418 1.531.411 -57.993 96,2 1.483.370 -9.952 99,318 EKSTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA (11 + 17) 2.022.863 2.155.229 -132.366 93,9 2.081.951 -59.088 97,219 FIKSNI STRO�KI SKUPAJ 103.53820 AMORTIZACIJA SKUPAJ 172.22621 Sa ODPISANIH TERJATEV - RTV PRISPEVEK22 Sa ODPISANIH TERJATEV - KOMERCIALNI PRIHODKI 023 INTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 281.765 276.08524 REZULTAT IZ POSLOVANJA (9+10-18 do 20+21+22-23) -2.331.58125 PRIHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 026 ODHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 027 REZULTAT IZ REDNEGA DELOVANJA (24+25-26) -2.331.58128 IZREDNI PRIHODKI - RTV PRISPEVEK29 DRUGI IZREDNI PRIHODKI SKUPAJ 24730 DRUGI IZREDNI ODHODKI SKUPAJ 10531 REZULTAT PRED OBDAVČENJEM (27 do 29-30) -2.331.438

128

PREDLOG PLANA ZA LETO 2006RC RTV MARIBOR v tisoč SIT

PREDLOG PLANA 2006

REALIZACIJA 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS PLAN 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS

3 - 4 3 : 4 3 - 7 3 : 71 2 3 4 5 6 7 8 9

1 PRIHODKI OD RTV PRISPEVKA 0 0 02 PRIHODKI OD OGLA�EVANJA 199.155 176.774 22.381 112,7 223.000 -23.845 89,33 PRIHODKI OD KASET IN ZGO�ČENK 0 0 04 DRUGI KOMERCIALNI PRIHODKI 15.326 19.564 -4.238 78,3 12.500 2.826 122,65 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA VLADE - PO ZAKONU 69.312 50.944 18.368 136,1 57.811 11.501 119,96 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA IZVEN ZAKONA O RTVS 10.762 11.733 -971 91,7 10.700 62 100,67 PRIHODKI IZ NASLOVA LASTNE REALIZACIJE 0 0 08 SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG 0 0 09 EKSTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA (1 do 8) 294.555 259.015 35.540 113,7 304.011 -9.456 96,9

10 INTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 0 011 VARIABILNI STRO�KI SKUPAJ 511.958 591.175 -79.217 86,6 568.259 -56.301 90,1

- MATERIAL, NADOMESTNI DELI IN DROBNI INVENTAR 27.239 29.933 -2.694 91,0 33.957 -6.718 80,2 - ENERGIJA 12.684 11.368 1.316 111,6 13.184 -500 96,2 - PO�TNI,TELEFONSKI IN TRANSPORTNI STRO�KI 20.001 22.597 -2.596 88,5 22.250 -2.249 89,9 - SLU�BENA POTOVANJA 21.371 22.800 -1.429 93,7 27.892 -6.521 76,6 - HONORARJI,POGODBE,AVTOR.,IZVAJ.IN MEH. PRAVICE 352.896 402.932 -50.036 87,6 384.072 -31.176 91,9 - PROGRAMSKE PRAVICE 5.050 6.766 -1.716 74,6 11.418 -6.368 44,2 - NEPROIZVODNE STORITVE 52.659 70.730 -18.071 74,5 50.272 2.387 104,7 - ČLANARINE IN ZAVAROVALNINE 291 554 -263 52,5 0 291 - IZOBRA�EVANJE IN ZA�ČITA 8.719 7.786 933 112,0 11.100 -2.381 78,5 - NAGRADE, OGLA�EVANJE IN REPREZENTANCA 10.105 11.724 -1.619 86,2 13.774 -3.669 73,4 - DRUGI VARIABILNI STRO�KI 943 3.985 -3.042 23,7 340 603 277,4

12 POVRAČILA DELAVCEM 48.387 46.680 1.707 103,7 47.799 588 101,213 BRUTTO PLAČE - FIKSNI DEL 545.301 521.277 24.024 104,6 514.850 30.452 105,914 BRUTTO PLAČE - VARIABILNI DEL 41.765 52.486 -10.721 79,6 44.570 -2.806 93,715 PRISPEVKI IN DAVEK OD BRUTTO PLAČ 121.578 125.712 -4.134 96,7 125.608 -4.030 96,816 SKUPNA PORABA 45.111 41.481 3.630 108,8 43.956 1.155 102,617 STRO�KI DELA (12 do 16) 802.142 787.636 14.506 101,8 776.783 25.359 103,318 EKSTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA (11 + 17) 1.314.100 1.378.811 -64.711 95,3 1.345.042 -30.942 97,719 FIKSNI STRO�KI SKUPAJ 80.18520 AMORTIZACIJA SKUPAJ 192.79121 Sa ODPISANIH TERJATEV - RTV PRISPEVEK22 Sa ODPISANIH TERJATEV - KOMERCIALNI PRIHODKI 023 INTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 104.363 85.982 18.381 121,4 78.676 25.687 132,624 REZULTAT IZ POSLOVANJA (9+10-18 do 20+21+22-23) -1.478.75425 PRIHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 026 ODHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 027 REZULTAT IZ REDNEGA DELOVANJA (24+25-26) -1.478.75428 IZREDNI PRIHODKI - RTV PRISPEVEK29 DRUGI IZREDNI PRIHODKI SKUPAJ 030 DRUGI IZREDNI ODHODKI SKUPAJ 20331 REZULTAT PRED OBDAVČENJEM (27 do 29-30) -1.478.957

129

PREDLOG PLANA ZA LETO 2006OE GLASBENA PRODUKCIJA v tisoč SIT

PREDLOG PLANA 2006

REALIZACIJA 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS PLAN 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS

3 - 4 3 : 4 3 - 7 3 : 71 2 3 4 5 6 7 8 9

1 PRIHODKI OD RTV PRISPEVKA 0 02 PRIHODKI OD OGLA�EVANJA 0 0 0 03 PRIHODKI OD KASET IN ZGO�ČENK 0 04 DRUGI KOMERCIALNI PRIHODKI 36.312 77.754 -41.442 46,7 36.312 0 100,05 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA VLADE - PO ZAKONU 0 06 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA IZVEN ZAKONA O RTVS 2.000 5.021 -3.021 39,8 2.000 0 100,07 PRIHODKI IZ NASLOVA LASTNE REALIZACIJE 0 08 SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG 0 09 EKSTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA (1 do 8) 38.312 82.774 -44.462 46,3 38.312 0 100,0

10 INTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 89.568 763.42011 VARIABILNI STRO�KI SKUPAJ 138.510 171.019 -32.509 81,0 132.823 5.687 104,3

- MATERIAL, NADOMESTNI DELI IN DROBNI INVENTAR 7.326 3.876 3.450 189,0 5.300 2.026 138,2 - ENERGIJA 0 0 0 0 0 - PO�TNI,TELEFONSKI IN TRANSPORTNI STRO�KI 2.731 3.996 -1.265 68,3 2.290 441 119,3 - SLU�BENA POTOVANJA 2.635 9.120 -6.485 28,9 1.950 685 135,1 - HONORARJI,POGODBE,AVTOR.,IZVAJ.IN MEH. PRAVICE 96.199 127.305 -31.106 75,6 88.703 7.496 108,5 - PROGRAMSKE PRAVICE 0 0 0 0 0 - NEPROIZVODNE STORITVE 23.179 18.409 4.770 125,9 29.050 -5.871 79,8 - ČLANARINE IN ZAVAROVALNINE 0 13 -13 0,0 0 0 - IZOBRA�EVANJE IN ZA�ČITA 130 479 -349 27,1 220 -90 59,1 - NAGRADE, OGLA�EVANJE IN REPREZENTANCA 1.987 2.672 -685 74,4 2.210 -223 89,9 - DRUGI VARIABILNI STRO�KI 4.323 5.148 -825 84,0 3.100 1.223 139,5

12 POVRAČILA DELAVCEM 40.758 36.892 3.866 110,5 36.610 4.147 111,313 BRUTTO PLAČE - FIKSNI DEL 474.958 470.669 4.289 100,9 464.061 10.897 102,314 BRUTTO PLAČE - VARIABILNI DEL 24.049 32.455 -8.406 74,1 20.810 3.239 115,615 PRISPEVKI IN DAVEK OD BRUTTO PLAČ 104.505 111.428 -6.923 93,8 107.019 -2.515 97,716 SKUPNA PORABA 43.314 33.956 9.358 127,6 29.981 13.333 144,517 STRO�KI DELA (12 do 16) 687.584 685.401 2.183 100,3 658.482 29.102 104,418 EKSTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA (11 + 17) 826.094 856.420 -30.326 96,5 791.305 34.789 104,419 FIKSNI STRO�KI SKUPAJ 14.67720 AMORTIZACIJA SKUPAJ 14.06821 Sa ODPISANIH TERJATEV - RTV PRISPEVEK22 Sa ODPISANIH TERJATEV - KOMERCIALNI PRIHODKI 023 INTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 43.407 63.700 -63.700 0,024 REZULTAT IZ POSLOVANJA (9+10-18 do 20+21+22-23) -756.23025 PRIHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 026 ODHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 027 REZULTAT IZ REDNEGA DELOVANJA (24+25-26) -756.23028 IZREDNI PRIHODKI - RTV PRISPEVEK29 DRUGI IZREDNI PRIHODKI SKUPAJ 030 DRUGI IZREDNI ODHODKI SKUPAJ 27331 REZULTAT PRED OBDAVČENJEM (27 do 29-30) -756.503

130

PREDLOG PLANA ZA LETO 2006OE ODDAJNIKI IN ZVEZE v tisoč SIT

PREDLOG PLANA 2006

REALIZACIJA 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS PLAN 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS

3 - 4 3 : 4 3 - 7 3 : 71 2 3 4 5 6 7 8 9

1 PRIHODKI OD RTV PRISPEVKA 0 0 02 PRIHODKI OD OGLA�EVANJA 0 0 0 0 03 PRIHODKI OD KASET IN ZGO�ČENK 0 0 04 DRUGI KOMERCIALNI PRIHODKI 1.616.484 1.583.593 32.891 102,1 1.564.927 51.557 103,35 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA VLADE - PO ZAKONU 0 0 06 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA IZVEN ZAKONA O RTVS 0 0 0 103.720 -103.720 0,07 PRIHODKI IZ NASLOVA LASTNE REALIZACIJE 0 0 0 0 08 SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG 0 0 09 EKSTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA (1 do 8) 1.616.484 1.583.593 32.891 102,1 1.668.647 -52.163 96,9

10 INTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 2.750.972 2.641.607 109.365 104,1 2.564.633 186.339 107,311 VARIABILNI STRO�KI SKUPAJ 1.150.311 1.093.564 56.747 105,2 1.075.568 74.743 106,9

- MATERIAL, NADOMESTNI DELI IN DROBNI INVENTAR 67.976 47.299 20.677 143,7 77.406 -9.430 87,8 - ENERGIJA 343.120 328.388 14.732 104,5 365.568 -22.448 93,9 - PO�TNI,TELEFONSKI IN TRANSPORTNI STRO�KI 16.513 15.806 707 104,5 20.065 -3.552 82,3 - SLU�BENA POTOVANJA 40.159 34.302 5.857 117,1 34.745 5.414 115,6 - HONORARJI,POGODBE,AVTOR.,IZVAJ.IN MEH. PRAVICE 18.414 18.142 272 101,5 17.705 709 104,0 - PROGRAMSKE PRAVICE 0 0 0 0 0 - NEPROIZVODNE STORITVE* 650.511 636.752 13.759 102,2 545.717 104.794 119,2 - ČLANARINE IN ZAVAROVALNINE 4.388 4.227 161 103,8 4.150 238 105,7 - IZOBRA�EVANJE IN ZA�ČITA 7.534 7.342 192 102,6 8.297 -763 90,8 - NAGRADE, OGLA�EVANJE IN REPREZENTANCA 1.599 1.209 390 132,3 1.840 -241 86,9 - DRUGI VARIABILNI STRO�KI 97 98 -1 99,0 75 22 129,3

12 POVRAČILA DELAVCEM 38.603 35.604 2.999 108,4 37.894 709 101,913 BRUTTO PLAČE - FIKSNI DEL 492.195 490.792 1.403 100,3 482.461 9.734 102,014 BRUTTO PLAČE - VARIABILNI DEL 61.802 74.328 -12.526 83,1 63.752 -1.950 96,915 PRISPEVKI IN DAVEK OD BRUTTO PLAČ 113.236 123.315 -10.079 91,8 118.643 -5.407 95,416 SKUPNA PORABA 39.735 40.603 -868 97,9 41.412 -1.677 95,917 STRO�KI DELA (12 do 16) 745.571 764.642 -19.071 97,5 744.163 1.408 100,218 EKSTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA (11 + 17) 1.895.882 1.858.206 37.676 102,0 1.819.731 76.151 104,219 FIKSNI STRO�KI SKUPAJ 181.672 115.588 66.084 157,2 199.071 -17.399 91,320 AMORTIZACIJA SKUPAJ 650.082 507.694 142.388 128,0 634.509 15.573 102,521 Sa ODPISANIH TERJATEV - RTV PRISPEVEK 0 0 022 Sa ODPISANIH TERJATEV - KOMERCIALNI PRIHODKI 0 0 0 0 023 INTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 342.913 378.540 -35.627 90,6 378.048 -35.135 90,724 REZULTAT IZ POSLOVANJA (9+10-18 do 20+21+22-23) 1.296.907 1.365.171 -68.264 95,0 1.201.921 94.986 107,925 PRIHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 315 929 -614 33,9 1.080 -765 29,226 ODHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 0 865 -865 0,0 0 027 REZULTAT IZ REDNEGA DELOVANJA (24+25-26) 1.297.222 1.365.235 -68.013 95,0 1.203.001 94.221 107,828 IZREDNI PRIHODKI - RTV PRISPEVEK 0 0 029 DRUGI IZREDNI PRIHODKI SKUPAJ 254 400 -146 63,5 0 25430 DRUGI IZREDNI ODHODKI SKUPAJ 15.807 12.571 3.236 125,7 15.807 0 100,031 REZULTAT PRED OBDAVČENJEM (27 do 29-30) 1.281.669 1.353.064 -71.395 94,7 1.187.194 94.475 108,0

131

PREDLOG PLANA ZA LETO 2006OE ZALO�BA KASET IN PLO�Č v tisoč SIT

PREDLOG PLANA 2006

REALIZACIJA 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS PLAN 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS

3 - 4 3 : 4 3 - 7 3 : 71 2 3 4 5 6 7 8 9

1 PRIHODKI OD RTV PRISPEVKA 0 0 02 PRIHODKI OD OGLA�EVANJA 0 0 03 PRIHODKI OD KASET IN ZGO�ČENK 119.255 111.259 7.996 107,2 95.300 23.955 125,14 DRUGI KOMERCIALNI PRIHODKI 23.233 27.861 -4.628 83,4 25.000 -1.767 92,95 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA VLADE - PO ZAKONU 0 0 06 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA IZVEN ZAKONA O RTVS 2.000 1.300 700 153,8 2.500 -500 80,07 PRIHODKI IZ NASLOVA LASTNE REALIZACIJE 20.671 22.842 -2.171 90,5 21.600 -929 95,78 SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG -87 2.436 -2.523 -1.000 913 8,79 EKSTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA (1 do 8) 165.072 165.698 -626 99,6 143.400 21.672 115,1

10 INTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 17.923 15.977 1.946 112,2 5.600 12.323 320,111 VARIABILNI STRO�KI SKUPAJ 121.855 124.928 -3.073 97,5 90.268 31.587 135,0

- MATERIAL, NADOMESTNI DELI IN DROBNI INVENTAR 72.469 71.312 1.157 101,6 47.300 25.169 153,2 - ENERGIJA 218 222 -4 98,2 157 61 138,9 - PO�TNI,TELEFONSKI IN TRANSPORTNI STRO�KI 2.683 2.716 -33 98,8 2.980 -297 90,0 - SLU�BENA POTOVANJA 4.685 5.208 -523 90,0 3.500 1.185 133,9 - HONORARJI,POGODBE,AVTOR.,IZVAJ.IN MEH. PRAVICE 22.584 21.713 871 104,0 18.900 3.684 119,5 - PROGRAMSKE PRAVICE 0 0 0 0 0 - NEPROIZVODNE STORITVE 5.085 5.271 -186 96,5 7.050 -1.965 72,1 - ČLANARINE IN ZAVAROVALNINE 0 0 0 0 0 - IZOBRA�EVANJE IN ZA�ČITA 333 371 -38 89,8 171 162 194,7 - NAGRADE, OGLA�EVANJE IN REPREZENTANCA 6.617 9.565 -2.948 69,2 6.250 367 105,9 - DRUGI VARIABILNI STRO�KI 7.181 8.552 -1.371 84,0 3.960 3.221 181,3

12 POVRAČILA DELAVCEM 3.230 3.713 -483 87,0 1.656 1.574 195,113 BRUTTO PLAČE - FIKSNI DEL 37.467 40.727 -3.260 92,0 24.751 12.716 151,414 BRUTTO PLAČE - VARIABILNI DEL 1.167 2.449 -1.282 47,7 1.271 -103 91,915 PRISPEVKI IN DAVEK OD BRUTTO PLAČ 8.534 10.078 -1.544 84,7 5.935 2.599 143,816 SKUPNA PORABA 3.170 3.939 -769 80,5 1.736 1.434 182,617 STRO�KI DELA (12 do 16) 53.568 60.905 -7.337 88,0 35.348 18.220 151,518 EKSTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA (11 + 17) 175.423 185.833 -10.410 94,4 125.616 49.807 139,719 FIKSNI STRO�KI SKUPAJ 439 3.175 -2.736 13,8 2.908 -2.469 15,120 AMORTIZACIJA SKUPAJ 1.527 633 894 241,2 4.350 -2.823 35,121 Sa ODPISANIH TERJATEV - RTV PRISPEVEK 0 0 022 Sa ODPISANIH TERJATEV - KOMERCIALNI PRIHODKI 519 305 214 170,2 1.950 -1.431 26,623 INTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 361 335 26 107,8 1.950 -1.589 18,524 REZULTAT IZ POSLOVANJA (9+10-18 do 20+21+22-23) 5.764 -7.995 13.759 16.126 -10.362 35,725 PRIHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 4.251 4.722 -471 90,0 0 4.25126 ODHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 1 1 0 100,0 0 127 REZULTAT IZ REDNEGA DELOVANJA (24+25-26) 10.014 -3.274 13.288 16.126 -6.112 62,128 IZREDNI PRIHODKI - RTV PRISPEVEK 0 0 029 DRUGI IZREDNI PRIHODKI SKUPAJ 23 23 0 100,0 0 2330 DRUGI IZREDNI ODHODKI SKUPAJ 0 25.317 -25.317 0 031 REZULTAT PRED OBDAVČENJEM (27 do 29-30) 10.037 -28.569 38.606 16.126 -6.089 62,2

132

PREDLOG PLANA ZA LETO 2006SKUPNE DEJAVNOSTI v tisoč SIT

PREDLOG PLANA 2006

REALIZACIJA 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS PLAN 2005

NOMINALNA RAZLIKA INDEKS

3 - 4 3 : 4 3 - 7 3 : 71 2 3 4 5 6 7 8 9

1 PRIHODKI OD RTV PRISPEVKA 18.468.731 18.783.768 -315.037 98,3 18.630.000 -161.269 99,12 PRIHODKI OD OGLA�EVANJA 0 0 0 0 03 PRIHODKI OD KASET IN ZGO�ČENK 0 0 04 DRUGI KOMERCIALNI PRIHODKI 294.477 332.234 -37.757 88,6 295.476 -999 99,75 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA VLADE - PO ZAKONU 12.694 12.409 285 102,3 12.500 194 101,66 PRIHODKI OD SOFINANCIRANJA IZVEN ZAKONA O RTVS 6.469 5.510 959 117,4 0 6.4697 PRIHODKI IZ NASLOVA LASTNE REALIZACIJE 0 0 0 0 08 SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG 0 0 09 EKSTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA (1 do 8) 18.782.371 19.133.921 -351.550 98,2 18.937.976 -155.605 99,2

10 INTERNI PRIHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 393.794 593.14411 VARIABILNI STRO�KI SKUPAJ 1.140.868 1.400.330 -259.462 81,5 1.439.842 -298.974 79,2

- MATERIAL, NADOMESTNI DELI IN DROBNI INVENTAR 59.018 77.064 -18.046 76,6 97.979 -38.960 60,2 - ENERGIJA 26.996 28.789 -1.793 93,8 23.360 3.636 115,6 - PO�TNI,TELEFONSKI IN TRANSPORTNI STRO�KI 82.490 86.157 -3.667 95,7 99.644 -17.154 82,8 - SLU�BENA POTOVANJA 69.389 79.676 -10.287 87,1 79.576 -10.187 87,2 - HONORARJI,POGODBE,AVTOR.,IZVAJ.IN MEH. PRAVICE 155.850 182.126 -26.276 85,6 188.108 -32.258 82,9 - PROGRAMSKE PRAVICE 5.400 0 5.400 10.840 -5.440 49,8 - NEPROIZVODNE STORITVE* 513.006 643.777 -130.771 79,7 681.653 -168.647 75,3 - ČLANARINE IN ZAVAROVALNINE 65.019 58.932 6.087 110,3 58.397 6.622 111,3 - IZOBRA�EVANJE IN ZA�ČITA 100.758 111.926 -11.168 90,0 152.510 -51.752 66,1 - NAGRADE, OGLA�EVANJE IN REPREZENTANCA 40.738 110.317 -69.579 36,9 36.300 4.438 112,2 - DRUGI VARIABILNI STRO�KI 22.204 21.566 638 103,0 11.476 10.728 193,5

12 POVRAČILA DELAVCEM 145.436 143.318 2.118 101,5 136.245 9.191 106,713 BRUTTO PLAČE - FIKSNI DEL 1.742.093 1.715.153 26.940 101,6 1.599.306 142.786 108,914 BRUTTO PLAČE - VARIABILNI DEL 135.567 154.283 -18.716 87,9 99.359 36.208 136,415 PRISPEVKI IN DAVEK OD BRUTTO PLAČ 403.003 415.006 -12.003 97,1 378.477 24.526 106,516 SKUPNA PORABA 155.414 134.546 20.868 115,5 144.915 10.500 107,217 STRO�KI DELA (12 do 16) 2.581.513 2.562.306 19.207 100,7 2.358.302 223.211 109,518 EKSTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA (11 + 17) 3.722.380 3.962.636 -240.256 93,9 3.798.144 -75.763 98,019 FIKSNI STRO�KI SKUPAJ 1.319.33620 AMORTIZACIJA SKUPAJ 552.45021 Sa ODPISANIH TERJATEV - RTV PRISPEVEK -633.19022 Sa ODPISANIH TERJATEV - KOMERCIALNI PRIHODKI -2.27623 INTERNI ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ 206.21824 REZULTAT IZ POSLOVANJA (9+10-18 do 20+21+22-23) 12.851.61025 PRIHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 12.681.19826 ODHODKI OD FINANCIRANJA SKUPAJ 166.12527 REZULTAT IZ REDNEGA DELOVANJA (24+25-26) 25.366.68328 IZREDNI PRIHODKI - RTV PRISPEVEK 200.12029 DRUGI IZREDNI PRIHODKI SKUPAJ 4.77930 DRUGI IZREDNI ODHODKI SKUPAJ 1.672.42531 REZULTAT PRED OBDAVČENJEM (27 do 29-30) 23.899.15732 DAVEK IZ DOBIČKA 1.416.15733 KONČNI REZ. PO ODBITKU DAVKA IZ DOBIČKA (31-32) 22.483.000