projektna naloga statistiČna analiza: delavnica o ... · 2 2 diabetes in diabetiČno stopalo 2.1...
TRANSCRIPT
FAKULTETA ZA UPRAVLJANJE, POSLOVANJE IN INFORMATIKO NOVO MESTO
PROJEKTNA NALOGA
STATISTIČNA ANALIZA: DELAVNICA O DIABETESU IN DIABETIČNEM
STOPALU
Novo mesto, junij 2017 Matjaž Marinčič
KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................ 1
1.1 Namen in cilji ............................................................................................ 1
2 DIABETES IN DIABETIČNO STOPALO .............................................................. 2
2.1 Diabetes ................................................................................................... 2
2.1.1 Delitev sladkorne bolezni .............................................................. 3
2.2 Diabetično stopalo ..................................................................................... 4
3 STATISTIKA ................................................................................................... 5
3.1 Srednje vrednosti ...................................................................................... 5
3.1.1 Mediana Me ................................................................................. 5
3.1.2 Modus ......................................................................................... 5
3.1.3 Aritmetična sredina oz. povprečje (Average) .................................. 6
4 STATISTIČNA ANALIZA EVALVACIJSKEGA VPRAŠALNIKA.................................. 6
5 SKLEP .......................................................................................................... 26
6 LITERATURA ................................................................................................ 28
KAZALO GRAFOV
Graf 1: indeks telesne mase .................................................................................. 2
Graf 2: Grafični prikaz razmerja med moškimi in ženskami ...................................... 8
Graf 3: Prikaz starosti anketirancev s histogramom ............................................... 10
Graf 4: Prikaz podatkov s histogramom koliko časa so anketiranci sladkorni bolniki 11
Graf 5: Prikaz obiskov v Termah Šmarješke Toplice s tortnim diagramom .............. 12
Graf 6: Prikaz števila odgovorov na 14. vprašanje ................................................ 21
KAZALO TABEL
Tabela 1: Prikaz števila žensk in moških ................................................................. 8
Tabela 2: Prikaz anketiranih po starosti ................................................................. 9
Tabela 3: Prikaz izobrazbe anketirancev ............................................................... 10
Tabela 4: Prikaz mediane, modusa in aritmetične sredine. .................................... 12
Tabela 5: Prikaz podatkov o zanimanju za aktivnosti............................................. 13
Tabela 6: Prikaz podatkov o predavanju – Vpliv prehrane na periferno ožilje .......... 13
Tabela 7: Prikaz podatkov o predavanju: Predavanje o prehrani in kuharska delavnica
......................................................................................................................... 14
Tabela 8: Prikaz podatkov o predavanju: Fizična aktivnost in diabetično stopalo ..... 14
Tabela 9: Podatki o pridobljenem znanju na predavanju: Vpliv prehrane na periferno
ožilje ................................................................................................................. 15
Tabela 10: Podatki o pridobljenem znanju na predavanju: Predavanje o prehrani in
kuharska delavnica ............................................................................................. 15
Tabela 11: Podatki o pridobljenem znanju na predavanju: Fizična aktivnost in
diabetično stopalo .............................................................................................. 16
Tabela 12: Zadovoljstvo z gradivom pri predavanju: Vpliv prehrane na periferno ožilje
......................................................................................................................... 16
Tabela 13: Zadovoljstvo z gradivom pri predavanju: Predavanje o prehrani in kuharska
delavnica ........................................................................................................... 17
Tabela 14: Zadovoljstvo z gradivom pri predavanju: Fizična aktivnost in diabetično
stopalo .............................................................................................................. 17
Tabela 15: Prikaz podatkov o razlogih zakaj se anketiranci niso udeležili predavanj 18
Tabela 16: Zadovoljstvo z dejavnostjo: Higrogimnastika ....................................... 18
Tabela 17: Zadovoljstvo z dejavnostjo: Nordijska hoja z inštruktorjem ................... 18
Tabela 18: Zadovoljstvo z dejavnostjo: Telesna vadba v Modri dvorani .................. 19
Tabela 19: Zadovoljstvo z dejavnostjo: Osnove kardio vadbe ................................ 20
Tabela 20: Prikaz podatkov o razlogih, zakaj se anketiranci niso udeležili dejavnosti 20
Tabela 21: Podatki o zanimivosti predavanja »Vpliv prehrane« glede na spol ......... 23
Tabela 22: Prikaz podatka za hi – kvadrata H1 ..................................................... 23
Tabela 23: Primerjava zadovoljstva med diabetiki in med anketirancem, ki niso
diabetiki. ............................................................................................................ 24
Tabela 24: Prikaz rezultata hi – kvadrata za H2 .................................................... 25
Tabela 25: Koleracijska tabela: Izobrazba – Zanimivo predstavljena fizična aktivnost
......................................................................................................................... 26
1
1 UVOD
Diabetes ali bolj poznano sladkorna bolezen je skupina presnovnih bolezni, ki imajo
skupno značilnost: zvišano koncentracijo glukoze v krvi (glukozni sladkor). Diabetes
spada med kronične bolezni in je nenalezljiv. Nastane ob pomanjkanju inzulina ali
zaradi njegovega pomanjkljivega delovanja. Inzulin je hormon trebušne slinavke.
Pogostost bolezni zelo hitro narašča, zato povsod po svetu postaja diabetes
javnozdravstveni problem. V prihodnosti je pričakovano, da se bo breme sladkorne
bolezni povečeval tako na družbenem kot na ekonomskem področju.
Ker sodelujem pri projektu diabetes in diabetično stopalo sem se udeležil delavnice, ki
je bila izvedena v Termah Šmarješke toplice. Zato sem se odločil, da za projektno
nalogo naredim evalvacijski vprašalnik, ki bodo izpolnili vsi prisotni na delavnici. Zaradi
starejše populacije sem vprašalnik natisnil in razdelil med udeležence.
1.1 Namen in cilji
Namen projektne naloge je ugotoviti ali so udeleženci na delavnicah spoznali kaj
novega o diabetesu in diabetičnem stopalu. Koliko časa se že spopadajo s to boleznijo.
Kako se spopadajo. Kateri tip diabetesa je najpogostejši. Ali se ukvarjajo z
preventivnimi ukrepi. Kako na diabetes in diabetično stopalo gledajo sedajo po
delavnici. Ali so pripravljeni ozaveščati ostale ljudi o tej bolezni in jim predstaviti
preventivne ukrepe. Kako na njih gledajo ljudje, ki niso seznanjeni s to boleznijo. Imajo
pri premagovanju bolezni dovolj podpore od družine, prijateljev…
Cilj projektne naloge je analizirati podatke in prikazati podatke, ki smo jih pridobil z
anketnim vprašalnikom. Z analizo podatkov bomo dobili pogled na dejansko stanje,
kako ljudje gledajo na to bolezen, kako se z njo spopadajo in kakšne rešitve bi
pomagale za boljše stanje v prihodnosti.
H1: Mnenje udeležencev o zanimivosti delavnice o vplivu prehrane se glede na spol
razlikuje.
H2: Mnenje udeležencev o zanimivosti delavnice o vplivu prehrane se med tistimi, ki
imajo ali nimajo sladkorno bolezen razlikuje.
2
2 DIABETES IN DIABETIČNO STOPALO
2.1 Diabetes
Diabetes ali sladkorna bolezen spada med kronične bolezni, pri kateri se pojavlja
nepravilno delovanje celic trebušne slinavke. Nepravilno delovanje povzroča, da celice
ne proizvedejo dovolj inzulina, ali pa proizvedeni inzulin ne morejo učinkovito porabiti.
To otežuje prehod glukoze v celice, zato celice ne morejo pravilno delovati. Pri tem pa
nastanejo še težave z presnovo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. »Sladkorna
bolezen v dolgoletnem poteku lahko vodi do kroničnih zapletov, vpliva na težji potek
drugih obolenj in umrljivost« (Paulin in sod., 2014, str. 6)
1. Znaki, ki so značilni za diabetes
a. Povečanje izločanje vode iz telesa
b. Povečana dehidracija in huda žeja
c. Slabo počutje
d. Izguba teže
e. Zmanjšana odpornost
K večji tveganosti za sladkorno bolezen so nagnjeni ljudje s povečano telesno težo. To
lahko vidimo iz Graf 1, ki prikazuje da je v zdravstvenem domu Šentilj kar 85%
anketiranih ljudi imelo prekomerno težo, le 15% pa jih je imelo normalno težo. Nihče
od anketiranih ni bil podhranjen. V Zdravstvenem domu Sladki Vrh prav tako nihče od
anketirancev ni bil podhranjen. 20% je imelo normalno težo, 80% pa jih je imelo
prekomerno težo.
Graf 1: indeks telesne mase
3
Vir: Barbara, S. (2011). Diabetično stopalo. Maribor: Univerza v Mariboru, str. 47.
2.1.1 Delitev sladkorne bolezni
Sladkorno bolezen delimo na dva tipa:
1. TIP 1 je od inzulina odvisna sladkorna bolezen. Njene značilnosti so:
- Pojavi se do 30. leta starosti
- Je avtoimunska bolezen
- Potrebno je zdraviti z inzulinom vse od pojava bolezni, inzulin ej potrebno
nadomeščati do konca življenja
2. TIP 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni. Ta tip sladkorne ima približno
90% bolnikov, ki trpijo zaradi sladkorne bolezni. Lastnosti tega tipa so:
- Osnova je verjetno genetska
- Odpor proti delovanju inzulina (lahko ga je preveč ali premalo)
- S starostjo se povečuje odpornost na inzulin
- Pri zdravljenju zadošča dieta in antidiabetične tablete
- Tako k nastanku kot k slabšanju stanja bolezni pripomorejo neustrezne
življenjske okoliščine (neprimerna prehrana, stres, telesna teža, premalo
gibanja…)
3. Prehodna HIPERGLIKEMIJA med nosečnostjo. Nastane zaradi hormonskega
stresa med nosečnostjo in v 90% po nosečnosti izgine. V starejšem obdobju se
lahko hiperglikemija ponovi.
KAKO ZDRAVIMO SLADKORNO BOLEZEN
Cilj pri zdravljenju sladkorne bolezni je odprava simptomov in znakov bolezni,
preprečevanje zapletov, zmanjšati umrljivost in izboljšati kakovost življenja. Pri tem
sodelujejo bolnik in njegovi svojci, zdravniki in specialisti, fizioterapevti, dietetiki,
medicinske sestre in socialni delavci.
Sredstva in metode, ki jih uporabljamo pri zdravljenju diabetesa so injekcije inzulina
ali tablete. Poučitev bolnikov in svojcev o sladkorni bolezni. Bolnike potrebno naučiti o
4
pravilni prehrani, motivirati k telesni dejavnosti in zmanjšanju telesne teže, če je to
potrebno.
Zdravljenje je uspešno, ko se bolnik zaveda, da ima sladkorno bolezen in da so njene
posledice lahko resne, da pa jo je mogoče zdraviti.
2.2 Diabetično stopalo
Diabetično stopalo je zaplet, ki se zgodi pri sladkornih bolnikih. »Po definiciji Svetovne
zdravstvene organizacije je diabetična noga skupina sindromov, pri katerih nevropatija,
ishemija in infekcija pripeljejo do razpada tkiva, česar končna posledica je obolevnost
in lahko tudi amputacija (Urbančič Rovan, 2006, str. 176)« (Senčar, 2011, str. 20). To
lahko povzroča tedne ali celo mesece hudih težav in nepokretnosti. Do tega pride, ko
se zaradi več letnega slabega zdravljenja sladkorne bolezni okvarijo živci, zaradi katerih
postopoma izgubljamo občutek za dotik, bolečino, temperaturo in vibracije.
Spremembe se najprej pojavijo v prstih nato v celem stopalu v najslabšem primeru pa
se lahko razširi tudi do kolena.
Bolniki dobijo občutek gluhih, mravljinčastih in neobčutljivih nog, pekoče bolečine,
nohti so zadebeljeni in deformirani, na mestih največjih pritiskov se tvori obilica trde
kože, kjer lahko nastane tudi neboleča rana.
Nevarnosti za neobčutljivo stopalo so dolgotrajni pritiski na stopalo, ostri predmeti, ki
jih človek lahko pohodi in zelo vroči predmeti. Poškodba, ki jo človek ne čuti se lahko
okuži in jo opazi šele takrat ko okužba že močno napreduje.
Zmanjšajo se tudi maščobne blazinice na podplatu, ki so v vlogi blaženja (amortizerja).
Ko ni več maščobnih blazinic, ki bi blažile pritisk na določene dele se začne pojavljati
trda in poroženela koža.
Diabetično stopalo povzroča tudi motnje prekrvavitve. Slaba prekrvavitev povzroča
počasnejše celjenje in zdravljenje. Stopalo postane hladno in modrikasto, koža tanka
in občutljiva, bolnik ima pri hoji bolečine v mečih, nohti so zadebeljeni in deformirani,
na delih največjega pritiska pa nastajajo rane.
5
3 STATISTIKA
» Namen statističnega proučevanja družbeno ekonomskih pojavov je spoznati njihove
lastnosti in značilnosti« (Šadl in Dolinšek, 2012, str. 8). Pred vsakim proučevanjem
pojava pa moramo imeti točno določen namen in cilj proučevanja.
3.1 Srednje vrednosti
»Pri analiziranju pojavov pogosto želimo osnovne značilnosti populacije predstavljati z
enim samim parametrom, ki bi nazorno predstavljal vse enote populacije« ( Bregar,
Pfajfar in Ograjenšek, 2009, str. 113). Če opazujemo spremenljivke ugotovimo, da se
gibljejo okoli nekega središča od katerega vsaka spremenljivka rahlo odstopa zaradi
različnih dejavnikov. Pri statistiki središče ali srednjo vrednost izražamo z različnimi
merami za srednjo vrednost:
a. mediana Me
b. modus Mo
c. aritmetična sredina
3.1.1 Mediana Me
Pri mediani moramo ranžirno vrsto urediti po velikosti od najmanjše do največje
vrednosti. »Po velikosti vrednosti spremenljivke urejene podatke za proučevano
populacijo imenujemo ranžirna vrsta« (Pfajfar in Arh, 1998, str. 87). Ko uredimo se
mediana nahaja točno na sredini. Zato mediani lahko poimenujemo z drugo besedo
tudi središčnica. Je vrednost, ki vse enote razdeli po številu enot na dva enaka dela.
Mediana je kvantil z kvantilnim rangom P=0,50. Mediano izračunamo po formuli:
𝑀𝑒 = 𝑋𝑚𝑖𝑛,𝑗 +𝑅0,5 − 𝐹𝑗−1
𝑓𝑗∗ 𝑑𝑗
3.1.2 Modus
Modus je največkrat pojavljena spremenljivka v populaciji, ki jo imenujemo tudi
gostiščnica. Modus je smiselno ugotavljati le iz obsežne populacije, saj v nasprotnem
primeru se lahko zgodi, da modusa ne moremo izračunati. Dobra stran modusa je, da
ga lahko izračunamo z frekvenčno porazdelitvijo z formulo:
6
𝑀𝑜 = 𝑋𝑚𝑖𝑛,𝑗 +𝑓𝑗 − 𝑓𝑗−1
2𝑓𝑗 − 𝑓𝑗−1 − 𝑓𝑗+1∗ 𝑑𝑗
Ymin,j =spodnja meja modalnega razreda
dj =širina razreda
fj= frekvenca modusnega razreda
fj-1= frekvenca pred modusnim razredom
fj+1= frekvenca za modusnim razredom
3.1.3 Aritmetična sredina oz. povprečje (Average)
»Aritmetična sredina (Mean) je najbolj znana in največkrat uporabljena srednja
vrednost. Poznamo jo pod izrazom povprečje« (Rodica, 2012, str. 47). Izračunamo jo
tako, da vsoto vseh vrednosti delimo z številom enot. Formula za izračun aritmetične
sredine:
𝑀 =∑ 𝑦𝑖𝑁𝑖=1
𝑁
»Aritmetična sredina za populacijo (µ) izračunamo tako, da vsoto vseh vrednosti
številske spremenljivke Y delimo s številom vseh posamičnih podatkov N – delimo s
številom vseh enot N preučevane populacije:
𝜇 =1
𝑁∑𝑦𝑖
𝑛
𝑖=1
4 STATISTIČNA ANALIZA EVALVACIJSKEGA VPRAŠALNIKA
V raziskovalnem delu projektne naloge nas je zanimalo zadovoljstvo udeležencev na
delavnicah v Termah Šmarješke Toplice. Namen raziskave je bil raziskati, katere
delavnice so bile udeležencem najbolj všeč, kako so bili zadovoljni z gradivom na temo;
Vpliv prehrane na periferno ožilje, Predavanje o prehrani in kuharska delavnica in
Fizična aktivnost in diabetično stopalo, ki so ga dobili na posamezni delavnici in kako
so bili zadovoljni z vodenjem delavnic. Delavnice so potekale v Termah Šmarješke
Toplice od 8. 5. 2017 do 12. 5. 2017. Moj cilj je bil najprej izbor naslova, katerega sem
izbral zaradi sodelovanja pri projektu Fizioterapija pristopi k preventivi diabetičnega
7
stopala. Nato sem izvedel kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki
ga najdete v prilogah. Anketni vprašalnik so pripravile študentke Fakultete za
zdravstvene vede Novo mesto, ki prav tako sodelujejo pri tem projektu. Pripravile so s
pomočjo vprašalnikov iz preteklih projektov, ki so prav tako uporabili evalvacijski
vprašalnik za analizo poteka delavnic. Anketni vprašalnik je sestavljen iz štirinajstih
vprašanj. Trinajsto vprašanje nisem analiziral, ker ni nihče od anketirancev na to
vprašanje ni odgovoril v celoti. Naslednji izziv mi je bil uporabiti program SPSS in z
njim analizirati podatke, ter nato podati interpretacije ugotovitev in komentarje
ugotovitev raziskave.
Zastavil sem si naslednja raziskovalna vprašaja:
Raziskovalno vprašanje 1: So bile teme delavnic zanimive?
Raziskovalno vprašanje 2: So se udeleženci na predavanjih naučili kaj novega?
Raziskovalno vprašanje 3: Kako so bili udeleženci zadovoljni z gradivom, ki so ga
dobili na predavanju?
Raziskovalno vprašanje 4: Ali so bile telesne dejavnosti, ki so jih na delavnicah
izvajale študentke Fakultete za zdravstvene vede Novo mesto dobro vodene?
Anketni vprašalnik je bil udeležencem razdeljen v fizični obliki, saj so se delavnic
udeležili starostniki, ki niso tako vešči z računalniki. Vprašalnik je bil sestavljen iz 14
vprašanj. Vprašanja so bila tako zaprtega kot odprtega tipa, nekatera pa so bila
kombinirana. Uporabili smo tudi Likertovo lestvico, kjer so anketiranci označili
naslednje trditve:
»popolnoma se strinjam«,
»se strinjam«,
»nisem odločen/a, ne vem«,
»se ne strinjam«,
»sploh se ne strinjam«,
»predavanja se nisem udeležil/a«.
Podatke smo obdelal v programu Statistical Package for Social Sciences (SPSS). V
anketnem vprašalniku smo imeli 31 spremenljivk. Prikazane na Slika 1.
Slika 1: Prikaz spremenljivk iz programa SPSS
8
Vir: lastni vir.
Na začetku me je zanimala sestava anketirancev po spolu. Anketo je izpolnilo 18 oseb.
Od tega je bilo 14 žensk (77,8 %) in 4 moški (22,2 %). Kot je to prikazano v Tabela
1.
Tabela 1: Prikaz števila žensk in moških
Spol
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid moški 4 22,2 22,2 22,2
ženski 14 77,8 77,8 100,0
Total 18 100,0 100,0
Vir: lastni vir.
Graf 2: Grafični prikaz razmerja med moškimi in ženskami
9
Vir: lastni vir.
Anketirance smo vprašal tudi o njihovi starosti. Vprašanje je bilo zaprtega tipa, kije bilo
razdeljeno na 5 nivojev. Odgovori so bili:
a) 50 let ali manj
b) 51 – 60 let
c) 61 – 70 let
d) 71 – 80 let
e) 81 let ali več
Ugotovili smo, da noben od udeležencev ni bil star 50 let ali manj, zato sem nivo »a«
združil z nivojem »b«. 2 (11,1 %) anketiranca sta stara od 51 - 60, 3 (16,7 %) so stari
61 – 70, 8 (44,4 %) je starih 71 – 80, 5 (27,8 %) pa je starih 81 let ali več. Ugotovitev
je, da je bilo največ udeležencev starih med 71 – 80 let.
Tabela 2: Prikaz anketiranih po starosti
Starost
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid 51-60 let 2 11,1 11,1 11,1
61-70 let 3 16,7 16,7 27,8
71-80 let 8 44,4 44,4 72,2
81 let ali več 5 27,8 27,8 100,0
Total 18 100,0 100,0
10
Vir: Lastni vir.
Graf 3: Prikaz starosti anketirancev s histogramom
Vir: Lastni vir.
Anketirance smo vprašali po njihovi izobrazbi. Možnosti, ki sem jih ponudil:
a) Osnovna šola
b) Srednja šola
c) Visoka šola
d) Drugo
Rezultati so pokazali, da so 4 od anketirancev zaključili osnovno šolo, 11 (61,1 %) jih
je zaključilo srednjo šolo, 3 pa so opravili srednjo šolo.
Tabela 3: Prikaz izobrazbe anketirancev
Izobrazba
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid OŠ 4 22,2 22,2 22,2
SŠ 11 61,1 61,1 83,3
Visoka šola 3 16,7 16,7 100,0
Total 18 100,0 100,0
Vir: Lastni vir.
11
Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, koliko časa so anketiranci sladkorni bolniki.
Zanimivo je, da je 14 (77,8 %) anketirancev odgovorilo, da niso sladkorni bolniki. 2
(11,1 %) anketiranca sta že več kot 20 let sladkorna bolnika, 2 (11,1 %) pa sta med
11 – 20 let.
Iz Graf 4 je razvidno, da večina anketirancev ni bila sladkornih bolnikov. Ker se bile
delavnice izvedene v sklopu projekta Fizioterapevtski pristopi k preventivi diabetičnega
stopala, je bilo pričakovati, da večina udeležencev ni bila sladkornih bolnikov in da
bodo z znanjem, ki so ga pridobili na delavnicah izvajali preventivne ukrepe, da
zmanjšajo možnost sladkorne bolezni.
Graf 4: Prikaz podatkov s histogramom koliko časa so anketiranci sladkorni bolniki
Vir: Lastni vir.
Aritmetična sredina nam pove, da ima v povprečju vsak od anketirancev sladkorno
bolezen že 4,63 let. Modus nam pove, da se pri anketirancih najpogosteje pojavi, da
imajo sladkorno bolezen 5 let. Medina pa nam pove, da ima polovico anketirancev
sladkorno bolezen manj kot 5 let druga polovica pa več kot 5 let. Te izračune vidimo v
Tabela 4.
12
Tabela 4: Prikaz mediane, modusa in aritmetične sredine.
Statistics
Koliko_časa_ste_sladkorni_bolnik
N Valid 16
Missing 0
Mean 4,63
Median 5,00
Mode 5
Std. Deviation ,719
Minimum 3
Maximum 5
Vir: Lastni vir.
Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, če so anketiranci že bili v sklopu Društva
diabetikov Cerknica v Termah Šmarješke Toplice. Kar 10 (55,6 %) anketirancev je bilo
v Termah Šmarješke Toplice več kot 5-krat. 1 (5,6 %) je letos prvič bival v Termah
Šmarješke Toplice, 3 (16,7 %) so bili 2 – 3-krat, 4 (22,2 %) pa 4 – 5-krat.
Graf 5: Prikaz obiskov v Termah Šmarješke Toplice s tortnim diagramom
Vir: Lastni vir.
13
Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, če so anketirance teme in aktivnosti sploh
zanimale. 7 (38,9 %) anketirancev je odgovorila s »popolnoma se strinjam, 9 (50 %)
jih je odgovorilo »strinjam se«, 1 (5,6 %) je odgovoril »nisem odločen/a, ne vem« in
1 (5,6 %) je odgovoril »se ne strinjam«.
Tabela 5: Prikaz podatkov o zanimanju za aktivnosti
Teme_aktivnosti_so_bile_zanimive
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid Popolnoma se strinjam 7 38,9 38,9 38,9
se strinjam 9 50,0 50,0 88,9
nisem odločen/a, ne vem 1 5,6 5,6 94,4
se ne strinjam 1 5,6 5,6 100,0
Total 18 100,0 100,0
Vir: Lastni vir.
Pri naslednjem vprašanju me je zanimalo ali so bila predavanja za anketirance
zanimiva. Anketirancem se je najbolj zanimivo zdelo predavanje o vplivu prehrane na
periferno ožilje in predavanje o prehrani in kuharska delavnica, saj je kar 9 (50 %)
anketirancev odgovorilo, da se popolnoma strinja. Zanimivost delavnice o fizični
aktivnosti in diabetičnem stopalu pa ni ocenilo kar 5 (27,8 %) anketirancev, 8 (44,4
%) anketirancev pa se popolnoma strinja, da je bila tema predavanja zanimiva.
Tabela 6: Prikaz podatkov o predavanju – Vpliv prehrane na periferno ožilje
Vpliv_prehrane_zanimivo_predstavljeno
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid popolnoma se strinjam 9 50,0 50,0 50,0
se strinjam 6 33,3 33,3 83,3
nisem odločen/a, ne vem 1 5,6 5,6 88,9
predavanja se nisem
udeležil/a 2 11,1 11,1 100,0
Total 18 100,0 100,0
Vir: Lastni vir.
14
Tabela 7: Prikaz podatkov o predavanju: Predavanje o prehrani in kuharska delavnica
Predavanje_o_prehrani_zanimivo_predstavljeno
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid ni odgovora 2 11,1 11,1 11,1
popolnoma se strinjam 9 50,0 50,0 61,1
se strinjam 5 27,8 27,8 88,9
predavanja se nisem
udeležil/a 2 11,1 11,1 100,0
Total 18 100,0 100,0
Vir: Lasten vir.
Tabela 8: Prikaz podatkov o predavanju: Fizična aktivnost in diabetično stopalo
Fizična_aktivnost_zanimivo_predstavljena
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid ni odgovora 5 27,8 27,8 27,8
popolnoma se strinjam 8 44,4 44,4 72,2
se strinjam 4 22,2 22,2 94,4
predavanja se nisem
udeležil/a 1 5,6 5,6 100,0
Total 18 100,0 100,0
Vir: Lasten vir.
Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, če so anketiranci izvedeli kaj novega na
predavanjih. Pri vplivu prehrane na periferno ožilje 3 anketiranci niso odgovorili. 7
(38,9 %) se je popolnoma strinjalo, 6 (33,3 %) anketirancev je odgovorilo da se strinja,
2 (11,1 %) anketiranca pa sta odgovorila, da se predavanja nista udeležila.
15
Tabela 9: Podatki o pridobljenem znanju na predavanju: Vpliv prehrane na periferno
ožilje
Vpliv_prehrane_izvedeli_veliko_novega
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid ni odgovora 3 16,7 16,7 16,7
popolnoma se strinjam 7 38,9 38,9 55,6
se strinjam 6 33,3 33,3 88,9
predavanja se nisem
udeležil/a 2 11,1 11,1 100,0
Total 18 100,0 100,0
Vir: Lastni vir.
Predavanja o prehrani in kuharske delavnice se nista udeležila 2 anketiranca. 6
anketirancev se je strinjalo, da je pridobilo novo znanje, 7 (38,9 %) anketirancev pa
se je popolnoma strinjalo o pridobitvi novih znanj na to temo.
Tabela 10: Podatki o pridobljenem znanju na predavanju: Predavanje o prehrani in kuharska delavnica
Predavanje_o_prehrani_izvedeli_veliko_novega
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid ni odgovora 3 16,7 16,7 16,7
popolnoma se strinjam 7 38,9 38,9 55,6
se strinjam 6 33,3 33,3 88,9
predavanja se nisem
udeležil/a 2 11,1 11,1 100,0
Total 18 100,0 100,0
Vir: Lastni vir.
Na vprašanje o novo pridobljenem znanju na predavanju o fizičnih aktivnostih in
diabetičnem stopalu niso odgovorili 4 anketiranci. 7 anketirancev se je popolnoma
strinjalo, 6 se je strinjalo in 1 od anketirancev se ni udeležil tega predavanja.
16
Tabela 11: Podatki o pridobljenem znanju na predavanju: Fizična aktivnost in
diabetično stopalo
Fizična_aktivnost_izvedeli_veliko_novega
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid ni odgovora 4 22,2 22,2 22,2
popolnoma se strinjam 7 38,9 38,9 61,1
se strinjam 6 33,3 33,3 94,4
predavanja se nisem
udeležil/a 1 5,6 5,6 100,0
Total 18 100,0 100,0
Vir: Lastni vir.
Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo kako so bili anketiranci zadovoljni z
gradivom, ki so ga dobili na posameznem predavanju.
Na vprašanje zadovoljstvo z gradivom pri predavanju »Vpliv prehrane na periferno
ožilje« ni odgovorilo kar 7 anketirancev. 5 anketirancev se je popolnoma strinjalo, 4 so
se strinjali, 2 anketiranca pa se predavanj nista udeležila.
Tabela 12: Zadovoljstvo z gradivom pri predavanju: Vpliv prehrane na periferno ožilje
Vpliv_prehrane_zadovoljstvo_z_gradivom
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid ni odgovora 7 38,9 38,9 38,9
popolnoma se strinjam 5 27,8 27,8 66,7
se strinjam 4 22,2 22,2 88,9
predavanja se nisem
udeležil/a 2 11,1 11,1 100,0
Total 18 100,0 100,0
Vir: Lastni vir.
Z gradivom pri »predavanje o prehrani in kuharska delavnica« je 6 anketirancev
odgovorilo, da se popolnoma strinjajo, 7 jih je odgovorilo, da se strinjajo, 1 anketiranec
se predavanja ni udeležil, 4 anketiranci pa na vprašanje niso odgovorili.
17
Tabela 13: Zadovoljstvo z gradivom pri predavanju: Predavanje o prehrani in kuharska
delavnica
Predavanje_o_prehrani_zadovoljstvo_z_gradivom
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid ni odgovora 4 22,2 22,2 22,2
popolnoma se strinjam 6 33,3 33,3 55,6
se strinjam 7 38,9 38,9 94,4
predavanja se nisem
udeležil/a 1 5,6 5,6 100,0
Total 18 100,0 100,0
Vir: Lastni vir.
Z gradivom pri predavanju »Fizična aktivnost in diabetično stopalo« se je popolnoma
strinjalo 7 anketirancev, 4 so se strinjali, 7 pa jih na vprašanje ni odgovorilo.
Tabela 14: Zadovoljstvo z gradivom pri predavanju: Fizična aktivnost in diabetično stopalo
Fizična_aktivnost_zadovoljstvo_z_gradivom
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid ni odgovora 7 38,9 38,9 38,9
popolnoma se strinjam 7 38,9 38,9 77,8
se strinjam 4 22,2 22,2 100,0
Total 18 100,0 100,0
Vir: Lastni vir.
Pri naslednjem vprašanju sem anketirancem ponudil naslednje možne odgovore:
a) Ura mi ni ustrezala
b) Prenatrpan urnik
c) Menim, da temo že dovolj dobro poznam
d) Drugo.
Na ta vprašanje ni odgovorilo kar 11 (61,1 %) anketirancev. 1 anketirancu ni ustrezala
ura, 2 menita, da je bil preveč natrpan urnik, 1 anketiranec je mnenja, da temo že
dovolj dobro pozna, 3 pa so obkrožili »drugo«.
18
Tabela 15: Prikaz podatkov o razlogih zakaj se anketiranci niso udeležili predavanj
Zakaj_se_niste_udeležili_predavanja
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid ni odgovora 11 61,1 61,1 61,1
ura mi ni ustrezala 1 5,6 5,6 66,7
prenatrpan urnik 2 11,1 11,1 77,8
min, da temo že dovolj dobro
poznam 1 5,6 5,6 83,3
drugo 3 16,7 16,7 100,0
Total 18 100,0 100,0
Vir: Lastni vir.
Pri naslednjem vprašanju me je zanimalo kako so bili anketiranci zadovoljni z vodenjem
dejavnosti. Na vprašanje o vodenju higrogimnastike ni odgovorilo 6 anketirancev, 4 so
se popolnoma strinjali, 3 so se strinjali, 5 anketirancev pa se dejavnosti ni udeležilo.
Tabela 16: Zadovoljstvo z dejavnostjo: Higrogimnastika
higrogimnastika_je_bila_dobro_vodena
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid ni odgovora 6 33,3 33,3 33,3
popolnoma se strinjam 4 22,2 22,2 55,6
se strinjam 3 16,7 16,7 72,2
aktivnosti se nisem
udeležil/a 5 27,8 27,8 100,0
Total 18 100,0 100,0
Vir: Lastni vir.
Na vprašanje o zadovoljstvu nordijske hoje z inštruktorjem ni ogovorilo 6 anketirancev,
4 se popolnoma strinjajo, 4 se strinjajo, 4 anketiranci pa se niso udeležili aktivnosti.
Tabela 17: Zadovoljstvo z dejavnostjo: Nordijska hoja z inštruktorjem
nordijska_hoja_je_bila_dobro_vodena
19
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid ni odgovora 6 33,3 33,3 33,3
popolnoma se strinjam 4 22,2 22,2 55,6
se strinjam 4 22,2 22,2 77,8
aktivnosti se nisem
udeležil/a 4 22,2 22,2 100,0
Total 18 100,0 100,0
Vir: Lastni vir.
Na zadovoljstvo s telesno vadbo, ki se je izvajala v Modri dvorani je 6 anketirancev
odgovorilo, da se popolnoma strinja, 1 anketiranec se strinja, 3 anketiranci se vadbe
niso udeležili, kar 8 anketirancev pa ni odgovorilo na to vprašanje.
Tabela 18: Zadovoljstvo z dejavnostjo: Telesna vadba v Modri dvorani
telesna_vadba_je_bila_dobro_vodena
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid ni odgovora 8 44,4 44,4 44,4
popolnoma se strinjam 6 33,3 33,3 77,8
se strinjam 1 5,6 5,6 83,3
aktivnosti se nisem
udeležil/a 3 16,7 16,7 100,0
Total 18 100,0 100,0
Vir: Lastni vir.
Na vprašanje o zadovoljstvu z kardio vadbo ni odgovorilo 9 anketirancev, ki
predstavljajo 50 % vseh anketirancev. 4 anketiranci so odgovorili, da se popolnoma
strinjajo, 2 se strinjata, 3 pa se vadbe niso udeležili.
20
Tabela 19: Zadovoljstvo z dejavnostjo: Osnove kardio vadbe
kardio_vadba_je_bila_dobro_vodena
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid ni odgovora 9 50,0 50,0 50,0
popolnoma se strinjam 4 22,2 22,2 72,2
se strinjam 2 11,1 11,1 83,3
aktivnosti se nisem
udeležil/a 3 16,7 16,7 100,0
Total 18 100,0 100,0
Vir: Lastni vir.
Z naslednjim vprašanjem smo želeli ugotoviti kaj je bil vzrok, da se anketiranci niso
udeležili dejavnosti. Na vprašanje ni odgovorilo 7 (38,9 %) anketirancev, 1 je
odgovoril, da mu ni ustrezala ura, 6 (33,3 %) jih je mnenja, da je bil prenatrpan urnik,
1 anketirancu ne dopušča telesno zdravje, 3 pa so odgovorili »drugo«.
Tabela 20: Prikaz podatkov o razlogih, zakaj se anketiranci niso udeležili dejavnosti
Zakaj_se_niste_udeležili_dejavnosti
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid ni odgovora 7 38,9 38,9 38,9
ura mi ni ustrezala 1 5,6 5,6 44,4
prenatrpan urnik 6 33,3 33,3 77,8
telesno zdravje mi ne
omogoča sodelovanja 1 5,6 5,6 83,3
drugo 3 16,7 16,7 100,0
Total 18 100,0 100,0
Vir: Lastni vir.
S trinajstim vprašanje smo želel ugotoviti, če se kateri od anketirancev doma ukvarja
s kakšno dejavnostjo. Ker nihče od anketirancev ni v celoti odgovoril na ta vprašanje
se nismo lotili analiziranja tega vprašanja.
21
Pri 14 vprašanju pa smo želeli ugotoviti ali ima kateri od anketirancev dodatne želje,
zamisli in pripombe na aktivnosti, ki so se izvajale v tem programu. Na ta vprašanje je
odgovorilo 7 (38,9 %) anketirancev, ki so napisali pohvale, razen ene pripombo zaradi
prekrivanja aktivnosti »Telovadba na prostem« in »Higrogimnastika« so se prekrivale.
11 (61,1 %) anketirancev pa na ta vprašanje ni odgovorilo.
Graf 6: Prikaz števila odgovorov na 14. vprašanje
Vir: Lastni vir.
Za konec smo želeli izračunati še hi-kvadrat preizkus za pridobljene podatke. Hi-kvadrat
preizkus smo naredili za hipotezo ena (H1), za zadovoljstvo delavnice – Vpliv prehrane.
Delavnice se nista udeležila dva od anketirancev, zato smo ju z if stavkom izločili.
Prikazano na Slika 2.
22
Slika 2: Prikaz odstranjenih anketirancev, ki se nista udeležila delavnice.
Vir: Lastni vir.
Pri hipotezi H1 ničelno hipotezo H0 sprejmemo H1 pa zavrnemo, ker ne prihaja do
bistvenih razlik in je statistično nepomembno. V
Tabela 22 vidimo, da se razlike med moškimi in ženskami glede na trditve vseeno
pojavljajo. Pri vprašanju: Ali se vam je predavanje »Vplivi prehrane« zdelo zanimivo je
66,7 % moških in 53,8 % žensk odgovorilo, da se popolnoma strinja s trditvijo, da jim
delavnica zanimiva. pri odgovoru »se strinjam« je z 38,5 % odgovorilo nekoliko več
žensk in 33,3 % moških.
23
Tabela 21: Podatki o zanimivosti predavanja »Vpliv prehrane« glede na spol
Vpliv_prehrane_zanimivo_predstavljeno * Spol Crosstabulation
Spol
Total moški ženski
Vpliv_prehrane_zanimi
vo_predstavljeno
popolnoma se strinjam Count 2 7 9
% within
Vpliv_prehrane_zanimi
vo_predstavljeno
22,2% 77,8% 100,0%
% within Spol 66,7% 53,8% 56,3%
% of Total 12,5% 43,8% 56,3%
se strinjam Count 1 5 6
% within
Vpliv_prehrane_zanimi
vo_predstavljeno
16,7% 83,3% 100,0%
% within Spol 33,3% 38,5% 37,5%
% of Total 6,3% 31,3% 37,5%
nisem odločen/a, ne
vem
Count 0 1 1
% within
Vpliv_prehrane_zanimi
vo_predstavljeno
0,0% 100,0% 100,0%
% within Spol 0,0% 7,7% 6,3%
% of Total 0,0% 6,3% 6,3%
Total Count 3 13 16
% within
Vpliv_prehrane_zanimi
vo_predstavljeno
18,8% 81,3% 100,0%
% within Spol 100,0% 100,0% 100,0%
% of Total 18,8% 81,3% 100,0%
Vir: Lastni vir.
SPSS program je izračunal hi – kvadrat. Rezultati so prikazani v
Tabela 22.
Tabela 22: Prikaz podatka za hi – kvadrata H1
Chi-Square Tests
24
Value df
Asymp. Sig. (2-
sided)
Pearson Chi-Square ,319a 2 ,853
Likelihood Ratio ,501 2 ,778
Linear-by-Linear Association ,256 1 ,613
N of Valid Cases 16
Vir: Lastni vir.
Pri hipotezi H2 nas je zanimalo ali je bilo predavanje bolj zanimivo za udeležence z
sladkorno boleznijo ali za tiste, ki te bolezni nimajo. Udeleženci, ki imajo sladkorno
bolezen so se strinjali 75 % da se popolnoma strinjajo z zanimivostjo delavnice vpliva
prehrane. Udeleženci, ki niso sladkorni bolniki pa so se s trditvijo »popolnoma se
strinjam« strinjali le 50 %.
Tabela 23: Primerjava zadovoljstva med diabetiki in med anketirancem, ki niso diabetiki.
Vpliv_prehrane_zanimivo_predstavljeno * Koliko_časa_ste_sladkorni_bolnik Crosstabulation
Koliko_časa_ste_sladkorni_bo
lnik
Total
11-20
let
nad 20
let
Nisem
sladkorni
bolnik
Vpliv_prehrane_zan
imivo_predstavljeno
popolnoma se
strinjam
Count 1 2 6 9
% within
Vpliv_prehrane_zan
imivo_predstavljeno
11,1% 22,2% 66,7% 100,0
%
% within
Koliko_časa_ste_sl
adkorni_bolnik
50,0% 100,0% 50,0% 56,3%
% of Total 6,3% 12,5% 37,5% 56,3%
se strinjam Count 1 0 5 6
% within
Vpliv_prehrane_zan
imivo_predstavljeno
16,7% 0,0% 83,3% 100,0
%
% within
Koliko_časa_ste_sl
adkorni_bolnik
50,0% 0,0% 41,7% 37,5%
% of Total 6,3% 0,0% 31,3% 37,5%
Count 0 0 1 1
25
nisem odločen/a,
ne vem
% within
Vpliv_prehrane_zan
imivo_predstavljeno
0,0% 0,0% 100,0% 100,0
%
% within
Koliko_časa_ste_sl
adkorni_bolnik
0,0% 0,0% 8,3% 6,3%
% of Total 0,0% 0,0% 6,3% 6,3%
Total Count 2 2 12 16
% within
Vpliv_prehrane_zan
imivo_predstavljeno
12,5% 12,5% 75,0% 100,0
%
% within
Koliko_časa_ste_sl
adkorni_bolnik
100,0% 100,0% 100,0% 100,0
%
% of Total 12,5% 12,5% 75,0%
100,0
%
Vir: Lastni vir.
Program SPSS je izračunal vrednost hi – kvadrat, ki je prikazana v Tabela 24.
Rezultat nam pove, da ničelno hipotezo H0 sprejmemo saj prihaja do bistvenih razlik
med bolniki, ki imajo sladkorno bolezen in med tistimi, ki je nimajo.
Tabela 24: Prikaz rezultata hi – kvadrata za H2
Chi-Square Tests
Value df
Asymp. Sig. (2-
sided)
Pearson Chi-Square 2,000a 4 ,736
Likelihood Ratio 2,857 4 ,582
Linear-by-Linear Association ,323 1 ,570
N of Valid Cases 16
Vir: Lastni vir.
Iz tabele lahko razberemo, da se je udeležencem z višjo izobrazbo predavanjae o fizični
aktivnosti zdelo zanimivejše od udeležencev z nižjo izobrazbo. Pri osnovnošolski
izobrazbi je bilo pri odgovoru popolnoma se strinjam 25 % odgovorov. Pri srednješolski
izobrazbi je bilo pri odgovoru »popolnoma se strinjam« in »se strinjam« 80 %
odgovorov. Pri visokošolski izobrazbi pa je bilo pri odgovoru »se strinjam« kar 100 %
odgovorov.
26
PR
Tabela 25: Koleracijska tabela: Izobrazba – Zanimivo predstavljena fizična aktivnost
Crosstab
Fizična_aktivnost_zanimivo_predstavljena
Total 0
popolnoma se
strinjam se strinjam
Izobrazba OŠ Count 3 1 0 4
% within Izobrazba 75,0% 25,0% 0,0% 100,0%
% within
Fizična_aktivnost_zanimivo_
predstavljena
60,0% 12,5% 0,0% 25,0%
% of Total 18,8% 6,3% 0,0% 25,0%
SŠ Count 2 7 1 10
% within Izobrazba 20,0% 70,0% 10,0% 100,0%
% within
Fizična_aktivnost_zanimivo_
predstavljena
40,0% 87,5% 33,3% 62,5%
% of Total 12,5% 43,8% 6,3% 62,5%
Visoka šol Count 0 0 2 2
% within Izobrazba 0,0% 0,0% 100,0% 100,0%
% within
Fizična_aktivnost_zanimivo_
predstavljena
0,0% 0,0% 66,7% 12,5%
% of Total 0,0% 0,0% 12,5% 12,5%
Total Count 5 8 3 16
% within Izobrazba 31,3% 50,0% 18,8% 100,0%
% within
Fizična_aktivnost_zanimivo_
predstavljena
100,0% 100,0% 100,0% 100,0%
% of Total 31,3% 50,0% 18,8% 100,0%
Vir: Lastni vir.
5 SKLEP
27
V projektni nalogi sem prišel do zanimivega spoznanja, kot na primer, da 77,8% članov
Društva diabetikov Cerknica, ki so se udeležili aktivnosti v Termah Šmarješke Toplice
sploh ni diabetikov, da se je iz društva aktivnosti v Termah Šmarješke Toplice udeležilo
77,8% žensk in samo 22,2% moških. Večina anketirancev je bila stara med 71 – 80
let.
Na začetku sem postavil dve hipotezi. Hipoteza ena, ki govori, da je mnenje
udeležencev o zanimivosti delavnice o vplivu prehrane glede na spol različno. Preko
analize vprašalnika smo ugotovili, da lahko to hipotezo potrdimo, saj se glede na spol
mnenje o zanimivosti delavnice razlikuje.
Hipoteza dve, ki pravi: mnenje udeležencev o zanimivosti delavnice o vplivu prehrane
se med tistimi, ki imajo ali nimajo sladkorno bolezen razlikuje. To hipotezo tudi
sprejmemo saj so bila predavanja za udeležence s sladkorno boleznijo bolj zanimiva
kot za ostale.
Zastavil sem si štiri raziskovalna vprašanja. Prvo se je glasilo, ali so bile delavnice
zanimive? Delavnice so bile za obiskovalce zanimive saj je največji odstotek
obiskovalcev odgovoril s trditvijo »popolnoma se strinjam«. Drugo raziskovalno
vprašanje je bilo, če so se udeleženci naučili česa novega. Tudi to vprašanje lahko
potrdimo, saj je večina udeležencev odgovorila s »popolnoma se strinjam«. Tretje in
četrto raziskovalno vprašanje je bilo: ali so bili udeleženci zadovoljni z gradivom in ali
so bile telesne dejavnosti dobro vodene. Udeleženci so bili zadovoljni z gradivom, ki so
ga dobili saj so v največjem % odgovorili, da se popolnoma strinjajo. Prav tako so z
odgovorom »popolnoma se strinjam« v četrtem raziskovalnem vprašanju odgovorili z
največjim odstotkom.
28
6 LITERATURA
1. Arh, L. in Pfajfar, L. (1998). Statistika 1. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
2. Bregar, L., Pfajfar, L. in Ograjenšek, I. (2009). Osnove statistike za ekonomiste.
Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
3. Dolinšek, T. in Šadl, M. (2012). Statistika. Celje: Fakulteta za komercialne in
poslovne vede.
4. Paulin, S., Kelšin, N., Korošec, A., Zaletel, J., Nadrag, P., Zaletel, M. (2014).
Ekonomsko breme sladkorne bolezni v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za
javno zdravje.
5. Rodica, B. (2012). Poslovna statistika. Novo mesto: Visoka šola za upravljanje,
poslovanje in informatiko Novo mesto.
6. Senčar, B. (2011). Diabetično stopalo pri starostnikih. Maribor: Univerza v
Mariboru, fakulteta za zdravstvene vede.