prosen m.: mala astronomija - presekfa1 na svetu skoraj ni knjige brez pornanjkljivosti. tako tudi...

3
List za mlade matematike, fizike, astronome in raˇ cunalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 20 (1992/1993) Številka 4 Strani 222–223 Bogdan Kilar: PROSEN M.: MALA ASTRONOMIJA Kljuˇ cne besede: nove knjige, astronomija, priroˇ cnik. Elektronska verzija: http://www.presek.si/20/1141-Kilar.pdf c 1992 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c 2010 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo- ljeno.

Upload: others

Post on 26-Jan-2020

4 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: PROSEN M.: MALA ASTRONOMIJA - Presekfa1 na svetu skoraj ni knjige brez pornanjkljivosti. Tako tudi Mala astronomija ni izjema: Na strani 11 bertmo razlago (slika in tekst), da je Veliki

ii

“1141-Kilar-0” — 2010/7/14 — 14:53 — page 1 — #1 ii

ii

ii

List za mlade matematike, fizike, astronome in racunalnikarje

ISSN 0351-6652Letnik 20 (1992/1993)Številka 4Strani 222–223

Bogdan Kilar:

PROSEN M.: MALA ASTRONOMIJA

Kljucne besede: nove knjige, astronomija, prirocnik.

Elektronska verzija: http://www.presek.si/20/1141-Kilar.pdf

c© 1992 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenijec© 2010 DMFA – založništvo

Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote aliposameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-ljeno.

Page 2: PROSEN M.: MALA ASTRONOMIJA - Presekfa1 na svetu skoraj ni knjige brez pornanjkljivosti. Tako tudi Mala astronomija ni izjema: Na strani 11 bertmo razlago (slika in tekst), da je Veliki

Prosgn M., MALA ASTRONOMIJA, Math, Ljubljana 1991, 96 str .

Pri zalofbi Math d.o.0. v Ljubljani je leta 1991 na 96 straneh irf la knji- ga astronoma Marijana Prosina: MALA ASTRONOMIJA. Plodoviti pisec je tokrat dopolnil slovensko poljudno-znanstveno astronomsko literaturo s knji- go, ki na relativno malo straneh vtliko pove. Knjigi se pozna, da je pisana s pedagolkimi izkuinjami in z ljubeznijo do stroke, ki ji avtor pripada. Knjiga je namenjena predvsem srednjegolski mladini, dobrodofla pa bo vsakemu, ki 2eli dobiti o sodobni astronomiji kolikor toliko zakljuEeno osnovno podobo.

Knjiga je pisana tako, da bralca spodbuja k premiSljevanju in samostoj- nemu Itudiju ter daje tudi navodila za preprosta astronomska opazovanja.

Snov je razporejena v 6 poglavij. Uvodnemu poglavju Astronomija - naravoslovna veda, sledijo poglavja: Nebesna krogla, Opazovalne naprave, OsonEje, Zvezde, Galaksije. Bralcu bosta ob zakljuEku knjige dobrodorla povzetek obravnavane snovi in sklep, ki nakazuje pot naprej. Na koncu vsakega poglavja so vaje in vprazanja, ki naj vzpodbudijo k samcstojnemu delu in Itudiju. K tcmu naj pripomorc seznam Viri in literatura, kjer so navedeni v sl~venskern j u i ku dostopni poljudni Elanki in knjige iz astronomije.

V Dodatku nahajarno 4 zvudnt karte (fa1 b r a razlage za uporabo) ter mnoge koristne podatke in tabele o Zcrnlji. Soncu, Luni, planetih in zvudah. Slike so prirnerne, tekst pri nekaterih slikah pa preskop, nekaj jih je b r a teksta (npr. slika na strani 33). RaEunalniHke slike so zanirnive, vendar so nekattre blede ozirorna prernalo kontrastne (sliki na straneh 32 in 47).

fa1 na svetu skoraj ni knjige brez pornanjkljivosti. Tako tudi Mala astronomija ni izjema: Na strani 11 bertmo razlago (slika in tekst), da je Veliki voz Ie del ozvezdja Velikega medveda, na straneh 82 in 91 pa avtor

Page 3: PROSEN M.: MALA ASTRONOMIJA - Presekfa1 na svetu skoraj ni knjige brez pornanjkljivosti. Tako tudi Mala astronomija ni izjema: Na strani 11 bertmo razlago (slika in tekst), da je Veliki

m Ursa Major prcvaja z Vtliki voz. Ubrazec za lzraEun zemlJcptsne Wine na strani 16 jt napabn, tckst in slika pa sta pomanjkIjiva. Obrarec na strani 20 spodaj vdja tudi v primeru, h j c deklinauja negativna. Na strani 24 re je za premn Sonca zrpisalo 1,4 milijarde km namsrto 1,4 milijona km, na strani 51 2000 planetoidov namesto 4000, na strani 85 pa letnica 1848 namasto 1846. fekst v tgledu na stxani 53 jc pomrnjkljiv, saj b r a l a ni kar tako jasno, zakaj relja a = r/2. Moti tudi neskladnd nekaterih podatkw: Na strani 31 ima Uran 5 satelitov, na strani 86 pa 15. Na strani 42 j a navedeno, da vssbuje Sonee 330000 Zcmljinih mas, na strani 84 pa 333000 mas Zcmljc. Na strani 67 je oddaljcnost Sonca od s t t d l & Galaksije 30000 svetlobnih let, na strani 87 pa 25000. Zclo dobradoao bi bib tudi stvarno kasalo, ki pa ga knjiga nima.

Navedent pomanjkljivosti (ki jih skrben pregltd lahko odprsri) bSstveno sploh nt rmanjJujejo vredncsti knjiga; xato jo priporoEarna *em, ki jim js namanjena.

Bogdan K i k