proizvodnja bioplina iz biorazgradljivih odpadkov …izjava »Študent anton rus izjavljam, da sem...

B&B

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Ekonomist

Modul: Organizator podjetništva in trženja

PROIZVODNJA BIOPLINA IZ

BIORAZGRADLJIVIH ODPADKOV V

BIOPLINARNI PETROL IHAN

Mentor: mag. Muharem Husić, univ. dipl. inž. kem. tehn. Kandidat: Anton Rus

Lektorica: Ana Peklenik, prof. slov.

Kranj, maj 2016

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju mag. Muharemu Husiću, univ. dipl. inž. kem. tehn., za vso

strokovno pomoč, informacije in usmeritve pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi lektorici Ani Peklenik, prof. slov., ki je mojo diplomsko nalogo

jezikovno in slovnično pregledala.

IZJAVA

»Študent Anton Rus izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga

napisal pod mentorstvom mag. Muharema Husića.«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne _____________ Podpis: __________________

POVZETEK

Proizvodnja in uporaba bioplina ponujata mnoge okoljske, ekonomske in družbeno-

ekonomske koristi. Bioplin je obnovljivi vir energije (v nadaljevanju OVE), ki ne

ponuja le novih gospodarskih priložnosti, temveč tudi nova delovna mesta. Zelena

energija je pomembna za ekološko ozaveščenost uporabnikov, ravnanje z različnimi

vrstami biorazgradljivih odpadkov ter ohranjanje čistega in zdravega okolja.

Trenutna svetovna preskrba z energijo je v veliki meri odvisna od fosilnih virov

(nafte, lignita, premoga, zemeljskega plina). Bioplin je eden najučinkovitejših

energentov z ugodnim vplivom na okolje, saj z njegovo uporabo ne prispevamo k

povečevanju toplogrednih plinov v atmosferi. Bioplinarna je sodobna rešitev za

predelavo odpadkov, iz katerih proizvedemo energijo za življenje, ter kakovostno

gnojilo za pridelavo kvalitetne hrane.

V prvem delu diplomske naloge so predstavljeni predpisi, ki so pogoj za nemoteno

obratovanje bioplinarne. Predstavljen je bioplin kot OVE, njegova sestava ter

dejavniki, ki vplivajo na njegovo razgradnjo. Izdelana je primerjava med

bioplinarnami v Sloveniji in nekaterimi izbranimi državami Evropske unije (v

nadaljevanju EU) glede na prednosti in slabosti, s katerimi se srečujejo.

V drugem delu je predstavljeno delovanje Bioplinarne Ihan, kjer se pridobiva bioplin

iz kvalitetne in konstantne mešanice odpadkov za pogon motorja, ki proizvaja

električno energijo.

V podjetju Petrol smo izdelali poslovnik za nadzor nad dnevno analizo konsistence

odpadkov. S tem smo preprečili nihanja kakovosti mešanice odpadkov in zagotovili

proizvodnjo maksimalne količine bioplina.

Z anketo, ki smo jo opravili na vzorcu 95 anketirancev, smo ugotavljali osveščenost

prebivalcev o obstoju in uporabi bioplina.

KLJUČNE BESEDE

- obnovljivi vir energije

- bioplin

- električna energija

- biorazgradljivi odpadki

- bioplinarna

ABSTRACT

Production and use of biogas brings many environmental, economic and socially-

economic benefits. Biogas is a renewable source of energy which offers economic

opportunities as well as new work positions. Importance of green energy is

ecological awareness of users, treating different kinds of bio-degradable wastes and

maintaining of clean and healthy environment.

Current global energy supplies depend in great size from fossil sources such as oil,

lignite, coal and natural gas. Biogas is one of the most effective energy products

with positive impacts on environment, for its usage does not contribute to the

increase of greenhouse gases in the atmosphere.

Biogas plant is a modern solution for a use of waste, out of which we can produce

energy for life and high quality fertilizer for successful production of quality food.

In first part of my thesis I am going to introduce regulations, necessary for

undisturbed operation of the biogas plant. I`ll introduce biogas as renewable source

of energy, it`s composition and factors that influence on its decomposition. I will

compare biogas plants in Slovenia and some other countries in EU in terms of their

advantages and disadvantages.

In the second part of my thesis I am going to introduce biogas plant Bioplinarna Ihan

operates, where biogas is produced out of quality and consistent waste mix, for

running of a motor that produces electrical energy. Daily swinging in quality and

quantity of waste presents a problem and a challenge because they influence on the

daily amount of biogas produced. In company Petrol we have created rules of

procedure for daily analyses of waste consistency with which we`ve prevented

swinging of quality waste mix and ensured production of maximal amount of biogas.

In a survey I have done on 95 people I examined awareness of residents on

existence and use of biogas.

KEYWORDS

• renewable energy source

• biogas

• electrical energy

• bio-degradable waste

• biogas plant

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................... 1

1.1 Predstavitev problema................................................................................ 1

1.2 Cilji naloge ................................................................................................. 1

1.3 Predvidene metode .................................................................................... 2

2 ZAKONODAJA S PODROČJA PRIDOBIVANJA BIOPLINA V EU IN SLOVENIJI

.......................................................................................................................... 2

2.2 Veljavna zakonodaja v RS ......................................................................... 2

2.2.1 Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) ........................................................... 3

2.2.2 Uredba o odpadkih .............................................................................. 3

2.2.3 Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi

komposta ali digestata ....................................................................................... 3

2.2.4 Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in

zelenim vrtnim odpadom ................................................................................... 4

3 BIOPLIN KOT OBNOVLJIVI VIR ENERGIJE IZ BIOPLINARNE........................ 4

3.1 Bioplin ........................................................................................................ 4

3.2 Sestava bioplina ......................................................................................... 4

3.3 Proizvodnja bioplina ................................................................................... 5

3.4 Dejavniki, ki vplivajo na anaerobno razgradnjo ........................................... 6

3.4.1 Vrednost pH ........................................................................................ 7

3.4.2 Temperatura ....................................................................................... 7

3.4.3 Tlak ..................................................................................................... 8

3.4.4 Razmerje med dušikom in ogljikom (C/N) ........................................... 8

3.4.5 Mešanje substrata ............................................................................... 8

3.4.6 Sestava biomase................................................................................. 9

3.5 Vrste bioplinskih reaktorjev ........................................................................ 9

3.5.1 Enostopenjski sistem .......................................................................... 9

3.5.2 Dvostopenjski sistem .......................................................................... 9

4 ANALIZA PROIZVODNJE BIOPLINA V EVROPI IN SLOVENIJI ..................... 10

4.1 Proizvodnja bioplina v EU ........................................................................ 10

4.1.1 Pridobivanje električne in toplotne energije v kogeneracijski enoti ..... 11

4.1.2 Nadgradnja bioplina in uporaba v omrežju in transportu .................... 11

4.2 Proizvodnja bioplina v Sloveniji ................................................................ 12

4.2.1 Pridobivanje bioplina za proizvodnjo električne energije in toplote .... 13

4.2.2 Stanje bioplinarn v Sloveniji .............................................................. 14

4.3 Analiza prednosti in slabosti obnovljivih virov energije v primerjavi z

neobnovljivimi viri energije .................................................................................. 14

4.3.1 Obnovljivi viri energije – prednosti in slabosti .................................... 15

4.3.2 Neobnovljivi viri energije – prednosti in slabosti ................................ 15

5 PROIZVODNJA BIOPLINA V PODJETJU PETROL ........................................ 16

5.1 Predstavitev podjetja Petrol ...................................................................... 16

5.2 Predstavitev zgodovine Bioplinarne Ihan .................................................. 17

5.3 Predstavitev proizvodnega postopka v Bioplinarni Ihan ............................ 18

5.3.1 Zmogljivost naprave .......................................................................... 18

5.3.2 Obratovalni čas ................................................................................. 18

5.3.3 Način prevzema in preverjanja biološko razgradljivih odpadkov ........ 18

5.3.4 Vrste in količine odpadkov ................................................................. 20

5.3.5 Način in postopek obdelave odpadkov .............................................. 21

5.3.6 Mehansko čiščenje ............................................................................ 23

5.3.7 Anaerobni bioreaktorji ....................................................................... 25

5.3.8 Bioplin ............................................................................................... 28

5.3.9 Kogeneracija ..................................................................................... 29

5.3.10 Sistem za izpihovanje dušika ............................................................ 31

5.3.11 Plinohram .......................................................................................... 33

5.3.12 Transformatorska postaja .................................................................. 34

5.4 Anketa o bioplinu ...................................................................................... 34

6 ZAKLJUČKI ..................................................................................................... 43

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 44

PRILOGE ........................................................................................................... 46

KAZALO SLIK

Slika 1: Shema predelave odpadkov v bioplin .......................................................... 6

Slika 2: Primer bioplinarne v Nemčiji ...................................................................... 12

Slika 3: Bioplinarna Nemščak v Prekmurju ............................................................. 13

Slika 4: Napoved uporabe OVE in NVE .................................................................. 15

Slika 5: Poslovna stavba podjetja Petrol d.d. .......................................................... 16

Slika 6: Bioplinarna Ihan ......................................................................................... 17

Slika 7: Dostava surovin ......................................................................................... 18

Slika 8: Laboratorij za testiranje.............................................................................. 19

Slika 9: Rezervoar za odpadke ............................................................................... 19

Slika 10: Higienizacija ............................................................................................ 20

Slika 11: Bioreaktorji ............................................................................................... 20

Slika 12: Primer samopostrežne restavracije .......................................................... 21

Slika 13: Gnilišča v bioreaktorju.............................................................................. 22

Slika 14: Stripping .................................................................................................. 22

Slika 15: Digestat, ki se zbira v zabojnik ................................................................. 23

Slika 16: Zbirna jama .............................................................................................. 23

Slika 17: Dozirni bazen ........................................................................................... 24

Slika 18: Separacija ................................................................................................ 25

Slika 19: Črpalke .................................................................................................... 26

Slika 20: Sistem za nadzor bioplinarne ................................................................... 27

Slika 21: Laboratorij za opremo .............................................................................. 28

Slika 22: Bakla za odvečni plin ............................................................................... 29

Slika 23: Motor za električno energijo ..................................................................... 30

Slika 24: Sušilnica .................................................................................................. 30

Slika 25: Centrifuga ................................................................................................ 31

Slika 26: Polnila, ki se uporabljajo za izpihovanje dušika ........................................ 32

Slika 27: Zbiranje pregnitega blata ......................................................................... 32

Slika 28: Digistat ali tekoče gnojilo ......................................................................... 33

Slika 29: Plinohram ................................................................................................ 33

Slika 30: Transformatorska postaja ........................................................................ 34

Slika 31: Spol ......................................................................................................... 35

Slika 32: Starostne skupine .................................................................................... 35

Slika 33: Status ...................................................................................................... 36

Slika 34: Dosežena izobrazba ................................................................................ 36

Slika 35: Regija ...................................................................................................... 37

Slika 36: Bioplin ...................................................................................................... 37

Slika 37: Poznavanje bioplinarn v Sloveniji ............................................................. 38

Slika 38: Poznavanje produkta iz bioplinarne ......................................................... 38

Slika 39: Surovine za pridobivanje bioplina ............................................................ 39

Slika 40: Surovine za proizvodnjo bioplina ............................................................. 39

Slika 41: Ali je hrane škoda za proizvodnjo električne energije ............................... 40

Slika 42: Končni proizvodi bioplinarne .................................................................... 40

Slika 43: Bioplin kot najbolj učinkovit in prijazen energent za okolje ....................... 41

Slika 44: Uporaba bioplina kot energenta ............................................................... 41

Slika 45: Investicija v bioplinarno ............................................................................ 42

KAZALO TABEL

Tabela 1: Sestava bioplina ...................................................................................... 5

Tabela 2: Bioplinarne na prebivalca ....................................................................... 10

Tabela 3: Bioplinarne v Sloveniji ............................................................................. 14

POJMOVNIK

anaerobna fermentacija (ali anaerobna digestija, proces pridobivanja

bioplina z biološko razgradnjo organske snovi)

acetogeneza (3. stopnja anaerobne fermentacije, v kateri nastane

acetat)

metanogeneza (4. stopnja anaerobne fermentacije, v kateri nastaja

metan)

digestija (razgradnja)

inhibitor (zaviralci procesov)

digestor (prostor, v katerem poteka fermentacija/digestija)

fermentor (prostor, v katerem poteka fermentacija/digestija)

metanogen mikroorganizem (mikroorganizmi, ki proizvajajo metan)

metanogen (organizem, ki pri svojem metabolizmu proizvaja metan)

acidogene bakterije (bakterije, ki kompleksne snovi razgradijo ob

acidogenezi)

psihrofilno (temperaturno območje fermentacije pod 25 ºC)

mezofilno (temperaturno območje pridobivanja bioplina 25–45 ºC)

termofilno (temperaturno območje pridobivanja bioplina 45–70 ºC)

patogeni (organizmi, ki povzročajo bolezen v gostitelju)

recirkulacija substrata v digestorju (ponovna uporaba substrata)

arhebakterije (preproste bakterije, ki preživijo v težkih pogojih)

higienizacijska stopnja (uničenje mikrobov s temperaturno obdelavo)

monitoring (spremljanje parametrov delovanja bioplinarne)

separator je stroj za ločevanje trdega dela od tekočega dela gnojevke

perforacija (luknjasta mreža v separatorju)

puferna kapaciteta (sposobnosti neke pufrne raztopine, da nasprotuje

spremembi pH)

centrat (tekoči del digestata po dehidraciji)

KRATICE IN AKRONIMI

OVE: obnovljiv vir energije

NVE: neobnovljivimi viri energije

EU: Evropska unija

RS: Republika Slovenija

EZ: energetski zakon

ZVO: zakon o varstvu okolja

ES: Evropski parlament in svet

SPTE: samostojna proizvodna enota za pridobivanje toplotne in električne

energije

CČN: Centralna čistilna naprava

mbar. milibar

B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Anton Rus: Proizvodnja bioplina iz biorazgradljivih odpadkov v bioplonarni Petrol Ihan stran 1 od 53

1 UVOD

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Bioplinarna je objekt, v katerem poteka predelava odpadkov za proizvodnjo

električne energije za življenje, kmetom pa omogoča dodatni zaslužek ter

kakovostno gnojilo za pridelavo kvalitetne hrane. Ena od osnovnih prednosti

proizvodnje bioplina je možnost pretvorbe biorazgradljivih organskih odpadkov v

koristen vir, surovino za proizvodnjo bioplina.

Evropske države, tako tudi Slovenija, se soočajo s problemom nastajanja prevelike

količine organskih odpadkov v kmetijstvu, industriji, gospodinjstvih in čistilnih

napravah. V Sloveniji je eden od perečih problemov nastajanje prevelikih količin

odpadkov, zato v nalogi predstavljamo potek proizvodnje bioplina, za katerega

potrebujemo različne vrste biorazgradljivih odpadkov. Kvaliteten bioplin se prideluje

iz kvalitetne in konstantne mešanice odpadkov. Problem nastane, ker lahko kvaliteta

in količina odpadkov dnevno nihata, kar zelo vpliva na dnevno količino

proizvedenega bioplina, zato v podjetju Petrol izvajamo dnevno analizo konsistence

odpadkov. S tem smo preprečili nihanja kvalitete mešanice odpadkov in zagotovili

proizvodnjo maksimalne količine bioplina.

S tem prispevamo k pridobivanju zelene energije in tudi k zmanjševanju

onesnaževanja okolja.

1.2 CILJI NALOGE

Namen je spoznati tehnologijo, ki se uporablja za izkoriščanje biorazgradljivih

odpadkov za proizvodnjo bioplina kot obnovljivega vira energije (OVE). Analizirali

bomo prednosti in slabosti OVE v primerjavi z neobnovljivimi viri energije (NVE),

predvsem z vidika onesnaževanja okolja. Gre za področje, ki se vse bolj uveljavlja in

je sodi med prioritete strateškega energetskega tehnološkega načrta EU in tudi

Slovenije.

Opravili bomo podrobnejšo primerjavo med Slovenijo in nekaterimi državami EU, ki

so največje uporabnice bioplina v EU.

Cilj naloge je predstaviti strateški pomen obratovanja bioplinarne, iz katere se

proizvaja produkt, ki predstavlja dodano vrednostna različnih področjih poslovanja

podjetja Petrol. Opravili bomo raziskavo o osveščenosti ljudi glede OVE in

poznavanja proizvodnje bioplina iz biološko razgradljivih odpadkov.



1.3 PREDVIDENE METODE

V prvem delu diplomske naloge so predstavljeni predpisi, ki so pogoj za nemoteno

obratovanje bioplinarne. Predstavili bomo bioplin kot OVE, njegovo sestavo ter

dejavnike, ki vplivajo na njegovo razgradnjo. Izdelali bom primerjavo prednosti in

slabosti bioplinarn v Sloveniji in izbranih državah EU. V drugem delu bomo

predstavili delovanje bioplinarne Ihan, kjer se pridobiva bioplin za pogon motorja, ki

proizvaja električno energijo. Z anketo, ki smo jo opravili na vzorcu 61 anketirancev,

nameravamo raziskati osveščenost prebivalcev o obstoju in uporabi bioplina.

2 ZAKONODAJA S PODROČJA PRIDOBIVANJA

BIOPLINA V EU IN SLOVENIJI

2.1 VELJAVNA ZAKONODAJA V EU

Evropska unija ima najstrožje okoljske standarde na svetu. Njihove naloge so

ohranjanje biodiverzitete, odgovorna raba naravnih virov, boj proti podnebnim

spremembam in preprečevanje bolezni na račun onesnaževanja okolja. Pomembno

vlogo predstavljajo tudi poudarki razvoja in izboljševanja procesov izrabe naravnih

virov in gospodarsko rast. Glavne institucije so evropska komisija, evropski

parlament, evropska agencija za okolje in evropska okoljska načela. Velik poudarek

Evropa daje na zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, ki naj bi jih do leta 2020

zmanjšali za 20 odstotkov.

Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. Novembra

2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv

Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009

o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši

razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES

2.2 VELJAVNA ZAKONODAJA V RS

Na področju ravnanja z okoljem v Republiki Sloveniji velja precejšnje število

predpisov, zato smo zajeli samo tiste, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki:

Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) (Uradni list RS, št. 41/2004, 102/15),

Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015),

Uredba o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14),

Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali

digestata (Uradni list RS, št. 99/13),



Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim

vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10),

Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni v so proizvodnji toplote in

električne energije z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 37/2009),

Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov

energije (Uradni list RS, št. 89/2008, 25/2009 in 58/2012),

Energetski zakon (EZ) (Uradni list RS, št. 17/2014 in 8/2015),


digestata (Uradni list RS, št. 99/2013 in 56/2015).

2.2.1 Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)

Namen zakona o varstvu okolja iz leta 2004 je spodbuditi, poučiti in usmeriti

človekova dejanja v smer za dolgoročne življenjske pogoje za človekovo počutje,

zdravje in kvaliteto življenja ter biodiverziteto.

Cilji varstva okolja je ohranjanje in izboljšanje kakovosti okolja, trajnostni razvoj in

trajnostna izraba energetskih virov, razvoj in uporaba obnovljivih virov,

preprečevanje obremenjevanja okolja in zmanjševanje uporabe nevarnih snovi.

2.2.2 Uredba o odpadkih

Uredba o odpadkih nastavlja in določa pravila oziroma smernice in pogoje za

zmanjševanje in preprečevanje nastajanja odpadkov, zmanjševanje škodljivih

vplivov nastalih odpadkov in zmanjševanje uporabe naravnih virov. Uredba določa

pogoje, pod katerimi lahko fizična oseba uporabi oziroma predstavi ostanke

proizvodnje kot stranski proizvod in ne kot odpadek.

Uredba določa vrstni red oziroma hierarhijo ravnanja z odpadki, in sicer po vrstnem

redu: preprečevanje odpadkov, priprava za ponovno uporabo, recikliranje, drugi

postopki predelave in odstranjevanje.

2.2.3 Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi

komposta ali digestata


digestata določa pravila za ravnanja predelave biološko razgradljivih odpadkov.

Biološki odpadki se lahko predelajo na aeroben in anaeroben način. Pri prvem

proces poteka v kompostarnah, kjer dobimo kompost, pri drugem na bioplinarnah pa

dobimo digestat. Oba produkta se lahko uporabi kot gnojilo ali izboljševalec tal na

kmetijskih in nekmetijskih površinah. Uredba določa tudi pogoje za dajanje digestata

in komposta na trg ter določa pogoje za status odpadka ali status proizvoda.

Celotna uredba je sestavljena iz zahtev po kakovosti sistema za predelavo bioloških



odpadkov glede na kakovost bioloških odpadkov in kakovosti in uporabi komposta in

digestata.

2.2.4 Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in

zelenim vrtnim odpadom

Uredba določa ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki, ki nastajajo v

kuhinjah in živilski industriji. Določa pogoje in ukrepe pri občinskih gospodarskih

javnih službah za zbiranje komunalnih odpadkov, opredeljuje odpadke, ki se

prepuščajo ali oddajajo kot ločene frakcije in spadajo pod klasifikacijske številke 20

01 08 (biorazgradljivi kuhinjski odpadki) in 20 02 01 (biorazgradljivi odpadki). Zeleni

vrtni odpad so biološko razgradljivi odpadki z vrtov in parkov (trava, listje, veje)

razen lesnih odpadkov.

3 BIOPLIN KOT OBNOVLJIVI VIR ENERGIJE IZ

BIOPLINARNE

3.1 BIOPLIN

Bioplin lahko pridobimo iz organske biomase (gospodinjski odpadki, sadje in

zelenjava, koruza, travniške trave, detelja, krmna pesa, listi sladkorne pese,

sončnice, ogrščico) in iz hlevskega gnoja in gnojevke (Bitenc, 2010, str. 5).

Pri proizvodnji bioplina se bomo omejili na pridobivanje bioplina iz biorazgradljivih

odpadkov z anaerobno fermentacijo. Sproščanje bioplina poteka v procesu

anaerobne digestacije (fermentacije), pridobljeni plin ima podobne lastnosti kot

zemeljski plin in ga lahko uporabimo za proizvodnjo toplote in električne energije,

kot pogonsko gorivo za kmetijsko mehanizacijo ali za pogon motorja, iz katerega

pridobivamo električno energijo (Al-Mansour, 2006, str. 8).

3.2 SESTAVA BIOPLINA

V tabeli 1 so prikazani podatki o deležih kemijskih elementov v bioiplinu. Sestava

bioplina je odvisna od vrste in sestave surovine. Sestavljen je iz negorljivih in

gorljivih snovi. Vsebnost energije v bioplinu je kemično omejena v metanu.

Povprečna kurilnost bioplina je okoli 21 MJ/Nm³, povprečna gostota 1,22 kg/Nm³,

masa je podobna kot pri zraku (1,29 kg/Nm³). Višja kot je koncentracija metana in

manjša ogljikovega dioksida, boljša je kakovost bioplina (Al Seadi, 2010, str. 43).



Tabela 1: Sestava bioplina

(Vir: Al Seadi, 2010, str. 43)

3.3 PROIZVODNJA BIOPLINA

Bioplin nastane pri anaerobni digestiji (fermentaciji) organskih snovi: hlevskega

gnoja, gnojnice, energetskih rastlin, organskih odpadkov. Proces razgradnje se

opravlja pri točno določenih pogojih, pri anaerobni fermentaciji v fermentorju, kjer

pride do sproščanja bioplina.

Anaerobni organizmi v procesu razgradijo ogljikovodike na molekule metana,

ogljikovega dioksida in druge snovi (H2, H2S, N2, NH4…) (Bitenc, 2010, str. 10).

Slika 1 prikazuje shemo delovanja bioplinarne. Na sliki so prikazane vse poti

oziroma faze postopkov delovanja bioplinarne. Prične se z zbiranjem vhodnih

surovin, konča pa z nanosom digestata na kmetijske površine in oddajo elektrike v

javno omrežje ter izkoristek toplote za različne namene.

Zmes Kemijski simbol Vsebnost (vol.-%)

metan CH4 50–75

ogljikov dioksid CO2 25–45

vodna para H2O 2 (20 °C)–7 (40 °C)

kisik O2 <2

dušik N2 <2

amonijak NH3 <1

vodik H2 <1

vodikov sulfid H2S <1



Slika 1: Shema predelave odpadkov v bioplin

(Vir: Zupančič in Grilc, 2012)

3.4 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ANAEROBNO RAZGRADNJO

Dejavniki, ki vplivajo na učinkovitost anaerobnega vrenja oz. digestije, so odvisni od

nekaterih ključnih parametrov. Zato je bistvenega pomena ustvarjanje primernih

pogojev za anaerobne mikroorganizme. Na njihovo rast in dejavnost znatno vplivajo

izločitev kisika, temperatura, vrednost pH, oskrba s hranili, intenzivnost spodbujanja

dejavnosti, prav tako pa tudi prisotnost in količina inhibitorjev (zaviralcev). Bakterije

so zelo občutljive, zato je treba zagotoviti strogo odsotnost kisika iz procesa

digestije (Al Seadi, 2010, str. 26).

Anaerobna fermentacija se uporablja za obdelavo organsko bogatih biorazgradljivih

odpadkov z visoko koncentracijo organskih snovi. Največkrat gre za anaerobno

obdelavo odpadnega aktivnega blata komunalnih ali industrijskih bioloških čistilnih

naprav, organskih odpadkov iz kmetijstva, živalskih stranskih proizvodov (gnojnica),

namensko gojenih rastlinskih kultur (koruzna, travna silaža), komunalnih odpadkov

(ločeno zbranih biorazgradljivih komunalnih odpadkov) in drugih ostankov iz

gospodinjstev, živilske in farmacevtske industrije, klavnic ter košnje in obrezovanja

rastlin. Razkroj poteka s pomočjo naravnih razkrojnih mikroorganizmov, kot so

bakterije, glive in plesni. V tehničnem merilu proces poteka v zaprtih napravah, ki se

imenujejo digestorji oz. fermentorji (Zupančič in Grilc, 2012).



3.4.1 Vrednost pH

Vrednost pH (stopnja kislosti oz. bazičnosti snovi) vpliva na rast metanogenih

mikroorganizmov in na razkroj nekaterih zmesi, pomembnih za proces anaerobne

digestije (amonijak, sulfid, organske kisline). Nastajanje metana se odvija znotraj

relativno ozkega območja pH, približno 5,5–8,5, pri čemer je optimalni interval za

večino metanogenov med 7 in 8, medtem ko imajo acidogene bakterije v mnogih

primerih nižjo vrednost optimalnega pH.

Zaradi možnosti akumulacije maščobnih kislin, ki nastajajo pri acidogenezi, se pH-

vrednost lahko zniža na manj kot 5, medtem ko vrednost lahko poveča nastajanje

amonijaka pri razgradnji beljakovin.

Zato je vrednost pH v bioplinskih digestorjih odvisna od delnega tlaka CO2 ter

koncentracije alkalnih in kislinskih komponent v tekoči fazi. Če pride do akumulacije

baze ali kisline, blažilec do določene stopnje preprečuje spremembe pH. Ko so

zmožnosti blažilca presežene, pride do drastičnih sprememb v vrednostih pH, kar

popolnoma onemogoči proces (Al Seadi, 2010, str. 28).

3.4.2 Temperatura

Določitev in nadzor temperature je ključnega pomena za anaerobno presnovo.

Proces anaerobne digestije se lahko odvija pri različnih temperaturah, ki jih delimo v

tri temperaturna območja: psihrofilno (pod 25°C), mezofilno (25–45 °C), in termofilno

(45–70 °C). Večina današnjih bioplinskih reaktorjev deluje v termofilnem območju, ki

se giblje med 45 °C in 70 °C.

Prednosti delovanja v termofilnem območju:

učinkovito uničenje patogenov,

skrajšan zadrževalni čas, zaradi česar je proces hitrejši in učinkovitejši,

boljša digestija in razpoložljivost substratov,

boljša degradacija trdih substratov in boljše izkoriščanje substratov,

boljša zmožnost ločevanja tekočega in trdnega dela.

Proces ima tudi nekaj slabih lastnosti:

visoko stopnjo neuravnoteženosti,

visoke zahteve po energiji zaradi visokih temperatur,

višje tveganje zadrževanja amonijaka.

Termofilna delovna temperatura prinaša hitrejše kemične reakcije in tako večjo

učinkovitost proizvodnje metana, boljšo topnost ter manjšo židkost. Večjo potrebo

po energiji pri termofilnem procesu upraviči večji donos bioplina. Pomembno je, da

med procesom digestije vzdržujemo stalno temperaturo, saj temperaturne



spremembe in nihanja negativno vplivajo na proizvodnjo bioplina (Al Seadi, 2010,

str. 26).

3.4.3 Tlak

Pri procesu anaerobne razgradnje mora koncentracija vodika po določenih merilih

ustrezati acetogenim bakterijam. Za svoje delovanje namreč potrebujejo nizek

parcialni tlak vodika. Nizek parcialni tlak vodika je posledica uravnoteženega

delovanja mikroorganizmov, ki proizvajajo H2, ter mikroorganizmov, ki porabljajo H2.

To je ključnega pomena za stabilno delovanje anaerobne razgradnje. Prav tako je

nizek parcialni tlak vodika potreben za proizvodnjo metana. Visok parcialni tlak

vodika povzroči zmanjšanje proizvodnje metana (Muri, 2013, str. 7).

3.4.4 Razmerje med dušikom in ogljikom (C/N)

Z optimalnim razmerjem med dušikom in ogljikom dosežemo normalno delovanje

mikroorganizmov. Optimalen količnik C/N je med 25 in 40. Problem nizkega

količnika C/N je, da je ogljika, ki ga bakterije mnogo hitreje porabljajo kot dušik,

premalo, preostali dušik se veže v amonijak, ki zavira biokemijske reakcije. Substrati

so različnih kemijskih sestav in posledično tudi različno biokemijsko razgradljivi.

Imajo kratko oziroma dolgo razpolovno dobo. Najhitreje se razkrajajo substrati z

veliko maščobami, še posebej, če je takšen material nekoliko postaran. Beljakovine

in ogljikovi hidrati načeloma predstavljajo manj kvaliteten material, vendar imajo

druge pomembne lastnosti, ki so nujno potrebne za metabolizem bakterij. Če

zaviralnih vplivov na substrat ni, se fermentacija stabilizira v nekaj tednih. V stabilnih

in stacionarnih pogojih lahko določimo za pravilno razmerje substrata, ki ga

dosežemo z mešanjem biomas z različnimi razmerji C/N, na primer gnojevko s

trdimi organskimi odpadki (Tušar, 2016).

3.4.5 Mešanje substrata

Mešanje substrata v digestorju je pomembno zaradi enakomerne obremenitve

celotne prostornine digestorja in zaradi izenačene temperature v njem. Če se ne

opravlja intenzivno mešanje substrata v digestorju, lahko pride do različnega

odvijanja procesa v posameznih delih digestorja ter razlik v temperaturi in pH (vpliva

na manjšo proizvodnjo bioplina). Poleg tega je z mešanjem treba razbiti skorjo, ki

nastane na površini substrata zaradi velike vsebnosti suspendiranih delcev (skorja

zmanjšuje izločanje bioplina). Postopek mešanja substrata lahko opravimo s

pomočjo mešalnikov različnih konstrukcij z električnim pogonom, z uporabo

nastalega plina ter z recirkulacijo substrata digestorja (Jejčič in Poje, 2011).



3.4.6 Sestava biomase

Sestava biomase se razlikuje glede na tip bioplinarne. Kot vhodni substrat za

proizvodnjo bioplina z anaerobno presnovo lahko uporabimo veliko različnih vrst

biomase (surovino) npr. biomaso, ki jo v veliki meri uporabljamo za predelavo

živinskih odpadkov (gnoj in gnojevka), za proizvodnjo obnovljive energije ter

izboljšanja kakovosti gnojila. Tehnologije anaerobne digestije so prav tako

standardne tehnologije za stabilizacijo primarne in sekundarne kanalizacijske gošče,

ravnanje z industrijskimi odpadnimi vodami iz biomase, predelavo hrane in

fermentacijsko industrijo, kot tudi za obdelavo organskega dela komunalnih trdnih

odpadkov. Biomasa je namreč ključni dejavnik, ki vpliva na kakovost in količino

predelave bioplina (Al Seadi, 2010, str. 17 in 33).

3.5 VRSTE BIOPLINSKIH REAKTORJEV

3.5.1 Enostopenjski sistem

Pri enostopenjskem sistemu se vsi biološki procesi dogajajo v enem prostoru. To

zmanjšuje stroške, vendar izgubimo del nadzora nad potekom reakcije. Primer takih

sistemov so anaerobne mlakuže, ki so velikokrat uporabljene na kmetijah za

dolgotrajno hranjene in predelavo gnoja. Prednost sistema je manjša začetna

investicija in manj tehničnih napak v delovanju sistema (Počkar, 2015, str. 8).

3.5.2 Dvostopenjski sistem

Anaerobna presnova je najpogostejši proces stabilizacije blata. Med anaerobno

presnovo, ki poteka v dveh stopnjah, se polovica organskih snovi spremeni v bioplin

in tekočino.

V prvi stopnji kislinske bakterije povzročajo nastajanje nižjih maščobnih kislin, v

drugi stopnji metanogene bakterije povzročajo pretvorbo teh v metan. Bakterije, ki

nastopajo v teh procesih, so zelo različne.

Kislinske bakterije se zlahka prilagajajo spremembam, medtem ko so metanogene

bakterije zelo občutljive. Metanogene bakterije spadajo med arhebakterije in so

posebnost med bakterijami (Krajnc, 2009, str. 7).



4 ANALIZA PROIZVODNJE BIOPLINA V EVROPI IN

SLOVENIJI

Izkoriščanje obnovljivih virov energije ima že tradicionalno pomembno mesto v

nacionalni energetski politiki Slovenije. V zadnjih letih se ambicije na tem področju

tudi v Sloveniji še povečujejo, predvsem v okviru skupne okoljske in energetske

politike v EU. Izboljšanje učinkovitosti rabe energije in večje izkoriščanje energije iz

obnovljivih virov prinašata znatne neposredne in posredne koristi: manjše emisije

toplogrednih plinov, večjo zanesljivost oskrbe z energijo, tehnološki razvoj in

inovacije ter zagotavljata možnosti za zaposlovanje in regionalni razvoj. Pomembno

prispevata tudi h kakovosti zraka. Soproizvodnja toplote in električne energije z

visokim izkoristkom (SPTE) je med ključnimi ukrepi za izboljšanje učinkovitosti rabe

energije (Urbančič, 2015, str. 2).

4.1 PROIZVODNJA BIOPLINA V EU

V tabeli 2 so prikazani podatki za evropske države. V Evropi se trenutno razvijajo tri

vrste bioplinskih postrojenj:

- mala in srednja zasebna postrojenja,

- velika zasebna postrojenja z visoko tehnološko in industrijsko gradnjo,

- združena postrojenja, katera zbirajo hlevski gnoj od posameznih kmetij, prav

tako visoko tehnološko in industrijsko grajena (Rižnar, 2012, str. 11).

Država Toe/1.000

prebivalcev

Država Toe/1.000

prebivalcev

Nemčija 29 Slovenija 5,9

Velika Britanija 26,7 Francija 4,9

Luksemburg 21 Grčija 4,3

Danska 18 Estonija 3,1

Avstrija 16,8 Švedska 3

Nizozemska 10,8 Madžarska 2

Irska 7,8 Poljska 1,6

Češka 7,6 Slovaška 1,6

Belgija 7,4 Portugalska 1,5

Španija 7,4 Litva 0,7

Finska 6,9 Ciper 0,2

Italija 6,9 EU 11,9

Tabela 2: Bioplinarne na prebivalca

(Vir: Rižnar, 2012)



4.1.1 Pridobivanje električne in toplotne energije v kogeneracijski enoti

Trenutno se bioplin v Evropi najpogosteje uporablja v kogeneracijskih enotah. Tam

poteka sočasna proizvodnja električne in toplotne energije. Pri omenjeni izrabi

bioplina se nastali plin po predhodni odstranitvi žveplovega sulfida in vode vpelje v

kogeneracijsko enoto, kjer se pretvori v električno in toplotno energijo. Motor z

notranjim zgorevanjem, ki deluje na bioplin, žene generator električnega toka.

Približno ena tretjina energije, ki jo vsebuje bioplin, se spremeni v električno

energijo, okoli dve tretjini se je spremeni v toplotno energijo.

Izgube, ki se pojavljajo pri kogeneraciji, znašajo približno 10 %. Za delovanje

bioplinske naprave je predvidena 5-odstotna poraba celotne v kogeneraciji

pridobljene električne energije. Električna energija se oddaja v javno omrežje.

Toplotna energija se delno izkorišča za fermentacijo, ki poteka pri stalni temperaturi

okoli 40 °C. Ostala toplotna energija se lahko uvaja v daljinski sistem oskrbe s

toploto in se jo tako uporabi za ogrevanje stanovanjskih zgradb ali industrijskih

procesov (Mirt, 2012, str. 2 ).

4.1.2 Nadgradnja bioplina in uporaba v omrežju in transportu

V nekaterih državah Evrope (npr. v Nemčiji, Avstriji, na Švedskem in v Švici) že

imajo razvite sisteme in že uporabljajo tehnologije nadgradnje bioplina, ki ga nato

uvajajo v javno plinsko omrežje ali ga uporabljajo kot gorivo v motornih vozilih.

Omenjene tehnologije in možnosti uporabe biometana v zadnjih letih tako vzbujajo

vedno večje zanimanje.

V Avstriji je trenutno zgrajenih že več kot tristo bioplinarn. Slika 2 prikazuje primer

bioplinarne v Nemčiji, kjer jih obratuje že več kot štiri tisoč (Zelena energija za

prihodnost). V Nemčiji je tehnologija nadgradnje bioplina že dobro znana in poteka v

več kot 30 bioplinarnah. V Avstriji je bila prva bioplinarna z možnostjo nadgradnje

bioplina zgrajena leta 2005, načrtujejo in gradijo se nove (Mirt, 2012 str. 2).



Slika 2: Primer bioplinarne v Nemčiji

(Vir: Impuls Plus, 2016)

4.2 PROIZVODNJA BIOPLINA V SLOVENIJI

Proizvodnja bioplina v Sloveniji se je začela v 80. letih prejšnjega stoletja. Prvi dve

bioplinski napravi sta bili namenjeni za anaerobno digestijo na komunalnih napravah

(čiščenje odpadnih voda in velika prašičja farma). V preteklem obdobju do 2002 je

bilo pridobivane bioplina omejeno na naprave za čiščenje odplak in zajetje

deponijskega plina na deponijah za komunalne odpadke.

V istem obdobju je zajetje deponijskega plina obstajalo samo na petih odlagališčih

odpadkov: v Ljubljani, Mariboru, Velenju, Celju in Izoli. Izkoriščanje deponijskega

plina v energetske namene je bilo omejeno samo na deponijo Barje v Ljubljani,

medtem ko so ga na ostalih deponijah sežigali na baklah. Instalirana električna moč

naprave za izkoriščanje deponijskega plina je bila 1,2 MW.

Pridobivanje bioplina po podatkih iz leta 2008 poteka na šestih centralnih napravah

(CČN) za čiščenje odpadnih voda: Domžale - Kamnik, Kranj, Ptuj, Škofja Loka,

Velenje in Jesenice. V gradnji so še naprave na nekaterih novih centralnih čistilnih

napravah. Skupna električna moč vseh šestih naprav za so proizvodnjo toplote in

električne energije na bioplin iz odplake je 2,1 MW (Al-Mansour, 2006, str. 7).

http://www.impulsplus.de/html/das_prinzip_biomasse.html



4.2.1 Pridobivanje bioplina za proizvodnjo električne energije in toplote

V Sloveniji trenutno deluje manj kot deset bioplinarn, vse so usmerjene v

proizvodnjo električne in toplotne energije v sistemu kogeneracije. Na sliki 3 je

prikazana največja bioplinarna Nemščak v Prekmurju, ki uporablja ostanke surovin

iz istoimenske prašičje farme. Na dan predelajo okoli 240 ton snovi živalskega in

rastlinskega izvora, od tega 70 % svinjske gnojevke, 20 % koruzne silaže in 10 %

drugih organskih snovi. S toplotno energijo, proizvedeno v kogeneracijski enoti,

ogrevajo objekte bioplinarne in farmo Nemščak, električno energijo oddajajo v javno

omrežje. Bioplinarna letno proizvede okoli 10 mio kWh električne energije, kar

zadošča za porabo okoli 2.500 do 3.000 gospodinjstev.

Proizvodnjo električne energije iz bioplina naša država podpira s shemo ugodnih

subvencij. Tudi zato se za enkrat o nadgradnji bioplina pri nas resno ne razmišlja,

vse študije izvedljivosti namreč kažejo finančno zelo dolgo obdobje donosa naložbe

(Mirt, 2012, str. 2).

Slika 3: Bioplinarna Nemščak v Prekmurju

(Vir: Genspot, 2016)

http://www.genspot.com/PhotoGallery/ShowPhoto.aspx?photo_id=43511



4.2.2 Stanje bioplinarn v Sloveniji

Tabela 3 prikazuje bioplinarne po Sloveniji po moči delovanja.

Naziv Lokacija moč/MW

Bioplinarna Nemščak Skupina Panvita družba

KG Rakičan

1,6

Bioplinska elektrarna Organica

Vargazon

Sobetinci 1,2


Šijanec

Ormož 1,2

Bioplinska elektrarna Organica Nova Bučečovci 4,8


Gjerkeš

Dobrovnik 1,2

Bioplinarna na kmetiji Frele Letuš 0,25

Bioplinarna Ihan, Domžale Petrol d.d., Ljubljana 1,0

Bioplinarna Črmomelj Petrol d.d., Ljubljana 1,0

Tabela 3: Bioplinarne v Sloveniji

(Vir: Rižnar, 2012)

4.3 ANALIZA PREDNOSTI IN SLABOSTI OBNOVLJIVIH VIROV

ENERGIJE V PRIMERJAVI Z NEOBNOVLJIVIMI VIRI

ENERGIJE

Obnovljivi viri vključujejo vrste naravno trajnostnih virov energije, kot so tiste,

pridobljene iz sonca, vetra, vode, geotermalna energija in biomasa. Neobnovljivi viri

običajno vključujejo tiste vire energije, ki izhajajo iz vodika, jedrske cepitve, nafte,

premoga in zemeljskega plina, ki se štejejo za naravno nevzdržno in imajo časovno

omejeno obdobje. Vsaka vrsta virov ima svoje prednosti in slabosti. Slika 4 pokaže

napoved uporabe OVE in NVE.



1,440,80

2,47

2,06

0,87

1,40

0,94 1,83

1,46 1,51

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

7,0

8,0

2010 2030

mio

. to

n e

kv. n

aft

e (

m.t

.e.n

.)

Obnovljivi

viri e.

Zemeljski

plin

Nafta in

derivati

Trdna

goriva

Jedrska e.

izvoz el. e. 0,23 m.t.e.n. = 3% 0,47 m.t.e.n. = 6%

20%

20%

35%

12%

13%

20%

10%

27%

18%

25%25%

55% 37%

43%

7,20 m.t.e.n. 7,65 m.t.e.n.

Slika 4: Napoved uporabe OVE in NVE

(Vir: Tomšič, 2011)

4.3.1 Obnovljivi viri energije – prednosti in slabosti

Največja prednost obnovljivih virov energije je, da se nenehno obnavljajo in so

porabljeni za ustvarjanje energije. Poleg tega so manjši onesnaževalci od

proizvodnje iz virov energije, kot so sonce, voda in veter. Metode, povezane z

uporabo vode in energije vetra, vključujejo motnje v naravnih ekosistemih. Energija

iz biomase povzroča onesnaženje v obliki emisij ogljikovega dioksida, ki so

posledica njene proizvodnje. Geotermalna energija zahteva nenaravno in okolju

škodljivih sredstev za izkoriščanje intenzivno toploto pod zemljo.

4.3.2 Neobnovljivi viri energije – prednosti in slabosti

Prednosti manjšinskih obnovljivih virov so v njihovi dostopnosti in relativno

preprostih načinih ustvarjanja energije. Odkopavanje premoga, črpanje nafte in

zaplemba zemeljskega plina so vse naloge, ki zahtevajo razmeroma poceni in

primitivne tehnologije za dokončanje. Slaba stran je, da bodo na neki točki v

prihodnosti po svoji naravi prenehali obstajati. Z onesnaževanjem pri izgorevanju



fosilnih goriv povzročajo emisijo toplogrednih plinov. Poleg tega jedrska energija

ustvarja nevarne odpadke, za katere se je izkazalo, da škodujejo okolju

(Neobnovljivi viri energije, 2016).

5 PROIZVODNJA BIOPLINA V PODJETJU PETROL

5.1 PREDSTAVITEV PODJETJA PETROL

Na sliki 5 je poslovna stavba podjetja Petrol, največje slovenske energetske družbe,

ki se ukvarja s prodajo naftnih proizvodov, blaga in storitev za široko porabo,

prodajo zemeljskega in utekočinjena naftnega plina, električne energije ter

okoljskimi rešitvami.

Primarna dejavnost Skupine Petrol je še vedno prodaja naftnih derivatov ter

trgovskega blaga preko zelo razvite mreže po Sloveniji, Hrvaški in Srbiji. Podjetje se

razvija na področju novih energetskih dejavnosti, ki vključujejo zlasti trženje plinske,

toplotne, električne energije in obnovljivih virov energije (Petrol, 2016).

Slika 5: Poslovna stavba podjetja Petrol d.d.

(Lastni vir)



5.2 PREDSTAVITEV ZGODOVINE BIOPLINARNE IHAN

Začetki bioplinarne Ihan segajo v leto 1993, ko je Farma Ihan kot prva kmetijska

organizacija začela proizvajati bioplin. Letno so predelali 28.000 ton bioloških

odpadkov. Farma Ihan je v letu 2005 ustanovila podjetje FI-EKO d.o.o. na sliki 6, ki

se je začelo ukvarjati z upravljanjem bioplinarne. V letu 2010 je Petrol d.d. prevzel

bioplinarno Ihan.

Z nakupom bioplinarne je podjetje Petrol pridobilo že izgrajen obrat ter usposobljeno

ekipo strokovnjakov, ki dobro poznajo postopke za predelavo odpadkov. Bioplinarna

Ihan obratuje še danes na lokaciji industrijskega kompleksa s centralno komunalno

čistilno napravo Domžale - Kamnik.

Osnovna dejavnost Bioplinarne Ihan je proizvodnja električne energije iz bioplina

(Petrol, 2016).

Slika 6: Bioplinarna Ihan

(Vir: Petrol, 2016)



5.3 PREDSTAVITEV PROIZVODNEGA POSTOPKA V

BIOPLINARNI IHAN

5.3.1 Zmogljivost naprave

Zmogljivost naprave je predelava 50.000 t tekočih odpadkov letno ob zadrževalnem

času 30 dni. Vsi kuhinjski odpadki, ki jih bioplinarna sprejme, se higienizirajo (Petrol

d.d., Poslovnik Bioplinarne Ihan, 2015, str. 6).

5.3.2 Obratovalni čas

Obratovanje (anaerobna razgradnja organskih snovi, proizvodnja bioplina in

električne energije iz obnovljivega vira) poteka neprekinjeno 24 ur na dan 365 dni na

leto, substrati se kontinuirano dozirajo v anaerobne bioreaktorje. Sprejem odpadkov

potekala od ponedeljka do petka med 6. in 16. uro (Petrol d.d., Poslovnik Bioplinarne

Ihan, 2015, str. 10).

5.3.3 Način prevzema in preverjanja biološko razgradljivih odpadkov

Slika 7 prikazuje dostavljajo surovine v avtocisternah, ki jih dobimo od dobavitelja. Po

vhodni kontroli se skladiščijo v rezervoarjih in po potrebi primešajo k pripravljenim

odpadkom zaradi povečanja energetskega potenciala odpadkov.

Slika 7: Dostava surovin

(Lastni vir)

Surovine se prevzemajo na dveh vstopnih mestih. Dovoz odpadkov poteka s

cisternami (tekoči odpadki) ali v povratnih zabojnikih. Surovino prečrpamo iz

cisterne, tako da jo povežemo s fleksibilno cevjo z rezervoarjem in nato prečrpamo

vsebino. Iz cisterne pred prečrpavanjem vzamemo vzorec odpadka na sliki 8



(vizualna kontrola), ki ga nato preverimo v anaerobni pilotni napravi

(biorazgradljivost).

Slika 8: Laboratorij za testiranje

(Lastni vir)

Trdni odpadki se iz zabojnika s pomočjo viličarja pretresejo v sprejemni rezervoar

(sprejem odpadkov pri rezervoarjih na sliki 9. Pri tem vzamemo vzorec odpadka

(vizualna kontrola), ki ga nato preverimo na anaerobni pilotni napravi.

Slika 9: Rezervoar za odpadke

(Lastni vir)

Po potrebi trdne odpadke razredčimo s centrifugirano anaerobno obdelano odpadno

vodo (ni porabe tehnološke vode za razredčevanje odpadkov). V sprejemnem

rezervoarju se odpadki s pomočjo mešala zmešajo in pripravijo za črpanje v

anaerobne bioreaktorje ali prečrpajo v rezervoarje. Odpadki, ki se lahko črpajo in

zahtevajo higienizacijo (slika 10), potujejo preko filtra v higienizacijsko enoto.



Slika 10: Higienizacija

(Lastni vir)

Po higienizaciji se surovine po cevovodu prečrpajo v anaerobne bioreaktorje, ki so

prikazani na sliki 11. Na sprejemu tekočih odpadkov z potrebno higienizacijo je

pralna ploščad, ki omogoča zbiranje pralnih vod in prečrpavanje teh vod v

anaerobne bioreaktorje (Petrol d.d., Poslovnik Bioplinarne Ihan, 2015, str. 10).

Slika 11: Bioreaktorji

(Lastni vir)

5.3.4 Vrste in količine odpadkov

Predmet predelave na Bioplinarni Ihan so biorazgradljivi tekoči in trdni odpadki.

Predvidene letne količine odpadkov je težko napovedati, ker so odvisne od

dogajanja na trgu. Načrtovana skupna letna količina predelave odpadkov je 28.000 t

(predelujemo samo nenevarne odpadke).



Proizvodnja bioplina iz stalnih surovin je dokaj stabilen proces, za povečan izplen

bioplina in stabilnejše delovanje procesa obdelujemo biorazgradljive tekoče in trdne

biološko razgradljive odpadke, ki nastajajo večinoma v živilski industriji, kot prikazuje

slika 12 (proizvodnja pijač, hrane, ostanki iz predelovanih linij) in v različnih

postopkih predpriprav surovin (pranje in kuhanje sadja, polite surovine, pokvarjeni

materiali – neprimerni za uporabo itd.) (Petrol d.d., Poslovnik Bioplinarne Ihan,

2015, str. 7).

Slika 12: Primer samopostrežne restavracije

(Vir: Slorest, 2016)

5.3.5 Način in postopek obdelave odpadkov

Slika 13 prikazuje prostor med biorektorji, kjer poteka proizvodnja bioplina.

Pridobivanje bioplina deluje na osnovi anaerobnega procesa predelave organskih

odpadkov pri temperaturi (38–40°C). Pri tem procesu nastaja bioplin, ki se porablja

za proizvodnjo toplotne in električne energije.



Slika 13: Gnilišča v bioreaktorju

(Lastni vir)

Po anaerobni stopnji na sliki 14 se presnovljena vsebina (digestat) iz severnega

para bioreaktorjev vodi na kmetijske površine ali v sistem izpihovanja dušika, kjer se

zmanjša koncentracija dušika v odpadni vodi.

Slika 14: Stripping

(Lastni vir)

Tako obdelana odpadna voda po anaerobni predelavi predstavlja iztok na čistilno

napravo, ki ga izpustimo v kanalizacijo CČN Domžale - Kamnik.



Slika 15 prikazuje zbiranje digestata v zabojnik, ki je nastalo pri anaerobnem

procesu iz odpadkov. Digestat je primeren za odvoz na kmetijske površine (Petrol


Slika 15: Digestat, ki se zbira v zabojnik

(Lastni vir)

5.3.6 Mehansko čiščenje

Odpadki z veliko tujkov (plastika, papir) se prečrpajo v fazo mehanskega čiščenja,

kot prikazuje slika 16. Ta faza zajema usedalni bazen in objekt za mehansko

separacijo (Petrol d.d., Poslovnik Bioplinarne Ihan, 2015, str. 14).

Slika 16: Zbirna jama

(Lastni vir)



5.3.6.1 Dozirni bazen

Slika 17 prikazuje dozirni bazen, ki zagotavlja potreben kompenzacijski prostor za

separacijo celotne količine s tujki obremenjenih odpadkov. Tu se biomasa tudi

dodatno premeša in homogenizira (Petrol d.d., Poslovnik Bioplinarne Ihan, 2015, str.

14).

Slika 17: Dozirni bazen

(Lastni vir)

5.3.6.2 Separacija

Iz farme Ihan je gnojevka po cevovodu pritekla do separatorja. Gnojevka se je

separirala v separatorjih zaprtega tipa na sliki 18, ki precejajo vsebino na perforaciji

0,5 mm in izločajo tisti del, ki bi kasneje s tvorbo skorje motil proces anaerobne

predelave. Nastalo čvrsto fazo (suha snov okoli 30 %) se je uporabilo kot gnojilo.

Tekoči del separirane gnojevke je bil vnesen v anaerobne bioreaktorje. Separacija,

kot je opisana, od leta 2014 ne deluje več, saj farma Ihan ne obratuje (Petrol d.d.,

Poslovnik Bioplinarne Ihan, 2015, str. 14).



Slika 18: Separacija

(Lastni vir)

5.3.7 Anaerobni bioreaktorji

Ločimo dve vrsti anaerobnih bioreaktorjev:

primarni anaerobni bioreaktorji (2 x 1.250 m3, delovni volumen 2 x 1.000 m3),

sekundarni anaerobni bioreaktor (2 x 1.250 m3, delovni volumen 2 x 1.000 m3),

skupni volumen anaerobnih bioreaktorjev 5.000 m3, delovni volumen 4.000 m3.

Anaerobni bioreaktorji so kontaktnega tipa s popolnim premešanjem. Izdelani so iz

vodonepropustnega betona, ki hkrati zagotavlja tudi plinotesnost, mešanje in

ogrevanje vsebine anaerobnih bioreaktorjev je zagotovljeno s črpalkami, ki so na

sliki 19. Črpalke iz dna anaerobnih bioreaktorjev odsesavajo vsebino reaktorjev in jo

preko toplotnih izmenjevalcev potiskajo ponovno v anaerobne bioreaktorje.

Prednost izbranega načina ogrevanja in mešanja je v tem, da je celotna oprema

zunaj anaerobnih bioreaktorjev, torej ni podvržena vplivom vsebine, prav tako je

enostavno poseganje v primeru okvar.



Slika 19: Črpalke

(Lastni vir)

V anaerobnih bioreaktorjih teče proces nastajanja metana v več procesih. Večje

molekule organske snovi se najprej razgradijo na manjše v kislinski fazi, kjer najprej

nastanejo mlečna in ocetna kislina ter aldehidi in ketoni. Te komponente se pri

strogo anaerobnih razmerah presnovijo s pomočjo metanogenih bakterij v metan,

ogljikov dioksid, vodikov sulfid in amonijak. Vsebnost metana v bioplinu se giblje

med 55 in 70 % (Petrol d.d., Poslovnik Bioplinarne Ihan, 2015, str. 15).

5.3.7.1 Značilnosti anaerobnih bioreaktorjev

Ocenjena dnevna količina odpadkov in surovine je do 120 m3 (anaerobni

bioreaktorji so bili projektirani za obdelavo 250 m3 gnojevke dnevno, torej je

zasedenost ob normalnih obratovalnih pogojih 47 %),

količina suhe snovi v vsebini reaktorjev okoli 3 %,

količina organske snovi v vsebini predelanih odpadkov min 40 %,

kapaciteta ogrevanja vsebine na (38–40°C) (Petrol d.d., Poslovnik

Bioplinarne Ihan, 2015, str. 15).

5.3.7.2 Spremljanje parametrov delovanja anaerobnih reaktorjev

Temperatura vsebina anaerobnih reaktorjev (38–40°C),

vsebnost organske snovi v vhodni, vrelni in izhodni masi,

vrednost pH (7,5–8,1),



barva (sivo-črna do črna),

vonj,

praznjenje anaerobnih bioreaktorjev,

dnevna obremenitev anaerobnih bioreaktorjev (v kg organske mase na 1 m3

volumna anaerobnih bioreaktorjev),

vsebnost organskih kislin v anaerobnih bioreaktorjih,

puferna kapaciteta vsebine anaerobnih bioreaktorjev,

proizvodnja bioplina.

Za kontrolo procesov uporabljamo opremo za merjenje pretokov.

Sistem za nadzor bioplinarne (slika 20), ki prikazuje vhodne (online za bioplin)

izhodne podatke (inline) za dotok substratov in iztoka iz severnega para anaerobnih

bioreaktorjev).

Preko sistema za nadzor bioplinarne spremljamo in upravljamo z naslednjimi

parametri:

temperaturo v fermenterju,

tlak v fermenterju,

pretok novih vhodnih surovin (substratov) in izhod (digestata),

količino nastalega bioplina,

količino bioplina v plinohramu,

delovanje motorjev za proizvodnjo elektrike,

nazor nad delovanjem črpalk (mešanje biomase v fermentorjih).

Slika 20: Sistem za nadzor bioplinarne

(Lastni vir)



Laboratorij ima ustrezno opremo (slika 21) za analizo vsebnosti KPK, skupnega

dušika, fosforja ipd. Poleg tega so anaerobni bioreaktorji še dodatno varovani proti

vdoru plamena s protipožarnimi varovalkami za izravnavo pritiskov. Celoten sistem

anaerobne predelave je zaprt (Petrol d.d., Poslovnik Bioplinarne Ihan, 2015, str. 16).

Slika 21: Laboratorij za opremo

(Lastni vir)

5.3.8 Bioplin

Iz 1 kg vnesene organske snovi se pri optimalnih razmerah proizvede od 440 do

1.100 l bioplina. Bioplin, ki nastaja pri razkroju organskih snovi, se zajema na vrhu

bioreaktorjev in se preko peščenih filtrov, ki poskrbijo za odvajanje vodnih hlapov,

vodi v plinohram, ki zagotavlja konstanten dotok plina na bioplinske motorje (moč

motorjev 2 x 499 kW) ali na gorilce v kotlovnici. Gretje vsebine anaerobnih

bioreaktorjev obratuje v izrednih razmerah, ko bioplinska motorja ne obratujeta.

Kadar pride do viška proizvedenega bioplina, ta zgori na bakli, ki je prikazan na sliki

22.



Slika 22: Bakla za odvečni plin

(Lastni vir)

Koncentracijo žvepla v bioplinu zmanjšamo s sistemom za vpihovanje zraka in

dodajanjem železovega (III) klorida. Anaerobni bioreaktorji so varovani proti vdoru

plamena s protipožarnimi varovalkami za izravnavo pritiskov.

Motorja iz bioplina proizvedeta pri polni obremenitvi 998 kWh (2 x 499 kWh)

električne energije na uro in toplotno energijo, ki se porablja za ohranjanje ustrezne

temperature v bioreaktorjih (544 kW toplote proizvede vsak motor).

Presežki toplote, ki se pojavljajo, so na voljo za uporabo v obratu za sušenje (Petrol


5.3.9 Kogeneracija

Plinski agregat znamke "GE Jenbach" z močjo 526 kW (omejen na maksimalno 499

kW) omogoča zgorevanje pribl. 200 m3 bioplina na uro. Pri tem dobimo iz m3 plina

približno 2,4 kW električne energije in 2,4 kW toplotne energije. Vso proizvedeno

elektriko oddamo v omrežje. Tako proizvedena električna energija je iz obnovljivega

vira. Na sliki 23 sta prikazana dva motorja na bioplin na lokaciji bioplinarne, ki sta

povezana vsak na svojo transformatorsko postajo in vsak ima svoje odjemno mesto.



Slika 23: Motor za električno energijo

(Lastni vir)

Toplotna energija, ki nastaja pri zgorevanju bioplina na plinskih agregatih, se v

zimskem času v večji meri porabi za ohranjanje ustrezne temperature v anaerobnih

bioreaktorjih, znatni presežki so na voljo za obratovanje sušilnice na sliki 24.

Proizvodnja bioplina se spremlja preko online merjenja tlaka v anaerobnem

bioreaktorju in merilnika pretoka bioplina na vstopu v kogeneracijo (Petrol d.d.,

Poslovnik Bioplinarne Ihan, 2015, str. 17).

Slika 24: Sušilnica

(Lastni vir)



5.3.10 Sistem za izpihovanje dušika

Predelano vsebino anaerobnih reaktorjev dnevno vodimo na centrifugo (slika 25). V

cevovod, ki vodi iz centrifuge, dodajamo lug (NaOH), ki dvigne pH predelane

vsebine. Po centrifugiranju se koncentrat predelane vsebine anaerobnih

bioreaktorjev črpa v kolono za izpihovanje amonijaka.

Slika 25: Centrifuga

(Lastni vir)

Parameter, ki omejuje izpuščanje odpadne vode po anaerobni predelavi v

kanalizacijski sistem, je koncentracija amonija. V anaerobnih pogojih v reaktorju je

skoraj ves dušik v obliki, amonijevega iona (NH4+) in je raztopljen v vodi, njegove

koncentracije v predelani vsebini anaerobnih bioreaktorjev znašajo od 2.000 do

3.000 mg/l.

Na sliki 26 je prikazano izpihovanje amonijaka, ki temelji na spremembi pogojev v

mediju, da se amonij pretvori v plinasti amonijak, ki ga izpihamo iz odpadne vode. V

naslednji stopnji zrak z amonijakom očistimo v absorpcijski koloni, kjer zrak, nasičen

z amonijakom, tuširamo z raztopino žveplove (VI) kisline.



Slika 26: Polnila, ki se uporabljajo za izpihovanje dušika

(Lastni vir)

Slika 27 prikazuje zbiranje in skladiščenje čvrstega digestata, ki ga zbiramo v

kontejner. Digestat oddamo kmetom, ki ga uporabijo za gnojenje kmetijskih površin.

Slika 27: Zbiranje pregnitega blata

(Lastni vir)



Na sliki 28 je prikaz tekočega gnojila ali digestata, ki je namenjen za nanos na

kmetijske površine, saj vsebuje veliko hranilnih snovi, mineralov in humusa (Petrol


Slika 28: Digistat ali tekoče gnojilo

(Lastni vir)

5.3.11 Plinohram

Na sliki 29 je prikazan plinohram, ki je prostostoječega tipa, sestavljen je iz dveh

membran. Kapaciteta plinohrama je 5.000 m3, maksimalni dotok in odvzem je 500

m3/h. Delovni pritisk na porabnike ustvarjata 2 ventilatorja do 20 mbar. V plinohramu

se meri online količina bioplina in tlak bioplina (Petrol d.d., Poslovnik Bioplinarne

Ihan, 2015, str. 17).

Slika 29: Plinohram

(Lastni vir)



5.3.12 Transformatorska postaja

Slika 30 prikazuje transformatorsko postajo z močjo 1.100 KW, s kompenzacijsko

napravo in merilno garnituro (nanjo je priključen motor 2). Skupna transformatorska

postaja z močjo 630 KW s kompenzacijsko napravo in merilno garnituro (nanjo je

priključen motor 1) (Petrol d.d., Poslovnik Bioplinarne Ihan, 2015, str. 17).

Slika 30: Transformatorska postaja

(Lastni vir)

5.4 ANKETA O BIOPLINU

Z anketo o bioplinu smo želeli raziskati osveščenost o bioplinarstvu na Slovenskem.

Sama anketna vprašanja smo zastavili v smeri:

poznavanja bioplina in bioplinarstva v Sloveniji,

katere surovine potrebujemo za proizvodnjo bioplina,

kaj je končni proizvod v bioplinarni,

kje vse se lahko uporablja bioplin.

Tržno raziskavo sem izvedel na 95 naključno izbranih anketirancih, od tega jih je 61

vrnilo izpolnjene anketne vprašalnike.

Na sliki 31 so prikazani podatki po spolu. Poslanih je bilo 95 anket, od tega je

odgovorilo 61 anketirancev (N=61); 43 % moških in 57 % žensk.



Slika 31: Spol

(Lastni vir)

Slika 32 prikazuje starostno strukturo anketirancev. Vprašanih je bilo 95 oseb, starih

med 20 do 61 let. Odgovorilo jih je 61 (N = 61); od tega je večinski del, 80 %,

srednje generacije.

Slika 32: Starostne skupine

(Lastni vir)

Slika 33 prikazuje statusni položaj anketirancev. V anketi je bilo vprašanih 95 oseb.

Odgovorilo jih je 61 (N = 61); od tega je večinski del, 84 %, aktivnih, zelo majhen

delež so neaktivni in brezposelni.



Slika 33: Status

(Lastni vir)

Slika 34 prikazuje izobrazbo vprašanih v anketi. Poslano je bilo 95 anketirancem, od

tega jih je odgovorilo 61 (N = 61). Velika večina ima srednješolsko izobrazbo ali več

in zelo majhen delež jih je z manj kot srednješolsko izobrazbo.

Slika 34: Dosežena izobrazba

(Lastni vir)

Slika 35 prikazuje, iz katere regije so anketiranci. V anketi je bilo vprašanih 95 oseb.

Odgovorilo jih je 61 (N = 61); od tega je večinski del, 70 %, iz zahodnega dela

Slovenije.



Slika 35: Regija

(Lastni vir)

Slika 36 prikazuje osveščenost o bioplinu. Vprašanih je bilo 95 oseb, na vprašanje:

»Ali veste, kaj je bioplin?« Je odgovorilo 61 vprašanih (N = 61); od tega jih je 74 %

odgovorilo pritrdilno.

74%

26%

Ali veste, kaj je bioplin?

da ne

Slika 36: Bioplin

(Lastni vir)

Slika 37 poda informacijo o poznavanju bioplinarn v Sloveniji. Vprašalnik je bil

poslan 95 anketirancem, od tega jih je odgovorilo 61 vprašanih (N = 61). Razvidno

je, da je večina, 66 % anketirancev, odgovorila pritrdilno. To pomeni, da poznajo

vsaj eno bioplinarno v Sloveniji.



Slika 37: Poznavanje bioplinarn v Sloveniji

(Lastni vir)

Slika 38 prikazuje rezultat vprašanih na vprašanje: »Ali veste, kaj se pridobiva v

bioplinarni?« Vprašanih je bilo 95 oseb, od tega jih je odgovorilo 61 (N = 61).

Razvidno je, da je večina vprašanih, kar 74 %, odgovorila, da ve, kaj se pridobiva v

bioplinarn, ena četrtina pa tega ne ve.

74%

26%

Ali veste, kaj se pridobiva v bioplinarni?

da ne

Slika 38: Poznavanje produkta iz bioplinarne

(Lastni vir)

Slika 39 prikazuje odgovore na vprašanje, ali poznajo surovine, ki so potrebne za

proizvodnjo bioplina.



Vprašanih je bilo 95 oseb, od tega jih je odgovorilo 61 (N = 61). Večina vprašanih

pozna surovine, ki so potrebne za proizvodnjo bioplina. Skoraj 37 % vprašanih tega

ne pozna.

Slika 39: Surovine za pridobivanje bioplina

(Lastni vir)

Slika 40 pokaže odgovore na vprašanje: »Katere surovine so potrebne za

proizvodnjo bioplina?« Poslano je bilo 95 anket anketirancem, od tega je odgovorilo

61 vprašanih (N = 61). Iz rezultatov je razvidno, da je večina, 90 % vprašanih, na to

vprašanje odgovorila pravilno. To pomeni, da večina vprašanih pozna surovine za

predelavo bioplina.

Slika 40: Surovine za proizvodnjo bioplina

(Lastni vir)



Slika 41 prikazuje rezultate vprašanja o strinjanju z vprašanjem, ali je hrane škoda

za proizvodnjo električne energije. Anketa je bila poslana 95 anketirancem, od tega

jih je odgovorilo 61 (N = 61). Razvidno je, da se večina strinja s trditvijo, da je hrane

škoda za proizvodnjo električne energije. Kar 30 % vprašanih s to trditvijo ne strinja.

Slika 41: Ali je hrane škoda za proizvodnjo električne energije

(Lastni vir)

Slika 42 prikazuje odgovore na vprašanje, kateri proizvod se pridobiva v bioplinarni.

Vprašanih je bilo 95 oseb, od tega jih je odgovorilo 61 (N = 61). Razvidno je, da

velika večina, 98 % vprašanih, pozna končni produkt bioplinarne.

Slika 42: Končni proizvodi bioplinarne

(Lastni vir)

Slika 43 prikazuje odgovore na vprašanje, ali je bioplin učinkovit in okolju prijazen

energent. Anketa je bila poslana 95 anketirancem, od tega jih je na anketo

odgovorilo 61 (N = 61).



Rezultat kaže, da se večina vprašanih strinja s trditvijo, da bioplin velja za enega od

najbolj učinkovitih in okolju prijaznih energentov. Kar 26 % vprašanih se s to trditvijo

ne strinja.

Slika 43: Bioplin kot najbolj učinkovit in prijazen energent za okolje

(Lastni vir)

Slika 44 prikaže uporabo bioplina. Vprašanih je bilo 95 oseb, od tega jih je

odgovorilo 61 (N = 61). Kar 90 % vprašanih je izbralo pravilne tri odgovore, komaj

10 % se jih je odločilo za odgovor gospodinjski plin v jeklenkah, ki je napačen. V

jeklenke za gospodinjsko se namreč polni plin butan - propan ali čisti propan.

Slika 44: Uporaba bioplina kot energenta

(Lastni vir)

Slika 45 prikazuje rezultate odgovorov na zaprto vprašanje: »Ali bi investirali v

bioplinarno?«



Vprašanih je bilo 95 oseb, od tega jih je odgovorilo 61 (N = 61). Rezultat pove, da bi

kar 41 % vprašanih investiralo v bioplinarno. To je kar velik zalogaj za podjetnika.

Zato je pričakovan odgovor, da se kar 61 % vprašanih ne bi odločilo za to.

Slika 45: Investicija v bioplinarno

(Lastni vir)



6 ZAKLJUČKI

V diplomski nalogi smo spoznali, da je proizvodnja bioplina v nekaterih evropskih

državah (npr. v Nemčiji, Avstriji, na Švedskem in v Švici) zelo razširjena, saj imajo

razvite sisteme in tehnologijo za pridobivanje bioplina, ki ga distribuirajo v javno

plinsko omrežje ali ga uporabljajo kot gorivo v motornih vozilih. V primerjavi z EU je

bioplinarstvo v Sloveniji je zelo razvito.

Pridobivanje bioplina kot obnovljivega vira energije je zelo razširjeno v evropskih

državah in v Sloveniji, saj prinaša nova delovna mesta, razvoj podeželja in

razbremenitev okolja.

Izkazalo se je, da je postopek proizvodnje bioplina v Bioplinarni Ihan zelo zahteven,

hkrati pa koristen za okolje. Bioplinarna je za okolje zelo dobrodošla, saj porablja

biorazgradljive odpadke za proizvodnjo bioplina. S tem ko se biorazgradljivi odpadki

porabljajo za proizvodno bioplina, se zmanjšujejo količine odpadkov na odlagališčih.

Enakomerno količino in kvaliteto bioplina zagotavljamo s konstantno mešanico

odpadkov. Problem nastane, ker kakovost in količina odpadkov dnevno nihata in

tako vplivata na dnevno količino proizvedenega bioplina. Zato v podjetju Petrol

izvajamo dnevno analizo konsistence odpadkov. S tem smo preprečili nihanja

kvalitete mešanice odpadkov in zagotovili proizvodnjo maksimalne količine bioplina

in nemoteno proizvodnjo električne energije.

Anketa, opravljena na vzorcu 61 anketirancev, je pokazala, da 70 % vprašanih o

proizvodnji bioplina veliko ve, da torej večina vprašanih pozna bioplin kot OVE in

njegovo uporabo.



LITERATURA IN VIRI

Al Seadi T. et al. Priročnik o bioplinu. Ljubljana: Agencija za

prestrukturiranje energetike, 2010.

Al-Mansour, F. Biogas regions. Regionalna strategija in akcijski plan za

razvoj proizvodnje bioplina v Sloveniji. Delovno poročilo, Ljubljana, Institut

Jožef Štefan – Center za energetsko učinkovitost, 2006. (citirano 25. 10.

2015). Dostopno na naslovu: http://www.kis.si/datoteke/File/kis/SLO/MEH/

Biogas/STRATEGIJA_RAZVOJA_BIOPLINSKIH_NAPRAV.pdf.

Bitenc, P., Srt, M. (2010). Pridobivanje in uporabljanje bioplina. Raziskovalna

naloga. (citirano 25. 10. 2015). Dostopno na naslovu:

http://mladiraziskovalci.scv.si/admin/file/oddane_naloge/1145_378730_9_pri

dobivanje-in.pdf.

Genspot (b. l.). Nemščak – elektrarna. (citirano 6. 2. 2016). Dosegljivo na

naslovu http://www.genspot.com/PhotoGallery/ShowPhoto.aspx?photo_id=

43511.

Impuls Plus (b. l.). Das Prinzip Biomasse. (citirano 16. 1. 2016). Dosegljivo

na naslovu http://www.impulsplus.de/html/das_prinzip_biomasse.html.

Jejčič, V., Poje, T. (2011). Biogas Regions. Kmetijski inštitut Slovenije.

(citirano 27. 10. 2015). Dostopno na naslovu: http://www.biogasregions.

org/doc/brochures/AIS.pdf.

Krajnc, B. et al. (2009). Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in

Koroško (KSSENA). Sinenergija. (citirano 30. 10. 2015). Dostopno na

naslovu: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:docZJSV86DO/244a3

cba.../PDF.

Mirt, B. (2012). Možnost uporabe bioplina v EU. (citirano 9. 11. 2015).

Dostopno na naslovu http://www.energap.si/uploads/Mo%C5%

BEnosti%20uporabe%20bioplina%20v%20EU_b__SL.pdf.

Muri, P. (2013). Biometanski potencial trdnega odpadka iz ekstrakcije plodov

šipka (Rosa canina L.) s sočasno razgradnjo dodatnega vira dušika.

Diplomsko delo. (citirano 30. 10. 2015). Dostopno na naslovu:

http://www.ung.si/~library/diplome/OKOLJE/128Muri.pdf.

Neobnovljivi viri energije (b. l.). (citirano 8. 2. 2016). Dosegljivo na naslovu

http://sl.gamehobbies.com/science-nature/nature/1014081890.html.

Petrol, d.d. (2011). Bioplinarna Ihan. (citirano 25. 10. 2015). Dostopno na

naslovu https://www.gzs.si/pripone/Petrol%20Bioplinarna%20Ihan.pdf.

Petrol, d.d. (2015). Poslovnik Bioplinarne Ihan. Interno gradivo podjetja.

Petrol, d.d. (b. l.). Petrol je kupil novo bioplinarno (citirano 6. 2. 2015).

Dosegljivo na naslovu http://www.petrol.si/zapisi/petrol-je-kupil-prvo-

bioplinarno.

Počkar, Ž. (2015). Namesto na gnojišče v plinohram. Raziskovalna naloga

(citirano 30. 10. 2015). Dostopno na naslovu: www.pozornizaokolje.si

https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=3&ved=0CCkQFjACahUKEwj13IaX2sbIAhWBxhoKHVAOD34&url=https%3A%2F%2Fwww.gzs.si%2Fpripone%2FPetrol%2520Bioplinarna%2520Ihan.pdf&usg=AFQjCNGx4i9fTa1RXUaznYEzM7y_iVUU2g&sig2=cZV3ZxJ3y5uK4ov0Nufqnw



/_files/613/Gradiva_Gimnazija_Vic_2.docx.

Rižnar, K. (2012). Bistra uporaba energije. ZRS Bistra Ptuj. (citirano 9. 11.

2015). Dostopno na naslovu: http://www.bistra.si/wp-content/

uploads/2012/11/Bioplin.pdf.

Slorest (b. l.). Restavracija. (citirano 24. 4. 2016). Dosegljivo na naslovu

http://www.slorest.si/Portals/0/restavracija/samopostrezna-restavracija-

apetit-ljubljana-02.jpg.

Tomšič, G. M. (2011). Povzetki in komentarji o NEP (citirano 15. 11. 2015).

Dosegljivo na naslovu http://www.se-f.si/nep2011/besedilo/tomsic-o-nep-v-

energetika-net.doc.

Tušar, R. (2007). Pilotni reaktor za kar najboljši izkoristek. (citirano 28. 10.

2015). Dostopno na naslovu: http://www.panvita.si/o-

skupini/aktualno/clanki/pilotni-reaktor-za-kar-najboljsi-izkoristek.

Urbančič, A. et al. (2015). Poročilo o doseganju nacionalnih ciljev na

področju OVE in SPTE za obdobje 2012–2014. Maribor: Agencija za

energijo. (citirano 9. 11. 2015). Dostopno na naslovu: http://www.agen-

rs.si/documents/10926/24862/Poro%C4%8Dilo-doseganju-nacionalnih-ciljev-

na-podro%C4%8Dju-OVE-in-SPTE-za-obdobje-2012-2014/27e5dc61-832b-

4d36-b672-7f558d047a3e.

Zupančič, G. D., Grilc, V. (2012). Ravnanje z biorazgradljivimi odpadki.

Potencial, ki še zdaleč ni izkoriščen – EOL 58. Zelena Slovenija. Dostopno

na naslovu: http://www.zelenaslovenija.si/revija-eol-/aktualna-stevilka/okolje/

922-potencial-ki-sezdalec-ni-izkoriscen-eol-58 (27. 10. 2015).



PRILOGE

Priloga 1: Preglednica 1

Odpadki, ki se lahko predelujejo v Bioplinarni Ihan

Zap.

št-

Klasifikacijska

številka Naziv odpadka

Postopek

predelave

1 02 01 01 Mulji iz pranja in čiščenja R1, R3

2 02 01 02 Odpadna živalska tkiva R1, R3

3 02 01 03 Odpadna rastlinska tkiva R1, R3

4 02 01 06 Živalski iztrebki, urin in gnoj (tudi onesnažena slama) in ločeno

zbrane odpadne vode, obdelane zunaj kraja nastanka

R1.R3

5 02 01 07 Odpadki iz gozdarstva R1, R3

6 02 01 99 Drugi tovrstni odpadki R1, R3

7 02 02 01 Mulji iz pranja in čiščenja R1, R3

8 02 02 02 Odpadna živalska tkiva R1, R3

9 02 02 03 Snovi, neprimerne za uporabo ali predelavo R1, R3

10 02 02 04 Mulji iz čiščenja odpadne vodena kraju nastanka R1, R3


12 02 03 01 Mulji iz pranja, čiščenja, lupljenja, centrifugiranja in ločevanja

R1, R3


14 02 03 05 Mulji iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka R1, R3


16 02 04 02

Kalcijev karbonat, ki ne ustreza specifikaciji (saturacijski mulj) R1, R3





21 02 06 01 Snovi, neprimerne za uporabo ali predelavo R1.R3


23 02 07 01 Odpadki iz pranja, čiščenja in mehanskega drobljenja surovin

R1, R3

24 02 07 02 Odpadki iz destilacije žganih pijač R1, R3





27 02 07 99 Drugi tovrstni odpadki RI,R3 :

28

03 03 02 Usedline in mulji zelene lužnice (iz obdelave črne lužnice) R1, R3

29 03 03 05 Mulji tiskarskih barv (deinking) iz recikliranega papirja R1, R3

30 03 03 09 Odpadni apneni mulj R1, R3

31 03 03 10 Vlakninski rejekti (izvržki) in mulji vlaknin, polnil in premazov iz

mehanske separacije R1, R3

32

03 03 11 Mulji pri čiščenju odpadne vode na kraju nastanka, ki niso

navedeni pod 03 03 10 R1,R3

33 04 01 06 Mulji, ki vsebujejo krom, zlasti pri čiščenju odpadne vode na

kraju nastanka R1, R3

34 04 01 07 Mulji, ki ne vsebujejo kroma, zlasti pri čiščenju odpadne vode na

kraju nastanka R1, R3

35 04 02 20 Mulji iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka, ki niso

navedeni pod 04 02 19 R1, R3

36 07 05 14 Trdni odpadki, ki niso navedeni pod 07 05 13 R1, R3

37 08 04 10 Odpadna lepila in tesnilne mase, ki niso v 08 04 09* R1, R3

38 08 04 12 Mulji lepil in tesnilnih mas, ki niso v 08 04 11* R1, R3

39 08 04 14 Vodni mulji lepil, tesnilnih mas, ki niso v 08 04 13* R1, R3

40 16 03 06 Organski odpadki, ki niso navedeni pod 16 03 05 R1, R3

41 19 06 04

Pregnito blato iz anaerobne obdelave komunalnih odpadkov R1,R3

42 19 06 06 Pregnito blato iz anaerobne obdelave živalskih in rastlinskih

odpadkov R1,R3

43 19 08 05 Mulji iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih voda R1, R3

44 19 08 09 Masti in oljne mešanice iz naprav za ločevanje olja in vode, ki

vsebujejo le jedilna olja in masti R1, R3

45 19 08 12 Mulji iz bioloških čistilnih naprav tehnoloških odpadnih voda, ki

niso navedeni pod 19 08 11 R1, R3

46 19 0814 Mulji iz drugih čistilnih naprav tehnoloških odpadnih voda, ki niso

navedeni pod 19 08 13 R1, R3

47

19 09 01 Trdni odpadki primarnih sit in filtrov

R1, R3

48 19 09 02 Mulji pri bistrenju vode

R1, R3

49 19 09 03 Mulji pri dekarbonaciji

R1, R3

50 20 01 08 Biorazgradjivi kuhinjski odpadki

R1, R3

51 20 02 01 Biorazgradljivi odpadki

R1, R3



52 20 03 02 Odpadki z živilskih trgov

R1, R3

53 20 03 04 Greznični mulj

R1, R3

54 20 03 06 Odpadki pri čiščenju komunalne odpadne vode

R1, R3



Priloga 2: Anketni vprašalnik

1. Spol:

Moški

Ženski

2. V katero starostno skupino spadate?

do 20 let

21–40 let

41–60 let

61 let ali več

3. Kakšen je vaš trenutni status?

Šolajoči

Aktivni

Neaktivni

Brezposelni

4. Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba?

Manj kot srednja šola

Srednja šola in več

5. V kateri regiji prebivate?

Vzhodna Slovenija

Zahodna Slovenija

6. Ali veste, kaj je bioplin?

da

ne

7. Ali poznate kakšno bioplinarno v Sloveniji?

da

ne

8. Ali veste, kaj se pridobiva v bioplinarni?

da

ne



9. Ali poznate surovine za pridobivanje bioplina?

da

ne

10. Katere surovine od spodaj naštetih potrebujemo za proizvodnjo bioplina?

pesek

biološki odpadki

gospodinjski odpadki (pomije)

gnoj

embalaža

nafta

poljščine

11. Ali se strinjate s tem, da je hrane škoda za proizvodnjo električne energije?

da

ne

12. Označite, kateri so končni proizvod bioplinarne?

nafta

bioplin

toplota

13. Ali se strinjate, da bioplin velja za enega od najbolj učinkovitih in okolju prijaznih

energentov?

da

ne

14. Ali veste, kje lahko uporabimo bioplin?

za ogrevanje

plin za pogon motorja

kot gospodinjski plin v jeklenkah

plin za pridobivanje električne energije

15. Ali bi investirali v bioplinarno?

da

ne



Priloga 3: Rezultati ankete o bioplinu

Spol:

Odgovori Frekvenca Odstotek

Moški 26 43 %

Ženski 35 57 %

Skupaj 61 100 %

V katero starostno skupino spadate?


do 20 let 1 2 %

21–40 let 30 49 %

41–60 let 25 41 %

61 let ali več 5 8 %

Skupaj 61 100 %

Kakšen je vaš trenutni status?


Šolajoči 5 8 %

Aktivni 51 84 %

Neaktivni 2 3 %

Brezposelni 3 5 %

Skupaj 61 100 %

Kakšna je vaša najvišja dosežena

formalna izobrazba?


Manj kot srednja šola 5 7 %

Srednja šola in več 56 93 %

Skupaj 61 100 %

V kateri regiji prebivate?


Vzhodna Slovenija 18 30 %

Zahodna Slovenija 43 70 %

Skupaj 61 100 %

Ali veste, kaj je bioplin?

Odgovori Frekvence Odstotek

da 45 74 %

ne 16 26 %

Skupaj 61 100 %



Ali poznate kakšno bioplinarno v

Sloveniji?


da 40 66 %

ne 21 34 %

SKUPAJ 61 100 %

Ali veste, kaj se pridobiva v bioplinarni?


da 45 74 %

ne 16 26 %

SKUPAJ 61 100 %

Ali poznate surovine za pridobivanje

bioplina?


da 39 64 %

ne 22 36 %

SKUPAJ 61 100 %

Katere surovine od spodaj naštetih potrebujemo za proizvodnjo bioplina?

Odgovori Frekvence Veljavni

pesek 4 61

biološki odpadki 54 61

gospodinjski odpadki (pomije) 33 61

gnoj 35 61

embalaža 4 61

nafta 5 61

poljščine 31 61

SKUPAJ 61

Ali se strinjate s tem, da je hrane škoda za proizvodnjo

električne energije?


da 43 70 %

ne 18 30 %

SKUPAJ 61 100 %



Kateri so končni proizvod bioplinarne?


nafta 2 61

bioplin 54 61

toplota 34 61

SKUPAJ 61

Ali se strinjate, da bioplin velja za enega od najbolj učinkovitih in okolju

prijaznih energentov?


da 45 74 %

ne 16 26 %

SKUPAJ 61 100 %

Ali veste, kje lahko uporabimo bioplin?


za ogrevanje 49 61

plin za pogon motorja 33 61

kot gospodinjski plin v jeklenkah 13 61

plin za pridobivanje električne energije 39 61

SKUPAJ 61

Ali bi investirali v bioplinarno?


da 25 41 %

ne 36 59 %

SKUPAJ 61 100 %

proizvodnja bioplina iz biorazgradljivih odpadkov …izjava »Študent anton rus izjavljam, da sem...

Documents