PRVOTNI * / PASASTI IN CRNI PRAŠICI

V SLOVENIJIAnotirani bibliografski podatki in predstavitve pasem

po Sloveniji),• romanske pasme v Italiji (so de­

loma pomešane z domacimikranjskimi prašici).

1. PRVOTNI PRAŠICI

Prvotni prašici so v virih obicajnozapisani kot domaci, naravni, nava­dni, kranjski, štajerski oz. dolenjskiprašici in podobno.

Kmetijske in rokodelske novice Na spodnjem Koroškem (Kata-(1846) porocajo, da ja na Pohorju log ... - 1877) so redili že v starihveliko »pšenatnih (drobnih) in stro- casih južnonemškega domacegakastih (dolgih, ozkih) svinj«. prašica, crne, vcasih rdece barve,

Zalokar (1854) je med drugimi z belimi lisami, z dolgo konicastoopisal naslednji skupini prašicev: glavo, pokoncnimi ušesi, visokim

a) Velike, dolge, vecinoma crne, nogami; na gornjem Koroškem sopri nas imenovane padovanske ali tega prašica delno izboljšali s praši­laške, z dolgimi, pobešenimi ušesi, ci italijanskega izvora.ravnega hrbta ter širokega in dolge- V sestavku »Katero svinjsko ple-ga rilca. me bi se naj odbralo?« (1877) pa

b) Kratke, okrogle, s primernimi piše, da razlocujemo tri vrste pra­nogami in pokoncnimi ušesi, razlic- šicjih pasem: domace prašice, žlah­nih barv: crne, bele in prekaste, ki tne prašice in križance med obemaso bile imenovane navadne svinje. skupinama pasem. Clanek »Kako

O pas mah prašicev in njihovem pasmo prašicev kaže rediti?« (1896)nastanku zelo poucno piše clanek kriticno opisuje navadno domaco»Povzdiga svinjereje«, ki ga je ob- pasmo prašicev in hvali križanjejavil Gospodarski list (1871). Med med domacimi in jorkšir prašici.navadnimi domacimi prašici raz- Sestavek »Svinjereja« (1899) poucu­likujemo: »... krotke, pogojzdene, je o reji prašicev in omenja domacotake, ki kmalu zrastejo, in take, ki navadno pasmo.potrebujejo za njih rast dolgo casa. Podrobno so opisane pasme vImamo tudi take prašice, od katerih Gospodarskih Novicah (1913) vdobimo vecidel mastni špeh - tako- clanku z naslovom »Osnovna vpra­imenovane špehaste prašice, in zo- šanja umne svinjereje«. Locijo tako­pet take, od katerih dobimo veliko imenovane naravne (danes: avtoh­mesa, pa le malo špeha ali masti in ol tone) pasme), ki so nastale vsakate imenujemo mesnate prašice.« na svojem ozemlju vsled ondi se na-

V Kmetovalcu (1876), ki je izha- hajajocih podnebnih in drugih raz­jal v Gorici v letih 1875-1877, je mer in nikdo ne ve, odkod izvirajo.Kristan objavil obširen sestavek z Svinja naravne pasme naših krajevnaslovom »Živinoreja«. Opisane so (spodnja Štajerska) je velika in dol­pasme domacih živali in med njimi gouha, ki jo zato imenujemo velikatudi pasme prašicev, ki jih avtor deli dolgouha domaca svinja. Ima dolga,v šest glavnih vrst in med njimi na- naprej in dol viseca ušesa, na hrbtušteva: grebenaste, po ostalem telesu delo-• dolgouhate pasme srednje ma ravne, deloma kodraste šcetine,

Evrope (navadni domaci prašic - barve pa prav razlicne: navadno ru­poznan tudi kot »veliki štajerski menkaste, rujavkaste, sivkaste, paprašic ...), tudi crne in crnobele (cikaste) .

• kratkouhate pasme (so povsod Tudi Rohrman (1913)vDolenjskih

UVOD

O prvotnih prašicih, ki so jihredili v Sloveniji nekako do sre­

dine 19. stoletja, so v strokovnihctivih le splošni podatki in skopiopisi. Sklepamo lahko, da so tobili potomci evropskega divjega

prašica, kar nam nakazujeta ssvojo morfologijo na beramski

freski »Beg v Egipt« leta 1474 na­slikana prašica (Šalehar - 1990).

Imajo mocneje razvit prednjidel telesa, dolgo glavo z ravnim

nosnim profilom in pokoncni­mi ušesi ter sorazmerno visoke

tanke noge. Teorija o sredozem­skem divjem prašicu, ki je pogo­sto omenjena v teh virih, pa se je

v zadnjih desetletjih 20. stoletjaizkazala za napacno.

Tudi o starih pasmah prašicev,pasastih in crnih, ki so jih redili

v Sloveniji, je vecinoma malo po­datkov. Dosedaj smo ugotovili,

da so bile v Sloveniji naslednjestare slovenske pasme prašicev:

krškopoljski prašic, gorenjskicrnolisasti prašic, solcavski crniprašic in štajerski crni prašic.Edino pasma krškopoljski pra­šic je preživela, ostale so izumrle,

bile so opušcene, prekrižane alipretopljene. V starih strokovnih

knjigah in v serijskih publikaci­

jah smo poiskali prve podatke oprvotnih, pasastih in crnih pra­

šicih, ki so jih redili v Sloveniji injih predstavljamo v tem prispev­ku.

* Prvo ten - ki je bilj obstajal na dolocenem zacetku in je izhodišce, osnova za druge stvari iste vrste.

3 - 2008 17

novicah v clanku »Katero prasIcJepleme je najboljše pri nas?« pravi, dadelimo pasme prašicev v tri skupine:naravne ali prvotne pasme, žlahtnepasme in mešane ali požlahtnjenepasme. Naravna pasma, h katerimspada tudi naša domaca »prekasta«pasma, so trdni prašici, ki so pa zazgodnje pitanje manj sposobni, kerse bolj pocasi razvijajo.

Grašiš (1922) poroca, da starinskeistrske pasme prašicev velikega te­lesa in crne barve ni vec. Najvec sosedaj v reji pasme, ki so bile vzreje­ne s križanjem domaciih pasem inuvoženih pasem prašicev Uokrširskiprašici).

Oblak (1927) piše, da je bila doma­ca pasma v naših krajih dobra. Nogevisoke, rilec raven, hrbet jako viden,skoro oster. Ta prašic je bil kakorkmet tedanjega casa slabega vajen.Kužne bolezni so bile takrat skoro

neznane. Za mraz niso bili posebnoobcutljivi. Suho meso od domacihprašicev je bilo prav dobro in se jetudi dolgo obdržalo nepokvarjeno.Rasli so pocasi in niso imeli oblik, kijih zahteva današnji trg.

Wenko (1933) v obširnem zapisuo živinoreji v Dravski banovini izstarih virov povzema, da je bila pr­votna svinja v naših krajih dolga,crna svinja z dolgimi visecimi uhlji,baje laškega izvora. Bila je izvrstnaslaninarica.

Drole (1934) je zapisal: »Naškranjski prašic je po svojem okusupoznan v precejšnem delu Evropein ravno radi tega ga moramo ve­stno gojiti, da se njegova kakovostne bo zgubila in da ne bi s casomsam kot tak izginil s površja svinje­reje.... Zadnja leta uvažajo k nam tr­govci s svinjami prašice iz savske ba­novine, kar predstavlja nevarnost zamešanje s kranjskimi prašici in pre­nos bolezni .... Bomo rajši ostali prinaših kranjcih, ker le ti so dobri inokusni in dokler bomo to vrsto re­

dili, bo imela kranjska klobasa svojstarodavni sloves.«

Oblak (1938 je prvotne prašicepredstavil takole: »Prvotno je bilana celem današnjem ozemlju našebanovine razširjena domaca svinja,ki je bila crna pa tudi crnopasasta,visokih nog, bolj grobe konstitucije,dobra predvsem za mast, vendar bolj

18

pocasi rastna in slabo rodovitna.«V Oracu (1941) so v clanku

»Stanje naše svinjereje« opisane pa­sme prašicev:«Prvotno je bila pri nasrazširjena domaca svinja, ki je bilabolj grobe konstitucije, visokih nog,dobra predvsem za mast, vendar boljpocasno rastna in slabo rodovitna.«

Muck (1956) piše: »Prvotno je bilv naših krajih crnopasast prašic zdolgimi visecimi uhlji, potomec me­diteranskega prašica. Ta prašic je bilprimeren zlasti za pitanje na mast,torej za proizvodnjo slanine. Tako jebilo do sredine preteklega stoletja ....Take stare domace pasme niso brezpomena, saj so te živali navadnoprav odporne in prilagojene doma­cim, cesto prav revnim razmeram.Dajejo iz domacih pridelkov vec ka­kor uvožene pasme ...«.

Novak (1970) trdi, da je bila medprašicjimi pasmami sprva razširje­na domaca svinja, crna, tudi crno­pasasta, bolj grobe konstitucije, do­bra predvsem za mast. Izvirala je iztako imenovane sredozemske svinje(Sus mediterraneus), ki so jo gojilipri nas mostišcarji na Ljubljanskembarju in h kateri štejemo tudi krško­poljsko svinjo.

2. KRŠKOPOLJSKI PRAŠIC

Krškopoljski ali crnopasasti prašicje slovenska avtohtona pasma pra­šicev, ki izvira iz]V dela Dolenjske.To je ekstenzivna pasma, ki pa joodlikujejo nekatere biološke zna­cilnosti, kot so izredna odpornost,dobra prilagodljivost na skromnerazmere reje in prehrane ter izrednakakovost mesa. V letih 1970-1990

je bila krškopoljska pasma prašicevbolj kot kdajkoli prej prepušcenasama sebi in ni bila deležna nobe­

nega sistematicnega rejskega dela.Nadaljevala se je usoda te pasme šeiz casov pred drugo svetovno voj­no. V kmetijski anketi leta 1938 jeOblak porocaloprašicereji in meddrugim povedal naslednje: "...Danesprvotne krškopoljske svinje, vsaj ci­ste, ni vec. Vendar najdemo v najboljoddaljenih krajih še ostanke te prvo­tne svinje, ki po zunanjosti, barvi terraznih merah še spominjajo nanjo.Ta svinja se je posebno odlikovala vsposobnosti za prirejo masti ter podobri kakovosti mesa ... Domaco cr-

nopasasto, ki je bila pred nekaj letina Gorenjskem, predvsem v kranj­skem srezu še precej razširjena inpriljubljena ter zelo v modi, sedaj ve­dno bolj opušcajo. Glavni vzrok leživ tem, da je ta svinja zaradi premajh­nega rejskega okoliša morala dege­nerirati, ker je prišlo do piernenenjav sorodstvu. V ostalem pa je bila ta,za domaco porabo in ne toliko za iz­voz namenjena svinja, prav odlicna,ker je zelo hitre rasti in je bila tudidobra za mast. Gotovo pa je, da seta svinja radi premajhnega rejskegaokoliša ne bo mogla dolgo vzdrža­ti.«

Obširnejši OpIS krškopoljske­ga prašica je iz konca 19. stoletja- Rohrman (1899). Avtor poudar­ja veliko razširjenost prašicereje naspodnji Dolenjski, še posebno naobmocju Krškega polja. Redili sotako imenovane prekaste ali pasasteprašice. Prašici so imeli zadnji ko­nec telesa crne barve, prednji pa jebil bolj ali manj bel - pogosto v obli­ki širšega belega pasu okoli života.Glava je bila srednje dolga in ravnaz velikimi visecimi ušesi. Pasmo jeodlikovala srednje dobra plodnost,dobra ješcnost in rastnost do velikihtelesnih mas (odrasle živali so teh­tale 250-300 kg). Že v casu nastan­ka tega zapisa so to domaco pasmoprašicev oplemenjevali z jorkširski­mi prašici.

Po drugi svetovni vojni so bile vpetdesetih in šestdesetih letih opra­vljene pomembne raziskave krško­poljskega prašica. Posebej velja ome­niti, da so v tem obdobju opravljeneprve strokovne meritve plodnosti,~stnosti in mesnatosti crnopasastihprašicev pri cistopasemski reji oz.križanju. Eiselt in Ferjan (1972) stapovzela rezultate raziskav in zbra­nih podatkov o krškopoljskih praši-

Krs1wpoijska svinja s pujski

&J!prašicev

cih ter v povzetku zapisala: »Sedajje pasma po tipu neizenacena inkonstitucijsko mocno oslabljena.Pri razmeroma velikem številu ro­

jenih pujskov na gnezdo (10,07) jezaradi velikega števila mrtvo roje­nih (2,13) in zelo veliko izgub doodstavitve (26 %) število vzrejenihpujskov majhno (5,87). Prašici kr­ško poljske pasme so skromni in do­bro izkorišcajo voluminozno krmo.Meso krškopoljskih prašicev in nji­hovih križancev je zelo primerno zaizdelavo v trajne izdelke.«

V letih 1990-1992 so bila opravlje­na poizvedovanja o ostankih krško­poljskega prašica na Gorjancih, naobmocju Brežic in Krškega polja.Ugotovljeno je bilo, da je zdajšnjacreda krškopoljskega prašica zeloneizenacena. Rejci pa so z njim za­dovoljni in velika vecina se mu nemisli odreci. Pregled rejskega stanjate pasme v letu 1997 je pokazal, dase je prašicereja na kmetijah ohra­nila, spremenila pa se je pasemskasestava, prašice krškopoljske pasmeso pogosto nadomestili beli praši­ci. Država financno podpira rejote pasme in v zadnjih letih so kr­škopoljski prašici na 29 kmetijah.Pri krško poljskih prašicih so gnez­da sorazmerno velika, na splošnoje prevec mrtvorojenih pujskov inzaradi velikega deleža izgub je obodstavitvi v gnezdu malo pujskov.Celotna populacija pasme krško­poljski prašic je zelo inbridirana ins plemenskimi merjasci so stalnotežave.

3. GORENJSKI CRNOlISASTI(CRNOPIKASTI) PRAŠIC

O gorenjskem crnolisastem praši­cu je v strokovnem ctivu vec objav,podatkov in tudi slikovno gradivo.V letu 2007 je Reja prašicev obja­vila clanek: »Gorenjski crno lisasti(crnopikasti) prašic«, ki ga je napi­sal Šalehar in je pasma podrobnejeopisana.

Suštic (1926) piše, da je radovlji­ški živinorejski odbor pri preskr­bovanju podrocja z dobrimi merja­sci izsledil pred par leti v nekaterihsvinjakih na radovljiškem in ka­mniškem podrocju nekaj znacilnihživali te pasme. Po njegovem mne­nju je ta gorenjska pasma prašicev

3 - 2008

nastala s križanjem navadne pode­želske pasme (imenovali so jih tudidomaca kranjska prašicja pasma,kranjski podeželski prašici in po­zneje kranjska žlahtna prašicja pa­sma ali domaca požlahtnjena pra­šicja pasma) z jorkširci in delomas prašici Hoeschove krvi (heševciso bili križanci med nemškimi pa­smami in jorkširom). V Kmetova1cu(1911) je anonimni avtor zapisal: Spricetkom domace reje prašicev seje zaplodila pri nas na Kranjskemposebna prašicja pasma. Podlaga tepasme so bili deloma domaci, naj­vec pa hrvaško-ogrski plemenskiprašici, ki so se polagoma prekriža­li s prašici žlahtnejših pasem zlastiz veliko belo angleško pasmo. Ilc(1934) povezuje nastanek gorenj­skega crnolisastega prašica s krško­poljskimi prašici, ko pravi, da so topasmo prevzeli Gorenjci, ki sedaj in­tenzivno delajo na njeni selekciji. Toposredno potrjuje Oblak (1938), kije zapisal, da je na podrocju Krškegaše mnogo domacih t.zv. crno pasa­stih svinj. Dolenjska zalaga z mladi­ci druge kraje, kjer se ne bavijo toli­ko s svinjerejo, zlasti Gorenjsko. Totrditev v drugem delu potrjuje tudiSuštic (1926), ko pravi, da je na topasmo znatno vplival tudi krško­poljski prašic. Oblak (1939) piše,da domaco crnopasasto svinjo, ki jebila pred nekaj leti na Gorenjskemše precej razširjena in priljubljenater zelo v modi, sedaj vedno boljopušcajo. Glavni vzrok leži v tem,da je ta svinja vsled premajhnegarejskega okoliša morala degeneri­rani, ker je prišlo do plemenjenja vsorodstvu. Zaradi tega se ta svinja_ne bo mogla dolgo vzdržati.

Suštic (1926) poudarja kakovost(finost, izbornost) mesa kranjskihpodeželskih prašicev in ob tem slo­ves kranjske klobase (v oklepaju jezapisal: svetovno znana kranjskaklobasa), ki temelji na mesu doma­ce podeželske pasme. Pri tem opo­zarja na nevarnost, ki jo ima na ka­kovost mesa vnašanje pasme jorkšir,in svetuje, da se mora ohraniti pre­težni del domace pasme.

Pogosto je poudarjena zelo velikaodpornost in še posebej proti ku­žnim boleznim.

Gorenjski crnolisasti prašic je

Pod. -1:1. Gorcnjska l-ruolis:'lsta svinja, po od...tu,"ityj, ••I"di""'·, Skotil" jI' trikr"l po 10 <lo H IH,j,k(l\' tl'r ".jt' (ltJU,ken aJa tudi z \"t'liko J111(i·II() •...•tjo. \"-zrcj('IHl j(' hila

\' L••,('"h Jlri H"do\'ljici.

OBJAVA sli/ee:Kmetovalec, 1926, str. 167

bil mesnato-mastnega tipa. Bil jedobro rasten s sorazmerno veliko

zmogljivostjo rasti in imel je kako­vostno meso. Poudarjena je njegovaodpornost in skromnost do pogo­jev reje. Enako na splošno ocenju­jemo prašice naše avtohtone pasmekrškopoljski prašic.

Pasma je bila izgubljena.

4. SOlCAVSKI CRNI

(CRNOPASASTI) PRAŠICO solcavskem crnem prašicu je v

strokovnem ctivu malo zapisanegain samo na splošno.

Wenko (cit. Oblak 1938) je ome­nil, da se nahaja v naših krajih šeprvotna solcavska crna svinja, ki jeprav dobra, trdnega zdravja in zeloodporna proti boleznim. Za to svi­njo je prav znacilno, da je živinoz­dravniki niti ne cepijo proti rdecici,ker menijo, da je to popolnoma ne­potrebno.

Oblak (1938) je dodal: »Da ima­mo crno solcavsko svinjo, mi je pravdobro znano. Znano mi je tudi, daje ta svinja zelo odporna proti ra­znim svinjskim boleznim, toda gojise v tako majhnem obsegu, da sko­ro ne pride v poštev.«

Wenko (1940) je v clanku»Živinoreja v Solcavi« porocal: »VSolcavi najdemo še tudi prvotnodomaco svinjo naših krajev, ki jecrne barve in se pase vse poletje povisokih planinah. Tudi ta je trdnain ne pozna bolezni.«

Ovsenik (1948) je zapisal nasle­dnje: »Kakor je na Gorenjskem dol­go casa vzdržala crnopasasta do­maca svinja, se v solcavski okolicidrži še tudi crnopasasta solcavska

19

-~)

pasma, ki je tudi crnopasasta in jedobra za rejo, trdnega zdravja terzelo odporna proti boleznim, celoproti rdecici jo ni treba cepiti. Radimalega okoliša in razmer pa bo go­tovo izginila na korist enotnih pa­sem, kar zahteva novejši cas, ki hocena trgu belo blago, kar izpodriva cr­nopasastega.«

Novak (1970) piše, da je v 19. sto­letju je obstajal tudi solcavski crniprašic, ki je bil dober in zelo odpo­ren proti raznim boleznim.

Fercej (cit. Švajger in Bregar ­1991) pravi, da se raznolikost praši­cjih plemen kaže v nekaterih lokal­nih pasmah (solcavski crni prašic- verjetno ostanek plemen, ki so bilivcasih pri nas), ki z izjemo krško­poljske ne preživijo.

Pasma je bila izgubljena.

S.ŠTAJERSKI CRNI PRAŠIC

Tudi o štajerskem crnem prašicuso v virih le skromni podatki.

Zanimiv zapis o reji prašicev jeobjavljen leta 1822 v »Annalen derkaiserl. kbnigl. Landwirtschafts­Gesellschaft in Laibach« Pov­

zemamo: »Zaradi pomanjkanjaprimernih pašnikov prakricno nobe­den ne vzreja prašicev, ampak kupi­jo spomladi ali poleti eno- do dvole­tne prašice, katere deloma priženejoiz Štajerske, vecino pa iz Hrvaške in

Freska »Beg v Egipt« v cerkvi sv. Marije na

Škriijinah pri Beramu (1474)

20

potem spitajo. Pri tem je dana hrva­škim belim prednost pred štajerski­mi crnimi prašici, ker se ti hitreje za­mastijo in imajo vec slanine, cepravimajo slednji obcutno bolj znatnobolj nežno meso in slanino.«

Hlubek (1846, 1860) piše, da naspodnjem Štajerskem, kjer je praši­cereja dobro razvita, pogosto redijocrnega prašica, dolgega zvisecimiušesi in podobnega italijanskimipasmam.

Kristan (1876) uvršca v skupinopasem prašicev »Dolgouhate pasmesrednje Evrope» navadnega domace­ga prašica, ki je poznan tudi kot »ve­liki štajerski prašic.«

Kmetovalec (1888) piše, da zlastidomace svinje slovijo dalec okoli,ker imajo fino meso in okusen špeh.Sedaj so naše domace pleme požlah­tnili s tujimi in zatorej se je temvecsrecnega uspeha nadejati. Najboljslovijo štajerske svinjske gnjati, ka­tere draže placujejo kot druge.

Podrobno so opisane pasme praši­cev v Gospodarskih Novicah (1913)v clanku z naslovom »Osnovna vpra­šanja umne svinjereje«. Svinja na­ravne pasme naših krajev (spodnjaŠtajerska) je velika in dolgouha, kijo zato imenujemo velika dolgouhadomaca svinja. Ima dolga, naprej indol viseca ušesa, na hrbtu grebena­ste, po ostalem telesu deloma ravne,deloma kodraste šcetine, barve paprav razlicne: navadno rumenkaste,rujavkaste, sivkaste, pa tudi crne incrno bele (cikaste). Dobre lastnostiteh svinj so, da postanejo jako ve­like: dolge do 1,8 m, visoke do 92cmm, tehtajo pa po 3 - 4 met. stote,da dajo jako okusno meso in trdoslanino, da so zelo utrjene in da sosamice prav rodovitne. Med slabe la­stnosti štejejo stisnjeno telo, dolgain ozka glava, dolg, ozek in suh vrat,ozek in vzbocen hrbet, malo mesna­te visoke noge in debele kosti. Polegte domace naravne pasme je tu pri­sotna hrvaška pasma, ki se je razši­rila iz Hrvaške. Poznana je tudi takoimenovana kratkouha svinja, ki jepodobna veliki dolgouhi domacisvinji, a manjša po velikosti. Vcasihimajo crno telo in je samo okoli prsiprepasana z belo progo. Nahajajo sepa tudi popolnoma crne in popol­noma bele kratkouhe svinje.«

V skriptih Posebna živinoreja, kijih je izdala Specialna mlekarskašola Škofja Loka (verjetno v le­tih 1927-1939), pišejo, da je naŠtajerskem razširjena štajerska belaSVInja.

Novak (1970) piše, da so naŠtajerskem do srede 19. stoletja re­dili prašica šiška, kakršen živi še vBosni.

Pasma je bila izgubljena.

6.ZA KONEC

Ceprav so podatki o starih prvo­tnih pasmah prašicev, ki so jih redilinaši že zelo daljnji predniki, skopiin splošni, nam povedo vsaj osnov­ne podatke za njihovo zootehnicnokarakterizacijo. Ti so povezani pre­težno le z morfologijo takratnihprašicev, sporocajo pa tudi podatkepovezane z zmogljivostjo rasti in ra­stnostjo ter govore o njihovi telesnisestavi. Veliko podatkov dodatnopotrjuje, da so ti prašici potomcipodvrste evropski divji prašic.

Za pasmi krško poljski in gorenjskicrnolisasti prašic je veliko najrazlic­nejših strokovnih in splošnih virov,na voljo pa so tudi slikovna gradiva.Za ostali dve pasmi: solcavski crni(crnopasasti) in štajerski crni prašicpa smo dosedaj našli malo podat­kov in nobenih slikovnih gradiv. Pasta obe zanimivi, prva s poudarjenoodpornost jo in druga s telesno veli­kostjo in kakovostjo mesa. Cepravnimamo nobenih oprejemljivih po­datkov, pa je mogoce, da so o solca­vskem crnem prašicu še na kakšnikmetiji ohranjeni njegovi ostanki,verjetno mocno prekrižani s krško­poljskimi prašici.

Pra[i;a na detajlu freske »Beg v Egipt« vcerkvi sv. Marije na Škriijinah pri Beramu

R..l!pt<ašicev

7. VIRI

1. Die viehwirtschaftlichenVerhaltnisse Karntnes. v: Katalogder 1.Karntner Landes-Tierschau20 bis 23 September 1877. Celovec1877, str. 1 - 18

2. Drolc,Jože. Crtice iz svinjereje.16/1934 14,3, Kmetski list.

3. Erste allgemeine VersammlungimJahre 1822. Die Verteilung dera. b. Erste bestimmten Praemienzur besseren Emporbringung derViehzucht. Str. 41

(ni siguren podatek)4. Glas iz Štajerskega. Letn. 4 ( 1846)

št. 07, str.27, Kmetijske in rokodel­ske novice

5. Gomišcek, G. Naša prašicereja.12/1930 1, str. 6-7, Kmetski list.

6. Gorenjski crnolisasti prašic.44/1926, str. 699, Domoljub.

7. Govedoreja. Prašicereja. Ovcereja.Konjereja. Kokošereja. V:MuckOton. Kmetijstvo za gozdarje. 1.del:Poljedelstvo in živinoreja. FAGV,Ljubljana, 1956, str. 100 - 109

8. Grašiš. [Živinoreja, ovcarstvo insvinjereja v Istri]. 1/1922 št. 6, str.87-89, Gospodarski list

9. Ilc, Karel. Naša prašicereja. 1/19346, str. 94-95, Rejec malih živali.

10. Kako pasmo prašicev kaže rediti?8/1896 7, 71, Rodoljub.

11. Katero svinjsko pleme naj bi seodbralo. Tecaj XI (1877) 4, str. 28 in5, str. 35 - 36, Slovenski gospodar

12. Kmetijstvo kranjskega sreza. Prvasreska kmetijska razstava v Kranju1932. Srezki kmetijski odbor vKranju, 1932,72 strani

13. Kristan]. Živinoreja. 2(1876)6, str.43 - 44 in št.9. str 67 - 69 in št. 11,str. 83 - 85 in št. 12, str. 91 - 93 inšt.15, str. 113 - 115 in št. 16, str.122 - 125 in št. 17, str. 131 - 132,Kmetovalec

14. Lep uspeh pitanja. 46/1929,str. 35 - 36, Kmetovalec.

15. Nekaj o prašicereji. 28/1911 št. 10,

str. 95 - 97, Kmetovalec.16. Nekaj o reji prašicev. 5(1888)7, 51 ­

52, Kmetovalec17. Novak Vilko. Živinoreja. B V:

Gospodarska in družbena zgodovi­na Slovencev. Zgodovina agrarnihpanog. Ljubljana 1970, str. 343 - 394

18. Oblak, Ivo. Živinoreja Dolenjske.1938, str. 200-207, Dolenjska.

19. Oblak, Ivan. Svinjereja. V:Za izbolj­šanje življenjskih pogojev našegakmetijstva. 2. del. Ljubljana, 1939,str. 362 - 378

20. Oblak Ivan. Pasme svinj, njihovarazjirjenost in glavne lastnosti.V:ZIVINOREJA, II. Svinjereja.Ljubljana 1938, str. 3 - 5

21. Opis nekaterih slovenskih pasem.V:Posebna živinoreja. Skrpta.SpeCialna mlekarska šola SkofjaLoka. Verjetna izdaja 1927 - 1939.

22. Osnovna vprašanja umne svinjereje.6/1913 20,153-154,21,162-164,Gospodarske novice, Glasnik zaŠtajersko

23. Ovsenik, Janez. Živinoreja in mle­karstvo. Spittal, 1948,172 strani.

24. Pasma. v: Oblak, Anton. Naša praši­cja reja. Ljubljana 1927, str. 26 - 38

25. Povzdiga svinjereje. 3(1871)3,str. 22 - 24 in št. 5, str. 35 - 37,Gospodarski list

26. Rohrman, Viljem. Prašicje pleme naDolenjskem. 16/1899 št. 2, str. 9-11,Kmetovalec

27. Rohrman Viljem. Katero prašicjepleme je najboljše za nas? 29/1913,77-78, Dolenjske novice.

28. Schafzucht, Ziegenzucht,Schweinezucht. V:HLUBEKF.X. Die Landwirtschaft desHerzogthumes Steiermark. Gratz1846, str. 131 - 133

29. Schweinezucht. V:HLUBEK F.X.Ein treues Bild des HerzogthumesSteiermark. Gratz 1860, str. 199 ­200.

30. Stanje naše svinjereje. 2/1941 9,139-140, Orac

31. Sustic, Josip. Gorenjski crnolisasti

prašic. 43/1926 št. 20, str. 166-167,Kmetovalec

32. Svinje. Kuretina. V:Zalokar]'Umno kmetovanje in gospodarstvo.c.K. kranjska kmetijska družba,Ljubljana 1854, str. 165 - 169

33. Svinjereja. 2 (1899) 4, str. 2 - 4,Gospodarski list za tržaško okolico

34. Šalehar A: Domaci prašici nasrednjeveških freskah v Slovenijiin Istri. Sodobno kmetijstvo,23(1990)5, str. 194-195.

35. Šalehar, Andrej, Zdenka Pribožic:KrškoP'2ljski prašic. V: KompanDrago, Salehar Andrej, HolcmanAnronija: Ohranjene slovenskeavtohtone domace živali: opis inslikovni prikaz nekaterih vrst.Domžale: Biotehniška fakulteta,Oddelek za zootehniko, 1999,39str.

36. Šalehar Andrej. Gorenjski crnolisa­sti (crnopikasti) prašic: poskus zoo­tehniške karakterizacije pasme. Rejaprašicev, 10(2007)3, str. 20-22.

37. Švajger Gregor, Bregar Dejan.Krškopoljski (crno pasasti) prašic.Diplomska naloga, Ljubljana 1991,59 strani.

38. Vprašanje pasem. v: Spiller- Muys.Planšarstvo in kmetijstvo na našihplaninah. Sustic Josip. O prašicereji.Ljubljana 1926, str. 230 - 258

39. Wenko, Beno. Živinoreja. V:Kmetijstvo dravske banovine.Ljubljana, 1933, str. 76 - 101

40. Wenko, Boris. Živinoreja v Šolcavi.74/194041, str. 2-3, Slovenskigospodar.

41. Wernig F. Svinje tudi na pašo.3(1939)7,220 - 222, Kmecka žena

42. Zgodovinski razvoj cen za odstavlje­ne pujske na Kranjskem. 33/1916št. 13,100 - 101 in 14, str. 108-109,Kmetovalec.

Prof. dr. Andrej Šalehar,zaslužni profesor, Univerza

v Ljubljani, Biotehniška fakulteta,Oddelek za zootehniko, 1230 Domžale

Tatjana CopPovzeto po Reussir Pore št.15Oj2008

Združene države Amerike

Ameriški rejci v kriziKot v Evropi se tudi v Združenih državah Amerike

rejci srecujejo z enakimi težavami - nenehna rast stro­škov reje, katerih ne spremljajo odkupne cene, je žepovzrocila uradno krizo v prašicereji. V prvem cetrtle­tju tega leta so rejci »pridelali« 39,50 $ (25 €) izgubena prašica. Povprecno so za prodanega prašica prejeliokoli 70 €, stroški reje tega prašica pa so znašali 93 €in zajemajo tudi stroške dela zaposlenih.

3- 2008

Ameriški rejci prašicev so v rdecih številkah že od ok­tobra 2007, izguba pa se je v zadnjih mesecih prejšnje­ga in prvih mesecih letošnjega leta samo še povecevala.Izracun kaže, da so rejci v teh sedmih mesecih izgubilinatanko toliko, kot so zaslužili v casu od septembra2006 do septembra 2007. Napovedi ekonomistov soslabe, nekateri pa celo napovedujejo mas ovna opušca­nja reje prašicev. Da bi se izognili takšnim napovedim,poskuša država podpreti preusmeritev izvoza v trge,kjer se povpraševanje povecuje. Najpomembnejši novitrg je zanesljivo Kitajska.

21