pvp 03 plan pr progr

7/18/2019 Pvp 03 Plan Pr Progr

1/15

Planiranje in vodenje proizvodnje

Pvp03 Agregirano planiranje proizvodnega programa1

Tone Ljubi12.03

Katedra zaproizvodne sisteme

Tone LJUBI

PLANIRANJEIN VODENJEPROIZVODNJEmetode, modeli, tehnike

PLANIRANJEIN VODENJEPROIZVODNJEmetode, modeli, tehnike

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ

03 Agregirano planiranjeproizvodnega programa

[email protected]

http://www.fov.uni-mb.si/ljubic

03.010 NASLOVNICA

03.020 MESTO PLANIRANJA PROIZVODNEGA PROGRAMA

PLANIRANJE

DISTRIBUCIJE

PLANIRANJEDISTRIBUCIJE

MRPRP

RAZPOREJANJE -FINO TERMINSKO

PLANIRANJE

RAZPOREJANJE -FINO TERMINSKO

PLANIRANJE

PLANIRANJEPOTREB PO

KAPACITETAH

PLANIRANJEPOTREB PO

KAPACITETAH

CRP

RP

FASAS

NADZOR IN VODENJENAROIL IN

POVPRAEVANJA

NADZOR IN VODENJENAROIL IN

POVPRAEVANJA

PLANIRANJEMONTAE -

SESTAVLJANJA

PLANIRANJEMONTAE -

SESTAVLJANJA

PLANIRANJEMATERIALNIH

POTREB

PLANIRANJEMATERIALNIH

POTREB

OSNOVNOPLANIRANJE

PROIZVODNJE

OSNOVNOPLANIRANJE

PROIZVODNJE

DOLGORONO IN SREDNJERONO(STRATEKO) POSLOVNO PLANIRANJE

DOLGORONO IN SREDNJERONO(STRATEKO) POSLOVNO PLANIRANJE

PLANIRANJEPROIZVODNEGA

PROGRAMA

PLANIRANJEPROIZVODNEGA

PROGRAMA

NADZORIN VODENJEKAPACITET

NADZORIN VODENJEKAPACITET

NADZORIN VODENJE

ZALOG

NADZORIN VODENJE

ZALOG

IC

C

GROBO PLANIRANJEPROIZVODNIH

VIROV

GROBO PLANIRANJEPROIZVODNIH

VIROV

RCCP

CCP

MPS

PS

NADZORIN VODENJEIZDELAVE

NADZORIN VODENJE

IZDELAVE

SFC

FC

OS

S

PAC

AC

NAPOVEDOVANJE DOLGORONO

SREDNJERONO

KRATKORONO

APP

PP

- S OP

OP

Organizacijska inOrganizacijska in asovna hierarhija planiranja proizvodnjeasovna hierarhija planiranja proizvodnje

Doloa proizvodni program: sortiment druin / vrst izdelkov, koliine druin / vrst izdelkov,

03.030 PLAN PROIZVODNEGA PROGRAMA

ki naj se v planskem obdobju (obiajno v letu)izdelajo v proizvodnji in s prodajo podjetju zagotovijoim bolji poslovni rezultat.

Plan proizvodnega programa se najvekrat nanaana agregirane druine izdelkov, ki se izdelujejo naisti opremi - redkeje na posamezne (realne) vrsteizdelkov.

Skupaj z grobim planom proizvodnih virovopredeljuje poslovno dogajanje v podjetju:

doloa potek proizvodnega procesa, doloa potrebni materialni vloek, doloa obremenitev ivih in strojnih kapacitet,

okvirno opredeljuje tudi poslovne stroke.

PPlanlan proizvodnega programaproizvodnega programaAPP = Aggregated Production Plan ; S&OP = Sales and OperationAPP = Aggregated Production Plan ; S&OP = Sales and Operations Plans Plan


2/15



aliizdelujemo

sami?

Predlogplanaprodaje

Predlog planaproizvodnegaprograma

PLANSKA SLUBA

da

Obvestilokooperantomdobaviteljem

ne

PRODAJA Popravek predlogaplana prodaje

Popravek predlogaplana prodaje

03.01.010 PROCES PLANIRANJA PROGRAMA

Okvirni plan

potrebnihkapacitet

monoizdelati ?

monozagotoviti ?

Izraun planaproizvodnih virov okvirnega planakapacitet za izdelavo

Izraun planaproizvodnih virov okvirnega planakapacitet za izdelavo

ne

da

Izraunokvirnega planapotrebnegamateriala

Okvirni planpotrebnegamateriala

monofinancirati?

Planproizvodnegaprograma

Dokonnooblikovanje planaproizvodnegaprograma

Izra

unokvirnegaplana strokovizdelave

Okvirni planstrokovizdelave

ne

da

ne

da

Pregled

razpololjivihkapacitet

OPP

Preglednabavnihmonosti

NABAVA

Pregledvirovsredstev

FINANNASLUBA

Obiajno statino, letno

ProcesProces planiranjplaniranja proizvodnega programaa proizvodnega programa

03.040 KDO KAKO - KDAJ

poslovodstvo - sluba za strateko planiranje in analize, ob sodelovanju prodaje in slube operativnega planiranja in vodenja

proizvodnje (OPP).

najvekrat letno (statino), za plansko obdobje enega leta, strukturirano po

mesecih ali tromesejih, obasno morebitne korekcije.

dokaj ohlapno, nenatanno zelo zgoeno agregirano.

ne pretirano verjetnost morda pod 70%.

Kdo je zadolKdo je zadolen za planiranjeen za planiranje proizvodnegaproizvodnegaprogramaprograma ??

Kako pogosto ?Kako pogosto ?

Kako natanKako natanno ?no ?

Koliko zanesljivo ?Koliko zanesljivo ?

Predlog plana prodajePredlog plana prodajeza leto, obiajno strukturirano po delnih planskihobdobjih (periodah) - mesecih:

sluba prodajesluba prodaje

Iz predloga plana prodaje se izloi vse tisto, esarne bomo izdelovali sami (preprodaja, kooperacije).Preostanek je

predlog plana proizvodnega programa. predlog plana proizvodnega programa.03.050 PLAN PROGRAMA 1, 2.

sortiment (skupine / druine izdelkov, lahko tudi realnevrste izdelkov),

koliine (eventuelno najmanj - najve), ob katerem asu,

mora pripraviti .

PPlaniranjelaniranje proizvodnega programaproizvodnega programa


3/15



03.02.010 NAELO AGREGACIJE 1.

V proizvodnji zlasti strukturiranih izdelkov pogostonastopa mnogo realnih vrst izdelkov v mnogih variantah(razline barve, velikosti, oprema ...).

Ker morajo bili plani proizvodnega programa zgo

eni,bi obravnavanje vseh posameznih realnih vrst izdelkov

povzroilo preveliko detajliranje planov in s tem tudinjihov prevelik obseg.

Zato se za potrebe tipizacije in planiranja realne vrsteizdelkov zdruujejo - agregirajo v skupine, druine, proizvodne/ prodajne programe.

Agregacija tako oblikuje druine, ki zajemajo po nekemkriteriju sorodne vrste izdelkov (variante osnovnegatipa), naeloma so vsi lani neke druine funkcionalno

sorodni ali celo enaki.

NaNaelo agregacije vrst izdelkovelo agregacije vrst izdelkov

REALNREALNEE VRSTVRSTEE IZDELKOVIZDELKOV ((VARIANTEVARIANTE )), KI FIZI, KI FIZINO NASTOPAJO V PROIZVODNJINO NASTOPAJO V PROIZVODNJI

os.avtoEN A

4 vratasv.moder

os.avtoEN A

4 vrataoranen

os.avtoEN A

2 vratarumen

os.avtoEN A

2 vratasv.zelen

os.avtoDV A

4 vratasv.moder

os.avtoDV A

4 vratarde

os.avtoDV A

karavansiv

os.avtoDV A

karavantem.zelen

os.avtoDV A

coupevijoliast

os.avtoDV A

coupetem.moder

(FIKTIV(FIKTIVNENE))SKUPINESKUPINE

IZDELKOVIZDELKOVos.avtoEN A

2 vrata

os.avtoEN A

4vrata

os.avtoDV A

karavan

os.avtoDV A

4 vrata

os.avtoDV A

coupe

osebni avtomobili

(FIKTIVNE)(FIKTIVNE)DRUDRUINEINE

IZDELKOVIZDELKOVos.avtoEN A

os.avtoDV A

(FIKTIVNI)(FIKTIVNI)PROGRAMPROGRAMIZDELKOVIZDELKOV

V proizvodnji nastopajo le realnevrste izdelkov; vse ostalo so

fiktivne agregacije(grupacije), kise pojavljajov planskem

svetu.

03.02.020 AGREGACIJA - PRIMER AVTOMOBILI

NaNaeleloo agregacije vrst izdelkovagregacije vrst izdelkov

03.02.030 NAELO AGREGACIJE

Vsaka druina ima predstavnika (reprezentanta - generiniizdelek), ki mora v im veji meri vsebovati znailnosti vsehlanov druine.

Reprezentant je lahko realen izdelek in se pojavlja v proizvodnjiin prodaji, lahko pa je to fiktiven izdelek.

Kadar se posamezne realne vrsteizdelkov iz iste druine glede naproizvodno strukturo (velikost) inpostopek izdelave razlikujejo odreprezentanta, njihove koliine splanskega vidika niso enakovredne;v takem primeru v planskemraunu uporabljamo koliine vreprezentativnih enotah (R-enotah).

REALNEVRSTEIZDELKA

DRUINAMOKI MO NI

EVELJ

MO EL

MU

MOKI MO NI

EVELJ

MO EL MU

MAN

JI

npr.0,8R-

enote

REPR

EZEN

TANT

1R-

enota

VEJ

I

npr.1,5R-

enote

V planu proizvodnega programakoliine navajamo v R-enotah ali v vrednostih in jih kasneje v

osnovnem planu proizvodnje pretvorimo v realne fizine enote.



4/15



03.02.040 PRIMER AGREGACIJE 1.

PRIMER DOLOANJA REPREZENTATIVNIH ENOTDruino izdelkovJ sestavljajo tiri realne vrste izdelkovJ1, J2, J3 in J4 .IzdelekJ1je najmanji v druini in je n jen reprezentant. Ostali izdelki vrstJ2, J3

in J4 so veji in zahtevajo veje koliine materialov, pa tudi nekatere razlinemateriale. Vse vrste izdelkov se izdelujejo na istih strojih oziroma delovnih mestih,vendar je potrebna koliina dela (tevilo normativnih ur za izdelavo) razlina.elimo doloiti reprezentativne enote za posamezne vrste izdelkov iz druine.Za doloitev reprezentativnih enot potrebujemo normative materiala (izvedene izkosovnic) in normative dela (izvedene iz proizvodnih postopkov).Izvedemo predraun (predkalkulacijo) proizvodne (strokovne) cene za vse realnevrste izdelkov in iz razmerja med njimi ugotovimo reprezentativne enote.



Izde-lek

Mate-rial

Norm-koli

EnmPl-cena

(DEN)Vrednost

Izde-lek

Izdelavnias (DU)

Del-mesto

Urna-post(DEN)

Vrednost

J1 K 2,0 kos 1.250,00 2.500,00 J1 1,20 T 2.500,00 3.000,00

M 0,7 kg 2.400,00 1.680,00 2,20 U 3.200,00 7.040,00

N 2,5 kg 800,00 2.000,00 0,50 V 5.000,00 2.500,00

P 1,6 m2 3.000,00 4.800,00 2,10 Z 4.100,00 8.610,00

stroki izdelavnega materiala skupaj 10.980,00 stroki dela skupaj 21.150,00

J2 K 3,0 kos 1.250,00 3.750,00 J2 1,40 T 2.500,00 3.500,00

L 2,1 kg 900,00 1.890,00 2,50 U 3.200,00 8.000,00

M 3,2 kg 2.400,00 7.680,00 0,35 V 5.000,00 1.750,00

P 1,8 m2 3.000,00 5.400,00 2,80 Z 4.100,00 11.480,00


J3 K 2,0 kos 1.250,00 2.500,00 J3 1,20 T 2.500,00 3.000,00

L 1,8 kg 900,00 1.620,00 2,30 U 3.200,00 7.360,00

M 3,0 kg 2.400,00 7.200,00 0,25 V 5.000,00 1.250,00

P 1,2 m2 3.000,00 3.600,00 2,50 Z 4.100,00 10.250,00


J4 K 4,0 kos 1.250,00 5.000,00 J4 2,80 T 2.500,00 7.000,00

L 2,4 kg 900,00 2.160,00 3,20 U 3.200,00 10.240,00

M 0.6 kg 2.400,00 1.440,00 0,80 V 5.000,00 4.000,00

P 1,0 m2 3.000,00 3.000,00 1,80 Z 4.100,00 7.380,00


Proizvodne cene (skupaj stroki izdelavnega materiala in stroki dela):J1 : 10.980 + 21.150 = 32.130 DEN J2 : 18.720 + 24.730 = 43.450 DENJ3 : 14.920 + 21.860 = 36.780 DEN J4 : 11.600 + 28.620 = 40.220 DEN

Reprezentativne enote:

J1 : 32.130 = 1 R enota J2 :

J3 : J4 :


40.220 1,25 R enote32.130

43.450 1,35 R enote32.130

36.780 1,15 R enote32.130


5/15



Za predlagani plan proizvodnega programa se

preveri tehnoloke monosti realizacije:preveri tehnoloke monosti realizacije: glede na normative kapacitet (asov za izdelavo) zaizdelke oziroma reprezentante druin se doloi potrebnekapacitete za izdelavo izdelkov preko vseh stopenj gradnje,

potrebne kapacitete se primerjajo z razpololjivimikapacitetami.

e so kapacitete premajhne,kapacitete premajhne, realizacija ne bi bilamona; takrat se ali spremeni plan proizvodnega programa po koliinah

in/ali sortimentu, ali ie monosti srednjeronega poveanja kapacitet

(novi stroji, izmene, kooperacije ... ), ali razie uporabo drugih alternativnih tehnologij.

03.060 PLAN PROGRAMA 3.

Planiranje proizvodnega programaPlaniranje proizvodnega programa

03.06.001 NORMATIV KAPACITET

Normativ kapacitetNormativ kapacitet

NNMM

1 23

2 3

MM PP

BB12

MM

II

AA

0,501,50

-1,00

Prip-zaklj-as tpz

0,100,200,300,10

Kos-astk

111

10

TVTU

10203040

I

BazaB

Del-mesto

Ope-racija

Izde-lek

0,501,50

Prip-zaklj-as tpz

6,008,00

Kos-astk

100100

VU

1020

A

BazaB

Del-mesto

Ope-racija

Izde-lek

0,30

1,00

Prip-zaklj-as tpz

0,50

0,20

Kos-astk

10

10

T

U

10

20

B

BazaB

Del-mesto

Ope-racija

Izde-lek

NUNUNU

NU

En-asa

0,410,180,06

0,65

TUV

skupno

I

Normativkapacitet

Del-mesto

Izde-lek

za

1

enoto

izdelka

Za predlagani plan proizvodnega programa se natopreveri monosti materialne preskrbe:preveri monosti materialne preskrbe: glede na normative materiala se doloi nabor in koliine

pomembnih kritinih vrst materialov, potrebnih za izdelavosestavnih delov in gradnikov ter sestavo (montao) izdelkov,

potrebe po materialu se primerjajo z nabavnimi monostmi.e , tako poni mogoe zagotoviti vsega materialani mogoe zagotoviti vsega materialasortimentu kot po koliini, realizacija ne bo mona;takrat se: ali popravi plan proizvodnega programa po koliinah

in/ali sortimentu, ali ie dodatne vire (nabavne monosti), ali razie uporabe alternativnih materialov.

03.070 PLAN PROGRAMA 4.Eventuelno se preveri tudi momonosti financiranjanosti financiranja.



6/15



NormativimaterialaNormativimateriala

00.230 NORMATIVI MATERIALA

MM

3 12

MM PP

BB

12

PP

CC

2

JJ

311

11

tev-nast

kgdm2

m

17,003,006,00

MNP

kupljeno

koskos

2,006,00

AB

izdelano

1,00 kosI

EnmNorm-koliina

Kompo-nentaIzdelek

NNMM

1 23

2 3

MM PP

BB12

MM

II

AA

22

11

tev-nast

kgm

4,007,00

MP

kupljeno

koskos

1,003,00

BC

izdelano

1,00 kosJ

EnmNorm-koliinaKompo-nentaIzdelek

Metode za oblikovanje predloga plana prodaje:Metode za oblikovanje predloga plana prodaje:

ocenjevanjeocenjevanje (heuristine metode, npr. metodascenarijev), kadar ni na razpolago nobenih podatkovo povpraevanju / prodaji v preteklosti (tudi, kadargre za popolnoma nove vrste izdelkov),

napovedovanjenapovedovanje (stohastino planiranje), ki temelji nazakonitosti vztrajnosti poslovnih pojavov: povpraevanje / prodaja je lahko predvsem odvisna

od asa, vplive drugih dejavnikov se lahko zanemari;

takratse uporablja ekstrapolacijske metode, (npr.srednje vrednosti - povpreja),

e pa je povpraevanje /prodaja odvisna od veihdejavnikov, od katerih eden (ne pa edini!) je as, souporabne korelacijske metode (npr. regresija).

Za vsako napovedovanje so potrebni statistini podatkio dogajanjih v preteklosti (v obliki asovnih vrst)!

03.080 METODE ZA PLAN PROGRAMA


PRIMER NAPOVEDOVANJA PRODAJEZ METODO LINEARNE REGRESIJE PRVEGA REDAProdajo nekega izdelka, za katero imamo statistine podatke za preteklo leto (12mesecev), elimo za naslednje tromeseje napovedati z linearno regresijo prvegareda. Izraun regresije izvedemo po metodi najmanjih kvadratov (z uporabo orodjaMS Excel); izraunane podatke prikaemo tabelarino in grafino. Ustreznostregresijske funkcije preverjamo s koeficientoma determinacije in korelacije,obmoje napovedi s standardnim odklonom oziroma povpreno napako napovedi.

03.02.010 PRIMER NAPOVEDI PRODAJE 1.

x(mesec) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

y(prodaja) 1252 1259 1240 1239 1231 1240 1231 1222 1226 1212 1218 1220


7/15




PRIMER NAPOVEDOVANJA PRODAJEZ METODO LINEARNE REGRESIJE PRVEGA REDAProdajo nekega izdelka, za katero imamo statistine podatke za preteklo leto (12mesecev), elimo za naslednje tromeseje napovedati z linear no regresijo prvegareda. Izraun regresije izvedemo po metodi najmanjih kvadratov (z uporabo orodjaMS Excel); izraunane podatke prikaemo tabelarino in grafino. Ustreznostregresijske funkcije preverjamo s koeficientoma determinacije in korelacije,obmoje napovedi s standardnim odklonom oziroma povpr eno napako napovedi.

Regresijska funkcija:y = a + bx =1255,63,6 x

Koeficient doloenosti (determinacije) : r2 =0,83 prodaja je odvisna od asa in sasom pada

Indeks (koeficient) korelacije : r =0,91 premica e dovolj dobro ponazarja gibanje prodaje

Srednja napaka napovedi:MAD0,8 e=0,8 6,08 = 4,86 z verjetnostjo 0,95 bo napoved med izraunano vrednostjominus 12,15 in izraunano vrednostjo plus 12,15


x(mesec) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

y(prodaja) 1252 1259 1240 1239 1231 1240 1231 1222 1226 1212 1218 1220

Napoved za naslednje tromeseje:x= 13y13 = 1255,6 13 3,559 = 1209,33 z verjetnostjo 0.95 lahko planiramo,da bo prodaja v januarju naslednjega leta medF13 2.5MAD in F13 + 2.5MAD,torej med 1196 in 1221 enotami;x = 14y14 = 1255,6 143,559 = 1205,77 z verjetnostjo 0.95 lahko planiramo,da bo prodaja v februarju naslednjega leta med 1193 in 1218 enotami;x = 15 y15 = 1255,6 153,559 = 1202,22 z verjetnostjo 0.95 lahko planiramo,da bo prodaja v februarju naslednjega leta med 1190 in 1214 enotami.


1180

1200

1220

1240

1260

1280

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

Ri Fi regresijska funkcijaLine 4

danes

RiF

iregresijska funkcija

y = 1255,63,559x

Ri, Fi

obdobje

danes


8/15



03.090 PRILAGAJANJE PROIZVODNJE POVPRAEVANJU 1.

Vodilno naelo trnega gospodarstva je

0

5

10

15

20

25

30

35

40

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

koliina

povpraevanje

as

nazivna zmogljivost prilagojenapovprenemu povpraevanju ?

nazivna zmogljivost prilagojena maksimalnemu povpraevanju ?

nazivna zmogljivost prilagojenaminimalnemu povpraevanju ?

nazivna zmogljivost prilagojena trenutnemu povpraevanju ?

izdeluj le tisto in toliko, kar bo lahko prodal.

Kadar je povpraevanje (prodaja) stacionarno v daljem asovnemobdobju, se zmogljivost proizvodnje dimenzionira enostavno glede

na obiajen obseg prodaje / povpraevanja. e pa je povpraevanjenestacionarno, se pojavi problem: kako zmogljivost proizvodnje(izdelano koliino izdelkov) uskladiti s povpraevanjem?

PrilagajanjePrilagajanje proizvodnjeproizvodnje povprapovpraevanju / prodajievanju / prodaji

03.100 PRILAGAJANJE PROIZVODNJE POVPRAEVANJU 2.

Kako je mogoe usklajevati zmogljivosti proizvodnje spovpraevanjem ? obseg proizvodnje se spreminja tako, da se prilagajajo

kapacitete (npr. delavce se zaposluje ali odpua); kapacitete so stalno enake (enako tevilo delavcev v

vsem asu), obseg izhoda se spreminja tako, da sespreminja intenziteta dela (npr. delo v nadurah zapoveevanje izhoda ali delavci na akanju, ali pa se neobremenjuje vseh delavcev - zmanjevanje izhoda);

oddajanje dela proizvodnje ali izdelave komponentpodizvajalcem - kooperacije;

proizvajajo se stalno enake koliine; v obdobjih, ko jepovpraevanje manje, se ustvarjajo zaloge, ki se rpajov obdobjih vejega povpraevanja;

proizvajajo se stalno enake koliine, naroila kupcev seodlagajo, daljajo se dobavni roki ...


Vsako prilagajanje proizvodnje povpraevanju povzroi, da sostroki proizvodnje viji, ker nastajajo dodatni stroki, npr.: stroki zaposlovanja, npr. stroki oglaevanja, preverjanja

kandidatov, administracije, usposabljanja in uvajanja; stroki odpuanja, tudi odpust delavca zahteva doloeno

administrativno delo, odpueni delavec dobi odpravnino; stroki poveevanja intenzitete dela - stroki nadur; plailo za

nadure je obiajno veje kot plailo za redne delovne ure; stroki zmanjevanja intenzitete dela - podobremenitve,e je

zaposlenih ve delavcev, kot je potrebno za planirani obsegproizvodnje; delovne ure podobremenitve naj bi bile plaane;

stroki zalog nastajajo, e se nihanje povpraevanja izravnavaz zalogami;

stroki kooperacij nastanejo, e se konice povpraevanjapokrivajo z oddajo dela proizvodnje poddobaviteljem;

stroki odlaganja naroil: izgubljeni dobiek zaradi izpada

prodaje in dolgorona izguba dobika iz prihodnjih poslov.03.110 STROKI PRILAGAJANJA PROIZVODNJE POVPRAEVANJU



9/15



Po tem se razvija razline scenarije prilagajanja obsegaproizvodnje planu prodaje. Skua se doloiti tak scenarij -

agregirani plan proizvodnje, da bodo dodatni strokiprilagajanja proizvodnje planu prodaje minimalni; le-ta sepo tem operacionalizira in postane obvezujo za vsenadaljnje akcije.Koraki doloanja:[1] razvije se agregirani plan proizvodnje po nekem scenariju

za proizvodnjo, zaposlovanje in odpuanje, nadure,podobremenitev, kooperacije in zaloge itd., ki bo zadovoljilplan prodaje in hkrati ne bo presegel omejitev kapacitet,

[2] doloi se stroke, ki bodo nastali po zadevnem scenariju,[3] e scenarij strokovno ustreza, se sprejme, sicer pa se

oblikuje nove scenarije.03.120 METODA SCENARIJEV

Poznan mora biti predlog plana prodaje.

Metoda scenarijevMetoda scenarijev

PRIMER UPORABE METODE SCENARIJEVV podjetju pripravljamo agregirani plan proizvodnje za naslednje leto (12 mesecev).Izhodini podatki o strokih in kapacitetah, povpraevanju in varnostni zalogi:

03.04.010 PRIMER SCENARIJEV 1.

Zaetno in maksimalno tevilo redno zaposlenih v proizvodnji 300Zaetno stanje zaloge 100 enotMinimalna (varnostna) zaloga 100 enotNormne (delovne) ure, potrebne za izdelavo ene enote izdelka 20 NUStroki izdelave ene enote izdelka, izdelane v rednem delovnemasu 20.000 DENStroki izdelave ene enote izdelka, izdelane v nadurah 24.000 DENStroki izdelave ene enote izdelka, izdelane pri kooperantih 27.000 DENStroek ene ure podobremenitve 400 DENStroek zaposlitve enega novega delavca 50.000 DENStroek odpusta enega delavca 20.000 DENStroek skladienja ene enote izdelka meseno 500 DENtevilo delovnih ur v delovnem dnevu 8 DUKoliina, izdelana v delovnem dnevu v rednem delovnem asu (nazivna zmogljivost) 120 enotKoliina, izdelana v delovnem dnevu v nadurah 30 enotKoliina, izdelana v delovnem dnevu pri kooperantih 100 enot

Metoda scenarijevMetoda scenarijev

Predlog plana prodaje Plan razpololjivihnapoved potreb (povpraevanja): kapacitet:


Mesec

plan prodaje -napoved potreb

(povpraevanja - enot)

tevilodelovnih

dni

nazivnakapaciteta

(DU)

januar 2.200 20 48.000februar 2.250 21 50.400marec 2.200 21 50.400april 2.450 20 48.000maj 2.600 21 50.400

junij 2.800 21 50.400julij 2.550 19 45.600avgust 2.450 14 33.600september 2.500 22 52.800oktober 2.350 21 50.400november 2.250 20 48.000december 2.200 18 43.200

skupno 28.800 238 571.200


10/15



ScenarijAA : Agregirani plan skuamo doloiti tako, da ohranjamo stalno isto tevilozaposlenih in produktivnost ter dopuamo zaloge izdelkov.Predlog plana proizvodnega programa bo v tem primeru:


Mesec planprodaje

tevilorednihdel.ur

izdelano vrednem nad-del.asu urah

zaprodajo

nazalogo

izzaloge

zaloga obkoncu

meseca

100januar 2.200 48.000 2.400 2.200 200 300

februar 2.250 50.400 2.520 2.250 270 570

marec 2.200 50.400 2.520 2.200 320 890

april 2.450 48.000 2.400 2.400 50 840

maj 2.600 50.400 2.520 2.520 80 760

junij 2.800 50.400 2.520 2.520 280 480

julij 2.550 45.600 2.280 2.280 270 210

avgust 2.450 33.600 1.680 660 2.340 110 100

september 2.500 52.800 2.640 2.500 140 240

oktober 2.350 50.400 2.520 2.350 170 410

november 2.250 48.000 2.400 2.250 150 560

december 2.200 43.200 2.160 2.160 40 520

skupno 28.800 571.200 28.560 660 27.970 1.250 830 5.980


Po tej varianti plana v prvih treh mesecih leta proizvodnja presega povpraevanje -plan prodaje, viek se oddaja na zalogo, ki se iz meseca v mesec poveuje. Odaprila do julija je proizvodnja manja kot povpraevanje in se manjko rpa iz zaloge.V avgustu tudi zaloga ne zadostuje, da bi pokrili povpraevanje in bo zato treba nekajizdelkov izdelati v nadurah; zaloga se bo porabila in bo ob koncu avgusta enakavarnostni zalogi. Septembra, oktobra in novembra je proizvodnja spet veja kot

povpraevanje, viki g redo na zalogo, ki ponovno poraste. V decembru je proizvodnjamanja kot napovedano povpraevanje, tako, da se razlika pokriva iz zaloge. Obkoncu leta bo zaloga nekaj veja, kot je bila ob zaetku leta.Novo zaposlovanje, odpuanje, podobremenitev in kooperacije niso predvideni.Edini stroki bodo tako stroki izdelave v rednem delovnem asu, stroki izdelave vnadurah ter stroki skladienja oziroma zalog. Stroki bodo torej:stroki izdelave:

v rednem delovnem asu 28.560 enot 20.000 DEN = 571.200.000 DENv nadurah 660 enot 24.000 DEN = 15.840.000 DEN

stroki zalog 5.980 enot 500 DEN = 2.990.000 DEN

stroki skupno = 590.030.000 DEN

Grafini prikaz:

03.04.050 PRIMER SCENARIJEV 5..

1500

1750

2000

2250

2500

2750

3000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

rpanjezaloge

oddajanjena zalogo

koliina

SCENARIJ AA proizvodnjanapoved povpraevanja

as


11/15



03.04.060 PRIMER SCENARIJEV 6..

ScenarijBB : Predvidevamo, da bomo proizvajali le toliko, kolikor zahteva plan prodaje,odvene delovne ure bodo ure podobremenitve akanja. e v rednem delovnem asune bo mogoe izdelati dovolj, da bi pokrili zahteve prodaje, se bodo uvedle nadure in po

potrebi aktivirali e kooperanti. Predlog plana proizvodnega prog rama bo v tem primeru :

Mesec planprodaje

izdelanov rednem v nad- pri koo-del.asu urah perantih

tevilorednihdel.ur

del.urza

izdelavo

del.urpodobre-

menitve

zaloga obkoncu

meseca

100

januar 2.200 2.200 48.000 44.000 4.000 100

februar 2.250 2.250 50.400 45.000 5.400 100

marec 2.200 2.200 50.400 44.000 6.400 100

april 2.450 2.400 50 48.000 48.000 100

maj 2.600 2.520 80 50.400 50.400 100

junij 2.800 2.520 280 50.400 50.400 100

julij 2.550 2.280 270 45.600 45.600 100

avgust 2.450 1.680 420 350 33.600 33.600 100

september 2.500 2.500 52.800 50.000 2.800 100

oktober 2.350 2.350 50.400 47.000 3.400 100

november 2.250 2.250 48.000 45.000 3.000 100

december 2.200 2.160 40 43.200 43.200 100

skupno 28.800 27.310 1.140 350 571.200 546.200 25.000 1.300

V prvih treh mesecih leta je zmogljivost proizvodnje veja, kot povpraevanje, v janua rjuse bo del povpraevanja pokril tudi iz zaloge (do varnostne zaloge). Prihajalo bo torej do

podobremenitve, nekaj de lavcev bo ostajalo brez dela . Od aprila do julija bo v rednemdelovnem asu izdelana koliina manja kot povpraevanje in bo zato treba manjkoizdelati v nadurah. V avgustu tudi nadure ne zadostujejo (kolektivni dopust!) ter bo trebaangairati e kooperante. Septembra, oktobra in novembra bi se spet lahko proizvedlovekot je povpraevanje in bo ponovno prilo do podobremenitve doloenega teviladelavcev. V decembru bo proizvodnja v rednem delovnem asu izdelala spet manj kot

je napovedano povpr aevanje, torej bo treba spet delati v nadur ah. Zaloge med letomne bo oziroma bo enaka minimalni varnostni zalogi, zaposlovanja ali odpuanja ne bo.Stroki bodo tako stroki izdelave v rednem delovnem asu, stroki izdelave v nadurah,stroki kooperantov ter stroki skladienja oziroma zalog ter stroki podobremenitve:stroki izdelave:

v rednem delovnem asu 27.310 enot 20.000 DEN = 546.200.000 DEN

v nadurah 1.140 enot 24.000 DEN = 27.360.000 DENpri kooperantih 350 enot 27.000 DEN = 9.450.000 DENstroki podobremenitve 25.000 DU 400 DEN = 10.000.000 DENstroki zalog 1.300 enot 500 DEN = 650.000 DEN




Grafi

ni prikaz:

1500

1750

2000

2250

2500

2750

3000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

izdelano vnadurah

koliina

SCENARIJ BB

proizvodnjanapoved povpraevanja

as

izdelano prikooperantih


12/15



ScenarijCC: Predvidevamo sprotno izdelavo take koliine izdelkov, da se zadovoljipovpraevanje, odvene delovne ure bodo ure podobremenitve. Ko je napovedanopovpraevanje veje kot zmogljivost proizvodn je v rednem delovnem asu, se bo delalotudi v nadurah oziroma pri kooperantih. Septembra bomo odpustili 20 delavcev.


Mesec planprodajeizdelano

v rednem v nad- pri koo-del.asu urah perantih

tevilozapo-

slenih

tevilorednihdel.ur

del.urza

izdelavo

del.urpodobre-

menitve

zaloga obkoncu

meseca

300 100

januar 2.200 2.200 300 48.000 44.000 4.000 100

februar 2.250 2.250 300 50.400 45.000 5.400 100

marec 2.200 2.200 300 50.400 44.000 6.400 100

april 2.450 2.400 50 300 48.000 48.000 100maj 2.600 2.520 80 300 50.400 50.400 100

junij 2.800 2.520 280 300 50.400 50.400 100julij 2.550 2.280 270 300 45.600 45.600 100

avgust 2.450 1.680 420 350 300 33.600 33.600 100

september 2.500 2.464 36 280 49.280 49.280 100

oktober 2.350 2.350 280 47.040 47.000 40 100

november 2.250 2.240 10 280 44.800 44.800 100

december 2.200 2.016 184 280 40.320 40.320 100

skupno 28.800 27.120 1.330 350 558.240 542.400 15.840 1.300

V prvih treh mesecih leta prihaja do podobremenitve, nato se v obdobjih vejegapovpraevanja proi zvaja tudi v nadurah in po potreb i e pri kooperantih. V septembru poodpustu 20 delavcev bodo potrebne nadure, v oktobru bo nekaj podobremenitve, zadnjadva meseca pa bodo spet potrebne nadure. Zaloge med letom ne bo oziroma bo enakaminimalni varnostni zalogi. Stroki po tem scenariju bodo:

stroki izdelave:v rednem delovnem asu 27.120 enot 20.000 DEN = 542.400.000DENv nadurah 1.330 enot 24.000 DEN = 31.920.000 DENpri kooperantih 350 enot 27.000 DEN = 9.450.000 DEN

stroki podobremenitve 15.840 DU 400 DEN = 6.336.000DENstroki zalog 1.300 enot 500 DEN = 650.000 DENstroki odpuanja 20 delavcev 20.000 DEN = 400.000 DEN




Grafi

ni prikaz:

1500

1750

2000

2250

2500

2750

3000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

izdelano vnadurah

koliina

SCENARIJ CC

proizvodnjanapoved povpraevanja

as

izdelano prikooperantih


13/15



V prvih treh mesecih leta prihaja do podobremenitve, nato se v obdobjih vejegapovpraevanja proi zvaja tudi v nadurah in po potreb i e pri kooperantih. V septembru poodpustu 20 delavcev bodo potrebne nadure, v oktobru bo nekaj podobremenitve, zadnjadva meseca pa bodo spet potrebne nadure. Zaloge med letom ne bo oziroma bo enakaminimalni varnostni zalogi. Stroki po tem scenariju bodo:

stroki izdelave:

v rednem delovnem asu 27.120 enot 20.000 DEN = 542.400.000DENv nadurah 1.330 enot 24.000 DEN = 31.920.000 DENpri kooperantih 350 enot 27.000 DEN = 9.450.000 DEN

stroki podobremenitve 15.840 DU 400 DEN = 6.336.000DENstroki zalog 1.300 enot 500 DEN = 650.000 DENstroki odpuanja 20 delavcev 20.000 DEN = 400.000 DEN



Planirani stroki so torej: scenarijAA 590.030.000 DEN, scenarij BB 593.660.000 DENin scenarijCC 591.156.000 DEN. Scenarij BB strokovno ni ugoden in ga odklonimo.Izbiramo med scenarijema AA in CC. Vpraanje je, ali je smotrno (in mono) izdelkeskladiiti. e jih ne bomo skladiiti (npr. zaradi roka uporabnosti), se odloimo zascenarij CC; sicer pa se operacionalizira scenarij AA .

s prodajo izdelkov pridobivamo prihodek, po odtetju vseh strokovostane dobiek; le-ta je za razline vrste izdelkov obiajno razlien;

iemo nabor vrst in koliin druin / izdelkov - proizvodni program,ki v planskem obdobju ob upotevanju razpololjivosti materiala,kapacitet in denarnih sredstev prinaa najveji dobiek;

za izdelavo vsake vrste izdelka potrebujemo doloene koliine raznihmaterialov ter proizvodne kapacitete, pa tudi denarna sredstva zazagotavljanje materialov in kapacitet;

koliine materiala, kapacitet in denarnih sredstev so omejene; prodajne monosti za posamezne druine / vrste izdelkov so omejene

tako navzdol kot navzgor; izdelovati ne smemo ve, kot je zgornja meja prodaje in ne manj,

kot je spodnja meja prodaje.

Metoda za oblikovanje optimalnega plana proizvodnegaprograma (ki zagotavlja najbolji poslovni rezultat najvejidobiek), ki po tem, ko je znan predlog plana prodaje, v enemkoraku izvede vsa preverjanja, je linearno programiranjelinearno programiranje. Ideja:

03.130 LINEARNI PROGRAM 1.

Linearno programiranjeLinearno programiranjeza planiranje proizvodnega programaza planiranje proizvodnega programa

MatematiMatematina formulacijana formulacija linearnega programalinearnega programa::

Namenska funkcija:Namenska funkcija: max CQaj

jj

vsota zmnokov doprinosov izdelkov /posameznih druin k dobiku in koliinizdelkov / druin z odtetimi fiksnimistroki poslovanja naj bo najveja

vsota zmnokov normativnih koliin materiala inkoliin izdelkov mora biti manja ali enaka kotrazpololjiva koliina materiala

j

ejej MQm

j

hjhj KQk

j

ijij FQf

jjj GQD

MateriaMateriali:li:

Kapacitete:Kapacitete:vsota zmnokov normativnih potrebnihkapacitet in koliin izdelkov mora biti manjaali enaka kot razpololjive kapacitete

vsota zmnokov normativnih strokov inkoliin izdelkov mora biti manja ali enakakot razpololjiva denarna sredstva

Denarna sredstva:Denarna sredstva:

Plan prodaje:Plan prodaje: proizvajati ne smemo veje koliine, kot jezgornja meja prodaje in ne manj, kot je

spodnja meja prodaje

UpoUpotevati je treba omejitve (robne pogoje):tevati je treba omejitve (robne pogoje):




14/15



ZapisZapis linearnega programalinearnega programa v matriv matrini obliki:ni obliki:



03.05.010 PRIMER LINEARNI PROGRAM 1.

PRIMER DOLOANJA OPTIMALNEGA PLANA PROIZVODNEGAPROGRAMA Z LINEARNIM PROGRAMOMIzdelujemo tiri druine izdelkov,AA do DD. Vrste izdelkov v posameznih druinahso zelo podobne, v njih se uporabljajo (kritini) materialiJJ do NN, vsi se izdelujejose na kapacitivnih mestihTT do ZZ .

Predlog plana prodaje:

Nabavne monosti : Razpolol jive kapac itete:

Druinaizdelkov

Ocena prodajenajmanj najve

Proizvodnacena

Prodajnacena

Doprinosk dobiku

AA 10.000 50.000 25.500 28.000 2.500

BB 25.000 75.000 15.600 19.000 3.400

CC 5.000 20.000 10.400 12.200 1.800

DD 15.000 25.000 31.700 34.500 2.800

Kapacitivnomesto

Koliina

TT 12.000 DU

UU 8.000 DU

VV 12.000 DU

ZZ 16.000 DU

Material Koliina Enm

JJ neomejeno

KK 120.000 kg

LL 110.000 kg

MM 50.000 kg

NN 100 m3

Normativi materiala: Normativi kapacitet: Nad-sestav

Pod-komp

Norm-koli

Enm Izdelek Izdel-as

En-asa

Kapac-mesto

A J 1,2 kg A 0,12 NU T

L 0,7 kg 0,05 NU U

M 2,5 kg 0,22 NU V

N 1,6 dm3 0,21 NU Z

B J 1,8 kg B 0,05 NU T

K 2,1 kg 0,14 NU U

L 1,1 kg 0,25 NU V

N 1,8 dm3 0,33 NU Z

C K 2,0 kg C 0,50 NU T

L 3,2 kg 0,05 NU V

N 1,2 dm3 0,25 NU Z

D J 1,5 kg B 0,02 NU T

K 0,4 kg 0,12 NU U

L 0,6 kg 0,08 NU V

M 1,0 kg

elimo izraunati optimalni plan proizvodnega programa. Fiksni poslovni strokibodo predvidoma 62.500.000 DEN; omejitev financiranja pri izra unu plana neupotevamo.Da se izognemo prevelikim numerinim podatkom, vse koliinske

podatke po potrebi preraunamo na 1.000 enot izdelkov.



15/15





pvp 03 plan pr progr

Documents