rabotni odnosi

3

RABOTNI ODNOSI

Komparativni sogleduvawa za

vremetraeweto na rabotniot odnos i

rabotnite sporovi

Izbor na tekstovi od:

1. Survey on the implementation of the part-time work directive / agreement in the EU member states and selected applicant countries (Report 73). Author: Stefan Clau-waert, ETUI Researcher

2. Legal analysis of the implementation of the fixed-term work directive (Report 76). Authors: Isabelle Schцmann, Stefan Clauwaert , and Wiebke Dьvel, ETUI Re-seacher Officers

3. Labour dispute settlement (Report 86). Authors: Wiebke Dьvel, Isabelle Schцmann, Grigor Gradev, and Stefan Clauwaert

5

Izdava~: Fondacija "Fridrih Ebert" - Kancelarija Skopje Institut na evropskiot sindikat za istra`uvawe, obrazovanie i zdravje i za{tita, Brisel Za izdava~ot: [tefan Denert Stru~na redakcija: Dr. Gzime Starova Prevod: Vera Vasiqevska-Angelova Lektura: Simona Gruevska-Maxoska Tehni~ka podgotovka: Todor Trajkovski Pe~ati: Ink-Internacional Tira`: 300

6

CIP: Katologizacija vo publikacijata Narodna i univerzitetska biblioteka" SV. Kliment Ohridski" Skopje 349.22.05(4-15) 349.2.077.2(4-15) (083.77) 349.22.05(4-13) 349.2.077.2(4-13) (083.77) Rabotni odnosi : komparativni sogleduvawa za vremetraeweto na rabotniot odnos i rabotnite sporovi/ (prevod Vera Vasiqevska-Angelova). - Skopje : Fondacija "Fridrih Ebert", Kancelarija Skopje, 2005. - 280 str. ; 25 cm Fusnoti kon tekstot. - Bibliografija str. 277-280 ISBN 9989-109-22-2 a) Rabotni odnosi - Zapadna Evropa - Komparativni istraùvawa b) Rabotni sporovi - Zapadna Evropa - Komparativni istraùvawa v) Rabotni odnosi - Ju`na Evropa - Komparativni istraùvawa g) Rabotni sporovi - Ju`na Evropa - Komparativni istraùvawa COBISS.MK-ID 62579722

7

Sodr`ina

Predgovor (angliski).................................................................................. 9 Predgovor ..................................................................................................... 11

Institut na evropskiot sindikat Brisel, 2002 godina Analiza .......................................................................................................... 13

Pravna analiza na implementacijata na direktivata za rabota na odredeno vreme Analiza na kvalitetot na odredbite za implementacija .................. 135

Direktiva na Sovetot 1999/70/EC (Sovetot na Evropa) .................... 149

ETUC prira~nik za ramkovniot dogovor za opredeleno rabotno vreme ............................................................................................................... 163

Re{avawe na rabotni sporovi Komparativen zakonski pregled na vonsudski i sudski postapki vo Evropskata unija, [vajcarija i zemjite na Jugoisto~na Evropa Del I ................................................................................................................ 179

Alternativno re{avawe na sporovi Komparativen pregled za pomiruvawe, posreduvawe i arbitra`a Tabeli ............................................................................................................ 197

Del II Sistemi na sudovi za rabotni odnosi vo Evropskata unija i vo Jugoisto~na Evropa; Komparativen pregled .............................. 207

Re{avawe na rabotni sporovi vo Ungarija Judit Ivány Czugler ........................................................................................ 219

Sudovi za rabotni sporovi vo [vajcarija .......................................... 239

Re{avawe na rabotni sporovi vo zemjite na Jugoisto~na Evropa ................................................................................... 253

Komparativen pregled na sudovite za rabotni sporovi vo EU Tabeli ........................................................................................................... 259

Koristena literatura ............................................................................... 277

9

Foreword

This publication compiles three different analysises about European direc-tives that have been elaborated by the European Trade Union Institute in Brus-sels. Yet, they have not been available in Macedonian language so far. In 2004, on a conference on labour courts, that was organized by Friedrich-Ebert-Stiftung in cooperation with SSM we discussed several topics like those that are repre-sented inside this compilation. In the then following discussions about publishing the conference findings, we agreed on a compilation of texts, that deal with some of the major questions related to labour relations and it’s legal basis as it is exist-ing inside the European Union.

Thus, the present texts about the labour dispute settlement, the fixed-term work directive and the part-time work directive / agreement was chosen. All three texts are dealing with measures that the European Commission took to ei-ther protect employees, to avoid discrimination or to keep the competition be-tween EU member states fair and equal.

The study on labour dispute settlement is giving an overview on different models of dispute settlement; its conduct and specifically, the settlement by la-bour courts in different countries in Western Europe and as well in South-Eastern-Europe. A comparative survey on part-time work directive / agreement between EU-Member states and applicant countries shows in which way the main issues of the agreement - Safety and health, working conditions, competi-tion – have been implemented, the legal impact, the de-facto situation, the inte-gration of trade unions into the process of implementation, and also the protec-tion of employees. In addition, a comparative analysis is delivered for the fixed-term work directive.

By publishing this analysis, the Friedrich-Ebert-Stiftung in Skopje is hop-ing to serve all interested parties that are dealing with labour rights and work

10

relations and who are trying to define the most appropriate way for Macedonia to conduct the necessary reforms in this field. Reforms that are not just introduced to fulfill criteria defined by the accession strategy to the European Union, but more important, to contribute to a development that takes into consideration the interests and needs of all parties represented in the country, especially the most vulnerable.

My special thanks go to Mr. Henning JORGENSEN, Director of the Euro-pean Trade Union Institute for Research, Education and Health and Safety (ETUI-REHS), who supported our initiative for this publication in Macedonian language. Without the work of this institution, we could hardly give that kind of scientific input.

Stefan Dehnert Skopje, September 2005

11

Predgovor

Ovaa publikacija e sostavena od tri razli~ni analizi na di-rektivite na Evropskata unija izraboteni od strana na Institutot na evropskite sindikati vo Brisel. Dosega tie ne bea dostapni na makedonski jazik. Vo 2004 godina, pri odrùvaweto na konferenci-jata za sudovite za rabotni odnosi, koja be{e organizirana od strana na fondacijata Fridrih Ebert vo sorabotka so SSM, nie diskuti-ravme za nekolkute temi koi se pretstaveni vo ovoj sostav. Vo na-rednite diskusii za publikuvawe na zaklu~ocite na konferencijata, se soglasivme za sostavot na tekstovite vo koi se razgleduvaat nekoi od glavnite pra{awa {to se odnesuvaat na rabotnite odnosi i na za-konskata osnova {to postoi vo Evropskata unija.

Na toj na~in bea izbrani dadenite tekstovi za re{avawe na rabotnite sporovi, direktivata za rabota na opredeleno vreme i di-rektivata/ dogovorot za rabota so skrateno rabotno vreme. Site tri tekstovi razgleduvaat merki koi Evropskata komisija gi prezede kako za da gi za{titi vrabotenite, da se odbegne diskriminacijata, taka i da se odrì pravedna i ednakva konkurencija pome|u zemjite ~lenki na Evropskata unija.

Studijata za re{avawe na rabotnite sporovi dava pregled na razli~ni modeli na re{avawe na rabotnite sporovi, nivnoto vodewe, a osobeno nivnoto re{avawe od strana na sudovite za rabotni odnosi vo razli~ni zemji na Zapadna Evropa, kako i vo zemjite na Ju`na Ev-ropa. Komparativniot pregled na direktivata / dogovorot pome|u zemjite ~lenki na Evropskata unija i zemjite kandidati za priem, pokaùva na koj na~in se implementirani glavnite pra{awa na dogo-vorot - bezbednosnite i zdravstvenite, rabotnite uslovi, konkuren-cijata, zakonskoto vlijanie, de facto sostojbata, integracijata na sindikalnite unii vo procesot na implementacijata, a isto taka i

12

za{titata na vrabotenite. Isto taka e dadena analiza na direktivata za rabota na opredeleno vreme.

So publikuvaweto na ovaa analiza, fondacijata Fridrih Ebert vo Skopje se nadeva deka }e im posluì na site zainteresirani strani koi se zanimavaat so pravata na trudot i na rabotnite odnosi i koi se obiduvaat da go opredelat najsoodvetniot naËin za vodewe na neo-phodnite reformi vo ovaa oblast vo Makedonija. Reformite koi ne se pretstaveni samo da gi ispolnat kriteriumite definirani so strategijata za pristapuvawe kon Evropskata unija, tuku, {to e u{te pova`no, da pridonesat za razvojot koj gi zema predvid interesite i potrebite na site strani pretstaveni vo zemjata, osobeno na-jranlivite.

Izrazuvam osobena blagodarnost na g-din Hening JORGENSEN, direktor na Institutot na evropskite sindikati za istraùvawe, obrazovanie i zdravstvo i bezbednost (ETUI-REHS), koj ja poddrà na{ata inicijativa za ovaa publikacija na makedonski jazik. Bez rabotata na ovaa institucija, nie edvaj moème da go dademe toj vid na nau~en vlog.

[tefan Denert

Vo Skopje, septemvri 2005 godina

13

Institut na evropskiot sindikat

Brisel, 2002 godina

Analiza

1. Dali be{e implementiran dogovorot / direktivata od

strana na novoto zakonodavstvo, promenite na postoe~kata legislativa, nacionalnite ili sektorskite kolektivni dogovori ili kombinacijata na legislativata i na kolektivnite dogovori?

Avstriskata vlada smeta{e deka postoe~kata legislativa (osobeno vo odnos na aktite na nediskriminacija, rabotnoto vreme i dogovorot za vrabotuvawe) be{e vo celost usoglasena so barawata na direktivata i deka ne bea neophodni nikakvi promeni.

Vo Belgija implementacijata be{e realizirana - barem za privatniot sektor - od kolektivniot dogovor za celata nacija broj 35 bis od 09.02.2000 godina, komu mu be{e daden ,,erga omnes"- efekt so Kralskiot ukaz od 12.03.2000 godina. Osven toa, na 05.05.2002 godina be{e usvoen zakon vo vrska so principot na nediskriminacija vo korist na rabotnicite so skrateno rabotno vreme. Pokraj toa, postojat nekolku mislewa na Nacionalniot sovet za trud za razli~ni aspekti na rabotata so skrateno rabotno vreme.1

Vo Danska, dogovorot za skrateno rabotno vreme e implemen-tiran na tri nivoa: preku kolektivni dogovori na decentralizirano nivo (stopanski ili sektorski dogovori); preku kolektivni dogovori na nivo na konfederacija, koi treba da se primenat dokolku stranite ne sklu~ile dogovori na decentralizirano nivo; spored zakonot koj se primenuva za rabotnicite so skrateno rabotno vreme koi ne se pokrieni so kolektiven dogovor bilo na stopansko ili sektorsko nivo ili na nivo na konfederacija (Zakon 443 i 444 od 07.06.2001 godina i Zakonot za otsustvo poradi otslu`uvawe na voeniot rok).

1 Mo`e da se napravi osvrt na mislewata br. 1302 od 09.02.2000 godina, br. 1317 od 18.07.2000 godina, br. 1334 od 19.12.2000 godina i broj 1367 od 17.07.2001 godina.

14

Sklu~enite kolektivni dogovori go pokrivaat slednoto:

a) dogovor pome|u FDB i Handelskartellet i Danska [Konfederacija na sindikatite na trgovija, transport i uslugi vo Danska]:

b) kolektivniot dogovor na vrabotenite koi primaat plata od tehni~kiot i od administrativniot kadar, sklu~en pome|u Konfederacijata na danskite industrii (DI) i Centralnata organizacija na vraboteni vo industrijata vo Danska, 2000-2004 godina;

c) kolektivniot dogovor pome|u HK/Industry i Dansk Smedemester-forening [Asocijacija na danskite metalski rabotnici] 2000-2004 godina;

d) kolektivniot dogovor pome|u HK/Industry i Dansk Maskinhandlefo-rening [Asocijacija na danskite trgovci so ma{inerija];

e) kolektivniot dogovor pome|u A.Østergaard/Dansk Automateriel A/S [Danska firma za oprema na avtomobili] (direkcii, kompanii i oddelenija) i HK/Industry, 2000-2004 godina;

f) Kelsen, 1999-2001 godina;

g) Nacionalniot kolektiven dogovor na slu`benicite i persona-lot na magacinite pome|u Benzin-og Oliebranchens Arbejdsgiver-forening [Danska konfederacija na vrabotenite vo benzinskiot i nafteniot sektor] i HK/Industry, 2000-2004 godina;

h) kolektivniot dogovor za rabotnicite plateni po ~as so DI vo oblasta na pakuvaweto, 2000-2004 godina;

i) kolektivniot dogovor za vrabotenite koi primaat plata so DHS vo poleto na propagandata za ilustratori/grafi~ki umetnici, 2000-2004 godina;

j) kolektivniot dogovor za rabotnicite plateni po ~as i so DHS i AHTS vo oblasta na propagandata za fotografi, 2000-2004 godina;

k) kolektivniot dogovor za grafi~kite umetnosti pome|u Mini-sterstvoto za finansii i HK/Industry, 1992-2002 godina;

Deklaracijata za pregovarawe e izdadena za dve oblasti pod HK/Industry, dodeka vo odnos na implementacijata na Direktivata za

15

vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme ne e postignat dogovor pome|u drugi 18 strani na kolektivniot dogovor.

Direktivata za vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme ne e implementirana vo kolektivnite dogovori pod HK/Uslugi ili HK/Trgovija na golemo i malo.

Pokraj toa, sklu~en e dogovor za implementirawe na Direkti-vata za vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme pome|u:

a) Nacionalnata asocijacija na lokalnite vlasti vo Danska, Asocijacijata na okru`nite soveti vo Danska, Op{tinata Kopenhagen, Op{tinata Frederiksberg i Asocijacijata na Organizaciite na vrabotenite vo lokalnata smouprava (KTO);

b) Asocijacija na organizaciite na danskite dràvni slu`beni-ci, Centralnata organizacija na danskite dràvni slu`beni-ci, Centralnata organizacija na danskite dràvni slu`beni-ci II, Danskata konfederacija na profesionalni asocijacii, Laerenes Centralorganisation [Centralnata organizacija na dan-skite nastavnici], Overenskomstansattes Centralorganisation [Centralnata organizacija na vrabotenite od kolektivniot dogovor] i Ministerstvoto za finansii;

c) Danskata konfederacija na sindikatite na zanaet~iite i Danskata konfederacija na rabotodava~ite (LO i DA) od 09.01.2001 godina.

Od juni 2001 godina, Zakonot sluì glavno da se prodolì posledniot kolektiven dogovor pome|u LO i DA. Ova ozna~uva, spored nekolku izvori, prekinuvawe so dosega{nata tradicija vo Danska bidej}i toa e za prv pat da se izbere ,,dvojnata" metoda na implementacija. Implementacijata ne be{e potpolno ostavena na zakonodavstvoto; namesto toa, izbranata formula be{e dogovorot da se dopolni so legislativa koja bi ponudila za{tita na grupite koi ne se pokrieni so dogovorot (taktikata ,,erga omnes"). Glavnata odredba na legislativata e deka oblastite koi ne se pokrieni so sopstveni dogovori za implementirawe na Direktivata se pokrieni so dogovorot za pra{aweto pome|u LO i DA. Ova be{e priod koj be{e osporuvan od drugiot sindikat (AC i FTF) i organizaciite na rabotodava~ite (SALA i FA), bidej}i toa zna~e{e deka tie se

16

zaobikoleni, a ovie organizacii baraa pogolema konsultacija koga se koristi sli~na taktika, barem za vo idnina.

Na krajot, bea dostaveni nacrt-zakoni za implementacija na Direktivata za vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme, so toa izmenuvaj}i go i dopolnuvaj}i go Aktot za otsustvo pri zadolìtelno otsluùvawe na voeniot rok i otsustvoto za sluèwe na voen rok vo ON, itn.

Nacrt zakonite }e obezbedat zadovolitelna implementacija na Direktivata, taka {to na koe bilo lice {to raboti za nadnica, ~ii prava sega ne se obezbedeni spored kolektivniot dogovor, od sega pa natamu }e mu se dadat prava koi mora barem da odgovaraat na navodite na Direktivata za vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme.

Informaciite od poslednoto vreme otkrivaat deka vladata se obidela da vovede promeni na nacrt-zakonot za skrateno rabotno vreme {to naide na silna kritika kako od socijalnite partneri taka i od nekoi politi~ki partii. Glavnata ideja zad noviot zakon izgleda e deka skratenoto rabotno vreme treba da bide potpolno dobrovolno i deka treba da bidat odbieni postoe~kite kolektivni dogovori koi go zabranuvaat pristapot do rabotata so skrateno rabotno vreme. Vsu{nost, ova zna~i deka koja bilo odluka za skrateno rabotno vreme treba celosno da se ostavi na dogovor pome|u poedine~niot rabotoda-va~ i liceto koe raboti so skrateno rabotno vreme. Izmenite i do-polnite ponatamu predviduvaat deka ,,dokolku eden vraboten e otpu{-ten od rabota poradi odbivawe da raboti so skrateno rabotno vreme ili poradi toa {to vraboteniot podnel barawe da raboti so skrateno rabotno vreme, vraboteniot ima pravo na nadomest, osven dokolku pri~inata za negovoto otpu{tawe ne proizleguva od uslovi koi se odnesuvaat na pretprijatieto".

Vo Finska, implementacijata be{e postignata so promena na postoe~kata legislativa, glavno preku revizija na Aktot za dogovori za vrabotuvawe vo 2001 godina, a kako rezultat na toa isto taka bea pogodeni i spored toa izmeneti i kolektivnite dogovori. Zakonot sodrì odredbi koi go pokrivaat slednoto: zabrana na diskriminaci-jata; pravoto na rabotodava~ot ednostrano da go izmeni dogovorot za vrabotuvawe vo dogovor za skrateno rabotno vreme vo ramkite na ekonomskite vi{oci, duri i vo odnos na otkazniot period i obvrska-ta posledovatelno da im se ponudi na zasegnatite rabotnici zgolemu-

17

vawe na nivnoto rabotno vreme; obvrskata na rabotodava~ot da dade izvestuvawe za prazni rabotni mesta. Pokraj toa, sudot za rabotni odnosi neodamna dade va`ni prednosti na predmetot na baraweto za skratuvawe na klauzulite za rabotno vreme vo kolektivnite dogovo-ri, a so toa obezbeduvaj}i ednakov tretman pome|u rabotnicite so polno i rabotnicite so skrateno rabotno vreme, no vodej}i smetka za principot pro rata temporis, kako {to e naveden vo dogovorot/ Direk-tivata. Na{iot korespondent od Konfederacijata na finskiot sindikat naveduva deka implementacijata na Direktivata vo finski-ot javen sektor s# u{te e nejasna. Dodeka nekoi merki se prezemeni, drugi merki se s# u{te nere{eni, taka {to e te{ko da se znae dali vo toj pogled postoi pravilna implementacija.

Pred pojavata na Direktivata, merkite za skrateno rabotno vreme vo Francija, kako {to e definirano vo Zakonot za rabotni od-nosi, bea su{tinski vospostaveni vo Naredbata od 26.03.1982 godina i Petgodi{niot zakon od 20.12.1993 godina. Vo 1995 godina, nacional-niot me|uprofesionalen kolektiven dogovor za vrabotuvawe dade ramka za grankovo pregovarawe {to dozvoluva balansiran razvoj na skratenoto rabotno vreme vklu~uvaj}i ednakov tretman vo odnos na kolektivno dogovorenite prava, poedine~ni i kolektivni proceduri za obezbeduvawe na tranzicija od skrateno rabotno vreme kon polno rabotno vreme, i ograni~uvawe na dopolnitelni ~asovi {to bi mo`ele da se odrabotat od strana na rabotnikot so skrateno rabotno vreme. Na toj na~in bea vovedeni odredeni odredbi pred Direktivata (na primer, principot na nediskriminacija pome|u vraboteni so skrateno rabotno vreme i polno rabotno vreme). Me|utoa, drugi merki, osobeno onie koi se odnesuvaat na definiraweto na skrateno-to rabotno vreme, ne bea vo soglasnost so Direktivata (vidi vo nata-mo{niot tekst). Ovie bea smeneti od vtoriot zakon za promena i namaluvawe na rabotnoto vreme od 19.01.2000 godina, poznat kako ,,Aubry Act II”, so koj se namalija zakonski propi{anite ~asovi na rabotno vreme na 35 ~asa za pretprijatija so preku 20 vraboteni, so va`nost od 01.02.2000 godina, a za drugite pretprijatija (onie so 20 ili pomalku vraboteni) so va`nost od 01.01.2002 godina. Edna od navedenite celi na ,,Aubry Act II” be{e da ,,se motiviraat vraboteni-te so skrateno rabotno vreme" i da se razvie dobrovolnata rabota so skrateno rabotno vreme. Ova be{e postignato glavno so davawe na va`na uloga za kolektivnoto pregovarawe vo voveduvaweto - vklu~u-vaweto na nivo na kompanijata - na dobrovolnata rabota so skrateno

18

rabotno vreme, kako i rabota so skrateno rabotno vreme poradi se-mejni pri~ini, i so sozdavawe mo`nosti za rabotnici koi rabotat so skrateno rabotno vreme za da go odràt, namalat ili zgolemat svoeto rabotno vreme vo ramkite na procesot na kolektivnoto namaluvawe na rabotnoto vreme. Vo odnos na odredeni formi na otsustvo ili rano penzionirawe, postojat nekolku drugi modaliteti ili mo`nosti za da se raboti so skrateno rabotno vreme, a duri i vo slu~aj na obidi da se odbegnat ili ograni~at vi{ocite na vrabotenost. Od druga strana, ukinati se prethodno postoe~kite namaluvawa na pridonesite za socijalno osiguruvawe koi rabotodava~ot gi dava za angaìrawe na rabotnici so skrateno rabotno vreme. Pokraj toa, moè da se stavat zakonski ograni~uvawa za koristeweto na skrateno rabotno vreme vo daden sektor ili profesija, bidej}i praktikata na skrateno rabotno vreme dovede do seriozna hroni~na neramnoteà vo rabotni-te uslovi vo sektorot ili profesijata za koja stanuva zbor. Me|utoa, zakonskite merki za koi stanuva zbor ne moàt da bidat postaveni bez konsultacija na socijalnite partneri. Sli~en proces za osiguru-vawe na pravata na rabotnicite so skrateno rabotno vreme be{e ko-risten vo javniot sektor.

Direktivata vo Germanskiot zakon be{e implementirana vrz osnova na takanare~eniot Teilzeit-und Befristungsgesetz, na sila od 01.01.2001 godina. Porane{niot Beschäftigungsförderungsgesetz 1985 vklu~i nekoi propisi za skratenoto rabotno vreme, no voop{to ne se sovpa|a{e so Direktivata. Najradikalniot i kontroverzniot aspekt na noviot zakon e voveduvaweto na ednakvo pravo za vrabotenite, so najmalku {estmese~na slu`ba i rabotewe vo edno pretprijatie so pove}e od 15 vraboteni, da baraat ili da go namalat svoeto nedelno rabotno vreme. Vo soglasnost so Direktivata, celta na zakonot e da go promovira / olesni skratenoto rabotno vreme, vklu~uvaj}i vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme za menaxerskiot personal, i za da ja spre~i diskriminacijata protiv rabotnicite so skrateno rabotno vreme. Treba da se naglasi deka ovaa implementacija ne promeni dve postoe~ki zakonski odredbi so koi se dava pravo na rabota so skrateno rabotno vreme za odredeni grupi na rabotnici. Prviot se odnesuva na del 14 (4) od Aktot za invalidizirani lica (Schwerbehindertengesetz) kako {to e izmenet i dopolnet vo septemvri 2000 godina. Spored ovaa odredba, te{ko invalidiziranite lica imaat pravo da baraat namaluvawe na nivnoto poedine~no rabotno vreme dokolku e potrebno pokratko rabotno vreme spored prirodata

19

ili stepenot na nivniot invaliditet. Me|utoa, nivnoto pravo na skrateno rabotno vreme se odbiva vo slu~aj koga od rabotodava~ot ne moè razumno da se o~ekuva da gi dade istite, ili onamu kade toa bi predizvikalo neproporcionalni tro{oci. Od druga strana pak, odredbata e sprotivna na noviot zakon za implementacija - primen-liv za site vraboteni od koj bilo stepen (t.e. nema prag za vrabote-nite) i za te{ko invalidiziranite vraboteni nezavisno od vremetra-eweto na nivnoto vrabotuvawe. Vtorata zakonska odredba se odnesuva na del 15 (7) od Aktot za nadomest i otsustvo zaradi grià za deca (Bundeserziehungsgeldgesetz) spored izmenata i dopolnuvaweto od 12.10. 2000 godina. Ova dozvoluva skratuvawe na rabotnoto vreme, pa duri i pravo dvata roditeli da rabotat so skrateno rabotno vreme za vreme na porodilnoto otsustvo. Vo ovoj Akt isto taka se dadeni granicite sodràni vo celokupnata implementacija na zakonot (t.e. primenlivi samo za onie rabotodava~i so najmalku 15 vraboteni i za vraboteni so najmalku 6 meseci sta`). Ovie razli~ni priodi koi se usvoeni vo period od nekolku meseci izgledaat kako nedosledni so kodifikator-skata cel na vladata. Pokraj toa, sklu~eni se nekolku kolektivni dogovori koi se odnesuvaat na skratenoto rabotno vreme, najgolem broj od niv vklu~uvaat odredbi za spre~uvawe na diskriminacijata, a nekoi isto taka i pravo za skratuvawe ili zgolemuvawe na nedelnoto rabotno vreme, bez ogled na Zakonot ili Direktivata.1

Vo Grcija, legislativata (Akt 2639 od 01.09.1998 godina za regulirawe na industriskite odnosi, vospostavuvaweto na inspekto-ratot za trud i drugi pra{awa) be{e usvoena vo septemvri 1998 godi-na, duri iako ne odredeno da se implementira Direktivata, tuku pove-}e da se ohrabri voveduvawe na fleksibilnoto vrabotuvawe. Vo odnos na skratenoto rabotno vreme, ovoj zakon go aùrira zakonot od 1990 godina. Skratenoto rabotno vreme sega moè da se presmetuva vrz dnevna, nedelna, dvonedelna i mese~na osnova. Vremeto na rabota so skrateno rabotno vreme mora da bide kontinuirano pri presmetuva-weto na izminatatiot sta`, osum ~asa skrateno rabotno vreme se ednakvi na eden den sta`. Skratenoto rabotno vreme mora da se zasnova na poedine~en pismen dogovor za opredeleno vreme ili za neopredeleno rabotno vreme, koj mora da bide zaveden vo inspektora-tot za trud vo rok od 15 dena, vo sprotivno rabotniot odnos }e se smeta kako polno rabotno vreme. Podatocite, ~ie vklu~uvawe vo 1 Najva`nite kolektivni dogovori se navedeni vo Buschmann/Dieball/Stevens-Bartol (2001).

20

dogovorot e zadolìtelno, vklu~uvaat: identitet na strankata koja go potpi{uva, mesto na rabota, vremetraewe na dogovorot, vid na skratenoto rabotno vreme, organizacijata na rabotnoto vreme, na~in na isplata i na~ini na izmeni i dopolnuvawa na dogovorot. Inspektoratot mora da bide izvesten za kakva bilo izmena i dopolnuvawe na dogovorot. Me|utoa, glavnata nova rabota vo ovoj zakon e toa deka toj go voveduva skratenoto rabotno vreme vo javniot sektor i komunalnite uslugi na javniot sektor. Na krajot na 2000 godina, otkako socijalniot dijalog pome|u vladata i socijalnite partneri ne uspea da dovede do dogovor, vladata napravi nacrt na nov zakon za da se podobri fleksibilnosta na pazarot na trudot i da se spravi so zgolemenata nevrabotenost. Vo vrska so onie koi rabotat so skrateno rabotno vreme, nacrt-zakonot predviduva deka dodaten bonus od 7.5% treba da se plati od strana na rabotodava~ot na site rabotnici so skrateno rabotno vreme za pomalku od 4 ~asa dnevno. Toj isto taka odreduva mese~na pomo{ od okolu £51 (ednakvo na edna tretina od nadomestot za nevrabotenost - za najmnogu 12 meseci - za dolgoro~no nevraboteni rabotnici koi prifa}aat skrateno rabotno vreme). Gr~kata organizacija na rabotodava~ite SEV go kritikuva{e ova naveduvaj}i deka nema realna potreba za ova poka~uvawe i deka od druga strana nema penziski aran`mani za ovie rabotnici so skrateno rabotno vreme koi rabotat pomalku od 4 ~asa, fakt koj bi moèl da dovede do sostojba kade {to tie ostanuvaat isklu~eni od penziskite {emi. Konfederacijata na gr~kiot sojuz na sindikatite GSEE, od druga strana, go smeta{e poka~uvaweto od 7.5% za neprifatlivo nisko, a isto taka se povika za podobro pokritie na socijalna pomo{ za ovaa odredena grupa na rabotnici so skrateno rabotno vreme.

Vo Irska, zakonot nare~en ,,Akt za za{tita na vrabotenite" (Rabota so skrateno rabotno vreme) 2001, garantiraj}i im go na rabotnicite so skrateno rabotno vreme nedvosmisleno istiot tretman kako i na rabotnicite so polno rabotno vreme, be{e usvoen vo dekemvri 2001 godina, a so toa ukinuvaj}i go Aktot za za{tita na rabotnicite (Redovno vraboteni so skrateno rabotno vreme) od 1991 godina. Drugata cel be{e da se soedinat vo eden del od legislativata pravata i za{titata koi gi uìvaa rabotnicite so skrateno rabotno vreme pod razni statuti i spored precedentnoto pravo, no ova ne be{e celosno postignato bidej}i nekolku drugi delovi od legislati-vata s# u{te se primenuvaat (na primer, vo odnos na otpu{taweto i vi{okot na rabotnata sila, pla}aweto na nadnicite, nekolku formi

21

na otsustvo, kako {to e porodilnoto otsustvo i otsustvoto za odgle-duvawe na deca, nacionalnata minimalna nadnica itn.).

Vo Italija, Direktivata be{e implementirana so odobruva-weto na zakonskata odluka br. 61 od 25.02.2000 godina (plus posledova-telnite izmeni i dopolnuvawa i aneksi). Odlukata sodrì brojni zabele{ki na kolektivnoto pregovarawe (nacionalno, regionalno i na nivo na fabrika) vo odnos na usvojuvaweto, pa duri i za dopolnuva-weto na odredbite od taa odluka. Odlukata go promovira raboteweto so skrateno rabotno vreme so obezbeduvawe na finansiski pottiknu-vawa (za vkupno pribli`no € 310 milioni) za period od 3 godini, a vladata e osobeno zainteresirana da ja poddrì rabotata so skrateno rabotno vreme kaj ènite i mladite lu|e. Okolu 7.7% od vkupnata rabotna sila sega e vrabotena vrz osnova na skrateno rabotno vreme. Ovie inicijativi }e gi pokrijat i javniot i privatniot sektor i }e se primenuvaat na dogovori za rabota so skrateno rabotno vreme na neopredeleno vreme potpi{ani pred krajot na 2000 godina. Dogovori-te potpi{ani so srednite i malite pretprijatija, se predmet na pobrza procedura so cel da se ohrabri ovaa forma na rabota vo ovie pretprijatija. Inicijativite se vo forma na namaluvawe na pridone-site za socijalna za{tita: poto~no, namaluvawe od 7% za dogovori koi naveduvaat nedelno rabotno vreme pome|u 20 i 24 ~asa i 10% namaluvawe za dogovori koi obezbeduvaat nedelno rabotno vreme pome|u 24 i 28 ~asovi so mo`nost za dostignuvawe na 32 ~asa. Dokolku se dokaè deka finansiskite sredstva dadeni od vladata se nedovol-ni, prednost za namaluvawe na pridonesite za socijalna za{tita }e im se ponudi na onie koi se prvi, a so toa prednost }e se dade na dogovorite so mladi lu|e na vozrast pod 25 godini i na dogovorite na onie rabotnici koi imaat rodnini so invaliditet.

Vo Luksemburg, Direktivata be{e implementirana preku amandmani na postoe~kata legislativa, poto~no, izmenite i dopolni-te od 1999 godina na Aktot od 26.02.1993 godina, koj se odnesuva na vo-lonterskata rabota so skrateno rabotno vreme (izmenet i dopolnet so Aktot od 12.02.1999 godina koj se odnesuva na nacionalniot akcionen plan za vrabotuvawe od 1998 godina). Aktot od 1993 ve}e ja sodrè{e definicijata za vraboten so skrateno rabotno vreme, principot na nediskriminacijata, odredbite na volonterskiot karakter na rabotata so skrateno rabotno vreme i poddrùvaweto na istoto. Izmenite i dopolnite od 1999 godina glavno dozvoluvaa

22

varijacii vo efektivnoto rabotno vreme za periodot na upatuvawe od 4 nedeli i gi razjasnija detalite koi ja reguliraat prekuvremenata rabota. Ovie izmeni i dopolni isto taka vovedoa mnogu zna~ajna uloga za kolektivnoto pregovarawe vo razvojot na raboteweto so skrateno rabotno vreme vo ramkata na organizacijata na rabotata so cel pretprijatijata da se napravat pove}e produktivni i konkurentni, kako i da se napravi ramnoteà na fleksibilnosta i bezbednosta. Drugata relevantna postoe~ka legislativa be{e izmenetiot i dopolnet Akt od 09.12.1970 godina vo vrska so regulira-weto i namaluvaweto na rabotnoto vreme za rabotnici vo javniot i privatniot sektor na ekonomijata, na koj se odnesuva Aktot od 26.02.1993 godina. Ovoj Akt ponatamu predviduva deka vo dogovorot za vrabotuvawe mora da bide spomenato: nedelnoto rabotno vreme dogovoreno pome|u dvete dogovorni strani, raspredelbata na rabotnoto vreme vo tekot na site denovi od nedelata (kakva bilo izmena moè da bide vovedena edinstveno so soglasnost na dvete strani) i ograni~uvawata, uslovite i modalitetite koi go reguliraat prekuvremenoto rabotewe koe go izvr{uva rabotnikot so skrateno rabotno vreme (ova moè da bide izmeneto samo so soglasnost na dvete strani).

Vo Holandija, legislativata za raboteweto so skrateno rabotno vreme e na sila od noemvri 1996 godina. Vo konkretni uslovi, gra|anskiot zakonik sodrè{e odredba za ednakov tretman od 1996 godina, kade se propi{uva ,,ednakov tretman nezavisno od iznosot na izrabotenite ~asovi" (Aktot koj zabranuva diskriminacija po iznos/obem na rabotni ~asovi). Ova zna~i deka razli~niot tretman na dvajca rabotnici vrz osnova na razlikata vo rabotnite ~asovi - vo odnos na obemot na rabotata (dogovor) ili rabotnite ~asovi - ne e dozvolen, osven dokolku ne e opravdan vrz objektivna osnova. Pokraj toa, postoi Generalen zakon za ednakov tretman od 1994 godina koj zabranuva kakva bilo diskriminacija za vreme na sklu~uvaweto i zavr{uvaweto na dogovorot, kako i vo odnos na rabotnite uslovi. Parlamentot usvoi legislativa vo oktomvri 1999 godina za regu-lirawe na rabotnoto vreme (Wet aanpassing arbeidsduur - na sila od juli 2000 godina). Toj na kompaniite so pove}e od deset vraboteni im dava pravo za zgolemuvawe ili namaluvawe na svoeto rabotno vreme. Rabotodava~ite }e bidat vo sostojba da go odbijat baraweto za regulirawe na rabotnoto vreme dokolku moè da dokaàt deka reguliraweto nema da bide vo interes na kompanijata. Zakonot isto

23

taka naveduva deka kolektivno dogovorenite aran`mani }e imaat prednost nad pravata propi{ani so zakon, poodredeno, so toa {to naveduva deka pod kolektivno dogovorenite odredbi na vrabotenite moè da im se dade edinstveno pravoto da go namalat svoeto rabotno vreme, a ne da go zgolemat.

Vo Portugalija, implementacijata na Direktivata be{e edna od merkite dadeni vo poglavjeto za vrabotuvawe na Dogovorot za strate{ko usoglasuvawe, potpi{an vo dekemvri 1996 godina. Ova najposle dovede do usvojuvawe na noviot Akt broj 103/99, koj stapi na sila vo juli 1999 godina i be{e prosleden so nekolku kolektivni dogovori koi treba{e da bidat izmeneti i dopolneti, bidej}i nekolku od niv sodrèa delumna zabrana za voveduvawe na skrateno rabotno vreme.

Direktivata za skrateno rabotno vreme be{e inkorporirana vo legislativata na [panija so zakonskata odluka 15/98 od 28.11.1998 godina, zakonskata odluka 5/2001 od 02.03.2001 godina i Zakonot 12/2001 od 09.07.2001 godina. Ovie merki izmenuvaat nekoi od ~leno-vite pronajdeni vo postoe~kite zakoni, osobeno ~lenovite 12 i 64 koi se odnesuvaat na rabotni~kite statuti i ~lenot 166 i drugite odredbi koi se odnesuvaat na Op{tiot akt za socijalna za{tita. Vo mnogu to~ki zakonskata odluka 15/98 se odnesuva na ulogata na kolektivnite dogovori vo natamo{nata implementacija. Pove}e od poslednite zakonski razvoi obezbedija podobro koristewe na {emite za skrateno rabotno vreme vo tekot na porodilnoto otsustvo, kako i za mo`nostite slabite pretprijatija da moè da vovedat skrateno rabo-tno vreme vo dogovor so javnite upravi. Nivnite rabotnici toga{ dobivaat proporcionalni plati nadopolneti so olesnuvawe za nevrabotenost.

Vo [vedska, direktivata s# u{te ne e implementirana. Nacrt-zakonot e pod diskusija zasnovana na diskusii za orientacija pome|u socijalnite partneri i vladata koi posledovatelno bea zasnovani vrz memorandum za skrateno rabotno vreme i rabota so odreden termin izdaden od strana na vladata vo po~etokot na mart 2001 godina. Memorandumot se obide osobeno izri~ito da ja za{titi nediskrimi-nacijata na ovie rabotnici vo sporedba so rabotnicite so polno ra-botno vreme vraboteni na neopredeleno vreme. Principot na nedis-kriminacija ima za cel da ja pokrie kako direktnata taka i indirekt-nata diskriminacija. Dosega, rabotnikot so skrateno rabotno vreme

24

se definira kako ,,rabotnik ~ie normalno rabotno vreme, proceneto vrz osnova na nedelno rabotno vreme, ili kako prose~no rabotno vreme presmetano za eden period do edna godina, e pod normalnoto rabotno vreme za eden vraboten, koj, spored zakonot ili kolektivni-ot dogovor, se smeta deka raboti so polno rabotno vreme". Vladata smeta deka postoe~kata legislativa efektivno gi pokriva odredbite na Direktivata koi se odnesuvaat na preodot od skrateno rabotno vreme na polno rabotno vreme i sprotivno, i deka na toj na~in nema potreba za kakvi bilo izmeni i dopolnuvawa.

Vo Obedinetoto kralstvo, prviot instrument na implementa-cija koj treba da se spomene e Nacrt-zakonot za rabotni odnosi od 27.01.1999 godina, koj mu dava na dràvniot sekretar ovlastuvawe da izdava propisi so cel da se obezbedi implementacijata na Direktiva-ta. Spored ovoj nacrt-zakon, Direktivata vsu{nost be{e implement-irana preku Aktot za skrateno rabotno vreme (Za{tita na ponepo-volniot tretman), koj e na sila od 01.07.2000 godina i koj dava golem broj novi prava za rabotnicite i posledovatelni obvrski za raboto-dava~ite. Vladata isto taka napravi vodi~ za pridrùvawe i vodi~ so nekoi od najdobrite praktiki, davaj}i nekoi indikacii kako za tol-kuvaweto na propisite isto taka i pravej}i nekolku predlozi za toa kako rabotodava~ite treba da ja organiziraat rabotata so skrateno rabotno vreme na na~ini koi ne se opfateni so propisite. Na eden seminar na Evropskata akademija za pravo (Trier - Germanija) na te-mata (ERA konferencija ,,Direktiva za dogovor za rabota na odredeno vreme - Postignuvawe podobra ramnoteà pome|u fleksibilnosta vo rabotnite vremiwa i bezbednosta za rabotnicite" od 26-27. 04.2001 godina), profesorot C.Barnhard (Univerzitet Kembrix - Triniti kolex) jasno objasni kako implementacijata na modelot na Obedine-toto kralstvo moè da ja ograni~i efektivnosta na Direktivata, bi-dej}i spored nejzinite brojki samo 7% od 6 milioni rabotnici so skrateno rabotno vreme koi se zemeni predvid vo Obedinetoto kral-stvo bi imale korist od za{titata na Direktivata zaradi mnogu ino-vativnite, no seriozno ograni~uva~kite definicii na rabotnicite so skrateno rabotno vreme. Posledniot e tipi~en primer na neposto-ewe na politi~ka volja vo Obedinetoto kralstvo, kade ,,davaweto lesen priod i odbegnuvaweto na strogata primena na propisite" be{e vode~ki princip vo implementacijata na Direktivata. Vladata na Obedinetoto kralstvo isto taka be{e jasno vodena od razlikata napravena vo Direktivata pome|u obvrzuva~kite odredbi (klauzuli 1-

25

4) i pottiknuva~kite klauzuli (klauzula 5 i ona {to sleduva). I po-kraj ovaa specifi~na upotreba na Direktivata i nejzinata primena, pretstavni~kata na TUC na konferencijata na ETUC NETLEX od 15 do 17.11.2001 godina prizna deka vladata navistina se stremi seriozno da se zafati so skratenoto rabotno vreme. Taa se povika na vospostavuvaweto na Fondot za predizvik na balansot na rabotniot vek, progresot na rabotata so skrateno rabotno vreme koj e postignat vo kolektivnite pregovori za dogovarawe i dogovorite, zgolemenoto istraùvawe na tema na skrateno rabotno vreme koj pokaùva zgolemena volja kako od strana na maìte taka i od strana na ènite da rabotat so skrateno rabotno vreme i vospostavuvaweto na Vladina operativna grupa za rabotata i roditelite.

Vo Norve{ka, postoe~kata legislativa, pome|u drugoto Aktot koj se odnesuva na za{tita na vrabotuvaweto i rabotnata sredina i Aktot koj se odnesuva na ednakvi mo`nosti pome|u maìte i ènite, glavno dava dovolna za{tita vo odnos na nediskriminacijata na rabotnicite so skrateno rabotno vreme kako {to e propi{ano so Di-rektivata, iako izmeni i dopolni koi se odnesuvaat na obvrskite za informacii s# u{te treba da se inkorporiraat (vidi vo natamo{ni-ot tekst).

Vo Bugarija, Direktivata ne e implementirana direktno so izmeni i dopolni na postoe~kata legislativa, no del od nejzinite formulacii i principi se indirektno vklu~eni vo propisite i kolektivnite dogovori koi se sega na sila.

Vo Republika ê{ka, Direktivata e implementirana so izmeni i dopolni na Zakonot za trud (so Akt broj 155/2000 Coll.), so va`nost od 01.01.2000 godina. Spored Ustavot na ê{ka, ne e vozmo`no da se implementira dogovor kakov {to e ovoj preku nacionalni ili sektorski kolektivni dogovori ili kombinacija na legislativa i kolektivni dogovori.

Vo Estonija ne e vovedena specijalna legislativa za da se implementira Direktivata. Aspektite na skrateno rabotno vreme se regulirani so Aktot za rabotno vreme i odmor (usvoen na 24.01.2001 godina, a koj stapil na sila na 01.01.2002 godina). Ovoj zakon glavno e formuliran za da se implementira Direktivata na Sovetot 93/104/EC koja se odnesuva na odredeni aspekti na organizacijata na rabotnoto vreme. S# u{te nema kolektivni dogovori na nacionalno ili

26

sektorsko nivo za implementirawe na Direktivata. Isto taka, dosega s# u{te nema nacionalna politika za promovirawe ili unazaduvawe na skratenoto rabotno vreme, ili pak kakov bilo plan za usvojuvawe na odredeni odredbi za ova pra{awe.

Vo Polska, Direktivata s# u{te ne e implementirana od stra-na na novata legislativa. Vo postoe~kiot Zakon za trud ne postoi ba-riera za vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme. Vo op{tiot nacrt na izmeni i dopolni na Zakonot za trud, koj se podgotvuva, postojat predlozi za odredbi koi ja promoviraat primenata na skratenoto ra-botno vreme dokolku dvete strani - vraboteniot i rabotodava~ot - go sakaat toa, vrz dobrovolna osnova i bez diskriminacija. Nacrt-zakonot treba{e da se usvoi kon krajot na 2001 godina. Kolektivnite dogovori koi se sklu~eni dosega ne se odnesuvaat na mo`nostite na rabota so skrateno rabotno vreme.

Dogovorot/ Direktivata s# u{te ne e implementirana nitu vo Republika Slova~ka. Nekoi od merkite na dogovorot }e se implemen-tiraat so noviot predlog na Zakonot za trud i odnosnata legislati-va. No, se o~ekuva deka duri i skratenoto rabotno vreme nema da ima va`no zna~ewe vo ramkite na politikata na vrabotuvaweto, {to se dol`i na toa {to novata legislativa najverojatno nema da posveti mnogu vnimanie na zakonskata regulativa na taa forma na vra-botuvawe.

Vo Slovenija sega se podgotvuva noviot Zakon za rabotni odnosi. Vo nacrt-tekstot postojat odredeni odredbi za rabota so skrateno rabotno vreme. Toj odreduva {to treba da se tretira kako ,,skrateno rabotno vreme" i koja e pozicijata na rabotnikot so skrateno rabotno vreme vo sporedba so rabotnikot so polno rabotno vreme. Nacrt-zakonot isto taka ima namera da gi opfati dogovorite za skrateno rabotno vreme sklu~eni so pove}e od eden rabotodava~ i specijalnite formi na rabota so skrateno rabotno vreme.

2. Dali reguliraweto na skratenoto rabotno vreme be{e

prosledeno so drugi odredbi, na primer, rabotata so skrateno rabotno vreme i prekuvremenata rabota; na raboteweto so skrateno rabotno vreme i odano~uvaweto/ socijalnata za{tita; ili (kako vo Germanija) na rano i/ili

27

progresivno penzionirawe za onie koi rabotat so skrateno rabotno vreme?

Vo Avstrija, ,,Arbeitsvertragsrechtsanpassungsgesetz" (AVRAG) ve}e obezbedi, osobeno za postarite rabotnici, ,,progresivno penzio-nirawe", so namaluvawe na rabotnoto vreme. Mora da se spomene deka ova se primenuva samo za pretprijatija so pove}e od 10 vraboteni.

Vo Finska ne bea vovedeni vakvi posebni odredbi. Na primer, zakonite za socijalnata za{tita (na primer, zakonite za penzija) i legislativata za godi{en odmor se ve}e smeneti za da se dade podobra za{tita na rabotnicite so skrateno rabotno vreme pred da stapi na sila Direktivata i bez direktna vrska so nejzinite odredbi.

Koga ,,Aubry Act II” vo Francija ja namali so zakon odredenata rabotna nedela, definiraweto i sistemot na skratenoto rabotno vreme avtomatski bea smeneti, osobeno vo odnos na prekuvremenoto rabotno vreme i dopolnitelnite ~asovi na rabota.3 Pokraj toa, regulirano e raboteweto so skrateno rabotno vreme vo tekot na celata godina ili pak za del od godinata (koga e utvrdeno kako zadolìtelno so kolektivniot dogovor), raboteweto so skrateno rabotno vreme vo forma na slobodni sedmici, odredbite propi{ani so zakon za aran`manite za skrateno rabotno vreme po barawe na vraboteniot (onamu kade ne se pokrieni so kakov bilo dogovor) i raboteweto so skrateno rabotno vreme poradi semejni pri~ini. Postojat posebni odredbi koi se odnesuvaat na penzionirawe vo fazi4, {to mu dozvoluva na rabotnikot koj toa go saka da dobiva del od negovata starosna penzija dodeka prodolùva so rabotata so skrateno rabotno vreme. Uslovite koi go reguliraat pravoto na starosna penzija vo fazi se dadeni vo ~len L.351-15 od Zakonot za socijalna za{tita. Kandidatot mora:

3 Ovie dopolnitelni ~asovi ne moè da so~inuvaat pove}e od 1/10 od osnovnoto dogovoreno rabotno vreme. Istoto moè da bide prodolèno do 1/3 so kolektivniot dogovor. Rabotnikot mora da bide informiran tri dena odnapred deka mora da se rabotat dopolnitelnite ~asovi. Odbivaweto od strana na rabotnikot da raboti ~asovi nad vospostavenite ograni~uvawa ne e pri~ina za negovo otpu{tawe. Ovie dopolnitelni rabotni ~asovi se pla}aat po normalna stapka na ~asovi za plata. Dokolku kolektivniot dogovor ja pro{iri mo`nosta na 1/3, toga{ mora da se plati 25% poka~uvawe na platata za sekoj ~as koj se raboti pome|u granicite na 1/10 i 1/3. 4 “retraite progressive”.

28

• da ima dostignato potrebna vozrast za povlekuvawe na penzijata, t.e. 60 godini starost (se primenuva za site sektori);

• da pla}al pridonesi za odreden period na vreme (ili za pove}e periodi koi se priznavaat kako ekvivalent) na edna ili pove}e {emi na penziskoto osiguruvawe koi gi pokrivaat, poedine~no, rabotnicite pod univerzalna {ema, zemjodelskite rabotnici i rabotnicite od zanaet~istvoto koi ne primaat plata, indus-triskiot i komercijalniot sektor, slobodnite profesii i sek-torot na zemjodelstvoto;

• da rabotat samo edna rabota;

• da rabotat vrz osnova na skrateno rabotno vreme. Vrabotenite so polno rabotno vreme na toj na~in moraat da dobijat dogovor od svojot rabotodava~ za smenuvawe od rabotnoto mesto koe predviduva polno rabotno vreme so rabotno mesto so skrateno rabotno vreme. Rabotnicite so skrateno rabotno vreme mo`e da dobivaat polna penzija vo fazi bez da go promenat svoeto rabotno vreme.

Nivoto na polna penzija vo fazi se zasnova vrz vremetraewe-to na rabotata so skrateno rabotno vreme (~len L.351-15 od Zakonot za socijalna za{tita). Toa se odreduva kako procent od polnata penzija:

• vremetraeweto na rabotnoto vreme pome|u 60 i 80% od ekvivalentot na polnoto rabotno vreme: 30% od polnata penzija;

• vremetraeweto na rabotnoto vreme pome|u 40 i 60% od ekvivalentot na polnoto rabotno vreme: 50% od polnata penzija;

• vremetraeweto na rabotnoto vreme pomalku od 40% od ekvivalentot na polnoto rabotno vreme: 70% od polnata penzija.

Odredbite za promeni na ~asovite na skratenoto rabotno vreme koi se odrazuvaat na primenlivoto nivo se dadeni vo ~len R.351-42 od Zakonot za socijalna za{tita. Vo ovoj slu~aj, nivoto }e se izmeni po istekot na edna godina od datumot na dobivaweto na pravoto na polna penzija. Toa mo`e da se izmeni po sekoj period od edna godina vo slu~aj na nova promena na rabotnoto vreme. Za da se dobie korist od

29

ovaa odredba, zainteresiranite strani mora sekoja godina da dadat podatoci za vremetraeweto na nivnata aktivnost so skrateno rabotno vreme. Dopolnitelnite penziski {emi isto taka obezbeduvaat pro-porcija na dopolnitelna penzija po istite stapki kako {to se onie za odreduvawe na dràvnata penzija. Periodot na pla}aweto za polna penzija vo fazi te~e s# dodeka korisnikot ja raboti onaa rabota koja mu dava pravo na dobivawe na ovaa penzija. Taa se ukinuva dokolku liceto:

• se vra}a na rabota so polno rabotno vreme;

• zapo~nuva druga rabota so skrateno rabotno vreme pokraj onaa koja mu dava pravo za polna penzija vo fazi.5

,,Aubry Act II” isto taka obezbeduva postepeno ukinuvawe na 30% namaluvawe na pridonesite za socijalna za{tita koi gi dava rabotodava~ot koga zema rabotnik so skrateno rabotno vreme.

Pokraj ,,celta za kodifikacija" na noviot zakon vo Germanija, nema odredba za prekuvremena rabota za rabotnicite so skrateno rabotno vreme. Me|utoa, postoi golem del od precedentnoto

5 Site ovie odredbi poteknuvaat od Aktot od 05.01.1988 godina i poradi toa prethodat na transpozicijata na Direktivata. Treba isto taka da se naglasi deka dogovorite za predvremeno penzionirawe vo fazi predviduva transformacija na rabotno mesto so polno rabotno vreme vo rabotno mesto so skrateno rabotno vreme nadopolneto so delumna kompenzacija za zaguba na platata (Zakon za rabotni odnosi, ~len L.322-4,3o).

Primenata na ovoj aran`man e predmet na prethodna konsultacija na pretstavnicite na rabotnicite, sklu~uvawe i potpi{uvawe na dogovor za predvremeno penzionirawe vo fazi so DDTE i potpi{uvaweto na izmena i dopolna na dogovorot za vrabotuvawe od strana na rabotnikot za koj stanuva zbor.

Vo istiot duh, a so cel da se odbegne vi{okot na rabotna sila zaradi ekonomski pri~ini, rabotodava~ot moè da sklu~i dogovorr so DDTE poddrùvaj}i go preodot kon vrabotuvaweto so skrateno rabotno vreme (spored ~len L.,.322-4,5o od Zakonot za rabotni odnosi).

Odredbite za predvremeno prestanuvawe na profesionalnite aktivnosti na vraboteni rabotnici (CPA –“Cessation progressive anticipeé”) isto taka se sodràni vo odlukata od 09.02.2000 godina. Ovde, dràvata delumno go obezbeduva prihodot na nadomest koj se pla}a na odredeni vraboteni koi delumno go namaluvaat svoeto rabotno vreme. So cel da se vospostavi ovoj sistem, treba{e da se sklu~i nacionalen sektorski dogovor. Me|utoa, toa be{e ignorirano od strana na kompaniite koi treba{e da preminat na 35-~asovna rabotna nedela. CPA se primenuva za site vraboteni, ne samo na rabotnicite so skrateno rabotno vreme, no nacionalniot dogovor treba{e da gi vospostavi uslovite za vra}awe na rabota vo kompanijata na onie rabotnici za koi stanuva zbor. Rabotnicite moè, pokraj toa, da go iskoristat CPA i merkite za ,,predvremeno penzionirawe vo fazi" koi se zaedni~ki pod odredeni uslovi.

30

pravo za ovoj predmet.6 Po odlukata na Evropskiot sud od 15.12.1994 - S - 399/92, Sojuzniot sud za trud gi prifati i gi odobri odredbite na kolektivniot dogovor, {to dava pravo na nadopolnuvawe na prekuvre-menata rabota samo pri pre~ekoruvawe na regularnoto polno rabot-no vreme, a ne od individualnoto skrateno rabotno vreme. Od druga strana, Sojuzniot sud za trud ja odobruva kodeterminacijata od stra-na na rabotni~kiot sovet koga rabotnik so skrateno rabotno vreme go pre~ekoruva svoeto rabotno vreme. Istovremeno, so noviot zakon za skrateno rabotno vreme, novite odredbi so specijalnoto pravo na skrateno rabotno vreme za roditeli i invalidi, be{e isto taka usvoen od strana na Parlamentot. Pokraj toa, zakonot obezbeduva odredbi za Op{tiot zakon za rabotna sila i Zakonot za socijalna za{tita za takanare~nite Altersteilzeit (rabota so skrateno rabotno vreme za penzioneri so starosna penzija), koj treba da bide zavr{en so kolektivnite dogovori. Idejata e postarite vraboteni postepeno da go namaluvaat svoeto rabotno vreme kako eden vid lesna tranzicija kon penzioniraweto. Vo realnosta, najgolemiot broj vraboteni koi imaat pravo da ja iskoristat ovaa formula koristat specijalna opcija koja e dadena so zakonot za predvremeno celosno penzionirawe vo soglasnost so kolektivnite dogovori i dogovorite za raboten odnos. Na krajot, socijalniot zakon (§ 131 Abs.2 br. 2 SGB III) se obiduva da gi ograni~i negativnite posledici od rabotata so skrateno rabotno vreme vo Zakonot za socijalnata za{tita, osobeno vo zakonot za osiguruvawe pri nevrabotenost.

Vo Irska, zakonot za implementacija ne be{e prosleden so kakvi bilo drugi odredbi od ovoj vid.

Zakonskata odluka br. 61/2000 vo Italija sodr`i, pome|u drugoto, merki po predmetot na prekuvremenata rabota, fleksibilni klauzuli (~len 3) i tretman na socijalna za{tita na rabotnici so skrateno rabotno vreme (~len 9). Raznite zakonski merki za predmetot na rano ili ,,progresivno" penzionirawe se vovedeni so tekot na vremeto (~len 19, Akt 223/91; ~len 7, Akt 451/94; ~len 2 stav 20 od Aktot 549/95; ~len 187 od redovite koi sleduvaat od Akt 608/96), iako s# u{te ne izgleda deka tie imaat golem uspeh. Pre~kata za prekuvremenata rabota za rabotnici so skrateno rabotno vreme e 6 Komentarot za raboteweto so skrateno rabotno vreme (Buschmann/Dieball/Stevens – Bartol; TZA, Das Recht der Teilzeitarbeit, Frankfurt 2001) dava intenziven pregled na site odredbi i statuti koi se odnesuvaat na rabotata so skrateno rabotno vreme. Vtorata edicija na ovoj komentar mo`e sega da se najde.

31

otstraneta i be{e ostaveno na kolektivnoto pregovarawe na indus-trijata da se odlu~i za okolnostite pod koi moè da se raboti prekuvremenata rabota. Me|utoa, ovie kolektivni dogovori mora da postavat maksimalen broj na prifatlivi ~asovi na prekuvremenata rabota vo periodot na edna godina i vo eden den, a ovie granici mora da bidat napraveni vo odnos na ograni~uvawata koi se primenuvaat za rabotnicite so polno rabotno vreme vo istata industrija. Kako merka na tranzicija, zakonot predviduva deka ne pove}e od 10% od dogovornite ~asovi moè da se rabotat kako prekuvremena rabota vo tekot na eden mesec, a vkupniot broj na ~asovi na prekuvremenata rabota ne moè da se izrabotat samo vo tekot na edna nedela. Preku-vremenata rabota moè da se raboti samo so soglasnost na rabot-nikot, a negovoto odbivawe ne moè da pretstavuva disciplinski prekr{ok. Odlukata 61/2000 isto taka se odnesuva na izvr{nata odluka (izdadena na 12.04.2000 godina) so koja se ohrabruva skratenoto rabotno vreme.

Vo Luksemburg, izmenetiot i dopolnetiot zakon od 1993 godina ja definira prekuvremenata rabota i stapkata koja treba da se plati za istata (125% od normalnata plata). Prekuvremenata rabota, nad dnevnoto i nedelnoto rabotno vreme e dozvoleno pod uslov da prose~noto nedelno rabotno vreme vo daden period od ~etiri konsekutivni nedeli, ne e povisoko od normalnoto nedelno rabotno vreme navedeno vo dogovorot za rabota. Za rabotnicite so skrateno rabotno vreme, dnevnoto i nedelnoto rabotno vreme koe vsu{nost se raboti ne smee da bide pogolemo od 20% od dnevnoto i nedelnoto rabotno vreme koe e navedeno vo dogovorot za rabota. Vo sekoj slu~aj, prekuvremenata rabota e predmet na dogovor pome|u rabotnikot i rabotodava~ot. Ponatamu zakonot naveduva deka odbivaweto od strana na rabotnik so skrateno rabotno vreme da raboti prekuvre-meno nad utvrdenite granici, ne pretstavuva povreda na rabotata i na toj na~in prifatliva pri~ina za otkaz. Ovie odredbi za prekuvre-menata rabota se primenlivi samo do 31.07.2003 godina, a po toj datum tie moè da se prodolàt so specijalen zakon po procenkata na nivnoto vlijanie vrz pazarot na trudot. Zakonot od 1993 godina, pre-ku izmenite i dopolnite vo ramkata na nacionalniot akcionen plan za 1998 godina i inkorporiran vo zakonot od 1998 godina, ve}e pred-vide specijalni aran`mani za rabota so skrateno rabotno vreme vo odnos na progresivnoto predvremeno penzionirawe, rabotnici postari od 49 godini i penzioneri.

32

Reguliraweto na rabotata so skrateno rabotno vreme vo Holandija ne be{e sledeno so drugi odredbi, iako zakonskata pozi-cija na rabotnicite so skrateno rabotno vreme so neredovno rabotno vreme (skrateno rabotno vreme), vraboteni koi se na povik i (so skrateno rabotno vreme) privremeno vraboteni rabotnici, e podo-breno so Aktot na fleksibilnost i za{tita, koj stapi na sila vo ja-nuari 1999 godina. Na konferencijata na ETUC NETLEX vo 2001 godi-na bea spomenati primeri na kolektivni dogovori koi predviduvaat deka koga na krajot na godinata se zabeleùva deka eden rabotnik so skrateno rabotno vreme zna~itelno go nadminuva svoeto rabotno vreme, dogovorot za slednata godina se menuva vo soglasnost so toa.

Vo Portugalija, noviot zakon ne gi sodrì samo odredbite od zakonot za rabotni odnosi tuku isto taka i odredbite koi se odne-suvaat na politikata na pazarot na trudot, {to glavno se sveduva na privremeno davawe na namaluvawe na pridonesite za socijalna za{-tita za rabotnici so skrateno rabotno vreme i/ili nivnite rabotoda-va~i, osobeno koga eden mlad rabotnik koj bara prvo vrabotuvawe ili nevraboten rabotnik se angaìraat pod dogovor za rabota so skrateno rabotno vreme na neopredeleno vreme. Revizijata na legislativata za nadomest za nevrabotenost dovede do voveduvawe na delumen nadomest za nevrabotenost za da se ohrabrat nevrabotenite povtorno da vlezat na pazarot na rabotna sila. (Nadomestot se sostoi od razlikata pome|u platata koja se prima i nadomestot za nevrabote-nost zgolemen za 25%.) Zakonot za implementacija isto taka ja regu-lira prekuvremenata rabota. Godi{niot limit od 200 ~asovi e pro-porcionalno namalen.

[panskata zakonska Odluka 15/98, koja ja implementira Direktivata, ne samo {to go razviva vrabotuvaweto so skrateno rabotno vreme ,,stricto sensu” tuku isto taka vo golem del detalno gi objasnuva pra{awata za dopolnitelniot broj ~asovi i socijalnata za{tita. Pokraj toa, toj go razviva ,,modelot na osloboduvawe od dogovor" (specijalen dogovor koj dozvoluva rano penzionirawe) vo koj rabotnikot koj rano se penzioniral moè da raboti so skrateno rabotno vreme, a so drug rabotnik moè da se sklu~i dogovor za rabota za onie ~asovi koi ne gi raboti prethodniot rabotnik. Spored najnovata literatura, prekuvremenata rabota koja ja izvr{uvaat rabotnici so skrateno rabotno vreme e definirana kako koe bilo rabotno vreme {to se raboti preku ona {to e dogovoreno, iako se

33

pla}a po normalna stapka po ~asovi. Potrebna e prethodno dadena pismena soglasnost na vraboteniot dokolku treba da se raboti preku-vremeno, a odbivaweto od strana na vraboteniot ne smee da se kaznuva. Vo site slu~ai, vkupniot broj ~asovi na prekuvremenata ra-bota ne bi moèl da nadmine 15% od brojot na ~asovite koi normalno se rabotat, spored {to kolektivnite dogovori moè da obezbedat da ne se nadminat granicite na zakonskoto rabotno vreme za rabota so skrateno rabotno vreme. Me|utoa, ova e smeneto kako rezultat na reformite so zakonskata Odluka od 03.03. br.5/2001, koja ja izmeni definicijata za skrateno rabotno vreme. Sega, dozvoleniot iznos na normalni i dopolnitelni ~asovi koi se rabotat od rabotnik koj raboti so skrateno rabotno vreme, treba da odgovara na onaa koja e dozvolena za rabotnik so polno rabotno vreme. Pretstavnikot na UGT na Konferencijata na ETUC NETLEX vo 2001 godina isto taka spomena novi odredbi koi se odnesuvaat na slabi firmi, so {to pogolema rabota so skrateno rabotno vreme moè da bide dozvolena soglasno dogovorot so javnite vlasti, a pla}aweto na rabotnicite koi po~nuvaat da rabotat so skrateno rabotno vreme e nadopolneto so nadomestoci za nevrabotenost.

Vo Obedinetoto kralstvo, ne postoe{e takva pridru`na regulativa. Treba da se naglasi deka odredbite striktno naveduvaat deka onamu kade rabotnicite so skrateno rabotno vreme se plateni so poniski stapki od onie koi rabotat so polno rabotno vreme za prekuvremenata rabota, ova ne treba da se smeta za ponepovolen tretman zaradi celta na odredbite, osven dokolku onoj {to raboti so skrateno rabotno vreme go nadminal brojot na ~asovi vo sporedba so rabotnikot koj raboti so polno rabotno vreme.7

7 Ova sledi od sudskata Odluka ECJ od 15.12.1994 godina vo zaedni~ki slu~ai S - 399/92, S-409/92, S-425/92, S-34/93, S-50/93 i C78/93 koj gi reguliraat i drugite). So toa ECJ odlu~i deka ~len 119 od Spogodbata i ~len 1 od Direktivata 75/117 za pribliùvaweto na zakonite na dràvite ~lenki koi se odnesuvaat na primenata na principot za ednakvo pla}awe na maìte i ènite, ne gi spre~uva kolektivnite dogovori od restrikcija na pla}aweto na dodatocite za prekuvremenata rabota, kako za vrabotenite so skrateno rabotno vreme taka i za vrabotenite so polno rabotno vreme, vo slu~ai kade e nadminato normalnoto rabotno vreme koe e odredeno od nivna strana, isklu~uvaj}i gi ~asovite koi gi nadminuvaat ~asovite odredeni so poedine~ni dogovori. Vakvite pravila ne rezultiraat vo toa vrabotenite koi rabotat so skrateno rabotno vreme da bidat tretirani poinaku od onie koi rabotat so polno rabotno vreme bidej}i prvite primaat ist nadomest za prekuvremenata rabota, kako i onie koi rabotat so polno rabotno vreme za istiot broj ~asovi {to se izraboteni, nezavisno od toa dali normalnoto rabotno vreme {to e odredeno so kolkektivniot dogovor e nadminato, nadomestocite za prekuvremenata rabota se

34

Aktot koj se odnesuva na za{tita na rabotnikot i na rabotnata sredina (br.4 od 04.02.1997 godina) vo Norve{ka se primenuva glavno za rabotnici so skrateno rabotno vreme. Me|utoa, postojat specifi~ni pravila koi se odnesuvaat na prekuvremenata rabota. Vo princip, vremetraeweto za dnevnoto rabotno vreme e sli~no za dogovori za raboten odnos na neopredeleno vreme i za rabotnici so skrateno rabotno vreme: dnevnoto rabotno vreme ne smee da nadmine 9 ~asovi na den ili 40 ~asovi nedelno. Kolektivnite dogovori davaat varijacii za pokratki rabotni nedeli i denovi. Za vrabotenite koi rabotat so namalen broj ~asovi, vklu~uvaj}i gi onie koi rabotat so skrateno rabotno vreme, rabotnoto vreme koe go nadminuva dogovoreniot broj na rabotni ~asovi, no vo domenot na voobi~aenoto rabotno vreme odredeno so zakonot }e se presmetuva kako prekuvremena rabota. Ne postoi posebna odredba koja se odnesuva na pra{awata na progresivnoto penzionirawe za onie koi rabotat so skrateno rabotno vreme ili za odano~uvaweto. Postojat zakonski odredbi koi im davaat pravo na vrabotenite na koi im se potrebni uslugi na socijalna pomo{ poradi zdravstveni pri~ini ili poradi socijalni ili drugi materijalni pri~ini da go namalat voobi~aenoto rabotno vreme, dokolku namaluvaweto na rabotnoto vreme moè da se uredi bez odredeni nepogodnosti za rabotodava~ot. Vo korist na ovie vraboteni, ovie odredbi se nadopolneti so kolektivni i individualni dogovori vo odredeni granki na industrijata.

Spored zakonot na Bugarija, reguliraweto na rabotata so skrateno rabotno vreme e pridruèna so reguliraweto na prekuvre-menata rabota, koja vo princip e zabraneta, no dokolku prekuvreme-nata rabota e izvr{ena, taa vo nikoj slu~aj ne smee da nadmine 150 ~a-sovi godi{no. Rabotata so skrateno rabotno vreme i nejzinoto odano-~uvawe e uredena preku specijalni skali i programi, obezbeduvaj}i poniski danoci zaradi poniskiot nadomest. Bugarskiot zakon ne pre-dviduva predvremeno penzionirawe za onie koi rabotat so skrateno rabotno vreme. Ne postojat razliki vo pla}awata na socijalnoto osiguruvawe, koe se zasnova na iznosot na nominalnata plata.

Vo Republika ê{ka, reguliraweto na raboteweto so skrateno rabotno vreme {to be{e opfateno so Zakonot za rabotni

pla}aat na site kategorii vraboteni edinstveno koga e nadminato normalnoto rabotno vreme."

35

odnosi ne be{e pridruèno so drugi odredbi za pra{awata koi se spomenati vo gorenavedenoto pra{awe. Ima samo edna (op{ta) odredba vo odnos na prekuvremenata rabota kako za onie koi rabotat so polno rabotno vreme taka i za onie koi rabotat so skrateno rabotno vreme, koe se presmetuva samo za onie koi rabotat so skrateno rabotno vreme koga e odraboteno rabotnoto vreme za onie koi rabotat so polno rabotno vreme odredeno so Zakonot za rabotni odnosi.

Dvata postoe~ki i noviot nacrt-zakon vo Estonija ne pravat razlika pome|u rabotnicite koi rabotat so skrateno rabotno vreme i onie koi rabotat so polno rabotno vreme, kako vo odnos na odano~uvaweto / socijalnata za{tita (i pridonesite i korista se proporcionalni na platite na rabotnicite) ili predvremeno-to/progresivno penzionirawe. Prekuvremenata rabota e definirana kako rabotno vreme nad iznosot na ~asovite dogovoreni vo dogovorot za raboten odnos. Taka, dokolku eden rabotnik so skrateno rabotno vreme isto taka raboti pove}e od toa (na primer, dogovor za 20 ~asovi nedelno, no rabotnikot raboti 35 ~asovi nedelno), ova se smeta za prekuvremena rabota i rabotnikot ima pravo na relevantna za{tita, dobivki i dodatno pla}awe. Prijaveni se problemi so personalot vo prosvetata na koj moè da se dodadat dodatni rabotni ~asovi bez pla}awe za prekuvremenata rabota.

Vo Polska i Republika Slova~ka, ne e usvoena nikakva odnosna pridru`na legislativa.

Implementiranata legislativa vo Slovenija vklu~uva odredba koja kako glaven princip sodrì zabrana na prekuvremenata rabota za rabotnicite koi rabotat so skrateno rabotno vreme.

36

3. Dali socijalnite partneri bea vklu~eni vo podgotovkata

i izrabotkata na novite odredbi? Dali ova be{e zadovolitelno?

Vo Avstrija se odr`aa nekolku sredbi pome|u vladata i socijalnite partneri za da se razgleda implementacijata. Kako {to e navedeno, vladata smeta{e deka nema potreba da se napravat izmeni na postoe~kata legislativa. Unijata na sindikatot ÖGB ne be{e potpolno uverena vo ova, imaj}i go predvid faktot deka, na primer, za rabotnicite koi rabotat vo kancelariite, ~ie{to rabotno vreme ne odgovara{e na najmalku 20% od zakonskoto ili kolektivno dogovorenoto rabotno vreme, odredbite za otkaz ne se primenuvaa, {to ~esto vode{e kon pokratki otkazni periodi osven dokolku ne e poinaku dogovoreno.

Vo Belgija, povtorno za privatniot sektor, socijalnite partneri bea zadovolitelno vklu~eni vo implementacijata, osobeno vo ramkite na Nacionalniot sovet za trud.

LO vo Danska smeta deka socijalnite partneri bea zadovolitelno vklu~eni. Me|utoa, nie se povikuvame na protestite pokrenati od sindikatot i organizaciite na rabotodava~ite zaradi toa {to ne bea konsultirani za legislativata koja go inkrporira dogovorot pome|u LO i DA. (Vidi Glava 1)

Vo Finska, socijalnite partneri bea isto taka vklu~eni bidej}i trostranata podgotovka na novite zakoni e normalna metoda na implementacijata.

Vo Francija socijalnite partneri bea konsultirani za vreme na izrabotkata na glavniot del od legislativata koja vklu~uva aspekti od zakonot za skrateno rabotno vreme (,,Aubry Act II”)

Sostojbata be{e sli~na vo Germanija kade socijalnite partneri bea isto taka vklu~eni vo parlamentarniot proces i bea vo sostojba da isturkaat nekoi od svoite amandmani i barawa.

Vo Irska bea konsultirani organizacijata na rabotodava~ite (IBEC) i Kongresot na irskiot sindikat. Bea odr`ani golem broj tristrani sostanoci vo periodot pome|u juni i dekemvri 1999 godina. Me|utoa, nacrt-zakonite - t.e. Nacrt-zakonot - ne be{e objaven do dekemvri

37

2000 godina i ne stana operativen do 20.12.2001 godina. Vremenskata skala za transpozicija be{e premnogu dolga i be{e 11 meseci nad posledniot datum na transpozicija, koj be{e 20.01.2001 godina. Irska ja prekr{uva{e Direktivata i ICTU ja kosultira{e Evropskata komisija i gi zamoli da przemat akcija protiv Irska. Komisijata pobara od Irska da gi objasni pri~inite za docneweto, no ne prezede nikakva akcija, glavno bidej}i Nacrt-zakonot be{e objaven eden mesec pred krajniot rok na implementacijata, no ne stana zakon do 20.12.2001 godina.

Vo Italija, od druga strana, konfederaciite na sindikatot CGIL, CISL i UIL ne zedoa u~estvo vo sostavuvaweto na nacrtot na zakonskata odluka koja ja implementira{e Direktivata. Pri~inite koi gi navede vladata bea po priroda organizaciski (problemi so komunikaciite i vremeto).

Vo Holandija, na legislativata za raboteweto so skrateno rabotno vreme $ prethodea Preporakite na Fondacijata za trud vo 1993 godina do vladata i do decentraliziranite socijalni partneri, vo odnos na ednakov tretman na rabotnicite koi rabotat so skrateno rabotno vreme i vo odnos na transferot na rabotni ~asovi od polno rabotno vreme na rabotewe so skrateno rabotno vreme, i obratno.

Vo Portugalija, sindikatite isto taka smetaa deka tie bea zadovolitelno vklu~eni.

Socijalnite partneri vo [panija mnogu aktivno u~estvuvaa vo implementacijata na zakonskata odluka 15/98 do toj stepen deka ovaa zakonska odluka e plod na dogovorot sklu~en pome|u vladata i sindikatite na 13.11.1998 godina za vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme i unapreduvawe na stabilnosta na rabotata.

Vo Obedinetoto kralstvo, pretstavni~kata na TUC u~estvuva{e na edna neformalna grupa na ,,socijalen partner" svikana od vladini funkcioneri. Glavno TUC smeta deka nema dovolno vreme za soodvetno javno konsultirawe, a predlo`eniot odobren so zakon Zakon za praktika za rabota so skrateno rabotno vreme koj be{e razgledan od strana na grupata na ,,socijalen partner" da bide del od implementacijata, be{e napu{ten od strana na vladata poradi politi~ki pri~ini.

38

Vo Norve{ka, za temelnata proverka na postoe~kata legislativa bea konsultirani socijalnite partneri i istata se smeta{e za zadovolitelna.

Vo Bugarija, socijalnite partneri isto taka bea aktivno vklu~eni vo podgotovkata na Zakonot za rabotni odnosi i na zakonskite izmeni i dopolni; nivoto na nivnata vklu~enost se smeta{e deka e mnogu dobro.

Sorabotkata na socijalnite partneri vo podgotovkata na izmenite i dopolnite na Zakonot za rabotni odnosi vo Republika ^e{ka se odviva{e preku rabotna grupa svikana od strana na Ministerstvoto za trud i socijalni raboti za vreme na celiot proces, t.e. po~etokot so izdavaweto na nacrt-tekstovi od razni delovi s# do odobruvaweto na izmenata i dopolnata od strana na Parlamentot. Na socijalnite partneri im be{e dadena mo`nost da gi dostavat svoite sopstveni predlozi. Ministerstvoto gi usvoi tie predlozi, koi bea poddr`ani od strana na dvata socijalni partneri, i bea vo soglasnost so naporot da se dostigne harmonizacija so Evropskiot zakon, a ne gi prekr{i drugite postoe~ki ~e{ki standardi.

Vo Polska, nacionalnite socijalni partneri neformalno zedoa u~estvo vo podgotovkata na nacrt-zakonot vo ramkite na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, a oficijalno }e bidat konsultirani {tom }e se podgotvi celiot nacrt-zakon na izmeni i dopolni na Zakonot za rabotni odnosi.

Socijalnite partneri na Slova~ka bea vklu~eni vo podgotovkata i izrabotkata na novata legislativa za trud ({to trae{e pove}e od 5 godini). Socijalnite partneri posetija mnogu seminari, diskusii i konsultacii, a isto taka dadoa mnogu izjavi preku koi tie se obidoa da gi unapredat svoite barawa i interesi. No, Konfederacijata na sindikatite ne be{e zadovolna so procesot ili so odgovorot na Ministerstvoto za trud, socijalni raboti i semejstvo, kako i voop{to od vladata za svoite barawa.

Vo Slovenija, socijalnite partneri bea konsultirani za noviot Akt za rabotni odnosi, iako celiot proces be{e popre~uvan od gledi{tata na socijalnite partneri koi se raziduvaa, no osobeno od promenite vo vladata, {to rezultira{e vo razli~ni partneri za diskusija i - u{te pova`no - vo razli~ni vladini pozicii za odredeni pra{awa.

39

4. Kako e definirana rabotata so skrateno rabotno vreme?

Vo Avstrija kako op{ta definicija se primenuva, t.e. se smeta za rabota so skrateno rabotno vreme, koj bilo aran`man za nedelno rabotno vreme daden za pomalku ~asovi na rabotno vreme otkolku {to e odredeno so zakon ili so primenliviot kolektiven dogovor.

Belgiskata legislativa vo minatoto ne dava{e nikakva definicija za rabota so skrateno rabotno vreme. Glavno, be{e prifatena definicijata {to figurira vo instrumentite na MOT (ILO), t.e. rabota so skrateno rabotno vreme e rabota izvr{uvana redovno i dobrovolno za vreme koe e pokratko od ona vo koe se izvr{uva normalnata rabota. Ovaa definicija se inkorporira vo Kolektivniot dogovor broj 35. Noviot zakon za nediskriminacija od 2002 godina za definicija na rabotnik so skrateno rabotno vreme i sporedben rabotnik, e dadena vo soglasnost so definicijata sodràna vo Direktivata. Glavno, toa zna~i deka isto taka za{titeni se slu~ajnite rabotnici so skrateno rabotno vreme.

Vo Danska, kako rabota so skrateno rabotno vreme se definira rabota za period od pomalku ~asovi rabotena od strana na sporedben rabotnik so polno rabotno vreme vo istoto pretprijatie, ili, onamu kade {to postoi vakviot rabotnik, od sporedben rabotnik pokrien so istiot kolektiven dogovor, ili onamu kade {to vakviot dogovor e na sila, toga{ se postaveni vo kolektivniot dogovor koj normalno gi regulira uslovite za vrabotuvawe vo taa oblast. Vo nacrt-zakonot za izmena na pravniot odnos pome|u rabotodava~ite i vrabotenite koi primaat plata i nacrt-zakonot koj go izmenuva i dopolnuva Aktot za otsustvo zaradi zadolìtelna voena slu`ba i otsustvoto zaradi slu`ba vo ON itn., granicata vo smisla na ~asovi e namalena od 15 na 8 ~asa, a na licata koi rabotat pove}e od 8 ~asa nedelno so toa im se davaat istite prava i obvrski kako i na vrabotenite so polno rabotno vreme. Vo komentarot na predlo-èniot nacrt-zakon za implementacija na Direktivata za vrabotuva-we so skrateno rabotno vreme, HK/Danska predloì da bidat izmene-ti ,,pove}e od 8 ~asovi". Vo ovoj slu~aj, interpretacijata na odredba-ta moè da bide zasnovana na interpretacijata na prethodnata odred-ba, a prethodnite sudski odluki s# u{te }e bidat primenlivi. Vo sog-lasnost so sporot za nekonsultiraweto na odredeni organizacii, ovie organizacii, osobeno od strana na rabotodava~ite, tvrdea deka i

40

ova pra{awe isto taka bi trebalo da se re{i preku pregovarawe, a ne preku politi~ko manipulirawe na legislativata za skrateno rabotno vreme.

Vo Finska, revidiraniot Akt za dogovori za vrabotuvawe (55/2001) ne ja definira rabotata so skrateno rabotno vreme. Od druga strana, konceptot e definiran, vo Aktot za rabotno vreme (605/1996) ili, mnogu po~esto, so kolektiven dogovor. Postoi eden isklu~ok. Aktot za eksperimentalno otsustvo za promena na rabota (22.12.1995/1663) se odnesuva na vraboteni so polno rabotno vreme i vraboteni ~ie rabotno vreme iznesuva 75 procenti od rabotnoto vreme na vrabotenite so polno rabotno vreme od taa oblast. Taka, spored ovoj akt, edinstveno vraboteni koi rabotat 75% ili pomalku od redovnoto rabotno vreme se smetaat za rabotnici so skrateno rabotno vreme.

S# do ,,Aubry Act II” od 19.01.2000, rabotata so skrateno rabotno vreme vo Francija be{e definirana so ~len L.212-4-2 od Zakonot za rabotni odnosi vo pogled na maksimalnata rabotna nedela. Skratenoto rabotno vreme isto taka se smeta{e deka e ,,najmalku edna pettina ~asovi na rabota pomalku od so zakonot opredeleni ~asovi na rabota ili od ~asovite na rabota kako {to se odredeni so dogovorot za industrijata ili za pretprijatieto".

Kako rezultat na toa, rabotnicite so skrateno rabotno vreme se smetaa kako vraboteni koga mese~no rabotno vreme be{e ,,najmalku edna pettina od ~asovite na rabota dadeni so primenata na toj period na so zakonot opredeleni ~asovi na rabota ili so ~asovite na rabota {to se odredeni so dogovorot za industrijata ili za pretprijatieto". Na primer, vrz osnova na zakonska rabotna nedela od 39 ~asa, raboteweto so skrateno rabotno vreme, presmetano na nedelna osnova, zapo~nalo so 31 ~as i 12 minuti (ova be{e zaokru`e-no na 32 ~asa). Ovaa definicija ostavi praven vakuum, bidej}i za onie rabotnici ~ie rabotno vreme be{e nekade pome|u 32 ~asa, a zakonskata rabotna nedela od 39 ~asa, ili rabotnata nedela navedena vo kolektivniot dogovor, ne se smetaa nitu kako rabotnici so polno rabtno vreme nitu pak kako onie so skrateno rabotno vreme.

,,Aubry Act II” ja otelotvori Direktivata za skrateno rabotno vreme vo francuskiot zakon vo izmenetiot i dopolnetiot ~len L.212-4-2 od Zakonot za rabotni odnosi. Ottoga{, rabotnicite se smetaa

41

deka se rabotnici so skrateno rabotno vreme dokolku vremetraeweto na nivnoto rabotewe e pokratko od:

- so zakon propi{anite ~asovi na rabota (35) ili, dokolku ovie ~asovi se pomalku od so zakon propi{anite ~asovi, rabotnite ~asovi odredeni so dogovorot za industrijata ili za pretprija-tieto ili ~asovite na rabota koi se primenuvaat vo fabrikata;

- mese~noto rabotno vreme koe nastanuva od primenata, za toj period, od so zakon propi{anite ~asovi na rabota ili, dokolku se pomalku, ~asovite na rabota opredeleni so dogovorot za industrijata ili za pretprijatieto, ili ~asovite na rabota koi se primenuvaat vo fabrikata;

- godi{niot broj ~asovi na rabota koi nastanuvaat od primena-ta, za toj period, od so zakon propi{anite ~asovi na rabota ili, dokolku se pomalku, ~asovite na rabota opredeleni so do-govorot za industrijata ili za pretprijatieto, ili ~asovite na rabota koi se primenuvaat vo fabrikata, minus brojot na ~aso-vi koj odgovara na dr`avnite praznici i nerabotnite denovi.

Vo Germanija rabotnikot so skrateno rabotno vreme se defi-nira kako ,, koj bilo rabotnik ~ie voobi~aeno nedelno rabotno vreme e pokratko otkolku kaj sporedbeniot rabotnik so polno rabotno vreme". Dokolku nema dogovoreno redovno nedelno rabotno vreme, rabotnikot so skrateno rabotno vreme bi bil koj bilo rabotnik ~ij prose~en broj na rabotni ~asovi - zemeni vo period za edna godina - se pomalku od prose~eniot broj na rabotni ~asovi kaj sporedbeniot rabotnik so polno rabotno vreme. Sporedbeniot rabotnik se defini-ra kako nekoj koj e anga`iran vo istiot vid raboten odnos vo istata ili sli~na dejnost. Dokolku nema rabotnik za sporeduvawe vo istata ustanova, sporedbata treba da se vr{i so obra}awe na koj bilo primenliv sektorski kolektiven dogovor. Spored precedentno pravo, sporednata rabota (geringfügige Beschätigung) isto taka se smeta kako rabota so skrateno rabotno vreme i e definirana so § 2 od zakonot za implementacija, nezavisno od toa dali vrabotenite se pokrieni so socijalna za{tita ili ne.

Gr~kata legislativa isto taka ja koristi op{tata definicija dadena vo Direktivata (,,pomalku ~asovi od normalnoto rabotno vreme") so preporaki za mo`no dnevno, nedelno i mese~no rabotno

42

vreme. Postojat specijalni odredbi, na primer, za pretprijatijata vo hotelskiot sektor. Koj bilo dogovor za skrateno rabotno vreme mora da se prijavi vo Inspektoratot za trud; vo sprotivnost, rabotniot odnos se smeta kako da e so dogovor za polno rabotno vreme.

Vo Irska, vraboteniot so skrateno rabotno vreme se definira kako vraboten ~ie normalno rabotno vreme e pomalo od normalnoto rabotno vreme na sporedbeniot rabotnik, so {to normalnite ~asovi na rabota se prose~niot broj na ~asovi izraboteni za vreme na odreden period koj ne moè da bide pomal od sedum dena, ili pogolem od dvanaeset meseci.

Zakonskata odluka broj 61 vo Italija go definira ,,skratenoto rabotno vreme" kako ,,~asovi na rabota postaveni vo poedine~en dogovor... koi vo koj bilo slu~aj se pomalku od normalni-te (polno rabotno vreme)" (~len 1, stav 2b). ,,Polnoto rabotno vreme" se definira kako normalni rabotni ~asovi navedeni vo ~len 13, stav 1" od Akt broj 196, 24.6.97 (40 ~asovi nedelno), ili koj bilo pomal broj normalni ~asovi na rabota navedeni vo ,,kolektivnite dogovori" (na koe bilo nivo), so toa {to tie vsu{not se ,,primeneti" vo edini-cata na proizvodstvoto (~len 1, stav 2.a). âsovite na skratenoto ra-botno vreme moè da se rabotat bilo kako utvrden broj na denovi sekoja nedela, sekoj mesec ili sekoja godina, ili kako utvrden broj na ~asovi za sekoj den ili za odreden broj denovi. Definicijata za sporedben rabotnik vo italijanskiot zakon odgovara na pospecifi-~en na~in na definicijata na Direktivata. Dogovorot za skrateno ra-botno vreme mora da bide vo pismena forma i da vklu~i broj i model na ~asovi {to treba da se odrabotat. Eden primerok od dogovorot mora da se isprati do vlastite za trud vo provincijata vo rok od 30 dena od negovoto potpi{uvawe. Dokolku ne se stori toa, toa moè da dovede do dogovor koj }e se proglasi kako dogovor za polno rabotno vreme so site odnosni tro{oci koi }e bidat na smetka na rabotodava~ot.

Vo Luksemburg, vraboteniot so skrateno rabotno vreme se definira ,,kako vraboten koj, vo ramkite na zakonska dejnost, sklu~il dogovor za rabotno vreme so rabotodava~ot so koj nedelnoto rabotno vreme e pomalo od istoto normalno rabotno vreme koe se primenuva vo pretprijatieto spored zakonot ili kolektivniot dogovor." Rabot-nicite so skrateno rabotno vreme, sepak, moàt da bidat vraboteni pod dnevnite ili nedelnite granici navedeni vo dogovorot za

43

vrabotuvawe, pod uslov da prose~noto rabotno vreme, presmetano vo period od 14 konsekutivni nedeli, ne e pogolemo od normalnoto nedelno rabotno vreme odredeno vo dogovorot za vrabotuvawe. Osven onamu kade {to odredbite vo dogovorot za vrabotuvawe ne naveduvaat poinaku, efektivnata dnevna i nedelna prekuvremena rabota izvr{ena od strana na rabotnikot so skrateno rabotno vreme ne moè da bide pogolema od 20% od normalnoto dnevno ili nedelno rabotno vreme navedeno vo dogovorot za vrabotuvawe. Ovie odredbi za ,,prekuvremena rabota" se primenlivi samo do 31.07.2003 godina, a od toj datum istite moè da bidat prodolèni so specijalen zakon po procenuvaweto na nivnoto vlijanie vrz pazarot na trudot.

Rabotata so skrateno rabotno vreme ne e definirana vo legislativata vo Holandija. Pokraj toa, nitu pak rabotata so polno rabotno vreme, zaradi razli~niot pristap na legislativata, koja zabranuva praktikuvawe na primena na razli~en tretman vrz osnova na kakva bilo razlika vo vremetraeweto na rabotnoto vreme. Vo statistikata na rabotnata sila ,,polno rabotno vreme" zna~i pove}e od 35 ~asovi nedelno.

Vo Portugalija, rabotnik so skrateno rabotno vreme e rabotnik koj e vraboten so nedelno rabotno vreme koe e ednakvo ili pomalo od 75% od normalnoto nedelno rabotno vreme vo komparativna situacija. Ova nivo moè da bide zgolemeno preku kolektivni dogovori.

Dogovorot za skrateno rabotno vreme vo [panija se definira na sledniot na~in: ,,Dogovorot za vrabotuvawe se podrazbira kako dogovor so skrateno rabotno vreme sekoga{ koga ima raboten dogovor za broj na ~asovi za den, nedela ili za godina {to e pomalku od 77% od raboten den so polno rabotno vreme utvrdeno vo kolektivniot dogovor koj e vaè~ki, ili pak dokolku go nema, normalno zakonsko dnevno ograni~uvawe". Spored literaturata (IDS april 2001,472), ovaa definicija e zameneta so druga koja naveduva deka ,,rabota so skrateno rabotno vreme e koj bilo broj na rabotni ~asovi za den, nedela ili za godina {to e pomalku od ~asovite raboteni od strana na vraboten so polno rabotno vreme". âsovite na prekuvremena rabota raboteni od rabotnik so skrateno rabotno vreme se definiraat kako koi bilo ~asovi izraboteni nad onoj broj na ~asovi koi se dogovoreni, iako tie se plateni po normalna stapka za ~as. Neophodna e prethodna pismena soglasnost na vraboteniot za da

44

raboti so prekuvremena rabota, a odbivaweto od strana na vraboteniot ne smee da se kaznuva. Vo site slu~ai, vkupniot broj ~asovi na prekuvremena rabota ne smee da nadmine 15% od normalno rabotenite ~asovi. Ovie reformi se rezultat na Zakonskata odluka od 03.03. (broj 5/2001).

Sega{niot tekst na nacrt-zakonot vo [vedska isto taka dava op{ta definicija (,,pomalku ~asovi otkolku normalnite ~asovi utvrdeni so zakonot ili kolektivniot dogovor") so nedelno i godi{no rabotno vreme kako mo`ni referentni ramki.

Vo Obedinetoto kralstvo, odredbite davaat definicija za rabotnici so polno rabotno vreme i za onie so skrateno rabotno vreme.8 Kako rabotnik so ,,polno rabotno vreme" se definira lice koe e ,,potpolno ili delumno plateno vo odnos na vremeto koe go raboti i, imaj}i go predvid obi~ajot i praktikata na rabotodava~ot vo odnos na rabotnicite vraboteni od negova strana pod istiot vid na dogovor, se identifikuva kako rabotnik so polno rabotno vreme". ,,Rabotnik so skrateno rabotno vreme" vo sprotivnost, se definira kako nekoj koj e ,,potpolno ili delumno platen vo odnos na vremeto koe go raboti i, imaj}i go predvid obi~ajot i praktikata na rabotodava~ot vo odnos na vrabotenite rabotnici pod istiot vid na dogovor, ne se identifikuva kako rabotnik so polno rabotno vreme". Regulativata ponatamu dava mnogu dvosmisleni definicii za ,,rabotnici koi stanuvaat rabotnici so skrateno rabotno vreme"9 i za ,,rabotnici koi se vra}aat na skrateno rabotno vreme po otsustvo".10 8 Treba da se naglasi deka, nasproti silnoto lobirawe od strana na Konfederacijata na britanskata industrija, vladata na Obedinetoto kralstvo be{e ubedena da go koristi terminot ,,rabotnik" namesto ,,vraboten", koj ima drugo zna~ewe vo Obedinetoto kralstvo {to ~esto vodi do pomala za{tita. Posledicata na koristeweto na terminot ,,rabotnik" e deka ,,zavisen samovraboten" e isto taka pokrien vo praktikata. Pokraj toa, povremenite rabotnici ne se isklu~eni. 9 Toa e rabotnik koj (a) bil identifikuvan kako rabotnik so polno rabotno vreme vo soglasnost so odredbata i (b) spored prestanokot ili varijacijata na negoviot dogovor, prodol`uva da raboti pod nov ili izmenet dogovor, bilo da e od istiot vid ili ne, koj bara od nego da raboti za broj na nedelni ~asovi na rabota koj e ponizok od onoj broj koj trebalo da go raboti neposredno pred poni{tuvaweto ili promenata. Ili, toa mo`e da bide rabotnik na koj se odnesuva ovaa odredba kako toj da bil rabotnik so skrateno rabotno vreme i kako da imalo sporedben rabotnik so polno rabotno vreme vraboten pod uslovi koi se primeneti na nego neposredno pred izmenata ili poni{tuvaweto. 10 Toa e rabotnik koj se identifikuva{e kako rabotnik so polno rabotno vreme vo soglasnost so odredbata neposredno pred period na otsustvo (nezavisno od toa dali otsustvoto sledelo so poni{tuvawe na dogovorot na rabotnikot ili ne); (b) se vra}a na rabota kaj istiot rabotodava~ vo period koj e pomal od dvanaeset meseci so po~etok na denot koga zapo~nal periodot na otsustvoto; ili (v) se vra}a na istata

45

Spored Oddelot za istraùvawe na rabotnata sila (LRD 2000) i pretstavni~kata na TUC na konferencijata na ETUC NETLEX 2001 godina, izgleda deka ovaa definicija gi isklu~uva neredovnite ili rabotnicite so nula rabotni ~asovi vo nedelata, kako i rabotnicite koi rabotat na akord, koi se plateni spored nivniot proizvod, a ne spored brojot na ~asovite koi tie gi rabotat. Profesorot C.Barnhard smeta deka koristenata definicija e glavniot problem na Direktivata i nejzinata implementacija vo Obedinetoto kralstvo, bidej}i taa dovede do isklu~uvawe od za{titata pod Direktivata na okolu 93% od rabotnicite so skrateno rabotno vreme vo Obedinetoto kralstvo.

Vo Norve{ka ne postojat izri~iti definicii navedeni vo Aktot koj se odnesuva na za{titata na vrabotuvaweto i na rabotnata sredina. Me|utoa, postojat rasfrlani odredbi vo nekolku kolektivni dogovori sklu~eni na nacionalno i sektorsko nivo. Definicijata e pove}e ili pomalku identi~na so definicijata dadena vo dogovorot. Poimot ,,rabotnik so skrateno rabotno vreme" se odnesuva na rabotnik ~ii normalni ~asovi na rabota, presmetani na nedelna osnova ili na prosek preku period na vrabotuvawe do edna godina, se pomalku od normalnite ~asovi na rabota vo sporedba so rabotnik so polno rabotno vreme.

Vo Bugarija skratenoto rabotno vreme e definirano kako mo`nost na stranite na dogovorot za vrabotuvawe da se soglasat za rabota za del od rabotnoto vreme koe e opredeleno so zakon. Samite strani - rabotnikot i rabotodava~ot - go odreduvaat traeweto i raspredelbata na rabotnoto vreme. Vtorata definicija se odnesuva na ,,namaleno rabotno vreme za rabota pod nezdravi uslovi i izvr{uvaweto na aktivnosta vo specifi~ni uslovi na rabota". Tretata formulacija be{e izbri{ana od Zakonot za rabotni odnosi

rabota ili na rabota od isto nivo pod dogovor, bilo da e razli~en dogovor ili izmenet dogovor i nezavisno od toa dali e toj od istiot vid, spored koj od nego se bara da raboti broj na ~asovi vo nedelata {to e pomal od brojot na ~asovi koi trebalo da gi raboti neposredno pred periodot na otsustvoto. Ili, toa e isto taka rabotnik na koj se primenuva ovaa odredba (,,rabotnik koj se vra}a") kako da bil rabotnik so skrateno rabotno vreme i kako da imalo komparativen rabotnik so polno rabotno vreme vraboten pod (a) dogovor spored koj bil vraboten rabotnikot koj se vra}a bil vraboten neposredno pred periodot na otsustvoto; ili (b) kade e pokaàno deka, vrateniot rabotnik prodolìl da raboti pod dogovorot spomenat vo potstavot (a) varijacijata bi bila napravena za vreme na negovoto vremetraewe za vreme na otsustvoto, dogovorot spomenat vo toj potstav so taa varijacija.

46

na 01.01.2000 godina; taa se odnesuva{e na mo`nosta da se raboti 5 dena ili 40 ~asovi vo tekot na eden mesec - so ili bez prekin.

Sli~na sostojba treba da se najde vo Republika ê{ka, kade definicijata za skrateno rabotno vreme e sodràna vo Del 86, stav 1, od Zakonot za rabotni odnosi: ,,rabotodava~ot i vraboteniot moè da se dogovorat za rabota so skrateno rabotno vreme (pomalo od polno nedelno rabotno vreme) vo dogovorot za vrabotuvawe kade {to postojat operativni pri~ini, ili dokolku operativnite uslovi na stranata na rabotodava~ot dozvoluvaat, kade {to postojat zdrav-stveni ili drugi va`ni pri~ini na stranata na vraboteniot." Raboto-dava~ite se dol`ni da sozdadat uslovi koi mu dozvoluvaat na rabot-nikot da raboti so skrateno rabotno vreme. Rabotnicite so skrateno rabotno vreme imaat pravo da bidat plateni spored ~asovite na rabota.

§6 od Aktot za rabotno vreme na Estonija (usvoen na 24.01.2001 godina) naveduva deka ,,skrateno rabotnoto vreme e rabotno vreme koe e pokratko od utvrdeniot standard za rabotno vreme na mestoto na vrabotuvaweto i koe se primenuva so dogovorot pome|u vraboteniot i rabotodava~ot."

Vo Polska s# u{te ne postoi definicija.

Vo sega{nata legislativa na Slova~ka, skratenoto rabotno vreme e glavno definirano kako rabotno vreme koe e pokratko od polnoto rabotno vreme. No isto taka postojat drugi vidovi na skrateno rabotno vreme koi preku definiciite za niv zna~at deka tie se izvr{uvaat kako vtora rabota za istiot rabotodava~, ili kako skrateno rabotno vreme za razli~ni rabotodava~i (edna ili pove}e raboti bez ograni~uvawe) pokraj glavnata rabota so polno rabotno vreme. Poslednoto moè da vklu~i rabotnik bez redovno vrabo-tuvawe. Spored novata legislativa, koja e sega vo podgotovka, }e ima samo dva vida na skrateno rabotno vreme: rabota koja vklu~uva po-kratko rabotno vreme od polnoto rabotno vreme i neredovna rabota.

Vo Slovenija skratenoto rabotno vreme e definirano kako rabotno vreme koe e pokratko od voobi~aenoto rabotno vreme kaj odreden rabotodava~.

47

5. Dali koi bilo rabotnici so skrateno rabotno vreme se

isklu~eni od odredbite za ednakov tretman (rabotnici bez redovno vrabotuvawe, javniot sektor, mikropretprijatijata...)?

Avstriskiot Akt za rabotno vreme, koj ja sodrì op{tata klauzula za nediskriminacija vo korist na rabotnicite so skrateno rabotno vreme, vo princip ne se primenuva za dràvnite slu`benici. Spored presudata na Evropskiot sud (C-234/95), koj go smeta{e za diskriminatorski osobeno za ènite, ovoj princip be{e ukinat, duri iako samo za dogovorite za vrabotuvawe {to zapo~nuvaa po 16.06.1998 godina. Pokraj toa, legislativata na javnata slu`ba ne se primenuva za rabotnici bez redovno vrabotuvawe, t.e. za rabotnici koi zara-botuvaat pomalku od 301,54 evra mese~no. Vo privatniot sektor ovie rabotnici se o~igledno pokrieni. Drugi izvori otkrivaat deka isto taka postojat isklu~oci za menaxerskiot personal i rabotnicite koi rabotat vo domovite pokrieni so Akt za rabota doma.

Belgiskata regulativa za implementacija ne isklu~uva koi bilo rabotnici so skrateno rabotno vreme. Komentarot na zakonot od 2002 godina koj ja pro{iri primenata na Direktivata na rabotnicite od javniot sektor, duri ja spomenuva primenata na za{titata na agenciski rabotnici so skrateno rabotno vreme i onie angaìrani vo takanare~enite ,,programi za priklu~uvawe i povto-rno vklu~uvawe vo pazarot na rabotna sila". Nitu nacionalniot kolektiven dogovor br. 35 bis od 2002 godina ne dava isklu~oci koi se odnesuvaat na rabotnici bez redovno vrabotuvawe.

Vo Danska, dogovorot pome|u Nacionalnata asocijacija na lokalnite vlasti vo Danska, Asocijacijata na okru`nite soveti vo Danska, Op{tinata Kopenhagen, Op{tinata Frederiksberg i Asocijacijata na organizaciite na vrabotenite vo lokalnata samo-uprava, Centralnata organizacija na dràvnite rabotnici vo Danska II, Danskata konfederacija na profesionalnite asocijacii, Loerernes Centralorganisation [Centralna organizacija na danskite nastavnici], Overenskomstansattes Centralorganisation [Centralna organizacija na vrabotenite na kolektivniot dogovor] i Ministerstvoto za finansii ne gi pokrivaat rabotnicite bez redovno vrabotuvawe. Dogovorot

48

pome|u FDB i Handelskartellet i Danmark [Konfederacija na sindikatite na trgovija, transport i uslugi vo Danska] i dogovorot pome|u LO /DA, od druga strana, ne gi isklu~uvaat rabotnicite so skrateno rabotno vreme bez redovno vrabotuvawe.

Spored konfederaciite na sindikatite, vo princip, nitu eden rabotnik so skrateno rabotno vreme ne e isklu~en od ednakviot tretman vo Finska. Neophodnoto razjasnuvawe e deka sekako rabot-nicite so skrateno rabotno vreme so dogovori ili koi vodat dejnosti koi se isklu~eni od revidiraniot Akt za dogovori za vrabotuvawe, koj ja utvrduva za{titata, na toj na~in se isto taka avtomatski isklu~eni od za{titata na ednakov tretman. Ne postoi isklu~ok za rabotnicite bez redovno vrabotuvawe.

Vo Francija situacijata mo`e da se rezimira na sledniot na~in:

Oblasta na primenata na odredbite za skrateno rabotno vreme (a so toa spored odredbite za ednakov tretman), koi ne se izmeneti i dopolneti so Aubry Act II, e kako {to sleduva.

^len L.212-4-1 od Zakonot za rabotni odnosi gi definira pretprijatijata za koi stanuva zbor mnogu op{irno: industriski, ko-mercijalni i zemjodelski pretprijatija, javni i ministerski oddeli, profesii, grade`ni firmi, asocijacii na rabotodava~ite i asoci-jacii od koj bilo vid.

Od druga strana, isklu~eni se slednite: individualnite rabo-todava~i i vrabotenite vo vladinite oddeli, lokalnite javni vlasti i javnite administrativni ustanovi pod javnoto pravo. Pokraj toa, odredeni odluki zabranuvaat odredeni funkcioneri so ili bez postojano mesto na dobivawe na priod do skrateno rabotno vreme zaradi dol`nostite koi tie gi izvr{uvaat, {to mo`e da ne bide vo soglasnost so rabotata so skrateno rabotno vreme (menaxeri na kompanii, vladini knigovoditeli itn.).

Vo odnos na vrabotenite koi koristat osiguruvawe, odredbite se primenuvaat vo princip na sekoj (onie so dogovor za odredeno rabotno vreme ili so dogovor za neodredeno vreme, kako i onie koi se na privremeni raboti), osven za trgovski patnici koi pretstavuvaat dve ili pove}e firmi. Vo slu~aj na posledno spomenatite, Cour de Cassation propi{a deka faktot {to tie pretstavuvaat pove}e od eden klient, t.e. nekolku rabotodava~i, ne rabotat so fiksno rabotno

49

vreme i nemaat pismen dogovor, zna~i deka tie ne rabotat so skrateno rabotno vreme. Postojat specijalni odredbi za skrateno rabotno vreme so concierges, doma{en pomo{en personal, rabotnici koi rabo-tat doma, grade`ni rabotnici, rudari, novinari, artisti itn.

Pokraj toa, odredeni posebni formi na rabota so skrateno rabotno vreme, kako {to e otsustvo na roditel ili koga e zemeno progresivno predvremeno penzionirawe, potrebno e vraboteniot da se podredi na odredeni uslovi, koi vsu{nost gi isklu~uvaat drugite odredeni vraboteni.

Vo odnos na mo`nosta da se isklu~at rabotnicite bez redovno vrabotuvawe, Aubry Act, nasproti toa, go vrati poimot ,,travail intermttent"so cel da se usvojat postoe~kite odredbi za rabota so skrateno rabotno vreme za rabotnicite bez redovno vrabotuvawe kako {to e vo sektorot za zabava i vo sezonskite zanimawa. Ova sega dovede do vospostavuvawe na takanare~eniot ,,temps partiel module" koj e ureden vo ramkata na kolektivniot dogovor i go izmenuva re`imot na godi{na rabota so skrateno rabotno vreme vrz osnova na odreden dogovor za vrabotuvawe koj e voveden so Loi Quinquennale. Me|utoa, ekspertite priznavaat deka zaradi specifi~nite modaliteti za priod kon rabotata so skrateno rabotno vreme (kako {to se pragovite na vozrasta), mnogu rabotnici bez redovno vrabotuvawe ne mo`at da dobijat korist od sistemot koj e predviden na toj na~in.

[to se odnesuva do nadomestot, osobeno treba da se istakne deka Aubry Act II vovede isklu~ok vo principot na striktna proporci-onalnost vo nadomestot, a ova be{e zavereno od strana na Ustavniot sovet vo negovata odluka od 13.01.2000 godina za Aubry Act II.

Principot, povtoren vo ~len L.212-4-5 od Zakonot za rabotni odnosi, koj postavuva izri~it princip na ednakov tretman11, be{e deka kakvo bilo namaluvawe na rabotnoto vreme mora da se kompenzira so zgolemuvawe na platata. Vo slu~aj koga vrabotenite primaat minimalna plata zagarantirana so zakonot, ~len 32 II od

11 ,,Vraboteni koi rabotat vrz osnova na skrateno rabotno vreme treba da imaat korist od pravata dadeni so zakonot na rabotnicite so polno rabotno vreme i, vo ramkite na odredeni ograni~uvawa, so dogovori so kompanija ili rabotili{te, koi obezbeduvaat odredeni prava preku kolektiven dogovor". Ovoj princip treba isto taka da se pro{iri za da gi pokrie praktikite na kompaniite ili na rabotili{teto (Pravilo na Vrhovniot apelacionen sud za pra{awata za trudot od 13.04.1999 godina). Stavovite koi sleduvaat vo ovoj ~len davaat principi na nediskriminacija vo odnos na periodi na sudski procesi, pla}awe, starost, prekin na isplata itn.

50

Aktot dava garantiran nadomest koj se primenuva za rabotnicite so skrateno rabotno vreme:

- koi gi namaluvaat svoite ~asovi na rabota,

- koi ne gi namaluvaat svoite ~asovi na rabota, tuku koi imaat rabota koja po prirodata i ~asovite na rabota e ekvivalentna na onaa na rabotnik od istoto pretprijatie koj prima dodatok za razlika.

Kako rezultat na toa, dokolku nema namaluvawe na brojot na ~asovite izraboteni od vrabotenite so skrateno rabotno vreme na koi im se pla}a minimalnata garantirana plata vo edno pretprijatie, nikoj od niv nema korist od diferencijalnata garancija. So drugi zborovi, principot na proporcionalnost na nadomestot pome|u rabotnicite so skrateno rabotno vreme i polno rabotno vreme ne se primenuva, tuku prevladuva principot na ednakvost pome|u rabotnicite so skrateno rabotno vreme. Treba da se istakne deka ova re{enie se primenuva samo dokolku postoi kolek-tiven dogovor koj go odreduva pla}aweto na dodatokot na razlikata kon platata za specifi~na namena na odrùvawe na nivoto na nadomestot. Od druga strana, vo drugi slu~ai (dokolku ne postoi kolektiven dogovor ili dokolku postoi kolektiven dogovor koj predviduva poka~uvawe na platata po ~asovi, no ne i pla}awe na razlikata na platata), zakonot ja isklu~uva primenata na principot na proporcionalnost na nadomest, a prevladuva principot na ,,ednakva plata za ednakva rabota" (~len 32 VI od Aubry Act II).

Principot na ednakov tretman ponatamu e voveden vo Nacio-nalniot me|uprofesionalen dogovor za vrabotuvawe od 1995 godina, koj dava ramka za sektorskite kolektivni dogovori za razvojot na ra-botata so skrateno rabotno vreme, no so koj mora da se garantira ed-nakov tretman vo odnos na rabotnite uslovi, razvojot na karierata, nadomestot, obukata, sindikalnite prava12 i pristapot do socijalnite uslugi.

Od druga strana, odredeni primeni na rabota so skrateno rabotno vreme, kako vo ramkite na progresivnoto penzionirawe,

12 Rabotnicite so skrateno rabotno vreme gi imaat istite prava kako rabotnicite so polno rabotno vreme vo odnos na izborot i kandidaturata za rabotni~kite soveti. Od druga strana, rabotnicite so skrateno rabotno se zemeni predvid samo proporcionalno za presmetuvawe na pragovite spored koi eden rabotni~ki sovet moè ili ne moè da se vospostavi vo edno pretprijatie.

51

edinstveno se primenuvaat na rabotnicite so polno rabotno vreme. Vo javniot sektor, odredeni profesii ne moè da se vodat vrz osnova na skrateno rabotno vreme.

Nasproti faktot deka Germanskiot zakon se primenuva kako za vrabotenite vo privatniot taka i vo javniot sektor, pravoto da se raboti so skrateno rabotno vreme bez soglasnost na rabotodava~ot ne postoi vo mikropretprijatijata koi vrabotuvaat do 15 lica (vidi § 8 Abs. 7). Pokraj toa, legislativata se primenuva samo za rabotnici koi rabotele najmalku 6 meseci vo pretprijatieto (§ 8 Abs. 1). Za posledniot se smeta{e deka e neophodno da bide vo soglasnost so postoe~kata legislativa za za{tita od otpu{tawe (Kündigungsschutzgesetz). Od druga strana, zakonot se primenuva za rabotnici od koja bilo kategorija (vraboteni so polno rabotno vreme, so skrateno rabotno vreme, privremeno, pa duri i vraboteni na odredeno vreme) i duri i na rabotnici so ,,geringfugige Beschäftigung”13. Poslednoto pokaùva deka germanskata primena na legislativata na toj na~in ne ja koriste{e opcijata za isklu~uvawe na rabotnicite bez redovna rabota. Vrabotenite na menaxerskite rabotni mesta se isto taka vo mo`nost da dobijat korist od ovoj zakon za skrateno rabotno vreme.

Vo Grcija novata legislativa se primenuva kako za privatnite taka i za javnite pretprijatija i za drugi tela vo javniot sektor. Taa ne gi isklu~uva rabotnicite so neredovna rabota. Zakonot jasno naveduva deka rabotnicite so skrateno rabotno vreme treba da bidat isto taka plateni so stapkata na bonus od 75% koj se dava na rabotnicite so polno rabotno vreme za rabota vo nedelite i dràvnite praznici. Na rabotnicite so skrateno rabotno vreme isto taka im se garantira proporcionalen paritet so rabotnicite so

13 Ova se odnesuva na rabotnici so skrateno rabotno vreme koi zarabotuvaat pomalku od 325 evra mese~no. Novata regulativa koja e na sila od 01.04.1999 godina predviduva site novi takanare~eni ,,mali dogovori za vrabotuvawe", koi gi vklu~uvaat lu|eto {to rabotat vo privatni doma}instva, da mora da bidat izvesteni za raznite fondovi na socijalno osiguruvawe. Pragot na prihodot nema da se iska~i spored inflacijata. Onamu kade {to e pogodno, rabotodava~ot mora da plati 12% od vrednosta na platata na fondot za penzisko osiguruvawe {to e opredeleno so zakon i 10% na odnosniot lokalen fond za osiguruvawe pri bolest. Dokolku celokupnite zarabotuva~ki na vraboteniot doa|aat od ,,malo vrabotuvawe", tie se izzemeni od danokot na prihod. Noviot zakon definira tri vida na ,,malo vrabotuvawe". Prviot, kratkoro~ni ili sezonski dogovori za maksimum dva meseca ili 50 denovi godi{no. Vtoro, mali dogovori kako dodatok na glavnata rabota, i treto, vrabotenite koi se potpolno vraboteni so takvi dogovori so vkupen prihod pod pragot od 325 evra.

52

polno rabotno vreme vo oblasti kako {to e minimalnata plata koja e kolektivno dogovorena na nacionalno nivo, stru~na obuka, socijalni uslugi na firmite, godi{en odmor i za{tita so socijalno osiguruvawe.

Vo Irska zakonot se primenuva na site rabotnici so skrateno rabotno vreme koi rabotat pod dogovor za vrabotuvawe ili se pripravnici, ili vraboteni preku nekoja agencija za vrabotuvawe ili se na pozicija pod ili vo slu`ba na dràvata. Bidej}i noviot Akt go ukinuva prethodniot akt od 1991, {to zna~i deka pragot koj bara{e rabotnikot so skrateno rabotno vreme da bide vraboten so kontinuiran broj na ~asovi od strana na rabotodava~ot za ne pomalku od 13 nedeli, i normalno treba da se o~ekuva da raboti ne pomalku od 8 ~asa nedelno, pove}e ne se primenuva. Presmetuvaweto na kontinuiranata slu`ba za steknuvawe na pravo pod, na primer, Aktite za nefer otpu{tawa i vi{ok na rabotna sila, sepak, s# u{te se primenuva. Zaradi ovie pri~ini, na rabotnikot s# u{te }e mu treba da ima 12 meseci kontinuirana slu`ba kaj negoviot rabotodava~. Aktot isto taka delumno se primenuva kaj rabotnici bez redovna rabota {to rabotat so skrateno rabotno vreme iako zakonot jasno ja definira ovaa pojava. Za rabotnik so skrateno rabotno vreme se smeta rabotnik koj raboti na vremena osnova dokolku vo toa vreme toj ili taa bile kontinuirano vo slu`ba kaj rabotodava~ot za period od pomalku od 13 nedeli, a toj period na rabota i koj bilo drug period na rabota ne se od takva priroda koja moè razumno da se smeta kako redovno ili sezonsko vrabotuvawe. Druga mo`nost vo koja moè da se smeta kako rabotnik so skrateno rabotno vreme bez redovno vrabotuvawe e dokolku rabotnikot se smeta kako takov vrz osnova na uslovi specificirani vo kolektivniot dogovor. Nadle`nite ministri, po konsultacija so socijalnite partneri, od vreme na vreme sepak treba da gi razgleduvaat ovie kriteriumi. Odredeni odredbi za rabotnici bez redovno vrabotuvawe nema da bidat izraboteni osven dokolku pregledot ne pokaè deka ne moè da ima objektivna osnova za tretirawe na ovie rabotnici na ponepovolen na~in od rabotnicite so polno rabotno vreme so koi se sporeduvaat.

Odredbite od zakonskata odluka br.61 vo Italija, vklu~uvaj}i gi onie na ednakov tretman, se primenuvaat na site rabotnici od privatniot i od javniot sektor. Tie isto taka se odnesuvaat na

53

rabotnici so skrateno rabotno vreme bez redovno vrabotuvawe bidej}i italijanskiot zakon ne nametnuva ograni~uvawa za minimum ~asovi na rabota vo privatniot sektor, tuku samo za maksimalniot broj na ~asovi. Postojat specifi~ni odredbi za sektorot na zemjodelieto.

Bidej}i vo Luksemburg, dogovorot za vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme isto taka se vladee spored Aktot za dogovori za vrabotuvawe od 1989 godina, od negoviot ~len broj 1 proizleguva deka i kancelariskite rabotnici i drugite rabotnici moè da bidat rabotnici so skrateno rabotno vreme vo privatniot i javniot sektor. Legislativata na Luksemburg ne ja koristi mo`nosta da go isklu~i rabotnikot bez redovno vrabotuvawe, no bidej}i najgolem broj od specifi~nite modaliteti koi treba da imaat pristap do rabotata so skrateno rabotno vreme, se predmet na uslovi spored starost, mnogu od ovie modaliteti ne moè da bidat ispolneti od strana na ovoj rabotnik bez redovno vrabotuvawe.

Vo Holandija, od odredbite za ednakov tretman ne e isklu~en nitu eden rabotnik so skrateno rabotno vreme, a posebno vo privatniot sektor.

Vo Portugalija i vo Norve{ka, odredbite na legislativata od principot ne gi isklu~uvaat rabotnicite so skrateno rabotno vreme.

O~igledno, poslednata reforma vo [panija dovede do isklu~uvawe na izvesen broj na rabotnici so skrateno rabotno vreme, a osobeno sezonskite rabotnici so skrateno rabotno vreme. Sezonskiot rabotnik vo [panija moè da se definira kako rabotnik koj napravil dogovor da sluì za odreden period vo tekot na godinata (sezona) za vreme na koj postoi pogolema pobaruva~ka. Dokolku sezonata zavr{ila, dogovorot za vrabotuvawe prestanuva s# do slednata sezona. Mo`ni primeri se onie rabotnici od stranstvo koi rabotat na odrùvawe na bazeni za plivawe (~uvari na soblekuvalni) ili onie koi sobiraat ovo{je za vreme na berbata. [panskata legislativa sega pravi, spored sindikatot na [panija, mnogu ve{ta~ka i nepravedna razlika pome|u:

I. Sezonski rabotnici najmeni za odredeni datumi:

Na primer, ~uvarot na soblekuvalnite se najmuva sekoja godina od 15.06. do 30.09.

54

Spored zakonot, toj se smeta za rabotnik so skrateno rabotno vreme.

II. Sezonski rabotnici najmeni za neodredeni datumi:

Bera~ot se najmuva sekoja godina, no ne postoi odredena sigurnost za toa koga }e zapo~ne sezonata i koga istata }e zavr{i. Taka to~niot period varira od godina vo godina. Spored zakonot, toj ili taa se smeta za vraboten ,,odredeno-nekontinuirano" (fijo discontinuo).

Ovaa razlika ima sprotiven efekt. Prvo, rabotnikot so odredeno-nekontinuirano vreme ima - spored zakonot, pravo da bide najmen na po~etokot na sekoja sezona. Vo drugiot slu~aj, povtornoto anga`irawe e obvrska spored voljata na rabotodava~ot. Rabotnikot so skrateno rabotno vreme ima pravo povtorno da bide najmen, edinstveno dokolku toa e posebno navedeno vo negoviot dogovor.

Me|utoa, najva`en efekt, a koj e mnogu {teten za rabotnikot, e onoj koj proizleguva od ~len broj 1 od Real Decreto-ley 5/2002 od 24.05, koj, izmenuvaj}i i dopolnuvaj}i ja prethodnata legislativa, indirektno utvrdi deka sezonskite rabotnici najmeni za odredeni datumi - na toj na~in smetani za rabotnici so skrateno rabotno vreme - nemaat pravo da primaat dodatok za nevrabotenost. Pred promenata site ovie rabotnici gi imaa istite beneficii. Novata sostojba sindikatot ja smeta za diskriminatorska i na toj na~in kako nepravilna implementacija na Direktivata.

Vo [vedska postoe~kata legislativa i nacrt-zakonot za implementacija se primenuvaat za site rabotnici so skrateno rabotno vreme kako vo privatniot taka i vo javniot sektor. Sega{nite tekstovi ne se nameneti da gi isklu~at rabotnicite bez redovno vrabotuvawe. Principot na nediskriminacija e namenet da ja pokrie kako direktnata taka i indirektnata diskriminacija, nezavisno od toa dali diskriminacijata e namerna ili ne.

Vo Obedinetoto kralstvo, sprotivno od prethodnite nacrt-zakoni, site rabotnici so skrateno rabotno vreme - a na toj na~in ne samo ,,vrabotenite" - se pokrieni, {to zna~i deka rabotnicite bez redovno vrabotuvawe i privremenite agenciski rabotnici se isto taka pokrieni. Odredbite se primenuvaat na po{iroka kategorija na

55

site ,,rabotnici"14 otkolku samo na ,,vrabotenite". Bitni, toa zna~i deka golem broj na poedinci, koi moè da ne bidat pokrieni so druga legislativa kako onaa koja dava nefer prava za otpu{tawe, }e bide pokriena od novite pravila za skrateno rabotno vreme. Od druga strana, odredbite se primenuvaat samo delumno, i spored dobro definiranite raboti, na: vrabotuvawe vo slu`ba na krunata, vooruènite sili, personalot na Domot na lordovite, personalot na Dolniot dom, policija i nositeli na sudski slu`bi. Ova proizleguva deka e isklu~ok koj e zaedni~ki za mnogu zakonski odredbi za rabotni odnosi vo Obedinetoto kralstvo.

Pretstavni~kata na TUC na konferencijata na ETUC NETLEX od 15-17.11.2001 godina referira{e za postoeweto na odredeni ,,rabotnici bez redovno vrabotuvawe".

Vo Bugarija rabotnicite so skrateno rabotno vreme ne se li{eni so zakonot od obuka, povtorna obuka, penzii, sindikalni prava itn. Nema de jure poinakov tretman, no mo`no e da se najdat odredeni povredi na ovie op{ti prava vo prakti~nata implementacija na raboteweto so skrateno rabotno vreme.

Spored izmenetiot i dopolnetiot Del 7 od Zakonot za rabotni odnosi, rabotnicite so skrateno rabotno vreme ne se isklu~eni od odredbite za ednakov tretman vo Republika ê{ka. Tie imaat ednakvi prava i barawa kako i rabotnicite so polno rabotno vreme vo pogled na op{tata regulacija na ovie pra{awa vo Zakonot za rabotni odnosi. Nema odredeni pravila za rabotnicite bez redovno vrabotuvawe, javniot sektor, mikropretprijatijata itn.

Vo Estonija nema de jure isklu~uvawe na rabotnicite so skrateno rabotno vreme od koi bilo prava za vrabotuvawe, nitu pak ima kakvi bilo op{ti odredbi za ednakov tretman. Kako rezultat na toa, ni{to ne gi spre~uva rabotodava~ite i sindikatite od isklu~uvawe na rabotnicite so skrateno rabotno vreme od odredbite 14 Kako ,,rabotnik" se definira poedinec koj raboti onamu kade vrabotuvaweto prestanalo (osven onamu kade odredbata na regulativata ne e predviduva drug na~in), koj rabotel pod: • dogovor za vrabotuvawe, • ili koj bilo drug dogovor, nezavisno od toa dali e izri~it ili koj{to se

podrazbira i (dokolku e izri~it) nezavisno od toa dali e usten ili vo pismena forma, so koj poedinecot prezema da napravi ili izvr{i li~no koja bilo rabota ili uslugi za drugata strana na dogovorot ~ij status ne e vrz osnova na dogovorot koj na klientot ili korisnikot od koja bilo profesija ili biznis, izvr{en od strana na poedinecot.

56

na kolektivniot dogovor (me|utoa, ova do sega ne e primeneto vo praktikata). Rabotnicite koi rabotat na vtora rabota (ova normalno zna~i honorarna rabota) ne dobivaat za{tita protiv otpu{tawe (nema prethoden otkaz ili pla}awe za prekin); tie mo`e sekoga{ da bidat otpu{teni dokolku nekoj ja saka ovaa rabota kako primarno vrabotuvawe. Me|utoa, ova pravilo }e bide ukinato od 01.01.2002 godina.

Vo Polska se nema namera vo nacrt-zakonot da se isklu~at odredeni rabotnici so skrateno rabotno vreme od principot na ednakov tretman.

Op{to zemeno, rabotnicite so skrateno rabotno vreme se ednakvo tretirani vo Republika Slova~ka i nema nikakvi ograni~uvawa na nivnite prava pod primenlivata legislativa za skrateno rabotno vreme. Postojat ograni~uvawa i ograni~eni prava, me|utoa, za onie rabotnici so skrateno rabotno vreme koi imaat dva ili pove}e dogovori za rabota kaj istiot rabotodava~ (na primer, nivniot otkazen period e mnogu kratok [15 dena namesto normalniot otkazen period od 2 meseca] i za rabotnicite bez postojano vrabotuvawe, koi samo imaat pravo na suma na nadomest dogovorena vo dogovorot za vrabotuvawe.

Vo Slovenija principot na ednakov tretman se primenuva na site rabotnici so skrateno rabotno vreme. Postoi edinstveno poseben tretman za onie koi rabotat so skrateno rabotno vreme vrz osnova na posebni odredbi (na primer, invalidite).

57

6. Dali koi bilo rabotnici so skrateno rabotno vreme se de facto isklu~eni od odredbite za ednakov tretman (obuka, profesionalni penzii, prava na rabotni~kite sindikati) zaradi op{tite uslovi na dadenite prava/pragovite? Molime da navedete koi rabotnici so skrateno rabotno vreme i koi rabotni uslovi.

Op{to zemeno, avstriskata legislativa ne obezbeduva uslovi za dadenite prava ili pragovi. Vo minatoto, vo Avstrija be{e op{ta praktika rabotnicite so skrateno rabotno vreme da bidat isklu~eni od penziskite aran`mani na pretprijatijata. Nekolku sudski slu~ai bea pokrenati vo ovaa smisla so uspe{ni rezultati bidej}i sudot gi smeta{e ovie praktiki za diskriminatorski, osobeno protiv `enite.

Vo princip, site rabotnici so skrateno rabotno vreme vo Belgija gi imaat istite prava kako i rabotnicite so polno rabotno vreme, vklu~uvaj}i gi pravata za zdravstvo i osiguruvawe i sindikalnite prava. Vo odnos na poslednoto, rabotnicite so skrateno rabotno vreme gi imaat istite prava na glas i kandidirawe vo odnos na izbori za rabotni~kite soveti. Tie se smetaat kako rabotnici so polno rabotno vreme pri presmetuvawe na granicite za vospostavuvawe na rabotni~ki soveti. Principot na pro rata temporis, pome|u drugite raboti, se primenuva za nadomestuvaweto (vklu~uvaj}i ja maksimalnata plata), godi{ni odmori i otsustvo dadeno za da se baraat drugi mo`nosti za rabota. Postoe~kiot isklu~ok vo odnos na platenoto otsustvo za obrazovanie e barem delumno ukinat so Kralskiot ukaz od 10.11.2001 godina, koj isto taka dava pravo na plateno otsustvo zaradi edukacija na rabotnici so skrateno rabotno vreme pod uslov deka tie rabotat najmalku 4/5 od vremeto i na rabotnici so skrateno rabotno vreme koi rabotat 50% od vremeto vo ramkite na planot za stabilno rabotno vreme i ja sledat obukata vo tekot na rabotnoto vreme.

Vo Danska, edinstveno dogovorot pome|u organizaciite na Nacionalnata asocijacija na lokalnite vlasti vo Danska, Asocijacijata na okru`nite soveti vo Danska, Op{tinata Kopenhagen, Op{tinata Frederiksberg i Asocijacijata na organizaciite na vrabotenite vo lokalnata samouprava, spomenuva primeri na rabotnici so skrateno rabotno vreme na koi im se dadeni

58

prava proporcionalni na nivnoto rabotno vreme, kako {to e polna plata za vreme na boleduvawe, porodilno otsustvo i akumulacija na penziskite prava. Postoi posledovatelna potreba za kolektivno pregovarawe pome|u stranite na kolektivniot dogovor na pazarot na trudot za toa kako treba da bidat implementirani proporcionalnite prava na vrabotenite so skrateno rabotno vreme - vklu~uvaj}i ja obukata i pla}aweto za vreme na obukata. Vo odnos na odgovorot na definicijata za skrateno rabotno vreme, ve}e be{e spomenato deka nacrt-zakonot koj go modificira pravniot odnos pome|u rabotodava-~ite i platenite vraboteni i nacrt-zakonot koj go izmenuva i dopol-nuva aktot za otsustvo za zadolìtelno sluèwe na voeniot rok i ot-sustvoto za slu`ba vo ON itn., granicata vo poim na ~asovi e namale-na od 15 na 8 ~asovi, a na licata koi rabotat pove}e od 8 ~asovi nedel-no so toa im se davaat istite prava i obvrski kako na rabotnicite so polno rabotno vreme. Na toj na~in }e bide mnogu te{ko da se najdat dovolno vraboteni da rabotat pomalku od 8 ~asa nedelno.

Spored Aktot za dogovori za vrabotuvawe na Finska, rabotodava~ot nema pravo da diskriminira edinstveno vrz osnova na prirodata na skratenoto rabotno vreme, osven dokolku ne postoi objektivna pri~ina. Me|utoa, vo praktikata moè da ima slu~aj rabotnicite so skrateno rabotno vreme da se tretiraat ponepovolno, na primer, vo slu~aj na pristap do obuka. Vo penziskata legislativa, na rabotnicite so skrateno rabotno vreme im se davaat istite prava kako na drugite rabotnici, vo proporcija so nivnite plati. Zaradi faktot deka tie rabotat so skrateno rabotno vreme, ova sekako deka dolgoro~no vlijae na nivoto na penzijata. Pri presmetuvawe na pravoto na vraboteniot na dodatok za nevrabotenost koe se odnesuva na zarabotuva~kata, rabotnicite so skrateno rabotno vreme moè da bidat vo ponepovolna pozicija, osobeno vo slu~ai kade tie moraat da gi zgolemat dogovorite za paralelno vrabotuvawe. O~igledno, principot na pro rata temporis se primenuva na presmetuvawata na godi{no otsustvo na takov na~in {to koga eden rabotnik raboti pomalku od 35 ~asovi nedelno vo tekot na kalendarski mesec, toj ili taa nema pravo na otsustvo, tuku samo na finansiska kompenzacija. Isto taka, vo odnos na otsustvo zaradi obuka, odredeni ograni~uvawa ili kriteriumi moè jasno da vodat kon isklu~uvawe na odredeni rabotnici (so skrateno rabotno vreme).

59

Vo odnos na Francija, CFDT napomenuva deka izrazot ,,objektivni pri~ini" kako {to se koristi vo klauzulata 2.2 od Direktivata, ne se koristi doslovno vo zakonot na Francija. Sleduva neiscrpniot spisok na prava vo odnos na koj rabotnikot so skrateno rabotno vreme moè da bide kaznet:

1. Vo primenata na mandatite na vrabotenite so skrateno rabotno vreme, Zakonot za rabotni odnosi gi naveduva slednite principi vo ~len L.212-4-10: ,,mese~niot broj na rabotni ~asovi na eden rabotnik so skrateno rabotno vreme moè da ne se namali za pove}e od edna tretina preku koristeweto na dobivki (krediti) na slobodno vreme koe toj moè da go bara pri izvr{uvawata na mandatite koi toj gi ima vo ramkite na edno pretprijatie. Mese~niot bilans na ovoj kredit na plateno slobodno vreme moè da se koristi von od ~asovite na rabota na liceto". Namerata na ovaa odredba e da se izbegne kreditot za slobodno rabotno vreme koe go pokriva celoto za{titeno rabotno vreme na rabotnikot; so toa rabotodava~ot ne e ovlasten kon svoeto rabotno vreme da gi dodava transferot na ~asovi koristeni von od tie rabotni ~asovi.

2. Rabotnicite so skrateno rabotno vreme gi imaat istite prava na obuka kako i rabotnicite so polno rabotno vreme. Me|utoa, treba da se ima predvid deka dokolku obukata se vr{i od strana na zaedni~ka agencija za obuka, vraboteniot ima pravo da plati ednakov procent od platite koi bi gi dobival dokolku bi se zadràl na pozicijata na svojata rabota (~len L.931-8-2 od Zakonot za rabotni odnosi), koj gi kaznuva rabotnicite so skrateno rabotno vreme. Ova e pri~inata poradi koja ~lenot isto taka predviduva deka popovolni uslovi moè da bidat utvrdeni za rabotnicite so skrateno rabotno vreme so pove}eindustriski dogovor, dogovor za koj se pregovara na nivo na nacija ili dogovor so site industrii.15

3. Vo slu~ajot na osnovnoto penzisko osiguruvawe, na na~inot na koj penziite se kalkuliraat sekako se kazneti rabotnicite so skrateno rabotno vreme, bidej}i tie se

15 Sega{nite nacionalni pregovori za stru~na obuka moè da dovedat do promeni vo ovaa oblast dokolku se sklu~i nacionalniot pove}eindustriski dogovor i podocna istiot se prodolì.

60

odnesuvaat na bruto godi{ni prose~ni zarabotuva~ki na eden vraboten. Za da se nadmine ovoj problem, eden vraboten koj preminuva od polno na skrateno rabotno vreme mo`e, dokolku se soglasuva negoviot rabotodava~, da go zadr`i svojot neto prihod koj se odano~uva za penziski pridonesi na istoto nivo na plata, kako i za polno rabotno vreme za period od pet godini (~len L.241-3-1 od Zakonot za socijalno osiguruvawe i Odlukata broj 94-774 od 30.08.1994 godina). Istoto se primenuva na dopolnitelnite penziski pridonesi koi se pla}aat na ARRCO i AGIRC.

4. Vo posledno vreme, istoto se primenuva na site zameni na zarabotuva~ki vo po{iroka smisla, ~ija presmetka e zasnovana na platata koja ja primal vraboteniot, osobeno vo slu~ajot na delumnata nevrabotenost (prihod za pomo{ se pla}a samo na vraboteni koi primaat nedelna plata ednakva ili povisoka od 18 pati od minimalnata plata na ~as, t.e. Fr.756,36) ili pri potpolna nevrabotenost.

Vo Germanija, na primer, s# u{te postoi zna~itelen broj na dopolnitelni penziski sistemi koi gi isklu~uvaat rabotnicite so skrateno rabotno vreme ili pak niv gi vklu~uvaat samo so odreden minimum na nedelni rabotni ~asovi. Prakti~na diskriminacija, na primer, pla}awe pod kolektivno dogovorenoto nivo, e sepak s# u{te {iroko rasprostranet fenomen, osobeno so marginalnite rabotnici so skrateno rabotno vreme, i pokraj jasnite sudski pravila protiv toa. S# do 2001 godina, rabotnicite so skrateno rabotno vreme vo rabotni~ite soveti nemaa pravo da bidat celosno plateni vo slu~aj na celovremeni kursevi za obuka. Ovaa nezadovoluva~ka situacija e ispravena so Zakonot za ustavna reforma na rabotite 2001 (§ 37 Abs.6 BetrVG n.F.). Se o~ekuva deka zakonskata reforma na rabotata so skrateno rabotno vreme i na ustavnite raboti }e go dade neophodniot pottik za podobruvawe na sostojbata na rabotnicite so skrateno rabotno vreme.

Vo Irska proporcionalniot princip celosno se primenuva vo odnos na site rabotni uslovi koj vklu~uva, na primer, nadomest (vklu~uvaj}i gi {emite na doma{na penzija), penziite, dobrovolnite pridonesi za zdravstvo, zakonski prava na boleduvawe itn. Rabotni-kot so skrateno rabotno vreme isto taka ima pravo na nadomest za prekuvremena rabota, no samo dokolku toj/taa prvo go rabotel svojot

61

maksimalen broj na ~asovi vo nedelata. [to se odnesuva do pravata za godi{en odmor, pravoto na godi{niot odmor na rabotnicite so skrateno rabotno vreme e 8% od brojot na ~asovite raboteni vo izminatata godina, so maksimum od ~etiri rabotni nedeli. Irskiot kongres na sindikatite na ovaa informacija dodade deka rabotodava-~ot moè, bez kakva bilo objektivna osnova, da go isklu~i vraboteni-ot so skrateno rabotno vreme, ~ij normalen broj na rabotni ~asovi so~inuva pomalku od 20% od normalniot broj ~asovi na rabota vo spo-redba so rabotnikot so polno rabotno vreme, od {emite na profe-sionalna penzija. Spored niv, ova e prikrieno isklu~uvawe {to e vo sprotivnost so Direktivata.

Duri i po implementaijata na Direktivata za skrateno rabotno vreme, italijanskiot zakon garantira ednakvi prava vo odnos na site termini i uslovi na vrabotuvaweto, vklu~uvaj}i go pravoto da se stepenuva na soodvetno nivo, za rabotnicite so skrateno i polno rabotno vreme vo {to ne se samo formalno pravilni termini, tuku isto taka i vo termini koi se efektivni i vo su{tinata. Zakonot duri jasno naveduva odredeni aspekti za koi ne se dozvoleni specijalni aran`mani i toa nezavisno od toa dali eden rabotnik e so skrateno ili polno rabotno vreme. Ova, pome|u drugoto se odnesuva na: pla}aweto po ~as, probnite periodi, godi{nite odmori, zadolìtelnite i opcionalnite periodi na porodilno otsustvo, zdravstveni i bezbednosni pravila, pristap do obuka organizirana od strana na rabotodava~ot, pristap do socijalnite uslugi vo pretprijatieto, sindikalnite prava itn.

Zakonot vo Luksemburg predviduva rabotnicite so skrateno rabotno vreme da gi imaat istite prava kako i rabotnicite so polno rabotno vreme kako {to e priznaeno so zakonot i kolektivniot dogovor koj se primenuva za pretprijatieto, osven za odredeni modaliteti postaveni vo kolektivnite dogovori za izvr{uvawe na odredeni prava koi se za{titeni so toa. Kako {to e ve}e spomenato, najgolem broj od specifi~nite modaliteti na pristap do rabotata so skrateno rabotno vreme se predmet na uslovite za minat trud, {to zna~i deka mnogu od ovie modaliteti ne moè da se ispolnat od strana na rabotnici bez redovno vrabotuvawe. Nie ve}e se osvrnavme na specifi~nite pragovi za rabotnicite so skrateno rabotno vreme vo vrska so prekuvremenata rabota. Vo odnos na pla}aweto, vo zakonot e integriran princip na proporcionalnost koj se zasnova na

62

rabotno vreme i na minat trud. Za aspektot na pla}aweto so sporedba se zema rabotata na rabotnik so polno rabotno vreme se ednakvi kvalifikacii i koj izvr{uva ekvivalentna rabota. [to se odnesuva do pravata povrzani so minatiot trud, rabotnicite so skrateno rabotno vreme se smetaat kako onie so polno rabotno vreme. Zakonot ponatamu naveduva deka otpremninata za rabotnicite so skrateno rabotno vreme isto taka se presmetuva proporcionalno zemaj}i gi predvid periodite na rabota (polno rabotno vreme ili skrateno rabotno vreme) vo pretprijatieto. Probniot period na rabotnikot so skrateno rabotno vreme ne smee da bide podolg - smetano vo rabotni denovi - od onoj na rabotnicite so polno rabotno vreme. Isto taka vo odnos na periodite na otsustvo, kako {to e porodilnoto otsustvo, otsustvo zaradi posvojuvawe, otsustvo zaradi kulturni ili sportski pri~ini itn., ne postoi razlika pome|u rabotnicite so skrateno rabotno vreme i rabotnicite so polno rabotno vreme. Vo odnos na politi~ko otsustvo, vovedena e proporcionalnost. Od druga strana, vovedeni se pragovi vo odnos na otsustvo zaradi roditelstvo: rabotnikot mora da bide redovno vraboten najmalku edna godina i negovoto/nejzinoto nedelno rabotno vreme mora da bide najmalku 50% od normalnoto rabotno vreme vo pretprijatieto kako {to e izlo`eno vo kolektivniot dogovor koj se primenuva. Isto taka postojat odredeni mo`nosti za prenos na skratenoto rabotno vreme, kako {to e progresivnoto rano penzionirawe i rabotata so skrateno rabotno vreme za rabotnici postari od 49 godini, koi se rezervirani za rabotnicite so polno rabotno vreme kako vo privatniot taka i vo javniot sektor. Vo odnos na presmetuvaweto na efektivnata rabotna sila na pretprijatieto, se zemaat predvid samo rabotnicite so skrateno rabotno vreme koi se vraboteni so 16 ili pove}e ~asovi. Za onie rabotnici koi imaat pomalku rabotni ~asovi, presmetuvaweto se vr{i so delewe na nivniot vkupen broj na rabotni ~asovi spored nivniot dogovor za vrabotuvawe, kako {to e navedeno vo zakonot ili primenliviot kolektiven dogovor. I pokraj faktot deka vo princip ne postoi posebna odredba koja se odnesuva na pravata na rabotnicite da glasaat ili da bidat kandidati za izbor na rabotni~ki sovet, rabotnicite koi rabotat so skrateno rabotno vreme vo nekolku pretprijatija se podobni samo vo ona pretprijatie kade {to rabotat najgolem broj ~asovi. Vo slu~aj na ednakov broj na ~asovi vo razli~ni pretprijatija, tie se podobni za pretprijatieto kade {to tie akumulirale najmnogu minat trud. Odredbite za zdravstvo i

63

osiguruvawe ednakvo se primenuvaat i za rabotnicite so polno rabotno vreme kako i za rabotnicite so skrateno rabotno vreme. Me|utoa, von od domenot na Direktivata, proizleguva deka ima problemi vo odnos na davaweto na beneficiite zaradi nevrabotenost na onie rabotnici koi kombiniraat nekolku raboti so skrateno rabotno vreme, a ja izgubile rabotata kade {to bile redovno angaìrani za pomalku od 16 ~asa nedelno.

Vo Holandija, pokraj faktot deka op{tiot princip za nediskriminacija e vmetnat vo Zakonot, rabotnicite so skrateno rabotno vreme ponekoga{ se de facto isklu~eni od odredeni prava na vrabotuvawe, na primer obuka, bidej}i rabotodava~ot ne saka da kompenzira (vo vreme ili pari) koga obukata e vo tekot na slobodnoto vreme na rabotnikot. Ova moè da pretstavuva prekr{ok na zakonot protiv diskriminacija.

Vo Portugalija pravoto na obuka ostanuva problem re~isi za site rabotnici, no posledniot dogovor za socijalni spogodbi sklu~eni od strana na socijalnite partneri moè da dovede do izvesna promena vo pogled na toa. Vo odnos na rabotnicite so skrateno rabotno vreme postojat konkretni problemi so steknuvawe na pravoto na kuponi za obrok, {to, kako povreda na zakonot, e odbieno za nekoi od rabotnicite so skrateno rabotno vreme. Isto taka postoe{e problem za rabotnicite so skrateno rabotno vreme vo odnos na pauzi za doewe s# dodeka zakonot za porodilno i roditelsko otsustvo od neodamna go vovede pravoto na proporcionalnost.

Vo izve{tajot za [panija ne se spomenuvaat nikakvi posebni problemi vo toj pogled.

Nitu vo Obedinetoto kralstvo nema o~igledni op{ti problemi, iako takvite pragovi s# u{te se bitni vo sistemot na danok/korist (na primer, 16-~asovna granica za da se bara Dano~niot kredit na rabotni semejstva. Pravoto na so zakonot steknato pla}awe za porodilno otsustvo i zakonskoto pravo na plateno boleduvawe e s# u{te zavisno od nivoto na minimalnite zarabotuva~ki (sega £72 nedelno), iako napravena e odredba za alternativna isplata na porodilno boleduvawe zaradi zarabotuva~kata na nekoi èni koja e pod toa nivo).

Penziskite rabotni~ki {emi vo op{tinite {irum zemjata vo Norve{ka se primenuvaat samo za rabotnici ~ie rabotno vreme

64

nadminuva 14 ~asa nedelno. Sli~ni termini se davaat vo privatnite penziski {emi, iako so izvesni izmeni na pragovite. Reformata na penziskata regulativa se smeta za mnogu te{ka, osobeno do sega, bidej}i dogovorot na EU vo princip ne se primenuva na so zakon propi{anoto socijalno osiguruvawe. Porane{nite problemi vo odnos na pravata za u~estvo i pretstavuvawe za rabotnicite so skrateno rabotno vreme, od druga strana se nadminati so poslednite izmeni i dopolnuvawa na zakonot, spored funkcioner na sindikatot na konferencijata na ETUC NETLEX od 15 do 17.11.2001 godina

Rabotnicite so skrateno rabotno vreme ne se isklu~eni de facto od odredeni prava na vrabotuvawe (obuka, sindikalni prava itn.) vo Republika ^e{ka. Do sega nema{e profesionalni penzii vo Republika ^e{ka - nacrt-zakonot za dopolnitelna profesionalna penzija i izmenite i dopolnite na nekoi drugi akti ne pravi nikakva razlika pome|u rabotnicite so skrateno rabotno vreme i rabotnicite so polno rabotno vreme i gi spomenuva i ednite i drugite kako mo`ni u~esnici na ovoj penziski sistem pod ednakvi uslovi.

Vo Estonija edinstvenite prava koi zavisat od rabotnoto vreme, i posledovatelno gi isklu~uvaat rabotnicite so skrateno rabotno vreme, se profesionalnite penziski {emi i nekoi prava koi se odnesuvaat na profesionalnoto zdravje (na primer, namaleno rabotno vreme i dodaten godi{en odmor za lu|e koi izvr{uvaat specijalna, te{ka ili opasna rabota so toa {to tie rabotat na rabotno mesto so specijalna, te{ka ili opasna rabota za pove}e od 30 ~asovi nedelno).

Vo izve{tajot za Polska ne se spomenuvaat nikakvi problemi.

Vo Republika Slova~ka rabotnicite bez postojano vrabotuvawe se isklu~eni kako de fecto taka i de jure od mno{tvoto prava za vrabotuvawe. Spored postoe~kata legislativa rabotnicite bez postojano vrabotuvawe imaat pravo na plata i bezbedni i zdravi uslovi za rabota i osiguruvawe, no ni{to pove}e. Site rabotnici so skrateno rabotno vreme se de facto isklu~eni od pravoto na obuka bidej}i voobi~aeno rabotnici so skrateno rabotno vreme se majki so deca na vozrast pod 15 godini, koi nemaat vreme da u~estvuvaat vo ak-tivnostite na obuka i ~ii rabotodava~i gi tretiraat kako vraboteni bez izgledi vo karierata. Rabotnicite so skrateno rabotno vreme

65

~esto se vraboteni so najnisko nivo na obrazovanie, a mnozinstvoto se povtorno `eni. Rabotnicite so skrateno rabotno vreme isto taka se isklu~eni od dopolnitelen nadomest.

Vo izve{tajot za Slovenija ne se spomenuvaat nikakvi problemi.

66

7. Dali koi bilo rabotnici so skrateno rabotno vreme se isklu~eni od odredeni prava na vrabotuvawe od ,,objektivni pri~ini"? (Na primer, nie znaeme deka rabotnicite so skrateno rabotno vreme se isklu~eni od {emite za profesionalna penzija.) Molime da navedete koi rabotnici so skrateno rabotno vreme i koi rabotni uslovi.

Spored legislativata koja se primenuva vo Avstrija, ne e dozvolena nikakva diskriminacija osven poradi objektivni pri~ini. Ne se dadeni nikakvi natamo{ni informacii koi se odnesuvaat na negativnite posledici koi ova moè da gi donese.

Vo Belgija, isto taka, diskriminacijata e zabraneta osven dokolku ne e od objektivna osnova. Ovoj princip na Direktivata e inkorporiran vo odnosniot zakon od 2002 godina.

Vo princip, za Danska ne se prijaveni nikakvi problemi. No, vo ramkite na odredeni kolektivni dogovori postojat odredbi koi se diskriminatorski kon rabotnicite so skrateno rabotno vreme. Sindikatite koi se strani na ovie dogovori poradi toa podgotvuvaat pravni postapki protiv organizaciite na rabotodava~ite za da se priznae nezakonitosta na odredbite. Vo ovie slu~ai teìnata na dokaùvaweto so rabotodava~ite }e leì na dve pra{awa: dali odredbite go po~ituvaat principot na pro rata temporis i dali postojat objektivni pri~ini koi gi potvrduvaat diskriminaciite?

Sindikatot vo Finska nema dobieno nikakvi izve{tai za takvi isklu~oci.

Vo Francija, kako {to e spomenato, konceptot na ,,objektivni pri~ini" ne e doslovno vklu~en vo zakonot na Francija, vo vrska so glava 6, spomenati se nekolku slu~ai na diskriminacija ili isklu~oci. Konfederacijata FO gi naveduva slednite problemi.

,,Vo nekoi slu~ai, dogovorite za namaluvawe na rabotnoto vreme ne davaat posebna odredba za rabotnicite so skrateno rabotno vreme, a ova moè da dovede do problemi so prakti~nata implementacija na nivnite prava. Identifikuvani se tri problemi: pra{aweto na obe{tetuvawe, proporcionalnata osnova za presmetuvawe na ,,RTT denovi" vo vrska so Aktot za pregovaranite

67

namaluvawa na rabotnoto vreme i vlijanieto na ,,RTT" (pokratko rabotno vreme) na davawe na roditelski dodatok za obrazovanie (APE).

• Vo odnos na obe{tetuvaweto, vklu~uvaj}i ja otpremninata, principot na ,,ednakva plata za ednakva rabota" vo sebe sodrì deka platata na rabotnicite so skrateno rabotno vreme mora da bide strogo proporcionalna so onaa na rabotnicite so polno rabotno vreme so istite kvalifikacii i koi se na ekvivalentno rabotno mesto. Principot na ednakov tretman gi obvrzuva rabotoda-va~ite da osiguraat deka postoi ednakva plata za rabotnicite neza-visno od polot s# dodeka tie se na identi~ni rabotni mesta (Odluka na Cour de Cassation od 29.10.1996 godina i posledovatelnite sudski odluki). Odlukata na Apelacioniot sud od 01.06.1999 godina, isto taka, navede deka principot na proporcionalnost za rabotnicite so skrateno rabotno vreme treba da se primeni na site isplati koi se vr{at kako obe{tetuvawe za rabotnicite. Vo svojata odluka od 13.01.2000 godina, Ustavniot sovet16 isto taka se povika na principot na ,,ednakva plata za ednakva rabota". Vsu{nost, Ustavniot sovet ja cenzurira{e odredbata vo Aubry Act II, koja gi isklu~uva{e rabotni-cite so skrateno rabotno vreme od garantiraniot minimalen prihod (SMIC) koga tie ne go namaluvaat svoeto rabotno vreme. Taka, Ustavniot sovet priznava deka ovoj princip treba da se primenuva za site rabotnici, vklu~uvaj}i gi onie rabotnici so skrateno rabotno vreme koi izbiraat da gi zadràt isti svoite rabotni ~asovi koga be{e vovedeno namaluvaweto na rabotnoto vreme. Na vrvot na pravnata bezbednost koja se dobi so ovaa odluka za dogovori koi se sklu~eni pred stapuvawe na sila na Aubry Act II, s# u{te e vozmo`no da se povika ovoj zakonski priznaen princip.

• Vo pogled na davawe na RTT denovi, zakonskiot princip na ednakov tretman bara na rabotnicite so skrateno rabotno vreme da im se dadat takvi denovi vrz proporcionalna osnova. Me|utoa, proporcionalniot princip ponekoga{ e te{ko da se primeni, {to zna~i deka vo praktikata moè da se napravat popovolni odredbi. Namesto primawe na 80% na RTT den, na primer, eden rabotnik so skrateno rabotno vreme moè isto taka da bide nagraden so celosen RTT den.

16 Conseil constitutionnel.

68

• Vlijanieto na ,,RTT" davawe na roditelski dodatok za obrazovanie (APE).

So cel da se zeme predvid vlijanieto na Aktot od 19.01.2000 godina koj se odnesuva na pregovaranite namaluvawa na rabotnoto vreme vrz roditelskiot dodatok za obrazovanie (vo natamo{niot tekst ,,APE"), CNAF (Nacionalen fond za semeen nadomest17) gi izmeni i dopolni krajnite rokovi koi go predizvikaa davaweto na dodatoci za obrazovanie so cirkularnoto pismo br. 2000-10 od 16.02.2000 godina. Ovoj tekst gi odr`a prethodnite stapki za dobivawe korist od ovoj dodatok, so toa {to ne obra}a{e vnimanie na novata definicija za skrateno rabotno vreme, koja ja ukina granicata od 4/5 od zakonskoto rabotno vreme.

Fondovite za semejni dodatoci sega naveduvaat deka, od 01.02.2000 godina, rabotnicite vo kompaniite so pove}e od 20 vraboteni }e imaat pravo na ,,APE (roditelski dodatok za obrazovanie) so skrateno rabotno vreme" samo dokolku tie rabotat najmnogu 4/5 od 35 ~asa, t.e. 28 ~asovi nedelno, a ne 32 ~asa kako {to be{e prethodno slu~aj. Me|utoa, odredeni rabotnici ne sakaa da gi namalat svoite ~asovi proporcionalno na novoto statutarno ograni~uvawe, {to zna~e{e deka nivnoto rabotno vreme ostana na 32 ~asa nedelno namesto na 28.

17 Caisse Nationale d'Allocations Familiales.

69

Ministerstvoto za vrabotuvawe i solidarnost intervenira{e so pravewe na razlika pome|u dve razli~ni situacii:

Rabotnici koi ve}e dobile APE (roditelski dodatok za obrazovanie) na 01.02.2000 godina i sakaa da go obnovat svoeto pravo na APE

Rabotnici koi bi sakale da go primaat ovoj dodatok od 01.02.2000 godina

Go primaat istoto nivo na dodatok dokolku ostanuvaat na 32-~asovna nedela, duri i dokolku kompanijata pominala na 35-~asovna nedela.

U{te od voveduvaweto na 35-~asovna nedela, tie mora da rabotat maksimum od 4/5 od statutarnoto rabotno vreme, t.e. 28 ~asovi nedelno so cel da go dobijat ova pravo.

Va`no e da se naglasi deka vo ramkite na istata kompanija, razli~niot na~in na koj se spravuva vo ovie dve situacii moè da dovede do dispariteti i neednakov tretman pome|u rabotnicite vo edna identi~na situacija. Vsu{nost, dvajca rabotnici koi rabotat so skrateno rabotno vreme na 32-~asovna nedela i bi sakale da primaat APE (roditelski dodatok za obrazovanie) ne se tretiraat na istiot na~in od strana na CNAF (Nacionalen fond za semeen nadomest). Onie koi ve}e primaat APE (roditelski dodatok za obrazovanie) }e prodolàt so toa, dodeka onie koi pobarale da im se dade po 01.02.2000 godina nema da imaat pravo na nego, osven dokolku go skratat svoeto rabotno vreme, {to za vozvrat moè da dovede do zaguba na platata.

Vistina e deka i legislativata koja e na sila i precedentnoto pravo insistiraat na po~ituvawe na istiot princip na ,,ednakva plata za ednakva rabota" (vidi vo prethodniot tekst) i ednoglasno go osuduvaat sekoj neednakov tretman na rabotnici vo sli~ni situacii. Me|utoa, kako {to stojat rabotite, so cel da dobie APE (roditelski dodatok za obrazovanie), rabotnikot nema drug izbor osven da bara proporcionalno namaluvawe na rabotnite ~asovi na 28 ~asaovi nedelno, {to e sprotivno od slobodata na izborot {to treba da ja uìva.

Taka ova pretstavuva povreda na principot na ednakov tretman za site rabotnici koi rabotat 32 ~asa nedelno i koi bi sakale da dobivaat APE (roditelski dodatok za obrazovanie) na nivoto na rabotnicite so skrateno rabotno vreme.

70

[to se odnesuva do probnite periodi, tie ne smeat da bidat podolgi za rabotnicite so skrateno rabotno vreme otkolku onie propi{ani za rabotnicite so polno rabotno vreme.

Vo odnos na regulativata za zdravstvo i bezbednost, ne postojat razliki vo poimite na za{tita na rabotnicite so skrateno i onie so polno rabotno vreme.

Rabotnicite so skrateno rabotno vreme za utvrduvawe na pragovi za izborite za rabotni~ki soveti vo obyir se zemaat proporcionalno, no tie gi imaat istite prava za glasawe i kandidatura kako i rabotnicite so polno rabotno vreme.

Vo Germanija, zakonot dozvoluva isklu~oci od ednakov tretman zaradi objektivni pri~ini (§ 4, stav 1, vtora re~enica), no ne dava primeri. Toj ponatamu jasno naveduva deka pla}aweto i drugata ,,deliva pari~na kompenzacija" mora da bide proporcionalna so rabotnoto vreme. Vo doktrinata sporno e dali rezultatot od ovaa specijalna izjava e apsolutno pravo ili dali ova e povtorno predmet na objektivni pri~ini kako {to se navedeni vo prvata re~enica. Isto taka e krajno kontroverzno toa koi pri~ini moè da se smetaat kako objektivni. Najva`nata stavka, t.e. poslabata pozicija na pazarot na trudot, ne go ispolnuva ova barawe. Zakonot isto taka obezbeduva ednakov tretman ili vo site slu~ai podobar pristap do obuka, osven dokolku nema objektivna osnova za poinakvo deluvawe ili prevladuvaat èlbite na drugite rabotnici so skrateno rabotno vreme ili rabotnicite so polno rabotno vreme, za koi toa e pobitno od profesionalna ili socijalna gledna to~ka.

Vo odnos na problemite koi se odnesuvaat na dogovorite za penzija vo Grcija, nie se povikuvame na informaciite vo Del 1.

Spored irskata legislativa vraboteniot so skrateno rabotno vreme moè da se tretira na ponepovolen na~in otkolku ist takov rabotnik so polno rabotno vreme dokolku ponepovolniot tretman moè da se dokaè vrz objektivni osnovi. Objektivnite osnovi se definirani vo Aktot na sledniot na~in: ,,Osnovata moè da se smeta kako objektivna osnova zaradi celite na koja bilo odredba od ovoj Del, osven dokolku ne e zasnovana na ekvivalent poinakov od statusot na vraboteniot za koj stanuva zbor kako vraboten so skrateno rabotno vreme i ponepovolniot tretman {to taa go povlekuva za toj vraboten e so cel za dobivawe na legitimna cel na rabotodava~ot, a takviot

71

tretman e soodveten i neophoden za taa namena." Vtoro, vraboteniot so skrateno rabotno vreme, koj raboti vrz osnova na vraboten bez postojano vrabotuvawe, moè, dokolku takviot ponepovolen tretman moè da se dokaè vrz objektivna osnova, da se tretira vo odnos na odreden uslov na vrabotuvaweto, na ponepovolen na~in otkolku vraboteniot so polno rabotno vreme. Eden vraboten so skrateno rabotno vreme se smeta kako vraboten koj raboti kako vraboten bez postojano vrabotuvawe dokolku: (a) vo toa vreme (i) toj ili taa bil vo kontinuirana slu`ba na rabotodava~ot za period pomal od 13 nedeli, i (ii) toj period na slu`ba i koj bilo prethoden period na slu`ba od negova ili nejzina strana kaj rabotodava~ot ne se od takva priroda koja bi moèla razumno da se smeta kako redovno ili sezonsko vrabotuvawe, ili (b) vrz osnova na negovoto ili nejzinoto ispolnuvawe vo toa vreme, spored uslovite koi se navedeni vo odobreniot kolektiven dogovor koj e na sila vo odnos na nego ili na nea, toj ili taa se smetaat spored ovoj dogovor deka rabotat po toj osnov. Treba da se naglasi deka za spomenatiot kolektiven dogovor treba da pregovara pretstavnik na sindikatite i istiot da bide odobren od Sudot za rabotni odnosi.

Vo Italija, ~lenot 9 od Zakonskata odluka broj 61 be{e obid da se nadminat nekoi od pozabele`livite divergencii vo socijalnoto osiguruvawe, vospostavuvaj}i go principot na proporcionalna presmetka na penziite ili polnata beneficija na semejni dodatoci (dokolku vrabotuvaweto so skrateno rabotno vreme nadminuva 24 ~asa nedelno) i beneficii od povreda na rabota i profesionalna bolest.

Vo Holandija, glavno, rabotnicite so skrateno rabotno vreme ne se isklu~eni od odredeni prava na vrabotuvawe ,,poradi objektivni pri~ini" spored holandskiot zakon. Edinstvenata kategorija koja e isklu~ena vo nekoi oblasti (na primer, vo odnos na zakonot za otpu{tawe od rabota) se doma{ni rabotnici koi rabotat pomalku od 3 dena nedelno vo privatni doma}instva.

Izve{tajot na Portugalija ne spomenuva nikakvi problemi.

Vo izve{tajot za [panija se napomenuva deka e pove}e sprotivno bidej}i ima popovolen tretman otkolku proporcionalnosta za uslugi koi baraat dolgo iskustvo.

Vo Norve{ka, novata legislativa koja se odnesuva na penziskite beneficii povrzani so potro{uva~kiot indeks na ceni gi

72

isklu~uva rabotnicite so skrateno rabotno vreme ~ii su{tinski ~asovi na rabota iznesuvaat pomalku od 20% od normalnite ~asovi na rabota vo sporedba so rabotnik so polno rabotno vreme.

Vo Obedinetoto kralstvo, Zakonot dava ednakov pristap proporcionalen na pla}awe za bolest i porodilno boleduvawe i odmori, i roditelsko i porodilno otsustvo. Rabotnicite so skrateno rabotno vreme isto taka ne moè da bidat isklu~eni od obuka ili da bidat diskriminirani vo pristapot do penziskite {emi i otpu{tawa. Tie imaat pravo na istata stapka na pla}awe kako i rabotnicite so polno rabotno vreme i na istata stapka na pla}awe za prekuvremenata rabota. Ponepovolen tretman se prifa}a samo koga ima objektivni pri~ini. Su{tinskoto pravo da ne bidat diskriminirani spored Regulativite treba da se najde vo Odredbata 5. Ovaa odredba naveduva deka eden rabotnik so skrateno rabotno vreme ima pravo da ne bide tretiran od strana na negoviot rabotodava~ ponepovolno otkolku rabotodava~ot {to go tretira rabotnikot so polno rabotno vreme vo odnos na terminite na dogovorot za vrabotuvawe, ili da bide izloèn na kakvo bilo o{tetuvawe od koj bilo akt, ili namerno neispolnuvawe na akt, od strana na negoviot rabotodava~. Me|utoa, va`no e da se naglasi deka ova pravo se primenuva samo dokolku pri~inata za tretmanot e deka rabotnikot e rabotnik so skrateno rabotno vreme, a tretmanot ne e opravdan vrz objektivna osnova. Odredbata 5(3) posebno naveduva deka pri odreduvaweto na toa dali rabotnikot e tretiran ponepovolno za smetka na negoviot status na rabotnik so skrateno rabotno vreme, proporcionalniot princip mora da se primeni osven dokolku ne e pogodno toa da se izvr{i. Ova e definirano kako zna~ewe deka onamu kade rabotnikot so polno rabotno vreme prima, ili ima pravo da prima plata ili druga beneficija, rabotnikot so skrateno rabotno vreme prima, ili ima pravo da prima ne pomalku otkolku proporcijata na taa plata ili druga beneficija spored brojot na ~asovite vo odnos na brojot na ~asovite na rabotnikot so polno rabotno vreme.18 Upatstvoto za pridrùvawe, izdadeno istovremeno so Regulativata sodrì brojni primeri na pra{awa na koi treba da 18 So cel da se obide da gi re{i sporovite bez potreba da se pribegne kon sudski postapki, Regulativata sodrì odredba - Reg 6 - so koja eden rabotnik moè da bara pismena izjava od rabotodava~ot vo detali naveduvaj}i gi pri~inite poradi koi rabotnikot smeta deka e so nepovolen tretman. Rabotodava~ot mora da odgovori vo rok od 21 den, a dokolku rabotodava~ot ne odgovori, ili negoviot odgovor e dvosmislen, toga{ sudot moè da izvle~e kakov bilo soodveten zaklu~ok.

73

se obratat so cel da se vo soglasnost so Regulativata. Ova go vklu~uva slednoto:

• vo organiziraweto na rabotnite normi, rabotnicite so skrateno rabotno vreme ne treba da se tretiraat ponepovolno od rabotnicite so polno rabotno vreme, osven dokolku tretmanot ne e objektivno opravdan;

• prethodniot ili sega{niot status na rabotnik so skrateno rabotno vreme ne treba samiot po sebe da pretstavuva bariera za unapreduvawe na rabotnoto mesto, nezavisno od toa dali rabotnoto mesto e so polno rabotno vreme ili so skrateno rabotno vreme.

• rabotnicite so skrateno rabotno vreme treba da ja primaat istata stapka po ~as kako i istite rabotnici so polno rabotno vreme;

• rabotnicite so skrateno rabotno vreme treba da ja primaat istata stapka po ~as za prekuvremena rabota kako i istite rabotnici so polno rabotno vreme, {tom rabotat pove}e ~asovi od normalnoto rabotno vreme - Regulativata posebno se zanimava so ovaa situacija, naveduvaj}i deka edinstveno po izraboteniot broj na ~asovi po normalnoto rabotno vreme rabotnikot ima pravo na prekuvremeni pla}awa;

• rabotnicite so skrateno rabotno vreme treba da bidat vo mo`nost da u~estvuvaat vo deleweto na dobivkata ili vo {emite na opcija za udel koj e dostapen na personalot so polno rabotno vreme, osven vo slu~ai koga ima objektivna osnova za nivno isklu~uvawe;

• beneficiite koi gi dobivaat rabotnicite so skrateno rabotno vreme spored ovie {emi treba da se proporcionalni so onie koi gi dobivaat istite rabotnici so polno rabotno vreme;

• rabotnicite so skrateno rabotno vreme ne treba da bidat ponepovolno tretirani od rabotnicite so polno rabotno vreme poradi slednite pri~ini: presmetuvawe na stapkata na nadomestokot pri boleduvaweto ili porodilnoto boleduvawe; dol`inata na slu`bata koja e potrebna za kvalifikuvawe za pla}aweto; dol`inata na vremeto za koe se prima pla}aweto;

74

• rabotodava~ite ne treba da pravat diskriminacija pome|u rabotnicite so polno rabotno vreme i rabotnicite so skrateno rabotno vreme preku pristapot do penziskite {emi, osven dokolku razli~niot tretman ne e opravdan so objektivna osnova;

• rabotodava~ite ne treba da go isklu~uvaat personalot so skrateno rabotno vreme od obuka ednostavno zaradi toa {to tie rabotat so skrateno rabotno vreme;

• kriteriumite koristeni za da se izberat rabotni mesta za otpu{tawe na rabotnicite treba da bidat objektivno opravdani, a rabotnicite so skrateno rabotno vreme ne smeat da bidat ponepovolno tretirani od istite rabotnici so polno rabotno vreme;

• beneficii kako {to se dotiranite hipoteki i popusti za personalot, treba da se primenuvaat i za rabotnicite so skrateno rabotno vreme, osven dokolku isklu~okot ne e opravdan od objektivni pri~ini;

• onamu kade beneficijata, kako {to e zdravstvenoto osiguruvawe, ne moè proporcionalno da se primeni, ova samoto po sebe ne e objektivno opravduvawe za taa da im bide onevozmoèna na rabotnicite so skrateno rabotno vreme. Ponepovolniot tretman na rabotnicite so skrateno rabotno vreme s# u{te }e treba da se utvrduva vrz objektivni osnovi. Ova moè da vklu~i disproporcionalen tro{ok na organizacijata za obezbeduvawe na vakvata beneficija, ili imperativ da se zadovoli realnata potreba na organizacijata;

• pravoto na odmor na personalot so skrateno rabotno vreme treba da bide proporcionalno na ona na rabotnicite so polno rabotno vreme;

• dogovornoto porodilno otsustvo i roditelskoto otsustvo treba da bide dostapno na rabotnicite so skrateno rabotno vreme kako i za rabotnicite so polno rabotno vreme;

• {emi na prekini zaradi karierata treba da bidat dostapni na rabotnicite so skrateno rabotno vreme na istiot na~in kako i za rabotnicite so polno rabotno vreme, osven dokolku nivnoto isklu~uvawe e objektivno opravdano vrz osnovi

75

poinakvi od nivniot status na rabotnici so skrateno rabotno vreme.

Protivnikot na predloùva~ot na TUC isto taka se povikuva na vlijanieto deka Evropskiot sud za precedentno pravo koe go ima vo sredinata vo Obedinetoto kralstvo. Vo del 2, nie ve}e se osvrnavme na vlijanieto na takanare~eniot ,,Helmig-case". Protivnikot na predloùva~ot isto taka se osvrna, pome|u drugoto na slu~ajot-281/97 (Kruger versus Kreiskrankenhaus Ebersberg), naveduvaj}i go kolektivniot dogovor, koj navede deka godi{nite bonusi ne trebalo da im se platat na rabotnicite so skrateno rabotno vreme, be{e diskriminatorski i protivzakonski, i deka upatstvoto na Obedinetoto kralstvo (ne za odredbite kako ovie) naveduva deka pla}aweto na bonusot, nadomestoci za smenska rabota, pla}awe na nesocijalni ~asovi ili pla}awa za vikend treba da se platat po istata stapka za ~asovi kako i za rabotnicite so polno rabotno vreme. Istoto se odnesuva za pla}awe na izvr{uvaweto osven dokolku ne moè da se prikaè deka rabotnicite so skrateno rabotno vreme imaat razli~no nivo na izvr{uvawe, mereno spored sistem na pravednost i postojana procenka.

Vo Republika ê{ka, vo princip, rabotnicite so skrateno rabotno vreme ne se isklu~eni od odredeni prava na vrabotuvawe zaradi ,,objektivni pri~ini".

Vo Estonija kakvo bilo isklu~uvawe koe se odnesuva glavno na profesionalni {emi na predvremeno penzionirawe, bidej}i rabotnicite mora da rabotat so polno rabotno vreme (vo nekoi ,,osobeno opasni" raboti samo 50% od vremeto) vo profesija koja dava pravo za profesionalna {ema na predvremeno penzionirawe.

Protivnicite na predloùva~ite vo Republika Slova~ka i Slovenija se osvrnuvaat na odgovorite dadeni vo Glava 6.

76

8. Dali ima te{kotii vo pronao|awe na sporedben rabotnik?

Vo Avstrija, Danska, Finska i Germanija dosega ne e daden izve{taj za kakvi bilo problemi.

Kako {to e spomenato, belgiskiot zakon za nediskriminacija na rabotnicite so skrateno rabotno vreme od 2002 godina, dava definicija na sporedben rabotnik vo soglasnost so definicijata na Direktivata. Referentnite kriteriumi za da se odredi rabotnikot za sporedba, pome|u drugoto, se: vidot na dogovorot, prirodata na rabotata ili aktivnosta vo odnos na rabotnicite so polno rabotno vreme vo istoto pretprijatie, ili, dokolku nema, vo istiot sektor.

Francuskiot zakon nema koncept za ,,sporedben rabotnik", no se odnesuva na rabotnik od istata ,,profesionalna kategorija" ili na ,,ekvivalentna rabota" (vidi ~len L.212-4-9 od Zakonot za rabotni odnosi). Ovoj koncept ne se koristi vo legislativata koja gi definira rabotnicite so skrateno rabotno vreme, tuku se pojavuva vo tekstot koj ja specificira prednosta za vrabotuvawe na vraboteni so polno ili skrateno rabotno vreme von od pretprijatieto. Konceptot na ,,ekvivalentna rabota" zavisi od toa kako sudovite prio|aat kon poedine~ni slu~ai, bidej}i toa se bara od niv vo slu~aj na spor. Na primer, rabotata na davawe individualna pomo{ koja odgovara na rabotata na eden ,,edukator" ne be{e presudeno deka e ,,ekvivalent" na ,,dobrotvorna rabota". Me|utoa, treba da se istakne deka vrabotenite na rabotno mesto koe e ekvivalent na ona koe e predloèno, no koe bara bilo adaptacija na rabotata ili modifikacija na dogovorot za vrabotuvawe, moè da ja bara ovaa prednost dokolku nema drugi molbi za rabotnoto mesto.

Poimot za sporedben rabotnik e razjasnet vo irskata legislativa, kako {to sleduva i vo soglasnost so legislativata za ednakvost vo vrabotuvaweto. Sporedben rabotnik e rabotnik so polno rabotno vreme so koj rabotnikot so skrateno rabotno vreme se sporeduva i kade se ispolneti slednite uslovi: a) kade {to dvajcata se vraboteni od istiot ili zdruèn rabotodava~, b) dokolku a) ne se primenuva, rabotnikot so polno rabotno vreme mora da bide specificiran vo kolektivniot dogovor kako sporedben rabotnik, ili v) vo slu~aj a) i b) da ne se primenuvaat, sporedben rabotnik so

77

polno rabotno vreme treba da se najde vo istata industrija ili sektor na vrabotuvawe. Sporedbata e edinstveno mo`na dokolku prvo, obata rabotnika izvr{uvaat ista rabota pod isti ili sli~ni uslovi, ili sekoj od niv e zamenliv so drugiot vo odnos na rabotata; vtoro, dokolku rabotata na edniot od niv e od ista ili sli~na priroda so onaa koja ja izvr{uva drugiot i koi bilo od razlikite se od mnogu mala va`nost, ili pak nastapuvaat so takva neregularnost za da bidat zna~itelni. Tretoto scenario e deka rabotata koja ja vr{i rabotnik so skrateno rabotno vreme e ednakva ili pogolema po vrednost vo sporedba so rabotata na drugiot koga se zemaat vo obzir stru~nosta, fizi~kite ili mentalnite barawa, odgovornosta i rabotnite uslovi. Kako {to e kaàno, legislativata se primenuva isto taka na agenciski rabotnici so skrateno rabotno vreme. Tie moàt edinstveno da se sporedat sebesi so sporedben rabotnik koj e isto taka agenciski rabotnik.

Vo Italija, vrz osnova na Odlukata broj 61/2000, sporedben rabotnik so polno rabotno vreme se smeta deka e rabotnik klasificiran na istoto nivo spored kriteriumite za klasifikacija utvrdeni so kolektivnite dogovori (nacionalno, regionalno i na nivo na fabrika).

Vo Luksemburg, legislativata ne go sodrì poimot za sporedben rabotnik. Vo vrska so platata na rabotnicite so skrateno rabotno vreme, sepak e definirano deka ova mora da bide - zemaj}i gi predvid rabotnoto vreme i minatiot trud - proporcionalno na rabotnikot so isti kvalifikacii koj raboti so polno rabotno vreme na soodvetno vrabotuvawe vo istoto pretprijatie ili institucija. Pokraj toa, sekako deka isto taka se primenuva legislativata za ednakvo pla}awe za ednakva rabota na maì i èni.

Vo Holandija, sporedben rabotnik e glavno rabotnik koj ima razli~en iznos na rabotni ~asovi vo svojot dogovor (vo praktikata, vo najgolem broj slu~ai dogovor za polno rabotno vreme). Op{to zemeno, ovoj sporedben rabotnik ne e te{ko da se najde.

Vo Portugalija s# u{te nema iskustvo za odnosnite problemi. Faktot deka kriteriumite za minatiot trud i profesionalnata kvalifikacija se edinstveno zemeni predvid dokolku e taka naloèno so kolektivniot dogovor, vo momentot vodi kon status quo

78

bidej}i kolektivnite dogovori vsu{nost do sega ne gi zemale istite predvid.

Vo [panija zakonskata odluka e ograni~ena na navedenoto ,,deka vrabotenite so skrateno rabotno vreme treba da gi imaat istite prava kako vrabotenite so polno rabotno vreme" i deka ,,site prava }e bidat priznaeni vo pravnite i statutarnite odredbi" i proporcionalno vo kolektivnite dogovori vo zavisnost od brojot na ~asovite na rabota.

Vo Obedinetoto kralstvo, potencijalniot sporedben rabotnik e definiran vo Reg.2(4), koja naveduva deka rabotnikot so polno rabotno vreme e sporedben rabotnik so polno rabotno vreme vo odnos na rabotnikot so skrateno rabotno vreme, dokolku, vo vremeto koga se slu~il tretmanot koj e navedeno deka e ponepovolen za rabotnikot so skrateno rabotno vreme:

• dvajcata rabotnici se vraboteni od strana na istiot rabotodava~ pod ist vid na dogovor, na ista ili sli~na, vo po{iroka smisla, rabota, vodej}i smetka, onamu kade {to e bitno, za toa dali tie imaat sli~no nivo na kvalifikacija, stru~nost i iskustvo, i

• rabotnikot so polno rabotno vreme raboti, ili se nao|a vo istata ustanova kako i rabotnikot so skrateno rabotno vreme, ili, kade {to nema rabotnik so polno rabotno vreme koj raboti ili se nao|a vo taa ustanova vo soglasnost so gorenavedenata to~ka, raboti ili se nao|a vo razli~na ustanova i gi zadovoluva tie barawa.19

Zaradi sporeduvaweto na tretmanot na rabotnici so polno i skrateno rabotno vreme, i na prvo mesto zaradi odreduvawe na toa dali eden rabotnik e so polno ili skrateno rabotno vreme, Reg.2(3) naveduva deka sekoj od dolunavedenite rabotnici }e se smeta deka e vraboten pod razli~en vid na dogovor vo odnos na drugite:

• vraboteni koi se vraboteni pod dogovor koj e nitu na odredeno vreme nitu dogovor za staìrawe

• vraboteni koi se vraboteni so dogovor za staìrawe

19 Bidej}i odredbite ne definiraat ,,razli~ni ustanovi", Ministerstvoto za istraùvawe na trudot se pla{i deka sudovite }e go interpretiraat ova poograni~eno za da gi pokrijat samo onie ustanovi vo istata grupa ili kompanija.

79

• rabotnici koi ne se nitu vraboteni nitu pak vraboteni so dogovor za odredeno vreme

• rabotnici koi ne se vraboteni, tuku se vraboteni so dogovor za odredeno vreme

• koj bilo drug opis na vraboten koj e razumno od strana na rabotodava~ot da bide poinaku tretiran od drugite rabotnici vrz osnova na toa deka rabotnici od toj opis imaat razli~en vid na dogovor.

Postojat odredeni pravila vo regulativata koi se zanimavaat so situacijata koga eden rabotnik so polno rabotno vreme stanuva rabotnik so skrateno rabotno vreme. Dodeka go {titi pravoto na rabotnikot da napravi sporedba pod Reg.2(4), Reg. 3 predviduva deka takviot rabotnik moè isto taka da go sporeduva svojot tretman so na~inot na koj bil tretiran rabotnikot koga bil rabotnik so polno rabotno vreme. Sli~no, Reg.4 dozvoluva rabotnikot koj se vra}a na rabota na pomalku ~asovi po period na otsustvo, {to ne moè da trae podolgo od 12 meseci, da go sporedi svojot tretman so na~inot na koj bil tretiran pred otsustvoto.

Norve{kiot izve{taj isto taka naveduva deka nema seriozni problemi.

Vo Bugarija o~igledno ne e te{ko da se najde definicija na ,,rabotnik za sporedba" bidej}i negovata aktivnost e definirana od strana na bugarskata legislativa za trud koja e na sila kako rabota na poln raboten den - 8 ~asovi vo 5-dnevna rabotna nedela so obvrska na rabotodava~ot da go plati dogovoreniot nadomest. Sli~en odgovor be{e primen od Republika ê{ka.

Vo Estonija o~igledno ne e te{ko da se najde sporedben rabotnik za ,,fizi~kite rabotnici". Za kancelariskite rabotnici moè da ima problem so toa da nema sporedben rabotnik vo pretprijatieto koj raboti so polno rabotno vreme bidej}i pretprijatieto nema potreba od vrabotuvawe na takvi lica so polno rabotno vreme.

80

9. Dali moè vrabotenite so polno rabotno vreme da rabotat so skrateno rabotno vreme i obratno? Koi se formalnostite vo odnos na baraweto na eden vraboten da premine od rabota so polno rabotno vreme na rabota so skrateno rabotno vreme, ili od rabota so skrateno rabotno vreme na rabota so polno rabotno vreme (ili da go zgolemi brojot na ~asovite)? (na primer, kakvi se otkaznite periodi itn.?)

Vo Avstrija preorientacijata vo dvata pravci e vozmo`na, iako za ova }e bide potrebna bilateralno dogovorena promena na dogovorot za vrabotuvawe. Taka, ne postoi steknato pravo za vrabotenite, vklu~uvaj}i go menaxerskiot personal, spored koj od rabotodava~ite }e se bara da usvojat merki za olesnuvawe na rabotata so skrateno rabotno vreme vo pretprijatieto. Me|utoa, postojat posebni odredeni aran`mani za odredeni situacii. Prvo, i pod odredeni uslovi, roditeli so deca do 4-godi{na vozrast moè da pobaraat povtorno ureduvawe na svoeto rabotno vreme. Dokolku rabotodava~ot go odbie baraweto, vraboteniot moè da go dobie ova pravo po sudski pat, osven dokolku rabotodava~ot moè da dostavi objektivni osnovi za odbivaweto. Vtoro, kako {to e spomenato, postojat mo`nosti za rabota dostapna za postarite rabotnici (+50) koi vleguvaat vo {emata za progresivno penzionirawe. Dokolku rabotodava~ot i vraboteniot ne uspeat da se dogovorat za aran`manot, mora da bide vklu~en rabotni~kiot sovet. Dokolku duri i toga{ ne se postigne nikakov dogovor, vraboteniot moè vo ovoj slu~aj isto taka da odi na sud, koj }e napravi analiza na interesite na dvete zasegnati strani. Treto, rabotodava~ot mora da u~estvuva vo diskusiite po barawe na rabotni~kite soveti koi bi sakale da gi razgledaat merkite za usoglasuvawe na semejniot i rabotniot ìvot, a ovie moè da vklu~at aran`mani za skrateno rabotno vreme. Na krajot, o~evidno e deka se mo`ni specijalni aran`mani za rabotnici koi moraat da se griàt za svoite roditeli za relativno dolg period.

Vo Belgija, barawata za skrateno rabotno vreme se predmet na odredeni formalnosti. Dogovorot za vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme mora da bide vo pismena forma, posebno za sekoj vraboten, i da bide zaklu~en najdocna na po~etokot na

81

vrabotuvaweto. Planot za rabotnoto vreme mora da bide prethodno dostaven do vraboteniot spored utvrdenata procedura. Dokolku ovaa procedura ne se po~ituva, rabotnikot so skrateno rabotno vreme mora da go izbere svoeto rabotno vreme, ili treba da raboti so polno rabotno vreme. Pokraj toa, primenlivi se dve ,,ograni~uvawa". Rabotnikot so skrateno rabotno vreme ne moè nikoga{ da raboti pomalku od tri ~asa dnevno, a vkupnoto rabotno vreme na rabotnikot so skrateno rabotno vreme ne smee da bide pomalo od 1/3 od normalnoto polno rabotno vreme vo pretprijatieto ili vo sektorot. Ovie minimalni pravila ne se primenuvaat, pome|u drugoto, vo javniot sektor, sektorot na obrazovanie, na personalot na doma}instvoto, socijalno-kulturna rabota, rabota na studenti i odredeni sezonski raboti.

Najgolem broj na dadenite aran`mani za preorientacija se vospostaveni vo ramkite na merkite za prekin na karierata. Rabotnikot so polno rabotno vreme moè, vo ramkite na prekinot na karierata (maksimum 5 godini), da go namali svoeto rabotno vreme po izbor do 4/5, 3/4, 2/3 ili 1/2 od prethodnoto rabotno vreme. Pod odredeni uslovi, postoi pravoto na rabota so skrateno rabotno vreme vo odnos na roditelskoto otsustvo, palijativnata grià ili so stanuvawe na rabotnik na vozrast od nad 50 godini. Spored novata regulativa usvoena vo 2002 godina, ovie mo`nosti i ponatamu }e postojat, iako na malku izmenet na~in.

Vo Danska, spored danskite odgovori na pra{alnikot, dogovorite pome|u FDB i Handelskartellet i Danska [Konfederacija na sindikatite na trgovija, transport i uslugi vo Danska], Nacionalnata asocijacija na lokalnite vlasti vo Danska, Asocijacijata na okru`nite soveti vo Danska, Op{tinata Kopenhagen, Op{tinata Frederiksberg i Asocijacijata na Organizaciite na vrabotenite vo lokalnata samouprava, pome|u Asocijacija na organizaciite na danskite dràvni slu`benici, Centralnata organizacija na danskite dràvni slu`benici, Centralnata organizacija na danskite dràvni slu`benici II, Danskata konfederacija na profesionalni asocijacii, Laerenes Centralorganisation [Centralnata organizacija na danskite nastavnici], Overenskomstansattes Centralorganisation [Centralnata organizacija na vrabotenite od kolektivniot dogovor] i Ministerstvoto za finansii i pome|u LO i DA se vo soglasnost so formuliraweto na Direktivata

82

za vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme. Kako preduslov, ~esto se spomenuva po~ituvaweto na otkaznite periodi.

Vo Finska preorientacijata od skrateno rabotno vreme na polno rabotno vreme e vozmo`na dokolku rabotodava~ot ima potreba od zgolemuvawe na rabotnata sila. Toga{ rabotodava~ot ima obvrska da ja ponudi ovaa rabota prvo na rabotnikot so skrateno rabotno vreme, duri iako istiot e obvrzan so drugi odredbi od Aktot za dogovor za vrabotuvawe vo odnos na povtorno vrabotuvawe, dodatnata rabota da se ponudi na neodamna otpu{teniot rabotnik. Rabotodava~ot isto taka treba da ja organizira neophodnata obuka do razumno nivo.

[to se odnesuva do preorientacijata od polno rabotno vreme na skrateno rabotno vreme, rabotnikot so polno rabotno vreme ima pravo da raboti so skrateno rabotno vreme koga ima dete od predu~ili{na vozrast. Me|utoa, preduslov e rabotnikot da rabotel za istiot rabotodava~ minimalen period od 12 meseci vo tekot na poslednite 24 meseci. Dvajcata roditeli ne moàt da go koristat ova pravo vo isto vreme. Rabotnikot moè da odbie pribegnuvawe na ova pravo edinstveno ako se predizvikuva ,,neizbe`no te{ka povreda" na uslu`nite funkcii na proizvodstvoto na rabotnoto mesto. Rabotodava~ot i vraboteniot moè da baraat spogodba za poedinostite na ovoj aran`man. Dokolku toa ne e vozmo`no, rabotnoto vreme, vo sekoj slu~aj, }e bide 6 ~asovi dnevno. Pod odredeni uslovi, rabotnicite koi dostignale vozrast od najmalku 56 godini imaat pravo na penzija so skrateno rabotno vreme. Drugite aran`mani od polno rabotno vreme na skrateno rabotno vreme / skrateno rabotno vreme na polno rabotno vreme, se vozmo`ni dokolku se dogovoreni pome|u dvete strani.

Vo Francija, formalnostite za preorientacijata od polno rabotno vreme na skrateno rabotno vreme i obratno se slednite:

1) Preorientacija na skrateno rabotno vreme

a) Princip

Spored ~len L-212-4-9, preorientacijata od polno rabotno vreme na skrateno rabotno vreme i obratno, po barawe na vraboteniot, no so {to prifa}aweto e spored slobodata na odlu~uvawe na rabotodava~ot, treba da se obezbedi zapazuvawe na procedurata na informirawe. Najprvo, rabotodava~ot e obvrzan da go

83

informira personalot za soodvetnite slobodni rabotni mesta vo pretprijatieto, a ~lenovite na personalot imaat pravo na prednost da dojdat na tie rabotni mesta spored nivnata profesionalna kategorija. Zakonot naveduva deka, osnovno, kolektivnite dogovori ili dogovorite na pretprijatieto mora da go specificiraat slednoto: uslovite za utvrduvawe na takvo otsustvo mora da bidat definirani na sledniot na~in: 1) formalnostite koi im ovozmoùvaat na rabotnicite so polno rabotno vreme da zazemat rabotno mesto so skrateno rabotno vreme i rabotnicite so skrateno rabotno vreme da zazemat rabotno mesto so polno rabotno vreme, vo istata fabrika ili, vo drugi slu~ai, vo istoto pretprijatie; 2) procedurata za prijavuvawe treba da se usvoi od vrabotenite, i 3) dozvolen period za odgovor na menaxerot na kompanijata, naveduvaj}i gi faktite za odgovorot; osobeno dokolku prijavata e odbiena, vo odgovorot mora da se navedat objektivnite pri~ini za odbivaweto. Vo otsustvo na kolektiven dogovor, vraboteniot koj e zainteresiran mora da dostavi prijava po prepora~ana po{ta so potvrda za priemot, naveduvaj}i go datumot i brojot na ~asovite koi gi saka, namalku 6 meseci pred datumot predviden za zapo~nuvawe na novoto rabotno vreme. Menaxerot na firmata mora da odgovori so prepora~ana po{ta so potvrda za priem vo rok od 3 meseci od priemot na prijavata. Odbivaweto moè da se opravda edinstveno vo otsustvo na dostapno rabotno mesto vo ramkite na profesionalnata kategorija na vraboteniot, ili vo otsustvo na ekvivalentno rabotno mesto ili dokolku promenata za koja se prijavuva moè sprotivno da se odrazi na proizvodstvoto i operativnata efikasnost na pretprijatieto. Rabotodava~ot mora, vo godi{niot izve{taj koj se odnesuva na rabotata so skrateno rabotno vreme, da go izvesti rabotni~kiot sovet ili pretstavnicite na personalot za toa odbivawe. Na sostanokot na koj se prezentira ovoj izve{taj, od rabotodava~ot moè da se bara da dade dodatni fakti za odbivaweto. Dokolku, od druga strana, rabotodava~ot se soglasi za ispolnuvawe na ova barawe, dvete strani mora da potpi{at kodicil (dodatok) na dogovorot za vrabotuvawe.

Vo slu~aj koga rabotnicite sakaat da se vratat na rabotnoto mesto so polno rabotno vreme, ~len L-212-4-9 od Zakonot za rabotni odnosi naveduva deka ,,rabotnicite so skrateno rabotno vreme koi sakaat da stapat ili da se vratat na rabotno mesto so polno rabotno vreme i rabotnicite so polno rabotno vreme koi sakaat

84

da stapat ili da se vratat na rabotno mesto so skrateno rabotno vreme vo istata ustanova, ili ne uspeat vo toa vo istata kompanija, imaat prednost za stapuvawe na rabotno mesto koe odgovara na nivnata profesionalna kategorija ili na ekvivaleentno rabotno mesto. Rabotodava~ot treba da gi dostavi na znaewe soodvetnite slobodni rabotni mesta na ovie vraboteni". Ovaa procedura se primenuva i za rabotnicite so skrateno rabotno vreme koi sakaat da dobijat rabotno mesto so polno rabotno vreme. Treba da se naglasi deka toa se odnesuva na prednost na pristapuvawe, a ne na pravo, a dokolku gorespomenatite uslovi ne moàt da bidat ispolneti, rabotodava~ot moè da odbie.

Iako ova ne be{e dadeno so Zakonot za rabotni odnosi, rabotni~kiot sovet mora, spored ~len 432-1 od istiot Zakon, da bide konsultiran za voveduvaweto na skrateno rabotno vreme vo ramkite na kompanijata, poradi promenite nastanati vo rabotnata organizacija.

Dokolku ne postoi kolektiven dogovor, rabotodava~ot ednostrano moè da vovede skrateno rabotno vreme otkako prvo }e go doznae misleweto na pretstavnicite na rabotni~kite tela. Pokraj toa, misleweto mora da bide preneseno do inspektoratot za trud.

b) Posledici od preorientacijata

^len 30 od Aubry Act II vovede nov ~len L.212-3 vo Zakonot za rabotni odnosi, koj se odnesuva na site dogovori za vrabotuvawe, nezavisno od toa dali se so skrateno rabotno vreme ili so polno rabotno vreme.

Spored ovoj ~len, ,,maloto namaluvawe na brojot na ~asovite navedeni vo dogovorot za vrabotuvawe, spored dogovorot za namaluvawe na rabotnoto vreme, ne pretstavuva izmena na dogovorot za vrabotuvawe."

Ova zna~i deka dokolku rabotodava~ot go namaluva brojot na rabotni ~asovi (bez da napravi kakva bilo druga izmena, osobeno bez namaluvawe na platata i bez anualizacija, {to moè da se odrazi na stabilnoto nedelno rabotno vreme) spored kolektivniot dogovor (so ili bez beneficija na vladina pomo{), so~inuva ednostavna promena na uslovite na rabota koi se postaveni za vraboteniot, a ne modifikacija na dogovorot za vrabotuvawe. Od druga strana, dokolku namaluvaweto nastapuva od ednostranata odluka na rabotodava~ot,

85

ova pretstavuva modifikacija na dogovorot za vrabotuvawe, {to bara soglasnost od vraboteniot.

Vtoriot stav na ~len 30 od Aubry Act II, no koj ne be{e integriran vo Zakonot za rabotni odnosi, naveduva deka ,,dokolku eden ili pove}e vraboteni odbijat modifikacija na nivniot dogovor za vrabotuvawe vo soglasnot so spogodbata za namaluvawe na nivnoto rabotno vreme, nivnoto otpu{tawe e otpu{tawe koe se odnesuva na poedinec, a ne kako vi{ok na rabotna sila, i na toj na~in e predmet na odredbata od ~len L.122-14 do L-122-17 od Zakonot za rabotni odnosi."

Ova zna~i deka dokolku namaluvaweto na brojot na ~asovite koi se raboteni ne bara osobeno namaluvawe vo pla}aweto ili anualizacijata {to mo`e da vlijae na stabilniot broj na nedelni rabotni ~asovi, od rabotodava~ot ne se bara da ja implementira programata za vi{ok na rabotna sila koga merkata se odnesuva za najmalku 10 vraboteni za period od 30 dena, ili da ja primeni procedurata postavena vo ~len L.321-1-2 od Zakonot za rabotni odnosi (vidi vo natamo{niot tekst). Pravno, ova ne e nitu otpu{tawe na vi{ok na rabotna sila nitu pak poedine~no otpu{tawe. Poimot koj se upotrebuva e otpu{tawe ,,sui generis" - koj ima svoj poseben karakter.

Kako rezultat na toa, site drugi modifikacii napraveni po inicijativa na rabotodava~ot, vklu~uvaj}i gi i onie koi se prethodno navedeni, treba da se smetaat kako modifikacii na dogovorot za vrabotuvawe, reguliran od pravnite i zakonskite principi na obi~niot zakon koj se primenuva vo ovaa oblast, duri iako vo dogovorot za vrabotuvawe na vraboteniot e navedena preorientacijata. Pravilata na procedurata se razlikuvaat vo zavisnost od onoj koj ja bara preorientacijata (po barawe na vraboteniot ili rabotodava~ot) i nejzinata priroda (preminuvawe na skrateno rabotno vreme ili na polno rabotno vreme).

2) Preorientacija na skrateno rabotno vreme po inicijativa na rabotodava~ot (koja ne nastapuva kako rezultat na kolektivniot dogovor)

Bidej}i vo prethodniot zakon e navedeno deka otpu{taweto e dozvoleno edinstveno dokolku ne e vozmo`na klasifikacija na

86

rabotnoto mesto na vraboteniot za koj stanuva zbor, preorientacijata moè da bide merka na povtorna klasifikacija koja moè da se vklu~i vo programata za otpu{tawe (osobeno dokolku modifikacijata na dogovorot za vrabotuvawe se odnesuva na najmalku 10 vraboteni) i moè da se izvr{i so pomo{ na dràvata spored dogovorot za progresivno predvremeno penzionirawe ili pomo{ za vklu~uvawe na rabota so skrateno rabotno vreme. Vo ovoj slu~aj ne se propi{ani nikakvi posebni proceduralni formalnosti poinakvi od procedurata za otpu{tawe na vi{okot na rabotna sila.

Vo drugi slu~ai na dogovor za vrabotuvawe koj e izmenet vrz ekonomska osnova, rabotodava~ot mora da se pot~ini na procedurata dadena vo ~len L.321-1-2 od Zakonot za rabotni odnosi, t.e. so ispra}awe prepora~ano pismo i so potvrda za priem na istoto od strana na rabotnikot za koj stanuva zbor, kade {to se naveduva:

- predvidenata modifikacija i osnovata za istata;

- deka liceto za koe stanuva zbor ima period od eden mesec od priemot da dade izvestuvawe za svoeto odbivawe.

Dokolku vo tekot na ovoj period ne se dobie odgovor, se smeta deka vraboteniot ja prifatil predloènata modifikacija.

Ovaa procedura e otvorena za kritika bidej}i taa poa|a od principot deka dogovorot za vrabotuvawe na eden vraboten ne moè da bide modificiran bez negova izri~ita soglasnost. No, sevkupnite kolektivni konvencii, ili poodredenite kolektivni dogovori, sekako moè da vklu~at pove}e povolni odredbi (podolg otkazen period ili potrebata od pismena soglasnost na vraboteniot).

Dokolku vraboteniot odbie, rabotodava~ot nema osnova za otpu{tawe na vraboteniot, osven dokolku preorientacijata e zaradi ekonomski pri~ini. Vo toj slu~aj, odbivaweto na vraboteniot da go izmeni dogovorot za vrabotuvawe }e dovede do primena na zakonskite odredbi koi se odnesuvaat na otpu{tawe na vi{okot na rabotna sila(~len L.321-1-2)

3) Skrateno rabotno vreme po barawe na vraboteniot

a) Skrateno rabotno vreme poradi semejni pri~ini (~len L.212-4-7 od Zakonot za rabotni odnosi)

87

Vraboteniot moè da podnese barawe za beneficija na namaluvawe na ~asovite na rabota vo forma na eden ili pove}e periodi na otsustvo od najmalku edna nedela za da gi zadavoli semejnite potrebi. Za vreme na periodite na rabota, vraboteniot e vraboten spored kolektivnite ~asovi na rabota koi se primenuvaat vo pretprijatieto ili fabrikata.

Vraboteniot za koj stanuva zbor, mora da dostavi barawe do rabotodava~ot, koj ne moè da go odbie istoto osven poradi objektivni pri~ini koi se povrzani so upravuvaweto na pretprijatieto.

Dokolku baraweto e prifateno, mora da se potpi{e kodicil (dodatok) kon dogovorot za vrabotuvawe, kade se navedeni periodite koi ne se raboteni, onamu kade {to e soodvetno, pro{iruvawe na nadomestot preku godinata. âsovite na rabota mora da bidat odredeni vo ramkite na godi{nite granici za skrateno rabotno vreme vo tekot na godinata.

Druga mo`nost koja e dadena e toa {to otsustvoto koe e dostapno na roditelite za da se griàt za svoite deca koi se bolni, imale nezgoda ili se seriozno hendikepirani, moè isto taka da se smeta kako skrateno rabotno vreme. Otsustvoto otprvo e za period od ~etiri meseci, no moè da bide obnoveno najmnogu dva pati. Po otsustvoto vraboteniot mora da ima mo`nost da se vrati na porane{nata ili sli~na rabota so barem ekvivalentna plata.

Pokraj toa, otsustvoto za grià na rodnina pred smrt i razli~nite postoe~ki ,,obrazovni" formi na otsustvo (kako {to e ,,congé parental d'education" i ,,congé d'enseignment ou de recherche d'innovation") moè isto taka da se zemat vrz osnova na skrateno rabotno vreme.

b) Roditelsko otsustvo so skrateno rabotno vreme (~len L.122-28-1 od Zakonot za rabotni odnosi)

Eden vraboten so najmalku edna godina sta` moè, vo vreme na sekoe poroduvawe ili posvojuvawe, da bara skrateno rabotno vreme poradi odgleduvawe na deteto.

Baraweto moè da se podnese vo koe bilo vreme vo prvite tri godini od ìvotot na deteto, ili tri godini po negovoto pristignuvawe vo domot, za po~eten obnovliv period od edna godina.

88

Periodot moè da se prodolì so pravo, vo ramkite na granicata na maksimalniot period na roditelskoto otsustvo, koe e prethodno definirano.

Vraboteniot za koj stanuva zbor, mora da dostavi prijava do rabotodava~ot so prepora~ano pismo so potvrda za priemot, naveduvaj}i go po~etokot i traeweto na otsustvoto, eden mesec pred krajot na porodilnoto otsustvo ili otsustvoto zaradi posvojuvawe, dokolku vraboteniot saka da go iskoristi pravoto na krajot na roditelskoto otsustvo, ili eden mesec od dadeniot po~eten period dokolku baraweto e za prodolùvawe, ili dva meseca pred po~etokot na otsustvoto vo drugi slu~ai.

Vraboteniot mora da gi namali ~asovite na rabota so najmalku edna petina od ~asovite na rabota vo fabrikata, so prag od 16 ~asa nedelno (Aubry Act II ne gi usoglasi ovie merki so revidiranata definicija za skrateno rabotno vreme).

Na krajot na roditelskoto otsustvo, vraboteniot treba da ima mo`nost da se vrati na svojata porane{na rabota ili na sli~na rabota so najmalku ekvivalentna plata.

Vo Germanija, § 8 od zakonot za implementacija dava zakonsko pravo na skrateno rabotno vreme za prv pat, t.e. pravoto za namaluvawe na nedelnite rabotni ~asovi da bide vklu~eno vo dogovorot za rabota. Za namaluvaweto na rabotnoto vreme izvr{eno so ova pravo ne se bara soglasnost na vraboteniot. Me|utoa, toa ne postoi vo mikropretprijatija koi vrabotuvaat do 15 lica. Pokraj toa, ova pravo se primenuva samo za rabotnici koi rabotele najmalku 6 meseci vo pretprijatieto. Rabotnicite so skrateno rabotno vreme isto taka imaat pravo na preferentno unapreduvawe spored § 9, sekoga{ koga odredena rabota e dadena od strana na rabotodava~ot. DGB go tolkuva ovoj del spored § 5 Abs, 3 a od Direktivata, kako pravo da se zgolemi rabotnoto vreme koga rabotnite ~asovi se na raspolagawe na rabotodava~ot.

Kako {to ve}e e spomenato, Komisijata za rabotni odnosi vo Irska treba da napravi studija za koja bilo industrija i sektor zaradi identifikuvawe na pre~kite za izvr{uvawe na rabota so skrateno rabotno vreme vo toj sektor. Ovie studii }e ja so~inuvaat osnovata na zakonot na praktikata izraboten po konsultacijata na socijalnite partneri. Sega rabotodava~ite se zamoleni da dadat svoe

89

mislewe, kolku {to moàt pove}e, za barawata na rabotnicite za preorientacija. Vo sekoj slu~aj, preorientacijata e vozmo`na samo so soglasnost na rabotodava~ot.

Vo Italija, Odlukata broj 61/2000 ne ja pokriva rabotata so skrateno rabotno vreme koe moè da se preorientira po barawe na rabotnikot ili rabotni~kata za koja stanuva zbor, no nacionalnite kolektivni dogovori ~esto imaat klauzuli koi toa go reguliraat. Slu~ajot na transfer od rabota so polno rabotno vreme na rabota so skrateno rabotno vreme vo momentot e reguliran so ~len 5, stav 1 od Odlukata broj 61. Ovaa merka vo golem del gi poednostavuva odredbite za procedurata na transfer vo sporedba so prethodnata legislativa (Akt br.863/1984). Spored revidiranite odredbi, dogovorot za odnosot na transferot na vrabotuvaweto mora da se dade kako pi{an dokument izdaden po barawe na rabotnikot so pomo{ na ~lenot na sindikalnata struktura na nivo na fabrika istaknata od samiot rabotnik, ili, vo negovo otsustvo, zaverena od strana na Provinciskiot direktorat za trud za okrugot. Transferot od rabota so skrateno rabotno vreme na rabota so polno rabotno vreme, od druga strana, e pokrien so ~len 5, stav 2, Odluka broj 61/2000. Ovaa (neodamna izmeneta i dopolneta) merka im dade prednost na naemnite rabotnici za rabota so skrateno rabotno vreme (a koi se zainteresirani za vra}awe na rabota so polno rabotno vreme) koi ,,rabotat vo proizvodstveni edinici koi se nao|aat na oddale~enost od 50 kilometri od proizvodnata edinica za koja stanuva zbor vo planiranoto regrutirawe, angaìrani za profesija koja e ista ili sli~na na profesijata za koja rabotnikot e najmen", so prednost za postoe~kite vraboteni koi go transferirale svojot raboten odnos od polno rabotno vreme vo skrateno rabotno vreme. ^lenot 5, stav 2, isto taka naveduva deka site raboti koi se ednakvi, pravoto na prednost vo regrutiraweto za rabotata so polno rabotno vreme moè da se bara od strana na rabotnikot so pogolemi semejni obvrski; vtoriot faktor koj treba da se zeme vo obyir e dolìnata na slu`bata (iako ova ne treba da se presmetuva proporcionalno imaj}i go predvid prethodnoto namaluvawe na ~asovite na rabota). Posledno, stav 6 od ~len 3, Odluka 61, dava pravo na kolektivnite dogovori (nacionalno, regionalno i na nivo na fabrika) da utvrdat kriteriumi i proceduri za davawe na rabotnicite so skrateno rabotno vreme, po nivno barawe, pravo za kosolidirawe na svoite sopstveni ~asovi na rabota, vo celost ili delumno, so

90

prekuvremenoto vreme izvr{eno na poinakov na~in na ~isto slu~ajna osnova.

Vo Luksemburg, dobrovolnata priroda na rabotata so skrateno rabotno vreme e jasno potvrdena vo zakonot. Ne postojat posebni modaliteti na pristap do rabota so skrateno rabotno vreme vo odnos na roditelskoto otsustvo, ,,conge pour travail a mi-tempis", progresivnoto predvremeno penzionirawe (za rabotnici postari od 57 godini, no za period od maksimum 3 godini), za rabotnici postari od 49 godini (so kompenzacija na rabotodava~ot dokolku najmi nevraboteno lice na negovoto mesto) i za penzioneri. Pravoto na vra}awe na rabota so polno rabotno vreme postoi za onie rabotnici koi rabotele so skrateno rabotno vreme za vreme na periodite na roditelskoto otsustvo i za rabotnicite koi imale kursevi za profesionalna obuka ili otsustvo za obuka. Rabotnicite koi izrazile interes za preorientacija za rabota od polno na skrateno rabotno vreme, ili obratno, moraat prvenstveno da bidat infomirani za slobodnite rabotni mesta so skrateno rabotno vreme ili za onie so polno rabotno vreme koi odgovaraat na nivnite kvalifikacii ili profesionalno iskustvo.

Vo Holandija, Aktot od juli 2000 godina (za regulirawe na rabotnoto vreme) im dava pravo na vrabotenite so polno rabotno vreme da rabotat so skrateno rabotno vreme i pravo na vrabotenite so skrateno rabotno vreme da go zgolemat brojot na rabotni ~asovi vo dogovorot, osven dokolku ne postojat va`ni interesi na kompanijata koi go opravduvaat odbivaweto. Formalnostite se kako {to sleduva: 1) vraboteniot mora da rabotel za ovoj rabotodava~ najmalku edna godina, 2) vraboteniot mora da go prezentira svoeto barawe do rabotodava~ot ~etiri meseci porano, i 3) vraboteniot mo`e da pobara promena vo dogovorot edna{ vo 2 godini. No, zakonot ne se primenuva vo onie pretprijatija koi imaat pomalku od 10 rabotnici. Me|utoa, spored zakonot, ovie mali pretprijatija se obvrzani da razvijat politika za svoite pretprijatija koja nudi mo`nosti za usoglasuvawe na brojot na rabotnite ~asovi.

Vo Portugalija, rabotodava~ot mora da gi zeme predvid, dokolku e vozmo`no, barawata za preorientacija od skrateno rabotno vreme na polno rabotno vreme i obratno. Postojat specijalni aran`mani za poddr{ka na najmuvaweto na rabotnici so skrateno rabotno vreme so obezbeduvawe na namaluvawa vo pridonesite za

91

socijalno osiguruvawe. Informaciite koi gi dade sindikatot vo na{iot pra{alnik glavno se odnesuvaat na mo`nostite na ukinuvawe vo slu~aj na porodilno otsustvo i roditelsko otsustvo. O~igledno deka postoi op{t sistem i specifi~en sistem za porodilno otsustvo i roditelsko otsustvo. Vo pogled na op{tiot sistem, potreben e pismen dogovor pome|u rabotnikot i rabotodava~ot. Dokolku rabotnikot koristi samo privremeno skrateno rabotno vreme, toj ima pravo da se vrati na polno rabotno vreme vo rok od 3 godini. Ovoj period od 3 godini moè da bide prodolèn so poedine~en ili so kolektiven dogovor, koj, sepak, moè da bide otpovikan od strana na rabotnikot vtoriot den od negovoto stapuvawe na sila, osven vo slu~aj koga dogovorot e potpi{an vo prisustvo na inspektorot za trud. [to se odnesuva do smenata poradi semejni pri~ini (za deca do 12 godini), potrebna e molba so period na izvestuvawe od 30 dena, kako i istaknuvawe na krajniot period (2 ili 3 godini) i toa kako rabotnoto vreme da bide raspredeleno vo ramkite na nedelnoto rabotno vreme i potvrda deka drugiot roditel ne raboti so skrateno rabotno vreme. Rabotodava~ot moè edinstveno da odbie poradi pri~ini povrzani so vodeweto na pretprijatieto ili poradi toa {to ne e vozmo`no da se zameni toj rabotnik. Me|utoa, na ova odbivawe mora da mu prethodi mislewe na Komisijata za ednakvost na rabota i vrabotuvawe, koja e tristrana komisija.

Vo [panija zakonskata odluka naveduva deka ,,na onie vraboteni koi se soglasile na dobrovolna preorientacija od polno rabotno vreme na skrateno rabotno vreme i obratno, i koi vo soglasnost so informaciite navedeni vo prethodniot stav, baraat vra}awe na porane{nata dogovorna sostojba, }e im se dade prednost vo potpolnuvaweto na slobodnite rabotni mesta od navedeniot vid {to }e nastapat vo taa kompanija vo ramkite na istata grupa na profesija ili sli~na kategorija, spored barawata za proceduri utvrdeni vo sektorskite ili kolektivnite dogovori, ili, dokolku gi nema, vo dogovor so mnogu poograni~en domen. Sli~na prednost isto taka }e im se dade na vrabotenite koi na po~etokot zaklu~ile dogovor za skrateno rabotno vreme i vo kompanijata rabotele za period od 3 godini ili pove}e, za da gi potpolnat soodvetnite slobodni rabotni mesta koi nastanale vo kompanijata vo ramkite na istata grupa na profesija ili sli~nata kategorija. Op{to zemeno, rabotodava~ot mora da gi zeme predvid gorenavedenite barawa. Koga baraweto e odbieno, rabotodava~ot mora vo pismena forma da go

92

izvesti vraboteniot naveduvaj}i ja pri~inata. Kolektivnite dogovori mora da gi utvrdat merkite za olesnuvawe na efektivniot pristap na vrabotenite so skrateno rabotno vreme do kontinuirana profesionalna obuka za da go unapredat svoeto profesionalno napreduvawe i mobilnost. Vo ovoj slu~aj, sektorskite kolektivni dogovori, ili pak vo otsustvo na istite, dogovorot so poograni~en domen }e bidat vo sostojba da gi utvrdat barawata i modalitetite za preorientirawe na dogovorite so polno rabotno vreme vo dogovori so skrateno rabotno vreme koga pri~inata za toa e poradi semejni pri~ini ili zaradi obuka." Ne e jasno do koj domen e olesnet pristapot do skrateno rabotno vreme za menaxerskiot personal.

So cel da se promovira rabotata so skrateno rabotno vreme, vladata na Obedinetoto kralstvo izdade upatstvo so najdobra praktika po predmet na pridru`na legislativa. Ova ,,Upatstvo za najdobra praktika" vklu~uva predlozi kako {to e: 1) rabotodava~ite seriozno da go razgleduvaat spodeluvaweto na rabotnoto mesto, 2) pogolemite organizacii treba da ~uvaat baza na podatoci za onie koi se zainteresirani za aran`mani na delewe na rabotnoto mesto, 3) organizaciite treba da vodat smetka za toa kako da im olesnat na rabotnicite da gi variraat svoite ~asovi, vklu~uvaj}i transferirawe pome|u rabota so skrateno i polno rabotno vreme, vo polza i na rabotnicite i na rabotodava~ite, 4) rabotodava~ite seriozno treba da gledaat na barawata za promena kon rabota so skrateno rabotno vreme, a onamu kade {to moè, da istraùvaat so svoite rabotnici kako ovaa promena moè da se prilagodi, i 5) rabotodava~ite treba da razgledaat procedura za diskutirawe so rabotnicite dali tie sakaat od koja bilo pri~ina da se smenat od vrabotuvawe so polno rabotno vreme na skrateno rabotno vreme. Sega ne postoi vakvo statutarno pravo rabotnicite da go zamenuvaat svoeto rabotno vreme ili rabotni {abloni, ili imaat barawa ovie promeni da bidat razgledani. Me|utoa, ponekoga{ e mo`no ènite rabotnici - osobeno preku argumenti zasnovani na indirektna diskriminacija vrz osnova na pol - da go namalat rabotnoto vreme ili uspe{no da go predizvikaat baraweto na rabotodava~ot da rabotat so polno rabotno vreme, smeni ili nesoodvetni ~asovi. Isto taka od polza vo ovoj pogled moè da bide drugata legislativa, kako {to e Aktot za diskriminacija na invalidnost od 1995 godina, Aktot za rasni odnosi od 1976 godina, i ~len 8 od Evropskata konvencija za

93

~ovekovi prava, koi se neodamna inkorporirani vo zakonot na Obedinetoto kralstvo so Aktot za ~ovekovi prava od 1998 godina.

Vo Norve{ka, odbivaweto da se transferira od rabota so polno rabotno vreme vo rabota so skrateno rabotno vreme i obratno, samoto za sebe ne treba da pretstavuva va`na pri~ina za prestanok na vrabotuvaweto. Op{to kaàno, otkaznite periodi }e bidat istite kako {to se utvrdeni vo Aktot koj se odnesuva na za{titata na rabotnikot itn.

Vo Bugarija, mo`nosta rabotnicite so rabota so polno rabotno vreme da rabotat so skrateno rabotno vreme i obratno ne e zabraneta so zakon. Poedinostite vo vrska so prethodno spomenatata formulacija se dobrovolnata odluka na rabotnikot i rabotodava~ot za preorientacija od rabota so polno rabotno vreme vo rabota so skrateno rabotno vreme i postoewe na pismen dogovor. Po 31.03.2001 godina, na sila }e stapi specijalnata odredba od ~len 136 od Zakonot za rabotni odnosi. Spored ovie odredbi, rabotodava~ot }e ima pravo da bara od rabotnikot so polno rabotno vreme ili od rabotnikot so skrateno rabotno vreme da rabotat so prodolèno rabotno vreme poradi pri~ini povrzani za proizvodstvoto, bez dadena soglasnost na rabotnikot.

Vo Republika ê{ka, vrabotenite so polno rabotno vreme moè isto taka da rabotat so skrateno rabotno vreme. Spored Del 86 od Zakonot za rabotni odnosi koj e prethodno spomenat, postojat nekolku poedinosti za preorientacija od rabota so polno rabotno vreme vo rabota so skrateno rabotno vreme ili od rabota so skrateno rabotno vreme vo rabota so polno rabotno vreme ili da se namali ili zgolemi brojot na rabotnite ~asovi: administrativni pri~ini na strana na rabotodava~ot, barawe na zdravstveni pri~ini ili drugi va`ni pri~ini na strana na vraboteniot. Ne postoi odreden period na izvestuvawe pred da se dozvoli promenata; ovaa preorientacija moè neposredno da se dogovori. Spored Del 244 od Zakonot za rabotni odnosi (op{ta odredba za spogodbi i dogovori), predlogot mora da se usvoi vo periodot koj e predloèn od strana na vraboteniot vo negovoto barawe, a dokolku nema predloèn period, toj mora vedna{ da se usvoi (bez nepotrebno odolgovlekuvawe).

Vo Estonija, preorientacijata e vozmo`na dokolku se soglasi rabotodava~ot. Aktot za rabotno vreme, koj sega e na sila, dava pravo

94

majkite na deca do 14-godi{na vozrast (a isto taka i za sami tatkovci ili onie koi se starateli na sira~iwa) da se preorientiraat na rabota so skrateno rabotno vreme (ne e spomenat period na izvestuvawe). Noviot zakon (koj stapuva na sila od 01.01.2002 godina) }e ja eliminira ovaa opcija i site preorientacii }e bidat predmet na dogovor pome|u rabotnikot i rabotodava~ot. Rabotodava~ot moè isto taka da utvrdi rabota so skrateno rabotno vreme za period ne podolg od 3 meseci godi{no vo slu~aj na vremeni ekonomski problemi, no mora za toa da gi izvesti vrabotenite najmalku 2 nedeli porano. Rabotodava~ot za ova mora da dobie soglasnost i od rabotnikot i od inspektoratot za trud, vo sprotivno toj e odgovoren za site plati koi ne se primeni poradi skratenoto rabotno vreme. Rabotnicite so skrateno rabotno vreme nemaat preventivno pravo na zazemawe na prazno rabotno mesto vo pretprijatieto, no ova pravo moè da se vovede so kolektivniot dogovor.

Spored predlozite na nacrtot na polskata legislativa, baraweto na rabotnikot za preorientacija od rabota so polno rabotno vreme vo rabota so skrateno rabotno vreme }e se zadovoli {tom rabotodava~ot }e bide vo mo`nost, a verojatno }e se bara i nov dogovor za vrabotuvawe. Dokolku rabotodava~ot saka da vovede rabota so skrateno rabotno vreme, postoe~kata legislativa (~len 42 od Zakonot za rabotni odnosi za transformacijata na dogovorot za vrabotuvawe od strana na rabotodava~ot) bara oficijalna transformacija so izvestuvawe, koja moè da bide odobrena ili odbiena od strana na vraboteniot.20 20 ^len 42. Stav 1. Odredbite za izvestuvawe za prestanok na dogovorot za vrabotuvawe se primenuva i za izvestuvaweto za prestanokot na uslovite za rabota i za nadomestot kako {to se dogovoreni vo dogovorot. Stav 2. Prestanokot na uslovite za rabota ili nadomestot se smetaat deka se izvr{eni dokolku na vraboteniot vo pismena forma mu se predloèni novite uslovi. Stav 3. Dokolku vraboteniot gi odbie predloènite uslovi na rabota ili nadomestot, dogovorot za vrabotuvawe }e se poni{ti na krajot na otkazniot period. Dokolku vraboteniot ne podnese prigovor za odbivaweto na predloènite uslovi pred istekot na polovinata na otkazniot period, tie }e se smetaat deka se prifateni. Pismoto koe rabotodava~ot go dostavuva za poni{tuvawe na uslovite ili nadomestot treba da vklu~i soodvetni informacii za rabotata; Dokolku nema, vraboteniot moè da dostavi prigovor za odbivawe na predloènite uslovi do krajot na otkazniot period. Stav 4. Poni{tuvaweto na tekovnite uslovi na rabota ili nadomestot nema da se bara dokolku, koga toa e opravdano vrz osnova na potrebata na rabotodava~ot, vraboteniot e premesten na rabotno mesto poinakvo od ona specificirano vo dogovorot za vrabotuvawe za period koj ne nadminuva 3 meseci vo edna kalendarska

95

Vo Republika Slova~ka, vidot na rabotnoto vreme, nezavisno dali e polno ili skrateno, e su{tinata na dogovorot za vrabotuvawe, a spored slova~kata regulativa, odredenite su{tinski komponenti na dogovorot moè da bidat izmeneti edinstveno dokolku se sloìle dvete dogovorni strani. Op{to e navedeno vo Zakonot za rabotni odnosi deka vrabotenite so polno rabotno vreme moàt da pobaraat preorientacija na rabota so skrateno rabotno vreme i rabotodava~ot moè da se soglasi, dokolku rabotnite uslovi mu dozvoluvaat da im dozvoli na odredeni rabotnici da rabotat so skrateno rabotno vreme. Me|utoa, rabotodava~ot moè da go povle~e odobruvaweto koe go dal na rabotnikot za rabota so skrateno rabotno vreme vo koe bilo vreme i bez izvestuvawe.

Spored slova~kata legislativa, rabotodava~ot e obvrzan da $ dozvoli na èna koja e bremena ili koja se griì za deca do 15-godi{na vozrast da se preorientira od polno na skrateno rabotno vreme, no rabotodava~ot isto taka ima pravo da odbie da go stori toa dokolku toa ne go dozvoluvaat rabotnite uslovi. Dokolku ènata se somneva vo pri~inite dadeni od strana na vrabotuva~ot, taa moè da go ostvari svoeto pravo preku sud.

Vo Slovenija, rabotnikot so polno rabotno vreme moè da zapo~ne da raboti so skrateno rabotno vreme vo nekolku slu~ai (na primer, majka na dete so specijalni potrebi ili invalid, a koja ne e pove}e vo sostojba da raboti so polno rabotno vreme). Vo ovie slu~ai, ne postojat specijalni uslovi ili barawa (kako {to e period na izvestuvawe itn.). Vo drugi slu~ai, rabotnikot so redovno rabotno vreme moè da zapo~ne da raboti so skrateno rabotno vreme samo so soglasnost dadena od rabotodava~ot.

godina, s# dodeka ova ne rezultira vo pomal nadomest i dodeka odgovara so kvalifikaciite na vraboteniot." Postoe~kite periodi za otkaz (~len 36, stav 1) se slednite: 2 nedeli, dokolku vraboteniot e vraboten za pomalku od 6 meseci, 1 mesec, dokolku vraboteniot e vraboten za najmalku od 6 meseci, i 3 meseci, dokolku vraboteniot e vraboten za najmalku 3 godini.

96

10. Dali pretstavnicite na rabotni~kiot sindikat se informirani i/ili konsultirani za preorientaciite od polno na skrateno rabotno vreme ili od skrateno rabotno vreme na rabota so polno rabotno vreme / zgolemeni ~asovi na rabota?

Bidej}i preorientacijata vo dvata pravci bara promena na dogovorot za rabota, rabotni~kite soveti vo Avstrija mora da bidat informirani za koja bilo od ovie promeni. Dokolku ovaa promena bi imala negativno vlijanie na rabotnite uslovi, za da se odbegnat sudskite postapki se prepora~uva soglasnost na rabotni~kiot sovet.

Vo Belgija delegacijata na sindikatot ima pravo da bide izvestena za kakva bilo va`na promena na rabotnite uslovi. Od druga strana, rabotni~kite soveti mora da bidat informirani na godi{na osnova za razvojot na vrabotuvaweto vo ramkite na pretprijatieto, so daden broj na rabotnicite so skrateno rabotno vreme, {to e vrz osnova na barawe na rabotnicite.

Vo Danska ova o~igledno zavisi od toa dali za ovaa mo`nost e napravena odredba vo kolektivniot dogovor.

Vo Finska tie mora da bidat informirani osobeno dokolku voveduvaweto na rabota so skrateno rabotno vreme mo`e da se pripi{e na finansiski pri~ini ili pri~ini koi se vo vrska so proizvodstvoto (t.e. kolektivni) (proceduri na informacija i konsultacija). Odredeni odnosni klauzuli mo`e da se najdat vo kolektivnite dogovori i vo dogovorite za upravuvawe so pogonot.

Dokolku vo Francija se vovede dobrovolna rabota ili rabota so skrateno rabotno vreme usoglaseno so kolektivniot dogovor, mora da bide konsultiran rabotni~kiot sovet za voveduvaweto na rabotata so skrateno rabotno vreme vo pretprijatieto (~len L.432-1 od Zakonot za rabotni odnosi), koga se otvoraat pregovorite, ili najdocna pred potpi{uvaweto na dogovorot.

Dokolku pak, od druga strana, rabotodava~ot ednostrano vovede rabota so skrateno rabotno vreme vo pretprijatieto, pred da se napravi ova toj mora da gi konsultira pretstavnicite na rabotnata sila (rabotni~kiot sovet, ili vo negovo otsustvo, delegatite na rabotnata sila) za voveduvaweto i ureduvawata ili, dokolku nema

97

pretstavnici, toj mora da dobie mislewe od inspektoratot za trud (~len L.212-4-2 i L.432-1 od Zakonot za rabotni odnosi).

Na sekoi tri meseci, rabotodava~ot treba da go informira rabotni~kiot sovet za mese~nata sostojba na vrabotuvawe (vo pretprijatija so najmalku 300 vraboteni) ili sekoi 6 meseci (vo pretprijatija so pomalku od 300 vraboteni).

Rabotodava~ot mora isto taka da napravi godi{na revizija na rabotata so skrateno vreme vo pretprijatieto i istiot da go isprati do rabotni~kiot sovet, a vo negovo otsustvo, do delegatite na rabotnata sila (~len L.212-4-9 od Zakonot za rabotni odnosi). Vo pretprijatija so pomalku od 300 vraboteni, ovie brojki treba da bidat vklu~eni vo godi{niot izve{taj (~len L.432-4-2 od Zakonot za rabotni odnosi).

Na krajot, dokolku obemot na rabotnite mesta so skrateno rabotno vreme zna~itelno varira vo pretprijatieto, ili dokolku ima zna~itelni promeni vo nivnata implementacija, rabotni~kiot sovet mora da bide izvesten i konsultiran kako del od negovata glavna odgovornost (L.432-1 od Zakonot za rabotni odnosi).

Vo Germanija, noviot zakon (§ 7) spored Direktivata go implementira baraweto za konsultacija. Va`nata stavka e osvrtot na pretprijatieto (rabotodava~) vo § 7, so ogled na toa {to prethodniot zakon samo se osvrnuva{e na ustanovata. Informaciite mora da se odnesuvaat na rabotata so skrateno rabotno vreme vo pretprijatieto, osobeno na planiranite i postoe~kite rabotni mesta so skrateno rabotno vreme i preorientacijata od polno rabotno vreme vo skrateno rabotno vreme i obratno. Bitnite informacii mora da im bidat dostapni na rabotni~kite pretstavnici po nivno barawe. Rabotni~kiot sovet isto taka ima pravo na kodeterminacija inter alia na zapo~nuvaweto i zavr{uvaweto na dnevnoto rabotno vreme, vklu~uvaj}i gi pauzite i raspredelbata na rabotnoto vreme vo tekot na denovite vo nedelata. Ova pravo, spored Schmidt (2001 godina) ne se odrazuva vrz pravoto na rabotnikot da bara namaluvawe na poedine~noto rabotno vreme.

Isto taka, vo Grcija rabotodava~ot mora da gi informira pretstavnicite na rabotnicite za brojot na rabotnicite so skrateno rabotno vreme vo odnos na vkupniot broj, kako i za izgledite za najmuvawe na rabotnici so polno rabotno vreme.

98

Vo Irska ne se predvideni nikakvi obvrski za informacii ili konsultacija.

Vo Italija, pretstavnicite na sindikatot, na kompanijata i po{iroko se informirani za preorientacijata od rabota so polno rabotno vreme na rabota so skrateno rabotno vreme i obratno. Vo odnos na toa koga rabotodava~ot koristi prekuvremena rabota vo skratenoto rabotno vreme, pretstavnicite na rabotnicite se informirani, a vo nekoi slu~ai isto taka i konsultirani (kodeterminacija). Vo ovoj pogled, se istaknuva deka zakonskata Odluka broj 61 (~len 2, stav 1) vovede obvrska rabotodava~ot godi{no da go informira sindikatot vo fabrikata za brojkite na regrutirawe na rabotnici so skrateno rabotno vreme i za vidot na vklu~enata rabota.

Vo Luksemburg, rabotodava~ot mora da go konsultira zaedni~kiot rabotni~ki sovet na pretprijatieto ili, dokolku nema rabotni~ki sovet, nadle`nite pretstavnici na rabotnicite pred voveduvawe na rabotni mesta so skrateno rabotno vreme vo pretprijatieto.

Vo Holandija ne postoi odredena obvrska spored zakonot, tuku samo kolektivnite dogovori sodr`at takva odredba. Zakonot za rabotni~ki soveti samo gi dava op{tite uslovi spoored koi rabotodava~ot mora da mu gi dostavi na rabotni~kiot sovet site informacii koi se neophodni za ispolnuvawe na nivnata zada~a.

Vo Portugalija zakonot predviduva pravo na informirawe na rabotni~kite pretstavnici za razli~nite aspekti na skratenoto rabotno vreme vo pretprijatieto. Isto taka vo [panija rabotodava~ot mora da go informira Rabotni~kiot komitet i delegatite na sindikatot za svoite procenki vo vrska so sklu~uvaweto na novi dogovori, naveduvaj}i go brojot na novite dogovori i modalitetite i vidovite koi }e bidat koristeni, vklu~uvaj}i gi dogovorite za skrateno rabotno vreme, a isto taka i vo vrska so poddogovorite koi treba da se izvr{at.

Vo [vedska ne postoi odredena zakonska obvrska, tuku se primenuva legislativa za op{ti informacii i konsultacija, a toa predviduva obvrska na rabotodava~ot za informirawe na rabotni~kite pretstavnici za op{tite nasoki na politikata za personalot.

99

Vo ,,Upatstvoto za najdobra praktika" izdadeno zaedno so Regulativata vo Obedinetoto kralstvo, postojat golem broj pra{awa koi vladata gi prepora~uva za rabotodava~ite kako rabota na najdobra praktika. Tuka se vklu~eni preporaki deka ,,rabotodava~ite periodi~no treba da se osvrnat na toa kako poedincite dobivaat informacii za dostapnosta na rabotni mesta so skrateno i so polno rabotno vreme" i ,,rabotni~kite pretstavnici i rabotni~kite soveti treba da bidat obezbedeni so informacii za vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme"

Vo Bugarija be{e zapo~nata golema kampawa za informiraweto i obukata na aktivistite na sindikatite i na rabotnicite vo soglasnost so posledniot prilog na izmenite i dopolnite na Zakonot za rabotni odnosi, koj stapi na sila na 31.03.2001 godina. ]e bide izri~ito komentirano vo ramkite na ovaa inicijativa, koja ja objasnuva preorientacijata od rabota so polno rabotno vreme vo rabota so skrateno rabotno vreme i pravoto na rabotodava~ot da go zgolemi brojot na rabotnite ~asovi vo ramkite na rabotniot den.

Vo Republika ^e{ka sindikatot ili rabotni~kite pretstavnici ne se informirani i/ili kosultirani za preorientacijata od rabota so polno rabotno vreme vo rabota so skrateno rabotno vreme ili od skrateno rabotno vreme na polno rabotno vreme ili za kakvo bilo poka~uvawe ili namaluvawe na brojot na rabotnite ~asovi. Spored Del 86 od Zakonot za rabotni odnosi tie nemaat pravo da bidat informiran i/ili konsultirani za preorientacija od ovaa priroda. Ova e isklu~ivo pra{awe na dogovor pome|u rabotodava~ot i vraboteniot.

Vo Estonija, spored ~len 22 od Aktot za sindikatite, sindikatite mora da bidat informirani za rabotnicite koi rabotat so skrateno rabotno vreme, no isto taka postoi obvrska tie da bidat konsultirani za preorientacijata ili za zgolemeniot broj na ~asovi.

Vo Polska sindikatot e konsultiran vo site slu~ai na prekin na vrabotuvawe i za uslovite na prekinuvaweto na rabotata i nadomestot (vklu~uvaj}i ja transformacijata na dogovorite za vrabotuvawe).

Vo Republika Slova~ka tie ne se informirani.

100

Vo Slovenija promenite na rabotnoto vreme so odreden rabotodava~ se diskutiraat (zaedni~ki se odlu~uvaat) so rabotni~kiot sovet.

101

11. Dali moè rabotodava~ot da gi odbie barawata za preorientacija od polno na skrateno rabotno vreme ili obratno? Vrz koi osnovi?

Za Avstrija moè da se napravi osvrt na informaciite dadeni vo Del 9 spored koi odbivawata se dozvoleni vo princip, duri i bez opravduvawe od strana na rabotodava~ot. Rabotodava~ot mora edinstveno da dade opravduvawe vo slu~aj na odbivawe na rabota so skrateno rabotno vreme vo situacii kade {to rabotnikot ima zakonsko pravo da bara rabota so skrateno rabotno vreme. Vo sekoj slu~aj, vraboteniot sekoga{ ima mo`nost ova odbivawe da bide osporeno i odbieno od strana na sudot.

So ogled na volonterskata priroda na rabotata so skrateno rabotno vreme vo Belgija, rabotodava~ot moè da go odbie baraweto za skrateno rabotno vreme. Od druga strana, mora da se spomene deka kakva bilo ednostrana promena na rabotnite uslovi, vklu~uvaj}i go rabotnoto vreme, od strana na rabotodava~ot e nevaè~ka.

LO (Organizacijata na trudot) Danska se osvrnuva na faktot deka bitnata odredba vo ramkovniot dogovor ne e zakonski obvrzuva~ka i deka tie ne bile vo sostojba istata da ja napravat obvrzuva~ka vo procesot na implementacija. Pokraj toa, tie se osvrnuvaat na labavata regulativa za poni{tuvawe na dogovorite za vrabotuvawe, {to naveduva da izgleda deka za{titata ne e dovolno osigurana.

Vo Finska se osvrnuvame na informacijata dadena vo Del 9, osobeno {to se odnesuva na roditelskoto otsustvo kako subjektivno pravo na vraboteniot za koj stanuva zbor. [to se odnesuva za preorientacijata od skrateno na polno rabotno vreme, rabotodava~ot ima, kako {to e spomenato, obvrska da ponudi, vo prv slu~aj, polno rabotno vreme na vraboteni so skrateno rabotno vreme. Dokolku eden ili pove}e se zapi{ale, najmuvaweto na vraboteni von od pretprijatieto e vozmo`no, no bara objektivno opravduvawe. Dokolku ova ne moè da se dokaè, rabotodava~ot e odgovoren za {tetite, no dogovorot za vrabotuvawe so vraboteniot koj za taa cel e najmen von od pretprijatieto ostanuva vaè~ki.

Vo Francija, osnovite za odbivawe, kako {to ve}e e spomenato vo razgleduvaweto na razli~nite vidovi na rabota so

102

skrateno rabotno vreme, mora da bidat objektivni, {to e navedeno vo Direktivata.

Spored § 8 od germanskiot zakon za implementacija, rabotodava~ot moè da ja odbie èlbata za preorientacija vo skrateno rabotno vreme zaradi operativni pri~ini i spored § 9 toj moè da go ospori zgolemuvaweto na rabotnoto vreme zaradi itni operativni pri~ini.21 Vo praktikata, nema da ima mnogu golema razlika pome|u dvata termina. Me|utoa, procedurata e komplicirana, taka {to postoi somnevawe deka novite odredbi }e bidat efektivni vo praktikata. Primenata treba da se napravi tri meseci porano, po koi treba da se izvr{i rasprava pome|u rabotodava~ot i vraboteniot. Dokolku stranite ne dojdat do soglasnost, rabotodava~ot moè da odbie edinstveno ako nema dovolno operativni pri~ini. Primerite moè da bidat, na primer, deka namaluvaweto na rabotnoto vreme bi rezultiralo vo zna~itelni nepovolnosti za kompanijata, ili bi se napravile golemi tro{oci za rabotodava~ot.22 Natamo{ni pri~ini koi se odnesuvaat na sektorot moè da bidat dadeni vo sektorskiot kolektiven dogovor. Vo site slu~ai, faktot deka dokolku rabotodava~ot ne go odbie baraweto na vraboteniot vo pismena forma i ne se postigne nikakov dogovor vo tekot na 1 mesec od predloèniot po~eten datum, individualnoto rabotno vreme }e se namali spored èlbata na vraboteniot. Me|utoa, dokolku rabotodava~ot odbie na formalen na~in i ne se postigne nikakov dogovor, vraboteniot treba da se obrati za sudska postapka za da se postigne namaluvawe na negovoto rabotno vreme so konstitucionalna krajna odluka na sudot. Bidej}i ovaa procedura moè da trae zna~itelno dolgo vreme, vraboteniot moè da se obrati za posredni~ki sudski nalog so cel da dostigne me|uvremeno namaluvawe na svoeto rabotno vreme za periodot na obi~nata parnica. Ovaa zakonska konstrukcija se primenuva i za dolìnata na rabotnoto vreme i za tajmingot/ distribucijata na rabotnoto vreme.

21 Prvite nacrti na zakonot isto taka baraa ,,itni" operativni pri~ini vo odnos na odbivaweto na namaluvaweto na rabotnoto vreme. 22 Vrz osnova na analizata na podgotvitelnite dokumenti i formuliraweto na fi-nalniot tekst na zakonot i na negoviot objasnuva~ki memorandum, Schmidt (2001) na primer, dodatnite administrativni i organizaciski optovaruvawa koi proizlegu-vaat od vrabotuvaweto na rabotnici so skrateno rabotno vreme, moè kako takvo da ne se smeta kako operativni pri~ini. Istoto bi se odnesuvalo na prigovorot na rabotodava~ot deka toj ne bil vo sostojba da najde soodveten drug vraboten, osven dokolku moè da dokaè deka takviot rabotnik ne e na raspolagawe na pazarot na rabotna sila.

103

Osven dokolku poslednoto se dokaè kako krajno nefunkcionalno, rabotodava~ot moè ednostrano da go izmeni ureduvaweto. Sindikatite ja tolkuvaat ovaa odredba deka zna~i isklu~uvawe na rezervacijata na rabotodava~ot sekoga{ koga ureduvaweto na rabotnoto vreme e formalno odredeno so obvrzuva~ki dogovor. Iako ne e napi{ano vo zakonot za rabota so skrateno rabotno vreme (TzBfG), tajmingot/distribucijata na rabotnoto vreme e predmet na koodreduvawe na rabotni~kiot sovet spored § 87 BetrVG. Rabotnikot moè da bara namaluvawe na rabotnoto vreme najrano dve godini od podnesuvaweto na dogovorenata ili odbienata molba. Rabotodava~ite so 15 ili pomalku vraboteni se izzemeni od ovie odredbi; licata koi se obu~uvaat ne se smetaat kako rabotnici od pri~ina na presmetuvawe na ovoj prag. Poslednoto e kritikuvano od strana na DGB bidej}i ovie kompanii vrabotuvaat ne pomalku od 6.5 milioni lu|e koi na ovoj na~in moè da bidat isklu~eni od pravoto. Treba da se naglasi deka germanskiot tekst se odnesuva na ,,rabotodava~", a ne na rabotno mesto ili institucija {to moè da zna~i deka edno pretprijatie so rabotna sila vo nekolku pomali ogranoci s# u{te bi bilo predmet na zakonot. Dokolku, od druga strana, rabotnicite so skrateno rabotno vreme izrazat èlba za poka~uvawe na nivnoto rabotno vreme do ~asovite na polnoto rabotno vreme, rabotodava~ot treba da dade prednost na ovie rabotnici za koe bilo prazno rabotno mesto so polno rabotno vreme.

Vo Italija, rabotodava~ot navistina moè da go odbie baraweto na rabotnikot za premestuvawe od rabota so polno rabotno vreme na rabota so skrateno rabotno vreme. Me|utoa, ~len 5, stav 3 od zakonskata Odluka broj 61 naveduva deka rabotodava~ot e pod obvrska da navede adekvatni osnovi za odbivaweto na baraweto na rabotnikot za vakviot transfer.

Vo Holandija, rabotodava~ot moè da gi odbie barawata za promena od rabota so polno rabotno vreme na rabota so skrateno rabotno vreme (na primer, dokolku kompanijata ima seriozni problemi vo potpolnuvawe na ~asovite na planovite za organizirawe na rabotata, ili zaradi bezbednosni pri~ini). Onamu kade vraboteniot bara zgolemuvawe na rabotnoto vreme (od mal dogovor za skrateno rabotno vreme do golem dogovor za skrateno rabotno vreme, ili od skrateno na polno rabotno vreme), rabotodava~ot moè da go

104

odbie zgolemuvaweto zaradi seriozni ekonomski pri~ini (na primer, nedostatok na rabota).

Vo Portugalija, zakonot predviduva odredba za ovaa mo`nost, no istovremeno toj ne go regulira ovoj aspekt vo mandatorni poimi, osven za porodilnoto i roditelskoto otsustvo na na~in koj ve}e e naveden. Do sega, kolektivnite dogovori ne se oglasuvaat za ovoj aspekt.

Vo [panija isto taka postoi mo`nost, so toa {to rabotodava~ot vo pismena forma ja naveduva svojata pri~ina za odbivaweto.

Vo Bugarija, rabotodava~ot ima sli~no pravo da gi odbie barawata na rabotnicite za preorientacija od rabota so polno rabotno vreme vo rabota so skrateno rabotno vreme i obratno, baziraj}i se na Zakonot za rabotni odnosi, koj zabranuva kakvo bilo ednostrano menuvawe vo odnosite na vrabotuvaweto i bara koja bilo promena da se izvede vrz osnova na zaemen dogovor pome|u rabotnikot i rabotodava~ot.

Od druga strana, vo Republika ê{ka rabotodava~ot ne moè da gi odbie barawata za preorientacijata od rabota so polno rabotno vreme vo rabota so skrateno rabotno vreme ili od skrateno rabotno vreme na polno rabotno vreme ili za kakvo bilo poka~uvawe ili namaluvawe na brojot na rabotnite ~asovi dokolku se ispolneti uslovite predvideni spored Del 86 od Zakonot za rabotni odnosi. No, vo praktikata postojat nekolku pre~ki koga nekoi rabotodava~i se obiduvaat da gi otpu{tat vrabotenite vo vakvite slu~ai zaradi pri~ina od vi{ok na rabotna sila.

Od januari 2002 godina (i sega vo slu~aj na site rabotnici, so isklu~ok na onie koi se griàt za deca pod 14-godi{na vozrast) rabotodava~ite vo Estonija moàt da odbijat po koj bilo osnov i nema potreba od kakvo bilo opravduvawe dadeno od strana na rabotodava~ot. Rabotodava~ot sega ne moè da odbie preorientacija na rabota so skrateno rabotno vreme na roditel (majka ili sam tatko ili roditel koj e staratel) na dete pod vozrast od 14 godini.

Vo Polska, isto taka, rabotodava~ot ima pravo da odbie, a postoe~kata legislativa ne bara naveduvawe na pri~inite za odbivawe. Spored predlozite vo nacrt-izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za rabotni odnosi, rabotodava~ot }e mora da se povinuva so

105

baraweto na vraboteniot za preorientacija kolku {to mu dozvoluvaat mo`nostite.

Vo Republika Slova~ka, rabotodava~ot mo`e da odbie barawe za preorientacija od polno rabotno vreme na rabota so skrateno rabotno vreme dokolku negovite rabotni uslovi (na primer, vidot na proizvodstvoto, tehnolo{kiot proces) ne mu dozvoluvaat da se soglasi so baraweto na vraboteniot. Preorientacijata od rabota so skrateno rabotno vreme vo polno rabotno vreme, ili obratno, zna~i promena na pismeniot dogovor za vrabotuvawe, a za da se stori toa, glavno pravilo e deka e potrebna soglasnost od dvete strani.

Dokolku nema potreba za eden rabotnik vo Slovenija da raboti samo so skrateno rabotno vreme, rabotodava~ot mo`e da go odbie vakvoto barawe. Ova ne e vozmo`no vo prethodno spomenatite slu~ai na rabotnici invalidi i majki na deca so posebni potrebi.

106

12. Ako rabotodava~ot pobara od vraboteniot da raboti so skrateno rabotno vreme, a vraboteniot odbie, dali toj e efektivno za{titen protiv otpu{tawe? Dokolku e taka, kako e regulirano toa?

Spored avstriskiot zakon, rabotnikot so skrateno rabotno vreme ne uìva posebna za{tita protiv otpu{tawe, no e pokrien so op{tata legislativa za otpu{tawe spored koja rabotnikot moè da podnese do sudot prigovor protiv neopravdanoto otpu{tawe. Od druga strana, zakonot iscrpno gi nabrojuva pri~inite za otpu{tawe koi moè da se osporat.

Bidej}i vo Belgija skratenoto rabotno vreme e vovedeno na dobrovolna osnova, rabotnikot moè da odbie. Bidej}i ne postoi odredena za{titna legislativa za rabotnikot so skrateno rabotno vreme, se primenuva op{tiot zakon za otpu{tawe. Rabotnikot koj nedobrovolno stanal rabotnik so skrateno rabotno vreme otkako rabotel so polno rabotno vreme vo pretprijatieto, moè duri (delumno) da gi bara pravata za otpu{tawe koi se primenlivi za rabotnicite so polno rabotno vreme. Od druga strana, rabotodava~ot mora da go informira reginalnoto biro za vrabotuvawe za kakvo bilo otpu{tawe na rabotnik so skrateno rabotno vreme koj prima dodatok za nevrabotenost za onie ~asovi koi ne gi raboti.

So ogled na nemaweto na pravni odredbi za ovoj predmet, kako i labavata regulativa za prestanok na raboteweto, povtorno moè da se smeta deka Danska, dovolno ne ja za{tituva ovaa situacija. Novite amandmani na Nacrt-zakonot za rabota so skrateno rabotno vreme koj e neodamna predloèn (vidi Del 1) izgleda deka u{te pove}e ja oslabnaa ovaa za{tita.

Spored konfederaciite na sindikatite na Finska, vraboteniot e dovolno za{titen. Rabotodava~ot, kako {to e utvrdeno vo legislativata, moè da otpu{ti ili ednostrano da go izmeni dogovorot dokolku za otpu{tawe ima finansiska pri~ina ili pri~ina koja se odnesuva na proizvodstvoto. Vo ovoj slu~aj, se primenuva istiot otkazen period kako i za drugite otpu{tawa.

Vo Francija, rabotodava~ot ne moè da go obvrze vraboteniot da raboti so skrateno rabotno vreme. Ovaa mo`nost e edinstveno

107

otvorena za rabotodava~ite dokolku e opravdana so ekonomska pri~ina, i vo toj slu~aj odbivaweto od strana na rabotodava~ot moè da bide pri~ina za otpu{tawe zasnovano na ekonomskata pri~ina, a toa ne zna~i deka istoto e zaradi disciplinski pri~ini. Vraboteniot efektivno e za{titen protiv otpu{tawa so ~len L-212-4-3 i L.212-4-9 od Zakonot za rabotni odnosi, dvata ~lena se nadopolneti so Aubry Act II.

Prviot naveduva deka odbivaweto da se raboti prekuvremeno ne pretstavuva gre{ka ili osnova za otpu{tawe (= ~asovi nad ~asovite na rabota navedeni vo dogovorot, {to vo princip ne smee da nadminuva 10% od ~asovite navedeni vo dogovorot, osven dokolku dogovorot ne e pokrien so prodolèn industriski dogovor koj odreduva do edna tretina od ~asovite na rabota), {to e predloèno od strana na rabotodava~ot von i nad granicite postaveni vo dogovorot.

Toj dodava deka istoto se primenuva:

- vo ramkite na ovie granici, dokolku vraboteniot e informiran pomalku od tri dena pred datumot za koj prekuvremenata rabota e planirana;

- dokolku rabotodava~ot bara od vraboteniot da go smeni {ablonot na svoite rabotni ~asovi, koga vakvite slu~ai i prirodata na vakvite promeni ne se pokrieni so dogovorot za vrabotuvawe;

- dokolku rabotodava~ot bara od vraboteniot da go smeni {ablonot na svoite rabotni ~asovi, vo eden od vakvite slu~ai i spored formalnostite koi se prethodno definirani vo dogovorot za vrabotuvawe, onamu kade vakvata promena e nekompatibilna so najva`nite semejni obvrski, u~ili{nite ~asovi ili visokoto obrazovanie, periodot na rabota koj e ve}e ureden so drug rabotodava~ ili profesionalna aktivnost von od vrabotuvaweto;

- vo slu~aj na promena na rabotnoto vreme vo ramkite na sekoj raboten den kako {to e navedeno vo dogovorniot dokument, koj mora da se dostavi na vraboteniot.

Vtoriot ~len (~len L.212-4-9 od Zakonot za rabotni odnosi), za prednosta na vklu~uvawe na polno rabotno vreme ili na skrateno rabotno vreme i obratno, naveduva deka odbivaweto na vraboteniot

108

da raboti so skrateno rabotno vreme ne e nitu prekr{ok nitu osnova za otpu{tawe.

Bidej}i preminuvaweto od polno rabotno vreme ili na skrateno rabotno vreme se odrazuva na dolìnata na rabotnoto vreme i bara izmena i dopolnuvawe na dogovorot za vrabotuvawe, odbivaweto na vraboteniot da ja prifati vakvata izmena i dopolnuvawe nikoga{ po sebe ne pretstavuva osnova za otpu{tawe. Taka, otpu{taweto zasnovano edinstveno na odbivaweto na rabotnikot za predloènata promena ne se zasnova na validna i seriozna pri~ina (Odluka na Vrhovniot apelacionen sud od 20.10.1998 godina).

§ 8 od Zakonot za implementacija na Germanija razjasnuva deka odbivaweto na promenata na skrateno rabotno vreme ili obratno ne go opravduvaat otpu{taweto. Me|utoa, tolkuvaweto e kontroverzno. Tradicionalnoto zakonodavstvo naveduva deka pra{aweto za toa dali dejnosta se vodi vrz osnova na skrateno rabotno vreme ili polno rabotno vreme e pretpriemni~ka odluka. Taka, ovoj argument moè da se koristi za da go opravda otpu{taweto, kako i da gi odbie barawata za promena na nedelnoto rabotno vreme spored § 8 i § 9 od istiot Akt. DGB se nadeva deka noviot zakon }e dovede do razgleduvawe na tekovnata interpretacija.

Vo Grcija, noviot zakon predviduva deka odbivaweto na rabota so skrateno rabotno vreme ne moè da so~inuva validna pri~ina za otpu{tawe. Toj ponatamu naveduva deka od rabotnikot so skrateno rabotno vreme ne moè da se bara da raboti pove}e od dogovoreniot broj na ~asovi dokolku toj ima drugi rabotni ili semejni obvrski.

Vo Irska, zakonot za implementacija predviduva deka rabotodava~ot ne moè da go kaznuva rabotnikot so skrateno vreme, pome|u drugite raboti, bidej}i go primenil ili predloìl da go primeni svoeto pravo da ne bide tretiran na ponepovolen na~in, ili rabotnikot go odbil baraweto na rabotodava~ot za preorientacija od skrateno na polno rabotno vreme ili obratno. ,,Kaznuvaweto" vklu~uva otpu{tawe, nepovolna promena vo rabotnite uslovi ili nefer tretman vklu~uvaj}i selekcija za otpu{tawe na vi{ok na rabotna sila. Rabotodava~ot nema da se smeta deka izvr{il kazna dokolku se ispolneti dvata od navedenite uslovi: (i) onamu kade, imaj}i gi predvid site okolnosti, postoele su{tinski osnovi, kako

109

da go opravdaat rabotodava~ot koj go podnel baraweto za koe stanuva zbor i rabotodava~ot koj go prezel dejstvieto za koe stanuva zbor, i (ii) prezemaweto na toa dejstvie se usoglasuva so dogovorot za vrabotuvawe na vraboteniot i odredbite na drugata legislativa za vrabotuvawe. Vo sekoj slu~aj, na rabotnicite preku zakonot im se nudat (ne)pravni mo`nosti da prigovaraat na kaznuvaweto. Otpu{teniot rabotnik so skrateno rabotno vreme, ili negoviot sindikat na koj toj e ~len, moè da go upatat, vo soglasnost so odredena procedura, slu~ajot do ,,komesarot za prava na Komisijata za rabotni odnosi". Odlukata na Komesarot moè da bide podnesena na Sudot za trud ~ija odluka moè eventualno da bide obàlena vo Visokiot sud.

Kako {to e ve}e istaknato vo prethodnoto poglavje 9, transferot od rabota so polno rabotno vreme na rabota so skrateno rabotno vreme vo Italija bara pismena soglasnost na dvete strani i zaverka od strana na javna vlast (Provinciskiot direktorat za trud). Vraboteniot moè da izbere da mu se dade pomo{ od strana na funkcioner od sindikatot. Dokolku nema, rabotodava~ot moè da reagira so otpu{tawe vrz opravdani osnovi edinstveno dokolku moè da demonstrira deka pove}e nema potreba za rabota so polno rabotno vreme, {to se dolì na reorganizacijata na rabotata i deka rabotnikot ne moè da bide nazna~en na rabota so polno rabotno vreme vo koja bilo proizvodna dejnost. Onamu kade {to se pojavuvaat prazni rabotni mesta so polno rabotno vreme, na postoe~kite rabotnici so skrateno rabotno vreme mora da im se dade prednost za dadenoto regrutirawe, sekako, dokolku kandidatot gi ispolnuva barawata dadeni vo opisot na rabotnoto mesto. Dokolku ima slu~aj nekolku kandidati da se pogodni za rabotata, prednost }e im se dade na rabotnicite so odgovornosti kon semejstvoto.

Vo Luksemburg zakonot izri~ito naveduva deka, bez pravo na koristewe na sudot na zakonot koj na vladata $ dava mo`nost da go spre~i kolektivnoto otpu{tawe na vi{okot na rabotnata sila i da go odrì vrabotuvaweto, odbivaweto na rabotnikot so polno rabotno vreme da raboti so skrateno rabotno vreme ne so~inuva povreda na dol`nosta i na toj na~in ne e pri~ina za otpu{tawe. Istoto se primenuva vo slu~aj na odbivawe na rabotnikot so skrateno rabotno vreme da raboti so polno rabotno vreme, osven vo slu~aj ovoj rabotnik da e registriran kaj administracijata na vrabotuvawe kako

110

rabotnik koj bara rabota so polno rabotno vreme. Me|utoa, primaren uslov odbivaweto da se smeta kako pri~ina za otpu{tawe e toa deka ponudenata rabota so polno rabotno vreme odgovara na kvalifikaciite, znaeweto i profesionalnoto iskustvo na rabotnikot i, vtoro, odbivaweto mora da bide obrazloèno so realni i seriozni pri~ini.

Vo Holandija rabotodava~ot mora da ima dozvola (bidej}i toa e normalna procedura za otpu{tawe za site rabotnici so trajni dogovori) od Javnata agencija za vrabotuvawe pred da moè da go namali brojot na rabotnite ~asovi. Vraboteniot e za{titen od (delumno) otpu{tawe.

Vo Portugalija vraboteniot ima pravo da odbie vo rok od dva rabotni dena kakva bilo promena na rabotnoto vreme ili, pod odredeni okolnosti, ima pravo da se vrati na rabota so polno rabotno vreme.

Vo [panija, spored ~len 41 od vaè~kiot zakon, vraboteniot ne moè da bide otpu{ten ili da bide izloèn na kakov bilo vid na sankcija ili {teten efekt od faktot na odbivawe na ovaa konverzija, bez da bide izloèn na merkite dadeni vo ovoj Akt, koj, spored ona {to e navedeno vo ~len 51 i 52, moè da bide usvoen zaradi ekonomski, tehni~ki, organizaciski ili proizvodstveni pri~ini.

Vo Obedinetoto kralstvo, regulativata isto taka vovede domen na prava za rabotnicite vo vrska so otpu{taweto i o{tetuvaweto, no ova odredeno pra{awe e direktno upateno samo po pat na ,,Upatstvo za najdobra praktika" izdadeno od Ministerstvoto za trgovija i industrija. Vrabotenite moè da se potprat samo na svoite dogovorni prava, ili onamu kade e primenlivo na normalen na~in na Zakonot na Obedinetoto kralstvo za diskriminacija na polovite ili nefer otpu{tawe. Me|utoa, dokolku vraboteniot odbie vrz osnova na toa deka baraweto so~inuva ponepovolen tretman vo sporedba so rabotnikot za sporedba so polno rabotno vreme, tie treba da bidat za{titeni od nefer otpu{tawe spored za{titata od izma~uvawe. Odredbata 7 (c) naveduva deka koj bilo rabotnik, koj e otpu{ten zaradi obidot da gi sprovede svoite prava za ednakov tretman spored regulativata, ili zatoa {to pomognal na drug rabotnik da ne dobie ponepovolen tretman, se smeta kako nefer

111

otpu{tawe (predviden nadomest £50.000). Odredbata 8 gi dava procedurite za doveduvawe na ovie slu~ai pred sud.

Vo Bugarija, dokolku rabotodava~ot pobara od vraboteniot da raboti so skrateno rabotno vreme, a vraboteniot odbie, toj ne e efektivno za{titen protiv otpu{tawe, bidej}i e vozmo`no da se navedat drugi zakonski pri~ini za prestanok na rabotniot odnos pove}e od izdavawe na konkretno odbivawe.

Vo vakvi slu~ai, vo Republika ê{ka vraboteniot e za{titen protiv otpu{tawe so op{tite odredbi za poedine~no otpu{tawe. Pri~ini zaradi koi otpu{taweto moè da bide vozmo`no se dadeni vo Del 46 od Zakonot za rabotni odnosi vo pogled na poni{tuvawe na vrabotuvaweto od strana na rabotodava~ot. Postojat {est priznaeni pri~ini za otpu{tawe - tri od niv vo odnos na situacijata na rabotodava~ot za koj stanuva zbor, drugite tri vo odnos na situaciite kade {to treba da se okrivi vraboteniot. Isto taka postoi jasno nabrojuvawe na pri~inite vo delovite 53 i 54 od Zakonot za rabotni odnosi koi go opravduvaat neposrednoto poni{tuvawe na rabotniot odnos. Neposrednoto poni{tuvawe moè da bide izvr{eno kako od strana na vraboteniot taka i od strana na rabotodava~ot. Rabotodava~ot ne moè da go poni{ti rabotniot odnos (so otkazen period) bez da gi navede osnovite za ovaa odluka. Faktot deka vraboteniot odbiva da raboti so skrateno rabotno vreme ne e vbroen vo ovie spisoci kako validna osnova za prekin na vrabotuvaweto od strana na rabotodava~ot.

Vo Estonija nema posebna za{tita. Dokolku ima nedostatok na rabotna sila, a rabotnikot odbie da gi namali svoite rabotni ~asovi, (procedurata opi{ana na str. 9), toga{ rabotodava~ot moè da go poni{ti dogovorot za rabota. Od druga strana, dokolku ima potreba vraboteniot da raboti dopolnitelni rabotni ~asovi, a toj odbie da gi poka~i, ova ne e validna osnova za otpu{tawe na rabotnikot.

Kako glavno pravilo vo Polska, spored ~len 42 od Zakonot za rabotni odnosi, dogovorot za rabota zavr{uva na krajot na otkazniot period dokolku vraboteniot gi odbie novite uslovi na rabota ili predloèniot nadomest.

Vo Republika Slova~ka, odbivaweto isto taka ne e zakonska pri~ina za otpu{tawe. No, dokolku rabotodava~ot napravi izmena na rabotnoto mesto (od polno rabotno vreme na skrateno rabotno vreme,

112

{to isto taka mo`e da bide prosledeno so promena vo denominacijata na rabotnoto mesto) kako organizaciska promena, toga{ ova e zakonska pri~ina za davawe otkaz na odredeniot vraboten koj odbiva da go zeme ,,novoto" slobodno rabotno mesto.

113

13. Dali rabotodava~ite se obvrzani da gi oglasuvaat internite slobodni rabotni mesta za da go promoviraat vklu~uvaweto na rabotnicite od rabotni mesta so polno rabotno vreme na rabotni mesta so skrateno rabotno vreme ili obratno?

Vo Avstrija ne postoi zakonska obvrska, no vo sekoj slu~aj rabotodava~ot mora da go izvesti rabotni~kiot sovet za planiranite merki i najmuvawe na personal.

Bidej}i vo Belgija rabotnikot so skrateno rabotno vreme ima pravo na prednost za da go potpolni slobodnoto rabotno mesto, koj bilo rabotodava~ koj zanemaruva da gi izvesti rabotnicite so skrateno rabotno vreme rizikuva sankcii.

I nasproti faktot deka ovaa odredba na Direktivata ne se smeta{e deka zakonski e obvrzuva~ka, nejzinata implementacija be{e uspe{na vo Danska.

Vo Finska isto taka postoi obvrska za informirawe na op{t na~in, t.e. sekoj rabotnik (so odredeno vreme, so skrateno rabotno vreme ili polno rabotno vreme) treba da bide informiran i da moè da konkurira za koe bilo slobodno rabotno mesto vo pretprijatieto.

Spored ~len L.212-4-9 od Zakonot za rabotni odnosi, vo Francija rabotodava~ot mora da istakne spisok na soodvetni rabotni mesta koi se dostapni na rabotnicite koi sakaat da se vratat na rabotni mesta so skrateno rabotno vreme ili polno rabotno vreme. Rabotnikot so skrateno rabotno vreme koj saka da dobie rabota so polno rabotno vreme (povtorno) duri ima, pod odredeni uslovi, prioritet da bara da go zazeme rabotnoto mesto.

Vo Germanija isto taka rabotodava~ite moraat da gi objavuvaat rabotnite mesta interno i nadvore{no bidej}i se so skrateno rabotno vreme dokolku rabotnoto mesto e soodvetno za toa. Vo memorandumot za objasnuvawe na zakonot, spomenato e deka nepodobnosta moè da se dokaè vrz osnova na operativnite barawa koi vr{at pritisok, kako {to e slu~aj onamu kade stru~nosta e mnogu retka vo grankata ili oblasta, taka {to bi bilo nevozmo`no da se najdat dve lica koi bi sakale da rabotat so skrateno rabotno vreme. Dokolku rabotodava~ot ja prekr{uva ovaa obvrska na oglasuvawe,

114

rabotni~kiot sovet ima pravo da ne ja dade svojata soglasnost za vrabotuvawe na lice so polno rabotno vreme.

Vo ovoj pogled, sostojbata ne e jasna vo Grcija, no o~igledno noviot zakon predviduva na rabotnicite so skrateno rabotno vreme da im se dade prednost pred vrabotuvawe na lica so polno rabotno vreme.

Vo Irska ne postoi takva zakonska obvrska.

Bidej}i ne postoi subjektivno pravo na rabotnikot da se premestuva na rabota so polno rabotno vreme, vo Italija stav 3 od ~len 5 od Zakonskata odluka 61 nedovolno vospostavuva zbir na proceduralni i bitni ograni~uvawa za izvr{uvaweto na menaxerskata i organizacionata vlast na rabotodava~ot. Na toj na~in, rabotodava~ot e pod obvrska, pri regrutirawe na personal so skrateno rabotno vreme, da dava blagovremeno izvestuvawe na ,,personalot koj e ve}e vraboten so polno rabotno vreme vo edinicite za proizvodstvo vo istata op{tina i da dade pismeno izvestuvawe za mesto koe e dostapno na site vo rabotnite prostorii kade {to se odviva rabotata", a i da gi zeme predvid site barawa od rabotnicite koi rabotat so polno rabotno vreme za da se prefrlat na rabota so skrateno rabotno vreme. Krajnata re~enica od ~len 5, stav 3, sodrì zabele{ka za kolektivno pregovarawe, koe moè da vklu~i natamo{ni barawa, primarno naveduvaj}i period na izvestuvawe, kako i za vremeto koga gorespomenatoto izvestuvawe se objavuva.

Vo Luksemburg, isto taka, rabotnicite koi izrazile èlba da rabotat so skrateno rabotno vreme, ili da se vratat na rabotno mesto so polno rabotno vreme, treba prvi da bidat izvesteni za slobodnite rabotni mesta vo pretprijatieto.

Vo Holandija ne postoi zakonska obvrska da se objavuvaat internite slobodni rabotni mesta, no nekoi kolektivni dogovori predviduvaat takva obvrska.

I portugalskata i {panskata legislativa davaat odredbi za vakva obvrska.

Vo Obedinetoto kralstvo ne postoi vakva zakonska obvrska vo legislativata, no toa se prepora~uva vo ,,Upatstvoto za najdobra praktika" izdadeno od Ministerstvoto za trgovija i industrija.

115

Vo Bugarija rabotodava~ite isto taka vo ovoj slu~aj ne se obvrzani da gi oglasuvaat internite slobodni rabotni mesta.

Spored Zakonot za rabotni odnosi na Republika ^e{ka, rabotodava~ite ne se obvrzani da gi oglasuvaat internite slobodni rabotni mesta so cel da go unapredat prefrluvaweto od rabota so polno rabotno vreme na rabota so skrateno rabotno vreme i obratno. Tie edinstveno se obvrzani da gi oglasat slobodnite rabotni mesta vo Biroto za rabotna sila. Spored Del 18, stav 2 f) od Zakonot za rabotni odnosi (pravo na informacii i konsultacii), rabotodava~ot e obvrzan da gi informira vrabotenite (sindikatite, pretstavnicite na rabotnicite) za rabotnite odnosi, kako za sklu~enite taka i za prestanatite i za op{tite pra{awa na rabotnite uslovi. Taka, ima mo`nost da se dobijat odredeni informacii za internite slobodni rabotni mesta koi mo`e da se koristat za da se podobri prefrluvaweto od polno na skrateno rabotno vreme i obratno.

Vo Estonija, Polska i Republika Slova~ka nema obvrska za oglasuvawe na internite slobodni rabotni mesta kaj rabotnicite ili na sindikatot. Od druga strana, rabotodava~ite na Estonija se obvrzani da gi prijavat slobodnite rabotni mesta kaj lokalna agencija za vrabotuvawe, osven onamu kade {to e ve}e regrutiran nov rabotnik.

Vo Slovenija rabotodava~ite se obvrzani site slobodni rabotni mesta vo nivnata kompanija da gi objavat nadvor od kompanijata.

116

Prilog 1: Primeni odgovori na pra{alnikot na NETLEX

Avstrija OGB

Belgija CSC

Danska HK/LO

Finska SAK-STTK-AKAVA

Francija FO/CFT/CFTD

Germanija DGB/IG Metall

Grcija -

Italija CGIL

Irska ICTU

Luksemburg CGT/LCGB

Holandija FNV

[panija CCOO

Portugalija UGT-P

[vedska TCO

Obedineto kralstvo TUC

Norve{ka LO

Bugarija CITUB

Kipar -

Republika ^e{ka CMKOS

Estonija EAKL

Ungarija -

Latvija -

Malta -

Polska Prof.Matey-Tyrowicz Maria

(Polska akademija na naukite)

Romanija -

Republika Slova~ka KOZ SR

Slovenija ZSSS

Turcija -

117

Prilog 3: Rabotnici so skrateno rabotno vreme vo EU prika`ani kako procent od vkupnoto naselenie

1985 1990 1995 1998 2000 Avstrija - 8.8 13.3 11.5 12.2 Belgija 9.3* 10.2 15.4 16.3 19.0 Danska 25.4* 23.7 22.5 17.0 15.7 Finska 8.3 7.2 11.0 9.6 10.4 Francija 11.5 - 16.2 14.8 14.2 Germanija 12.4 13.2 16.4 16.6 17.6 Grcija 4.4* 5.5 3.4 9.0 5.4 Irska 5.8* 8.1 13.3 18.0 18.4 Italija 4.9 5.7 6.1 11.2 12.2 Luksemburg 7.1* 6.5 8.0 12.8 13.0 Holandija 22.4* - 37.4 30.0 32.1 Portugalija - 23.2 4.4 9.9 9.2 [panija - 4.8 7.1 7.7 7.8 [vedska 24 23.2 26.4 13.5 14.0 OK 20.4 21.8 24.5 23.0 23.0 Izvori: cifri za 1985/1990/1998/2000: OECD. Za 1995: Eurostat) ((*) Eurostat, Rabotna organizacija i rabotno vreme 1983-1992, Luksemburg 1995 godina) Prilog 6: MOT Konvencija broj 175, koja se odnesuva na rabotata so

skrateno rabotno vreme, 1994 godina

Generalnata konferencija na Me|unarodnata organizacija na trudot (MOT), svikana vo @eneva od strana na Upravnoto telo na Me|unarodnata kancelarija za trud, na svojata 81 sednica na 07.06.1994 godina, istaknuvaj}i ja va`nosta za rabotnicite so skrateno rabotno vreme, na odredbite na Konvencijata za ednakov nadomest, 1951 godina, Konvencijata za diskriminacija (Vrabotuvawe i profesija), 1958 godina, i Konvencijata i preporakite za rabotnici so semejni obvrski, 1981 godina; istaknuvaj}i ja va`nosta na ovie rabotnici do Konvencijata za unapreduvawe na vrabotuvaweto i za{titata protiv nevrabotenosta, 1988, Preporaka na politikata za vrabotuvawe (Dopolnitelni odredbi) 1984; priznavaj}i ja va`nosta na produktivnoto i slobodno izbranoto vrabotuvawe za site rabotnici, ekonomskata va`nost na rabotata so skrateno rabotno vreme, potrebata politikite za vrabotuvawe da ja zemat vo obyir ulogata na

118

rabotata so skrateno rabotno vreme vo olesnuvaweto na dopolnitelnite mo`nosti i potrebata da se obezbedi za{tita za rabotnicite so skrateno rabotno vreme vo oblastite na pristapot na vrabotuvaweto, rabotnite uslovi i socijalnata sigurnost; odlu~uvaj}i za usvojuvawe na odredeni predlozi vo pogled na rabotata so skrateno rabotno vreme, {to e ~etvrtata rabota na dnevniot red na sednicata; odreduvaj}i deka ovie predlozi }e bidat vo forma na me|unarodna konvencija; denes, na dvaeset i ~etvrti juni iljada devetstotini devedeset i ~etvrta godina, ja usvojuva slednata Konvencija, koja moè da se navede kako Konvencija za rabota so skrateno rabotno vreme, 1994 godina:

^len 1

Za namenata na ovaa Konvencija:

Terminot ,,rabotnik so skrateno rabotno vreme" zna~i vraboteno lice ~ii normalni ~asovi na rabota se pomalku od onie na rabotnicite za sporedba so polno rabotno vreme;

Normalnite ~asovi na rabota za koi stanuva zbor vo potparagrafot (a) moè da se presmetuvaat nedelno ili vo prosek za daden period na vrabotuvawe;

Terminot ,,rabotnik za sporedba so polno rabotno vreme" se odnesuva na rabotnik so polno rabotno vreme koj:

-go ima istiot vid na raboten odnos;

-e angaìran na istiot ili sli~en vid na rabota ili zanimawe; i

-e vraboten vo istata ustanova ili, koga nema rabotnik za sporedba so polno rabotno vreme vo taa ustanova, vo istoto pretprijatie, ili, koga nema rabotnik za sporedba so polno rabotno vreme vo toa pretprijatie, vo istata granka na dejnost, kako rabotnikot so skrateno vreme za koj stanuva zbor;

a. rabotnici so polno rabotno vreme koi se pogodeni so delumna nevrabotenost, {to zna~i so kolektivna i privremena redukcija na nivnite normalni ~asovi na rabota zaradi ekonomski, tehni~ki ili strukturni pri~ini, ne se smetaat deka se rabotnici so skrateno rabotno vreme.

119

^len 2

Ovaa Konvencija ne gi pogoduva popovolnite odredbi koi se vaè~ki za rabotnicite so skrateno rabotno vreme pod drugi me|unarodni konvencii za trud.

^len 3

Ovaa Konvencija vaì za site rabotnici so skrateno rabotno vreme, se podrazbira deka ~lenot moè, po konsultirawe na reprezentativnite organizacii na rabotodava~ite i rabotnicite za koi stanuva zbor, da isklu~i potpolno ili delumno od svojot domen odredeni kategorii na rabotnici ili ustanovi koga negovoto barawe do niv bi sozdalo odredeni problemi od bitna priroda.

Sekoj ~len koj ja ratifikuval ovaa Konvencija koja ja koristi mo`nosta dadena vo prethodniot stav, treba vo svoite izve{tai za primenata na Konvencijata pod ~len 22 od Ustavot na me|unarodnata organizacija na trud da navede koja bilo kategorija na rabotnici ili ustanovi koi se isklu~eni na toj na~in i pri~inite zo{to ova isklu~uvawe bilo ili s# u{te se smeta deka bilo neophodno.

^len 4

Treba da se prezemat merki za da se osigura deka rabotnicite so skrateno rabotno vreme ja primaat istata za{tita koja im se dava na rabotnicite za sporedba so polno rabotno vreme vo pogled na:

a. Pravoto da organiziraat, pravoto da pregovaraat kolektivno i pravoto da deluvaat kako pretstavnici na rabotnicite;

b. Profesionalna bezbednost i za{tita na rabotnicite na rabotnoto mesto;

c. Diskriminacija pri vrabotuvawe i profesija.

^len 5

Treba da se prezemat merki soodvetni na nacionalniot zakon i praktikata za da se osiguri deka rabotnicite so skrateno rabotno vreme ne zemaat osnovna plata samo poradi toa {to rabotat so skrateno rabotno vreme, koja presmetana proporcionalno na ~asovna, koja se odnesuva na izvr{enata rabota, ili vrz osnova na stapkata na norma, e poniska od osnovnata plata na rabotnicite za sporedba so polno rabotno vreme, presmetana vo soglasnost so istata metoda.

120

^len 6

Statutarnite {emi na socijalno osiguruvawe koi se zasnovani na profesionalnata aktivnost treba da se prilagodat na toj na~in {to rabotnicite so skrateno rabotno vreme uìvaat uslovi ekvivalentni na onie koi gi imaat rabotnicite za sporedba so polno rabotno vreme; ovie uslovi moè da se odredat vo proporcija so ~asovite na rabota, pridonesite ili zarabotuva~kite, ili preku drugi metodi dosledni na nacionalniot zakon i praktikata.

^len 7

Treba da se prezemat merki za da se osiguri deka rabotnicite so skrateno rabotno vreme dobivaat uslovi ekvivalentni na onie na rabotnicite za sporedba so polno rabotno vreme vo oblastite na:

a. Za{tita na maj~instvo;

b. Prestanok na vrabotuvawe;

c. Platen godi{en odmor i plateni dràvni praznici; i

d. Boleduvawe.

Se podrazbira deka pari~nite prava moè da se odredat vo proporcija na ~asovite na rabota ili zarabotuva~kite.

^len 8

1. Rabotnicite so skrateno rabotno vreme ~ii ~asovi na rabota ili zarabotuva~kite se pod odredenite pragovi moè da se isklu~at od strana na ~lenot:

a. Od oblasta na koi bilo statutarni {emi na socijalno osiguruvawe spomenati vo ~len 6, osven vo pogled na beneficii za povreda na rabotno mesto;

b. Od oblasta na koja bilo od merkite prezemeni vo oblastite pokrieni so ~len 7, osven vo pogled na merkite za za{tita na maj~instvoto koi se razli~ni od onie koi se dadeni pod statutarnite {emi za socijalno osiguruvawe.

2. Pragovite koi se spomenati vo paragraf 1 treba da bidat dovolno niski za da ne go isklu~at prekumerno golemiot procent na rabotnicite so skrateno rabotno vreme.

121

3. ^len koj ja iskoristuva mo`nosta dadena vo gorenavedeniot paragraf 1 treba:

a. Periodi~no da gi razgleduva pragovite koi se na sila;

b. Vo svoite izve{tai za primenata na Konvencijata pod ~len 22 do Ustavot na me|unarodnata organizacija na trudot, da gi istakne pragovite koi se na sila, nivnite pri~ini i dali e vnimatelno razgledano progresivnoto prodolùvawe na isklu~enite rabotnici.

4. Najgolem broj od reprezentativnite organizacii na rabotodava~ite i rabotnicite treba da bidat konsultirani za vospostavuvaweto, pregledot i revizijata na pragovite za koi stanuva zbor vo ovoj ~len.

^len 9

1. Treba da se prezemat merki za da se olesni pristapot do produktivnata i slobodno izbranata rabota so skrateno rabotno vreme koja gi zadovoluva potrebite i na rabotodava~ite i na rabotnicite so toa deka e obezbedena za{titata spomenata vo ~lenovite od 4 do 7.

2. Ovie merki treba da vklu~uvaat:

a. Osvrt na zakonite i odredbite koi moè da go spre~at ili obeshrabrat pribegnuvaweto kon rabota so skrateno rabotno vreme;

b. Koristeweto na uslugite na vrabotuvaweto, onamu kade {to tie postojat, da se identifikuvaat i da im se dade publicitet na mo`nostite za rabota so skrateno rabotno vreme vo nivnoto informirawe i aktivnostite za vrabotuvawe;

c. Posebno vnimanie, vo politikite na vrabotuvaweto na potrebite i prednostite na odredeni grupi, kako {to se nevrabotenite, rabotnicite so semejni obvrski, postarite rabotnici, rabotnici so invaliditeti i rabotnici koi se educiraat ili se na obuka.

3. Ovie merki moè isto taka da vklu~at istraùvawe i {irewe na informaciite za stepenot do koj rabotata so

122

skrateno rabotno vreme odgovara na ekonomskite i na socijalnite celi na rabotodava~ite i na rabotnicite.

^len 10

Onamu kade e pogodno, treba da se prezemat merki za da se osiguri deka premestuvaweto od rabota so polno rabotno vreme na rabota so skrateno rabotno vreme, ili obratno, e dobrovolno, vo soglasnost so nacionalniot zakon i praktikata.

^len 11

Odredbite na ovaa Konvencija treba da bidat implementirani so zakonot ili odredbite, osven vo slu~ai koi{to se dadeni so pomo{ na kolektivnite dogovori ili na koj bilo drug na~in dosleden na nacionalnata praktika. Najgolem broj pretstavni~ki organizacii na rabotodava~ite i rabotnicite treba da bidat konsultirani pred da se usvojat koi bilo vakvi zakoni ili odredbi.

^len 12

Formalnite ratifikacii na ovaa Konvencija za registracija treba da se prosledat do generalniot direktor na Me|unarodnata kancelarija za trud.

^len 13

1. Ovaa Konvencija e obvrzuva~ka samo za onie ~lenovi na Me|unarodnata organizacija na trudot ~ii ratifikacii se registrirani od generalniot direktor.

2. Taa stapuva na sila 12 meseci po datumot koga ratifikaciite na dve ~lenki se registrirani od strana na generalniot direktor.

3. Potoa, ovaa Konvencija e pravosilna za koj bilo ~len 12 meseci po datumot od koga e registrirana nejzinata ratifikacija.

^len 14

1. ^lenka koja ja ratifikuvala Konvencijata mo`e da se otka`e po istekot na deset godini od datumot koga Konvencijata prv pat stapila na sila, so akt na obra}awe do generalniot direktor na Me|unarodnata kancelarija za trud za

123

registracija. Vakvoto otkaùvawe nema da bide pravosilno do istekot na edna godina od datumot koga e registrirana.

2. Sekoja ~lenka koja ja ratifikuvala ovaa Konvencija i koja, vo tekot na edna godina po istekot na periodot od deset godini spomenat vo prethodniot paragraf, ne go iskoristila pravoto na otkaùvawe dadeno vo ovoj ~len, e obvrzana za u{te eden period od deset godini, a potoa, moè da ja otkaè ovaa Konvencija po istekot na sekoj period od slednite deset godini pod uslovi dadeni za toa vo ovoj ~len.

^len 15

1. Generalniot direktor na Me|unarodnata kancelarija za trud treba da gi izvesti site ~lenovi na Me|unarodnata organizacija na trudot za registracijata na site ratifikacii i otkaùvawa koi mu se dostaveni od strana na ~lenovite na organizacijata.

2. Pri izvestuvawe na ~lenovite na organizacijata za registracijata na vtorata ratifikacija koja mu e dostavena, generalniot direktor treba da go istakne datumot po koj Konvencijata stapuva na sila na ~lenovite na organizacijata.

^len 16

Generalniot direktor na Me|unarodnata kancelarija za trud treba da se obrati do generalniot sekretar na Obedinetite nacii za registracija vo soglasnost so ~len 102 od Povelbata na Obedinetite nacii so site poedinosti za site ratifikacii i akti na otkaùvawe koi se registrirani od negova strana vo soglasnost so odredbite na prethodnite ~lenovi.

^len 17

Toga{ koga }e se smeta za neophodno, Upravnoto telo na Me|unarodnata kancelarija za trud treba da prezentira na Generalnata konferencija izve{taj za rabotata na ovaa Konvencija i treba da ja ispita poèlnosta za stavawe na pra{aweto za nejzinata revizija vo celost ili delumno na ovoj dneven red na Konferencijata.

124

^len 18

1. Dokolku Konferencijata go usvoi revidiraweto na ovaa Konvencija vo celost ili delumno, toga{, osven dokolku ne e predvideno poinaku so novata Konvencija:

a. Ratifikacijata od strana na ~len na novata revidira~ka Konvencija treba ipso jure da vklu~i itno otkaùvawe na ovaa Konvencija, ne zemaj}i gi predvid odredbite na prethodno dadeniot ~len 14, dokolku i koga stapuva na sila novata revidirana Konvencija;

b. Od datumot koga novata revidirana Konvencija stapuva na sila, ovaa Konvencija prestanuva da bide otvorena za ratifikacija od strana na ~lenkite.

2. Ovaa Konvencija vo sekoj slu~aj }e ostane na sila vo nejzinata su{tinska forma i sodrìna za onie ~lenki koi ja ratifikuvale, no koi ne ja ratifikuvale revidira~kata Konvencija.

^len 19

Angliskata i francuskata verzija na tekstot na ovaa Konvencija se ednakvo polnopravni. Prilog 7: Tabela na ratifikacija na Konvencija 175 (sostojba od juni 2002 godina)

Dràva Data na ratifikacija

Kipar 28.2.1997

Finska 25.5.1999

Gijana 13.9.1997

Italija 13.04.2000

Luksemburg 21.3.2001

Mavricius 14.6.1996

Holandija 5.2.2001

Slovenija 8.5.2001

125

Prilog 8: MOT R182 - Preporaka za rabotata so skrateno rabotno vreme, 1994 godina

Generalnata konferencija na Me|unarodnata organizacija na trudot, svikana vo @eneva od strana na Upravnoto telo na Me|unarodnata kancelarija za trud, na svojata 81 sednica na 07.06.1994 godina, istaknuvaj}i ja va`nosta za usvojuvaweto na odredeni predlozi vo pogled na rabotata so skrateno rabotno vreme, {to e ~etvrtata to~ka na dnevniot red na sednicata; utvrduvaj}i deka ovie predlozi treba da bidat vo forma na Preporakata koja ja dopolnuva Konvencijata za skratenoto rabotno vreme, 1994; denes, na dvaeset i ~etvrti juni iljada devetstotini devedeset i ~etvrta godina, ja usvojuva slednata Preporaka, koja moè da se navede kako Preporaka za rabota so skrateno rabotno vreme, 1994 godina:

1. Odredbite od ovaa Preporaka treba da se razgleduvaat zaedno so onie od Konvencijata za skrateno rabotno vreme, 1994 (vo natamo{niot tekst navedena kako ,,Konvencija").

2. Za namenite na ovaa Preporaka:

(a) terminot ,,rabotnik so skrateno rabotno vreme" zna~i vraboteno lice ~ii normalni ~asovi na rabota se pomalku od onie na rabotnicite za sporedba so polno rabotno vreme;

(b) normalnite ~asovi na rabota za koi stanuva zbor vo klauzulata (a) moè da se presmetuvaat nedelno ili vo prosek za daden period na vrabotuvawe;

(c) terminot ,,rabotnik za sporedba so polno rabotno vreme" se odnesuva na rabotnik so polno rabotno vreme koj:

(i) go ima istiot vid na raboten odnos;

(ii) e angaìran na istiot ili sli~en vid na rabota ili zanimawe; i

(iii) e vraboten vo istata ustanova ili, koga nema rabotnik za sporedba so polno rabotno vreme vo taa ustanova, vo istoto pretprijatie, ili, koga nema rabotnik za sporedba so polno rabotno vreme vo toa pretprijatie, vo istata granka na dejnost, kako rabotnikot so skrateno vreme za koj stanuva zbor;

126

(d) rabotnicite so polno rabotno vreme koi se pogodeni so delumna nevrabotenost, {to zna~i so kolektivna i privremena redukcija na nivnite normalni ~asovi na rabota poradi ekonomski, tehni~ki ili strukturni pri~ini, ne se smetaat deka se rabotnici so skrateno rabotno vreme.

3. Ovaa Preporaka vaì za site rabotnici so skrateno rabotno vreme.

4. Vo soglasnost so nacionalniot zakon i praktikata, rabotodava~ite treba da gi konsultiraat pretstavnicite na rabotnicite za koi stanuva zbor za voveduvaweto na prodolùvawe na skratenoto rabotno vreme vo po{irok obem, za pravilata i procedurite koi se primenuvaat za vakvata rabota i za za{titnite i promotivnite merki koi moè da bidat soodvetni.

5. Rabotnicite so skrateno rabotno vreme treba da bidat informirani za nivnite odredeni uslovi na rabota vo pismena forma ili so drugo sredstvo dosledno na nacionalniot zakon i praktikata.

6. Prilagoduvawata koi treba da se napravat vo soglasnost so ~len 6 od Konvencijata za statutarnite {emi za socijalno osiguruvawe koi se zasnovaat na profesionalnata aktivnost treba da se stremat kon:

(a) dokolku e pogodno, progresivno namaluvawe na barawata na pragot zasnovani na zarabotuva~kite ili ~asovite na rabota kako uslov za pokrivawe na ovie {emi;

(b) kako {to e pogodno, davawe minimalni ili fiksni beneficii na rabotnicite so skrateno rabotno vreme, osobeno za postarite, boleduvawe, beneficii za invalidnost i porodilno, kako i dodatoci za semejstvo;

(c) prifa}aj}i go principot deka rabotnicite so skrateno rabotno vreme ~ie vrabotuvawe zavr{ilo ili e ukinato i koi baraat samo vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme, go zadovoluvaat uslovot za dostapnost na potrebnata rabota za pla}awe na beneficiite za nevrabotenost;

(d) namaluvawe na rizikot od kaznuvawe na rabotnicite so skrateno rabotno vreme so {emi koi:

127

(i) go izloùvaat pravoto na beneficii do period na kvalifikuvawe, izrazeno vo termini na periodi na pridones, za osiguruvawe ili za vrabotuvawe za vreme na odnosniot period; ili

(ii) go odreduvaat iznosot na beneficiite, kako na prosekot od prethodnite zarabotuva~ki taka i na dolìnata na periodite na pridonesot za osiguruvawe ili za vrabotuvawe.

7. (1) Onamu kade {to e pogodno, pragot na barawata za pristap kon pokritie pod privatni profesionalni {emi koi gi nadopolnuvaat ili zamenuvaat statutarnite {emi na socijalno osiguruvawe treba progresivno da se namalat za da im se dozvoli na rabotnicite so skrateno rabotno vreme da bidat pokrieni kolku {to moè pove}e.

(2) Rabotnicite so skrateno rabotno vreme treba da bidat za{titeni so takvi {emi spored uslovi ekvivalentni na onie na rabotnicite za sporedba so polno rabotno vreme. Onamu kade {to e pogodno, ovie uslovi moè da se odredat vo proporcija so ~asovite rabota, pridonesite ili zarabotuva~kite.

8. (1) Kako {to e pogodno, barawata za pragot zasnovani na ~asovite na rabota ili na zarabotuva~kite, kako {to e navedeno pod ~len 8 od Konvencijata vo oblastite na koi upatuva vo ~len 7 od istata, treba progresivno da se namalat.

(2) Periodite za potrebnata slu`ba kako uslov za za{tita vo oblastite opfateni so ~len 7 od Konvencijata ne treba da bidat podolgi za rabotnicite so skrateno rabotno vreme otkolku za rabotnicite za sporedba so polno rabotno vreme.

9. Onamu kade {to rabotnicite so skrateno rabotno vreme imaat pove}e od edna rabota, nivniot vkupen broj na rabotni ~asovi, pridonesite ili zarabotuva~kite treba da bidat zemeni predvid vo odreduvaweto dali tie gi zadovoluvaat barawata za pragot vo statutarnite {emi na socijalnoto osiguruvawe koi se zasnovaat na profesionalnata dejnost.

10. Rabotnicite so skrateno rabotno vreme treba da imaat korist vrz pravedna osnova od finansiskata kompenzacija, dodatna na

128

osnovnite plati, koja ja primaat rabotnicite za sporedba so polno rabotno vreme.

11. Treba da se prezemat site soodvetni merki za da se osiguri deka s# dodeka prakti~no rabotnicite so skrateno rabotno vreme imaat pristap vrz pravedna osnova do sredstvata za socijalna pomo{ i socijalni uslugi na institucijata za koja stanuva zbor; ovie sredstva i uslugi treba, do mo`nata granica, da bidat prilagodeni za da gi zemat predvid potrebite na rabotnicite so skrateno rabotno vreme.

12. (1) Brojot i rasporedenosta na ~asovite na rabota na rabotnicite so skrateno rabotno vreme treba da se utvrdi so toa {to treba da se zemat predvid interesite na rabotnicite kako i potrebite na institucijata.

(2) S# dodeka e mo`no, promenite vo dogovoreniot plan na rabota i rabotata von od ~asovite na planot treba da bidat predmet na ograni~uvawa i na prethodno izvestuvawe.

(3) Sistemot na kompenzacija za rabota von od dogovoreniot raboten plan treba da bide predmet na pregovori vo soglasnost so nacionalniot zakon i praktika.

13. Vo soglasnost so nacionalniot zakon i praktika, rabotnicite so skrateno rabotno vreme treba da imaat pristap vrz pravedna osnova, a kolku e mo`no pove}e pod ekvivalentni uslovi, do site formi na otsustvo dostapni na rabotnicite za sporedba so polno rabotno vreme, osobeno plateno otsustvo za obrazovanie, roditelsko otsustvo i otsustvo vo slu~aj na bolest na dete ili drug ~len od bliskoto semejstvo na rabotnikot.

14. Onamu kade {to e soodvetno, istite pravila treba da se primenuvaat za rabotnicite so skrateno rabotno vreme vo odnos na planiraweto na godi{niot odmor i rabota na voobi~aenite denovi za odmor i dr`avnite praznici.

15. Onamu kade e pogodno, treba da se prezemat merki za da se odbegnat specifi~nite ograni~uvawa vrz pristapot na rabotnicite so skrateno rabotno vreme do obuka, mo`nosti za kariera i profesionalna mobilnost.

129

16. Treba da se prilagodat odredbite na {emite za statutarnoto socijalno osiguruvawe zasnovani na profesionalnata dejnost koi mo`e da go obeshrabrat pribegnuvaweto kon ili prifa}aweto na rabotata so skrateno rabotno vreme, osobeno onie koi:

(a) rezultiraat vo proporcionalno povisoki pridonesi za rabotnicite so skrateno rabotno vreme osven dokolku tie se opravdani so soodvetno povisoki beneficii;

(b) bez razumna osnova, zna~itelno gi namaluvaat beneficiite za nevrabotenost na nevraboteni rabotnici koi privremeno ja prifa}aat rabotata so skrateno rabotno vreme;

(c) go prenaglasuvaat, vo presmetkata na starosnite beneficii, namaleniot prihod od rabotata so skrateno rabotno vreme koja se raboti samo vo period koj mu prethodi na penzioniraweto.

17. Rabotodava~ite treba da gi razgledaat merkite za da se olesni pristapot do rabotata so skrateno rabotno vreme na site nivoa na pretprijatieto, a onamu kade e pogodno, vklu~uvaj}i gi kvalifikuvanite i menaxerskite rabotni mesta.

18. (1) Onamu kade {to e pogodno, rabotodava~ite treba da obrnat vnimanie na:

(a) barawata na rabotnicite za transfer od rabota so polno rabotno vreme na rabota so skrateno rabotno vreme koja stanala na raspolagawe vo pretprijatieto; i

(b) barawata na rabotnicite za transfer od rabota so skrateno rabotno vreme na rabota so polno rabotno vreme koja stanala na raspolagawe vo pretprijatieto.

(2) Rabotodava~ite treba da dadat blagovremena informacija na rabotnicite za raspolagaweto na rabotni mesta so skrateno rabotno vreme i rabotni mesta so polno rabotno vreme vo ustanovata, so cel da gi olesnat transferite od rabotni mesta so polno rabotno

130

vreme na rabotni mesta so skrateno rabotno vreme ili obratno.

19. Odbivaweto na rabotnikot da premine od rabotno mesto so polno rabotno vreme na rabotno mesto so skrateno rabotno vreme ili obratno, ne pretstavuva validna pri~ina za prestanokot na vrabotuvaweto, bez ogled na prestanokot vo soglasnost so nacionalniot zakon i praktika, za drugi pri~ini koi {to mo`e da proizlezat od operativnite barawa na institucijata za koja stanuva zbor.

20. Onamu kade {to dozvoluvaat nacionalnite uslovi ili uslovite na nivo na institucijata, na rabotnicite treba da im se dade mo`nost da pominat na rabota so skrateno rabotno vreme vo opravdani slu~ai, kako {to e bremenosta ili potrebata od nega na malo dete ili invalidizirano lice ili bolen ~len od neposrednoto semejstvo, a potoa da se vratat na rabota so polno rabotno vreme.

21. Onamu kade {to obvrskite na rabotodava~ite zavisat od brojot na rabotnici koi tie gi vrabotuvaat, rabotnicite so skrateno rabotno vreme }e se smetaat kako rabotnici so polno rabotno vreme.

22. Treba da se pro{irat informaciite za za{titnite merki koi se primenuvaat na rabota so skrateno rabotno vreme i na prakti~nite ureduvawa za razni rabotni {emi za rabota so skrateno rabotno vreme.

131

AC i FTF Drugi sindikati vo Danska ACAS Slu`ba za sovetuvawe, pomiruvawe i

arbitraà ADR alternativno re{avawe na sporovi APE roditelski dodatok za obrazovanie ARRCO ARS alternatiovno re{avawe na sporovi AVRAG Arbeitsvertragsrechtsanpassungsgesetz CEEP European Centre of Enterprises with Public Participation

Evropski centar na pretprijatija so javno u~estvo

CGIL, CISL i UIL konfederaciite na sindikatot vo Italija CITUB Bugarskata konfederacija na sindikatite CNAF Nacionalen fond za semeen nadomest CPA “Cessation progressive anticipeé” Dansk Maskinhandleforening

Asocijacija na danskite trgovci so ma{inerija

Dansk Smedemesterforening

Asocijacija na danskite metalski rabotnici

DI Konfederacijata na danskite industrii ECJ ETUC European Trade Union Confederation

Konfederacija na sindikatite na Evropa

ETUI Institut na evropskiot sindikat Eurostat FDB Handelskartellet i Danska

Konfederacija na sindikatite na trgovija, transport i uslugi vo Danska

GSEE Konfederacija na gr~kiot sojuz na sindikatite IBEC organizacijata na rabotodava~ite vo Irska ICTU Irish Trade Union Congress

Kongres na sindikatot na Irska

KTO Asocijacijata na Organizaciite na vrabotenite vo lokalnata smouprava

LRD Oddel za istraùvawe na rabotnata sila LRD Labour Research Department

Oddelot za istraùvawe na rabotnata sila

MKDSZ Posreduvawe za rabotni odnosi i arbitra`na

132

slu`ba NETLEX Trade union legal experts network

Mre`a na pravni eksperti na sindikatot

ÖGB Unijata na sindikatot vo Avstrija OJ Slu`ben vesnik RTT Pokratko rabotno vreme SALA i FA organizaciite na rabotodava~ite SEV Gr~kata organizacija na rabotodava~ite SMIC Isklu~uvawe na rabotnicite so skrateno

rabotno vreme od garantiraniot minimum na pla}awe

TUC Trade Union Confederation

Konfederacija na sindikatite

UNICE Union of Industrial and Emplyers’ Confederations of Europe

Unija na konfederaciite na industrijata i rabotodava~ite na Evropa

133

PRAVNA ANALIZA NA IMPLEMENTACIJATA NA

DIREKTIVATA ZA RABOTA NA ODREDENO VREME

Isabelle Schömann Stefan Clauwaert

Wiebke Düvel

Evropski institut na sindikatot Brisel, 2003

135

Analiza na kvalitetot na odredbite za

implementacija

1. Op¡ti zabele¡ki na nacionalnite odredbi za implementacija

1.1. Preciznost na oficijalnite brojki?

Spored brojkite od 2001 godina dadeni vo Pregledot na rabotnata sila Eurostat, 13.4% od aktivnata rabotna sila vo Evropa se vraboteni so dogovor za ograni~eno vremetraewe. Analizata na rabotnata sila pod ovaa kategorija na raboten dogovor vo zemjite ~lenki na EU izloùva golemi protivre~nosti, a brojkite treba da se tolkuvaat so pretpazlivost poradi razli~nite definicii na rabotata na odredeno vreme, nedovolnata razlika pome|u razli~ni vidovi na nestandarden dogovor za vrabotuvawe, a, vo nekoi slu~ai, i nedostatok na odredba za netipi~na rabota.

Sepak, vo princip, brojkite gi otkrivaat trendovite koi odgovaraat so realnosta, kako {to e {iroko rasprostranetoto koristewe na dogovori za vrabotuvawe na odredeno vreme vo nekoi zemji ~lenki na EU (vo [panija i Portugalija duri 31% od rabotnata sila). Vo Germanija, Francija, Holandija, Finska i [vedska, pribegnuvaweto kon atipi~nata rabota pogoduva 12 do 17% od rabotnata sila, a rabotnicite za koi stanuva zbor uìvaat relativno visoki nivoa na zakonska i/ili kolektivno dogovorena za{tita. Tretata grupa na zemji ~lenki na EU se karakterizira so nisko pribegnuvawe (pod 10% od rabotnata sila) kon nestandardni dogovori za vrabotuvawe. Ovaa grupa ja vklu~uva Belgija, Danska, Luksemburg i Avstrija. Oficijalnite brojki za Obedibetoto kralstvo i Irska pokaùvaat najnisko nivo na pribegnuvawe kon vrabotena rabotna sila vo atipi~nite formi na rabota so 6.7% vo prvata i 3.7% vo vtorata. Brojkite moè da bidat objasneti so slaboto nivo na za{tita protiv otpu{tawe garantirano so dogovorite za vrabotuvawe na neodredeno vreme vo ovie zemji.

Vo zemjite koi pristapuvaat, 8% od rabotnata sila se vraboteni pod dogovor na odredeno vreme. Ovaa op{ta brojka krie va`ni razliki me|u zemjite za koi stanuva zbor: vo Kipar, Polska i

136

Slovenija, pove}e od 10% od rabotnata sila ima atipi~ni dogovori; nasproti toa vo Estonija i Romanija dogovorite za rabota na odredeno vreme pogoduva 3% od rabotnata sila, dodeka vo Bugarija, Ungarija, Litvanija, Letonija i Slova~ka brojkata e pome|u 5 i 7%.

Osvrnuvaj}i se na brojkite (vo 2000) na u~estvoto na èni i maì vraboteni so dogovor na odredeno vreme, se zabeleùva deka vo site 15 zemji ~lenki na EU atipi~noto vrabotuvawe pove}e gi pogoduva ènite otkolku maìte, iako vo mnogu varijabilni proporcii: na primer, vo Danska, Francija i Avstrija, razlikata me|u polovite e nezabeleìtelna (pomalku od 2%); vo drugite zemji ~lenki na EU taa e pome|u 4 i 5%, so maksimum vo Belgija (6%), Portugalija (6%), Holandija (7%) i Finska (7%). Vo odnos na raspredelbata spored grupata na vozrast, dogovorite za vrabotuvawe na odredeno vreme se op{ta forma na vrabotuvawe me|u mladite lu|e na vozrast pome|u 15 i 24 godini, kako i me|u onie od grupata na vozrast od 25 do 49 godini. Vo ovaa posledna kategorija ènite se premnogu zastapeni, nesomneno poradi semejnite obvrski. Pokraj toa, nestandardnite dogovori za vrabotuvawe se mnogu povisoki pome|u mladata generacija na rabotnici otkolku pome|u postarata. Nema dadena odredena brojka koja se odnesuva na raspredelbata na rabotnata sila pome|u postojanite i nepostojanite vrabotuvawa spored kvalifikacijata. Sepak, krajnata zabele{ka se odnesuva na raspredeluvaweto po sektor: zgolemuvaweto na atipi~nite dogovori e osobeno visoko vo sektorite koi se pro{iruvaat kako {to se uslugite (koi ja pokrivaat maloproda`bata, keteringot, transportot, finansiite, novite tehnologii) i javniot sektor.

Dodeka oficijalnite evropski brojki ovozmoùvaat percepcija na trend koj se pojavuva, kako vo zemjite ~lenki na EU taka i vo zemjite koi pristapuvaat kon nea, na pribegnuvawe kon nestandardnite formi na rabota vo sporedba so standardnite dogovori za vrabotuvawe, za~uduva~ko e toa {to ne moè da se najdat to~ni brojki na razli~ni formi na atipi~en dogovor, kade {to se pravi razlika, na primer, pome|u dogovor za rabota na odredeno vreme, skrateno rabotno vreme i privremena rabota so posreduvawe. Dodadenata vrednost na direktivite koi gi reguliraat nestandardnite formi na vrabotuvawe, kako {to e direktivata za rabota na odredeno vreme, no isto taka i direktivata za rabota so skrateno rabotno vreme i direktivata koja nastapuva za privremena

137

rabota so posreduvawe, e toa deka tie neophodno voveduvaat op{ta, no zaedni~ka definicija na ovie dogovori. Ova za vozvrat treba da pretstavuva inicijativa nacionalnite i evropskite institucii za oficijalna statistika da ja prerabotat i dopolnat svojata statistika.

1.2. Faza na implementacija

Vo mnozinstvoto na zemjite ~lenki na EU, implementacijata na direktivite se odvi na vreme (najdocna do 10.07.2001 godina) i so pomo{ na zakonskite odredbi. Vo najgolem broj od zemjite, postoe~kata legislativa za rabota na odredeno vreme be{e izmeneta i dopolneta (Belgija, Finska, Holandija, [panija, Bugarija). Vo Francija, postoe~kata legislativa ve}e be{e popovolna za rabotnicite od direktivata. I pokraj toa {to bea vovedeni izmeni za ponatamu da ja zajaknat za{titata na rabotata na odredeno vreme (,,povisok nesiguren" nadomest). Bea razgledani nacrt-amandmani na zakonot za trud, no neodamna se odbieni vo Estonija.

Vo 2000 godina vo Germanija, direktivata dade mo`nost da se a`uriraat i dopolnat postoe~kite zakonski odredbi so usvojuvawe na nov zakon za rabota na odredeno i skrateno rabotno vreme. Vo Portugalija be{e usvoen nov zakon za rabota na odredeno vreme vo avgust 2001 godina, iako spored na{ite informacii direktno ne se odnesuva{e na implementacijata na direktivata. Vo [vedska {to se odnesuva do principot na nediskriminacija, direktivata be{e zameneta so nova legislacija kako rezultat na sprotivstavuvaweto na stranata na rabotodava~ot da pregovara za ova pra{awe. Vo Obedinetoto kralstvo, aktot na premestuvaweto e noviot Odredbi na vraboteni na odredeno vreme (Za{tita od ponepovolen tretman) 2002. Vo Letonija i Slova~ka, direktivata e implementirana vo ramkite na odredbite na noviot zakon za rabotni odnosi.

Vo Danska, direktivata }e bide implementirana so kolektiven dogovor i pro{irena na oblastite koi ne se opfateni so kolektivnoto pregovarawe preku dodatna legislativa.

Vo Avstrija i Luksemburg, direktivata s# u{te ne e implementirana zaradi izobilstvoto na legislacija i precedentnoto pravo vo ovaa oblast. Vo Grcija, Irska, Norve{ka, Republika ^e{ka, Litvanija, Malta, Polska i Romanija ne se usvoeni merki za implementacija.

138

1.3. Dosta zadovolitelna vklu~enost na socijalnite partneri

Vo najgolem broj od zemjite ~lenki na EU, socijalnite partneri bea vklu~eni vo podgotovkata i formuliraweto na nacionalnite akti za premestuvawe, no prirodata na ovaa vklu~enost se razlikuva od zemja do zemja. Konsultacijata vrz tripartitnata osnova be{e organizirana vo Belgija, Germanija, Irska, [vedska, Republika Slova~ka i Letonija. Vo Republika ê{ka, Romanija, Estonija i Polska se odràa procedurite na konsultacija, no direktivata s# u{te ne e implementirana. Vo Italija konsultacijata se odrà na dvopartitna osnova. Vo Luksemburg ne be{e izvr{ena nikakva konsultacija na socijalnite partneri. Op{to, vklu~enosta na socijalnite partneri vo podgotvitelnata legislativna rabota se smeta kako zadovoluva~ka vo najgolem broj od zemjite, so isklu~ok na Estonija, kade kontroverznite to~ki bea ostaveni za parlamentarna diskusija, i Republika Slova~ka, kade konsultaciite bea odràni, no zabele{kite na socijalnite partneri ne bea zemeni predvid.

2. [irok rang vidovi na merki za ograni~uvawe na pribegnuvaweto kon dogovorite na odredeno vreme

2.1 Koj e rabotnik na neodredeno vreme?

Zaedni~ka karakteristika na merkite za implementacija na site zemji ~lenki na EU e da specificiraat, kako {to e istaknato so op{tite razgleduvawa (to~kite 2 i 6), deka dogovorite na odredeno vreme ne moè da bidat sklu~eni za trajna zada~a. Ova sluì za zajaknuvawe na filozofijata na dogovorot/ direktivata, koja treba da go ograni~i koristeweto na nestandardni dogovori za vrabotuvawe i povtorno da potvrdi deka dogovorite na neodredeno vreme se glavna forma na vrabotuvawe. Evropskata definicija za rabotnik na odredeno vreme e usvoena od zbor do zbor vo nekolku merki za implementacija, na primer vo Belgija, Finska i Obedinetoto kralstvo. Najgolem broj na drugite zakonski odredbi go ograni~uvaat pribegnuvaweto kon rabotata na odredeno vreme so davawe na mo`nosti ili objektivni pri~ini za nivnoto sklu~uvawe (Francija, Germanija, Italija, Luksemburg, isto taka i Letonija). Poop{ta definicija e najdena vo Portugalija, Danska i [vedska, kako i vo Estonija kade {to ne e specificirana nikakva karakteristika na

139

objektivnite pri~ini, ograni~enoto traewe na na dogovorot e edinstvenata karakteristika na rabotata na odredeno vreme. Vo romanskata legislativa ne e najdena definicija za rabotnik na odredeno vreme. Nasproti toa, dadena e definicija vo zakonot za rabotni odnosi vo Slova~ka i vo postoe~kata ~e{ka legislativa.

2.2 Zakonski isklu~oci za da se olesni pristapot na pazarot na rabotna sila za celnite grupi

Vo najgolem broj na odredbite za implementacija (Belgija, [vedska) ograni~eni isklu~oci pod direktivata se dozvoleni za dogovori za pripravnici (osven vo Germanija), za po~etni planovi za profesionalna obuka i prekvalifikacija. Usvoeni se dopolnitelni isklu~oci, kako privremenite agenciski rabotnici (Francija), menaxerskiot personal (Germanija), planovi za obuka ili rabotno iskustvo koi ne nadminuvaat edna godina (Obedinetoto kralstvo). Nikakov isklu~ok ne se spomenuva vo odredbite na Luksemburg, Letonija ili Slova~ka. Glavno, ograni~eni isklu~oci isto taka moè da se primenat vo slu~aj na merki na integracija i prekvalifikacija koi se povrzani so javnite programi. Za àl, ne bea dostapni detalni informacii.

2.3 Za{tita od zloupotreba na rabotata na odredeno vreme

Osven za Polska, kade pred pristapuvaweto kon EU pribegnuvaweto kon dogovorite na rabota na odredeno vreme ne e regulirano, karakteristika za site zemji ~lenki na EU i zemjite koi pristapuvaat kon EU e davaweto na lista na objektivnite pri~ini spored koi moè da bidat sklu~eni dogovorite za rabota na odredeno vreme. Toa se ekonomskite i/ili socijalnite osnovi, kako {to e privremenata ili isklu~itelna maksimalna rabotna norma, ili sezonskite aktivnosti, ili zamena na vraboten koj vremeno e otsuten, ili specifi~nata priroda na dejnosta (na primer, grankite na umetnosta i mediumite), ili faktori povrzani so vraboteniot kako rabotna dozvola so ograni~eno vremetraewe. Objektivnite pri~ini moè da se odnesuvaat na tehni~ka i organizaciska osnova. Probniot period na rabota moè da se sklu~i pod dogovor za rabota na odredeno vreme vo Germanija i [vedska.

Listite koi se sodràni vo razli~ni legislativi voobi~aeno se neiscrpni i obi~no se nadopolneti so kolektivni dogovori i prescedentnoto pravo. Vo najgolem broj od zemjite ~lenki na EU,

140

sudovite za rabotni odnosi imaa glavna uloga vo definiraweto na oblasta na objektivnite pri~ini. Za àl, za ova pra{awe ne se dostaveni precizni informacii.

Vo Germanija, dogovorite za rabota na odredeno vreme moè da bidat sklu~eni bez objektivna pri~ina za maksimalen period od dve godini, koga dogovorot moè da bide obnoven tri pati. Po periodot od dve godini, so istiot rabotodava~ ne moè da se sklu~i drug dogovor bez objektivni pri~ini. No, istiot rabotnik na odredeno vreme moè da bide najmen od strana na istiot rabotodava~ i po dvegodi{niot dogovor, dokolku rabotodava~ot ima objektivni pri~ini. Me|utoa, ne e vozmo`no da se najmi rabotnik za rabota na odredeno vreme bez objektivna pri~ina, dokolku prethodniot dogovor za rabota na odredeno vreme se odnesuval na ovie objektivni pri~ini.

Sukcesivnite dogovori se isto taka regulirani vo najgolem broj od zemjite ~lenki na EU (osven Finska). Kolektivnite dogovori na nacionalno i sektorsko nivo treba da igraat va`na uloga vo prilagoduvaweto kon okolnostite na odredeni sektori. Bilo da e reguliran brojot na obnovuvawata vo odreden vremenski period (od edno mo`no obnovuvawe vo Italija, do dve vo Holandija i tri vo Portugalija) ili e odredeno maksimalnoto vkupno vremetraewe na rabotniot odnos na odredeno vreme kaj istiot rabotodava~: edna godina vo [panija, 18 meseci vo Luksemburg, kako i vo Letonija i Slovenija, tri godini vo Holandija i [vedska i Bugarija, vo Srbija, ~etiri godini vo Obedinetoto kralstvo (osven dokolku objektivnite pri~ini go dozvoluvaat dogovorot za rabota na odredeno vreme za podolg period), pet godini vo Portugalija, kako i vo Ungarija. Nekoi odredbi se odnesuvaat na prviot dogovor za rabota na rabota na odredeno vreme ili dogovorot koj sleduva po prviot. Za sezonskata rabota maksimalnoto vremetraewe spored zakonot e navedeno vo Letonija (10 meseci) i vo Makedonija (9 meseci).

Drugi zakonski odredbi se odnesuvaat na neophodnite praznini - vremenski period za koj ne moè da se sklu~i dogovor za rabota na odredeno vreme - pome|u dogovorite za odredeno vreme, koi voobi~aeno zavisat od dolìnata na prethodniot dogovor i/ili dejnosta na sektorot za koj stanuva zbor.

Na primer, vo [vedska ne e predvideno so zakon ograni~uvawe na brojot na obnovuvawata na dogovorite za rabota na odredeno

141

vreme, no preminuvawe vo dogovor za neodredeno vreme se obezbeduva po tri godini na vrabotuvawe na odredeno vreme za vreme na poslednite pet godini.

• Sklu~uvawe na dogovori za rabota na odredeno vreme e zabraneto vo najgolem broj od zemjite ~lenki na EU i zemjite koi pristapuvaat kon EU i zemjite koi pristapuvaat kon EU vo slu~ai na otpu{tawa zaradi ekonomski pri~ini, ili zaradi zamena na rabotnici na {trajk, ili za opasna rabota. Me|utoa, vo Grcija, vo firmi so pome|u 50 i 199 rabotnici, koi bea fokus na merkite sodràni vo Zakonot 2874/00 poka~uvaj}i ja granicata na kolektivnite otpu{tawa na vi{ok na rabotna sila, sogledano e zgolemuvawe na otpu{tawa, a rabotnite mesta se glavno potpolneti so zamena, vo iznos od 60%, so fleksibilni raboti.

2.4 Posebni ureduvawa: obvrski na socijalnite partneri

Vo nekoi zemji ~lenki na EU, sektorskite kolektivni dogovori davaat ramka za posebni ureduvawa za podobro prilagoduvawe na regulativata kon barwata na odreden sektor. Prilagoduvawata se odnesuvaat na (maksimalnata) dolìna na rabota na odredeno vreme, maksimalniot broj na obnovuvawa na dogovori za rabota na odredeno vreme vo odreden vremenski period, vremeto na ~ekawe pome|u obnovuvawata na dogovorite, ili pome|u dogovorite za rabota na odredeno vreme, traeweto na probnata rabota i otkazniot rok.

2.5 Integracija preku specifi~ni informacii

Postoi zakonska obvrska za informirawe na rabotnicite na odredeno vreme za postojani slobodni rabotni mesta vo pretprijatieto vo najgolem broj zemji ~lenki na EU (Belgija, Finska, Francija, Germanija, [panija, Obedinetoto kralstvo) i vo nekoi od zemjite koi pristapuvaat kon EU, kako Letonija, Slova~ka, Republika ê{ka i vo nacrt-zakonot vo Estonija. Dobieni se malku informacii koi se odnesuvaat na formata i sodrìnata, periodi~nosta i lokacijata koi se odnesuvaat na snabuvaweto na ovie informacii. Vo nekoi slu~ai potrebnite podatoci se dadeni so kolektivniot dogovor.

Nikakva zakonska obvrska za informirawe na rabotnicite koi rabotat na odredeno vreme za postojani slobodni rabotni mesta

142

moè da se najde vo legislativata na Luksemburg i [vedska, Bugarija, Polska i Romanija, iako klauzulata 6 od direktivata jasno spomenuva deka ,,Rabotodava~ite treba da gi informiraat rabotnicite koi rabotat na odredeno vreme za slobodnite rabotni mesta koi stanale slobodni vo pretprijatieto ili ustanovata".

[to se odnesuva na pokanata na evropskite socijalni partneri da go olesnat priodot na rabotnicite na odredeno vreme do soodvetni mo`nosti na obuka, moè da se najdat tri vida na situacija. Vo prvata grupa, legislativata go garantira pravoto na rabotnicite vraboteni na odredeno vreme za pristap kon programite za obuka (Francija, Germanija). Vo vtorata grupa, ne e donesena nikakva odredena merka, vrz osnova na principot na nediskriminacija, t.e. odi bez da se kaè deka rabotnicite na odredeno vreme go imaat istoto pravo i pristap do obuka kako rabotnicite so postojan raboten odnos (Belgija, Finska, Luksemburg, Obedinetoto kralstvo i [vedska, kako i Bugarija, Letonija i Slova~ka). Vo poslednata grupa, pra{awata za obuka ne se razgleduvaat so koi bilo zakonski odredbi koi se odnesuvaat na vrabotenite (Estonija i Polska), a edna od glavnite pri~ini e deka pra{awata na obukata se raboti na rabotodava~ot, t.e. unilateralno regulirani pra{awa.

Ovie informacii otkrivaat, od edna strana, s# u{te mala teìna dadena na pra{awata na obukata vo nacionalnata legislativa. Rabotnicite na odredeno vreme se direktno konfrontirani so te{kotiite vo dobivaweto na obuka. Bidej}i e taka, potrebni se odredeni inicijativi i poddr{ka za naso~uvawe na ovaa grupa na rabotna sila. Od druga strana, kako {to pokaùva slu~ajot na [vedska, obukata glavno i osobeno pristapot do obukata za nestandardnite rabotnici treba da bide (zaedni~ko) pra{awe za socijalnite partneri koe treba da se regulira so kolektivnite dogovori.

143

3. Po~ituvawe na principot na nediskriminacijata

3.1. Poim za sporedben rabotnik

Vo najgolem broj na zemjite ~lenki na EU poimot za sporedben rabotnik e zemen od direktivata (Belgija, Finska, Francija, Germanija, Luksemburg, [vedska, Slova~ka, Bugarija).

Mnogu poop{irna definicija za pra{aweto e dadena od strana na britanskiot zakon: ako ne moè da se najde sporedliva karakteristika vo ustanovata, sporedbenikot moè da se najde vo institucijata na drug rabotodava~.

3.2. De facto diskriminacija: prag ili uslovi na dadeno pravo

De facto diskriminacijata vostanovena od ponepovolen tretman na rabotnicite na odredeno vreme e karakteristika zaedni~ka za skoro site zemji ~lenki na EU. Pri~inite za diskriminacijata moè da bidat uslovite na dadenite prava, glavnoto za neadekvatnata vozrast, ili uslov na prag za pristap do pravata za vrabotuvawe. êtiri glavni oblasti se nabrojani: obuka, planovi za socijalna za{tita, plateni godi{ni odmori i sindikalni prava.

Nikakov de facto isklu~ok ne e zabeleàn vo Belgija, Estonija, Letonija i Romanija. Me|utoa, za somnevawe e dali vaka op{irna za{tita za rabotnicite koi rabotat na odredeno vreme navistina postoi, osobeno vo zemjite koi pristapuvaat kon EU, kade postoi vladina struja na deregulacija na zakonot za rabotni odnosi. Koga ne moè da se najde razlika vo tretmanot na rabotnici na odredeno vreme, osven dokolku ovie periodi se smetaat vrz osnova na pro rata temporis.

Voobi~aeni oblasti na diskriminacija se pristapot do obukata i vremetraeweto na {emite na obukata vo Francija, vo Grcija, vo Bugarija. Zakonskata odredba vo Luksemburg de facto zabranuva pristap do {emite za obuka so barawe na priklu~uvawe kon {emata za socijalno osiguruvawe na Luksemburg i dogovor za vrabotuvawe vo pretprijatie koe e zakonski vospostaveno vo Luksemburg i svoite glavni dejnosti gi izvr{uva vo zemjata.

144

Pristapot do dopolnitelnite socijalni i penziski {emi voobi~aeno e vrzano so periodi na kvalifikacija, kako vo slu~ajot so Francija. Vo Germanija, pristapot do dopolnitelnite penziski {emi e uslovno po pet godini vrabotenost, ne e neophodno da bide so istiot rabotodava~, i dostaven na vozrast od najmalku 30 godini.

Pristapot do dopolnitelniot bonus na kompanijata e zavisno, vo Germanija, od postoeweto na raboten odnos za daden datum, a ne e zasnovan na pro rata temporis od rabotniot odnos.

Za kvalifikuvawe za platen godi{en odmor potrebni se odredeni periodi na kontinuiran raboten odnos vo Obedinetoto kralstvo (12 meseci) i vo Grcija (10 meseci), de facto isklu~uvaj}i golema grupa na rabotnici na odredeno vreme vraboteni za pokratok vremenski period.

Vo Luksemburg pravata na pretstavuvawe zavisat od barawata na vremeto na vrabotuvawe, vlijaej}i kako na pravoto za glasawe (6 meseci) taka i na pravoto na kandidirawe za izbor (1 godina).

Vo Irska, platata i penziite se formalno isklu~eni od oblasta na merkite za implementacija na odredeno vreme i so~inuvaat direktna diskriminacija pome|u rabotnicite vo zavisnost od prirodata na nivniot dogovor za vrabotuvawe.

Vo regulativata na Obedinetoto kralstvo, pristapot kon najgolem broj na osnovnite individualni i kolektivni prava zavisi od periodite na kvalifikacija - od pome|u 13 nedeli i pove}e od dve godini - {to de facto gi isklu~uva rabotnicite koi rabotat na odredeno vreme. Na primer, za{tita od otpu{tawe se ima po period na kvalifikacija od 12 meseci na kontinuirano vrabotuvawe kaj istiot rabotodava~, za so zakon propi{aniot nadomest za boleduvawe potrebni se 13 nedeli na raboten odnos i so zakon propi{anoto pla}awe za porodilno otsustvo potrebni se 26 nedeli.

4. Kazni: promena vo dogovor na neopredeleno vreme

Karakteristikata koja e zaedni~ka za najgolem broj od zemjite ~lenki na EU i zemjite koi pristapuvaat kon EU vo slu~aj na zloupotreba ba dogovorite za rabota na odredeno vreme e smenuvawe na dogovorot za vrabotuvawe na odredeno vreme vo dogovor na neopredeleno vreme ~ija data na zapo~nuvawe se vra}a od po~etokot

145

na prviot dogovor za vrabotuvawe. Odredena legislativa isto taka predviduva gra|anski i krivi~ni kazni.

Voobi~aenite zloupotrebi koi se kaznuvaat so promena vo postojan dogovor go vklu~uvaat nepo~ituvaweto na objektivnite pri~ini koi se baraat pri regrutirawe na rabotnici pod dogovor za odredeno vreme, sklu~uvawe na dogovor za odredeno vreme za postojana rabota, ili nepo~ituvaweto na uslovite za obnovuvawe na dogovorot. Druga pri~ina za promena moè da bide toa {to dogovorot za vrabotuvawe s# u{te ne e napraven vo pismena forma so site potrebni podatoci i/ili predaden na vraboteniot vo daden vremenski period, propust da se po~ituva odredeniot interval pome|u dogovorite za odredeno vreme, ili propustot da se po~ituva principot na ednakvo pla}awe.

Promenata vo dogovor na neopredeleno vreme moè da stapi na sila vedna{ po istekot na dogovorot za odredeno vreme, dokolku rabotnikot prodolì da raboti vo pretprijatieto, iako vo Bugarija (i Srbija) rabotodava~ot ima period od pet ili pove}e denovi da reagira vo pismena forma. Vo Polska, tretiot po red dogovor za odredeno vreme moè da bide promenet vo dogovor na neopredeleno vreme. Spored najgolem broj na legislativi, rabotnicite na opredeleno vreme moraat da baraat dogovor na neopredeleno vreme od sudot (za rabotni odnosi) vo ramkite na opredelen vremenski period. Rabotodava~ot moè da podnese iten prigovor na baraweto ili na promenata.

5. Rabotnici na odredeno vreme i pravata na pretstavuvawe: s# u{te raznoli~na situacija vo Evropa

Kako odgovor na pra{aweto za toa dali rabotnicite so rabota na odredeno vreme se zemeni vo obyir pri odreduvaweto na pragovite nad koi pretstavni~kite tela treba da bidat vospostaveni, bea prijaveni razli~ni situacii.

Vo najgolem broj od zemjite ~lenki na EU (Finska, Francija, Germanija, Luksemburg, [vedska), kako i vo Bugarija, Polska, Romanija i Republika Slova~ka, rabotnicite na odredeno vreme se zemeni predvid vo presmetkata na potrebniot prag za formirawe na rabotni~ki pretstavni~ki tela. Vo nekoi slu~ai, tie se zemeni predvid vo proporcija na vremetraeweto na nivniot dogovor, za

146

period od 12 meseci pred mesecot na presmetkata. Legislativata na Obedinetoto kralstvo ja izostavi implementacijata na odredbata na direktivata koja se odnesuva na informirawe i konsultirawe (Klauzula 7), vrz osnova na toa {to ova barawe e ve}e pokrieno vo Tranzicionalni informacii i konsultacii na regulativata na vrabotenite od 1999.

[to se odnesuva do po~ituvaweto na sindikalnite prava na rabotnicite na odredeno vreme, vo najgolem broj od zemjite ~lenki na EU i zemjite koi pristapuvaat kon nea, rabotnicite na odredeno vreme moè i da glasaat i da se kandidiraat za izbor na pretstavnik od rabotnoto mesto. Specijalnata za{tita protiv otpu{tawe na rabotni~kite pretstavnici ednakvo se primenuva na pretstavnicite so dogovor za rabota na odredeno vreme. Slu~ajot na Letonija e ~uden po toa {to nema zakonski propis koj gi zema predvid rabotnicite na odredeno vreme vo pragot za sozdavawe na pretstavni~ki tela.

Vo odnos na informaciite koi treba da mu se dadat na pretstavnikot na rabotnicite na odredeno vreme vo pretprijatiieto (klauzula 7.3), povtorno bea zabeleèni razli~ni situacii. Vo nekoi od zemjite ~lenki na EU (Francija), detalen zakonski propis - ili, kako vo Finska, kolektivniot dogovor - ja naveduva obvrskata na rabotodava~ot da gi informira pretstavnicite na rabotnicite za situacijata vo odnos na raboteweto na odredeno vreme vo pretprijatieto.

Vo nekoi od zemjite ~lenki na EU zakonskite propisi se odnesuvaat samo na obvrskata na rabotodava~ot da dade informacii za raboteweto na odredeno vreme, bez spomenuvawe na za~estenosta ili sodrìnata na informacijata (Germanija, Portugalija, a isto taka i Estonija), ili baraweto da se dadat informacii za politikata za personal koja moè da gi vklu~i vrabotenite na odredeno vreme, najmnogu po barawe na pretstavni~kite tela, kako vo [vedska, a isto taka i vo Bugarija, Republika ê{ka, Letonija i spored legislativata na Slova~ka.

Legislativata na Belgija i Polska ne sodrì informacii za pravata za vrabotuvawe na odredeno vreme za rabotni~kite pretstavnici. Spored propisite na Luksemburg, rabotodava~ite mora da gi informiraat i konsultiraat rabotni~kite pretstavnici za sozdavawe na rabotni mesta za rabota na odredeno vreme vo

147

pretprijatieto. Sporno e dali vakvata odredba se pot~inuva na barawata na direktivata.

6. Zaklu~oci

Implementacijata na ramkovniot dogovor/direktiva za rabotata na odredeno vreme sozdava dosta izme{ana slika na sega{nata faza na za{titata na rabotnicite koi rabotat na odredeno vreme vo EU i vo zemjite koi pristapuvaat kon nea.

Nesomneno deka direktivata ima direktni efekti vo smisla na zajaknuvawe na postoe~kite zakonski odredbi i kolektivnite dogovori proektirani za da go ograni~at koristeweto na dogovorite na rabota na odredeno vreme so ograni~uvawe na pribegnuvaweto kon ovaa forma na nestandardna praktika so postavuvawe na ograni~uvawa vrz osnovi koi moè da bidat koristeni za da ja opravdaat i periodite za koi vakvite dogovori moè da bidat sklu~eni. Jasno navedenata poraka na ramkovniot dogovor na EU be{e primena od najgolem broj od zemjite ~lenki na EU: dogovorite za postojano vrabotuvawe se i }e prodolàt da bidat standardnata forma na vrabotuvawe. Nestandardnite dogovori za vrabotuvawe treba da ostanat kako isklu~ok i mora, spored toa, da bidat predmet na stiktna zakonska ili kolektivno dogovorena regulativa. Najgolem broj od zemjite ~lenki na EU ja implementiraa direktivata za vrabotuvawe na odredeno vreme, obezbeduvaj}i ednakov tretman za rabotnicite vraboteni na odredeno vreme so toa {to gi za{tituvaat niv od diskriminacija, iako so pomo{ na mnogu raznovidni zbirovi na odredbi.

Me|utoa, procesot na implementacijata pokaùva deka merkite na transpozicija primeneti vo nekoi od zemjite ne se soglasuvaat so samata direktiva, taka {to se pojavuvaat somnevawa vo odnos na stepenot do koj tie na~elno se pridrùvaat kon odredbite i osnovnata filozofija na direktivata (na primer, vo odnos na listata na rabotnici isklu~eni od domenot na ramkata na dogovorot/direktivata na EU). Pokraj toa, i ponatamu se nao|aat razliki vo tretmanot na rabotnicite koi rabotat na odredeno vreme vo sporedba so onie na neodredeno vreme. Glavnite oblasti na diskriminacijata se odnesuvaat na {emite za obuka, na dopolnitelnite socijalni i penziski {emi, na platata (osobeno na

148

bonusite na kompanijata i dopolnitelnite pla}awa) i na plateniot godi{en odmor. [to se odnesuva do pravata na pretstavuvawe, slikata e pove}e raznoli~na vo zemjite ~lenki na EU, a duri i pove}e vo zemjite koi pristapuvaat. Ponatamu, duri i dokolku {iroko rasprostranetite objektivni pri~ini navedeni na iscrpen na~in od zemjite ~lenki na EU ja dozvoluva mo`nosta na prilagoduvawe so kolektiven dogovor i precedentnoto pravo, tie se zamena za jasna i op{ta definicija na objektivnite osnovi za koristewe na dogovorite za rabota na odredeno vreme.

So ogled na mo`nata revizija na ramkovniot dogovor - a po barawe na najmalku edna od potpisni~kite strani - pet godini po odlukata na Sovetot od 1999 godina (t.e. vo 2004 godina), nie navistina se nadevame deka ovoj izve{taj }e dade pottik i poddr{ka na debatite.

149

Direktiva na Sovetot 1999/70/EC (Sovetot na Evropa) od 28 juni 1999 godina koja se odnesuva na ramkovniot

dogovor za rabota na opredeleno vreme sklu~en od strana na ETUC, UNICE i CEEP

Slu`ben vesnik L 175, 10/07/1999 str. 0043-0048

DIREKTIVA NA SOVETOT 1999/70/EZ

od 28 juni 1999 godina, koja se odnesuva na ramkovniot dogovor za rabota na opredeleno vreme sklu~en od strana na ETUC (Konfederacija na sindikatite na Evropa) UNICE (Unija na konfederaciite na industrijata i rabotodava~ite na Evropa) i CEEP (Evropski centar na pretprijatija so javno u~estvo):

SOVETOT NA EVROPSKATA UNIJA, imaj}i go predvid Dogovorot za osnovawe na Evropskata zaednica, a osobeno ~len 139 (2) od nego; imaj}i go predvid predlogot na Komisijata; so ogled na toa {to:

(1) Po stapuvaweto na sila na Dogovorot od Amsterdam, odredbite na Spogodbata za socijalna politika dodadeni kon Protokolot za socijalna politika, dodaden kon Dogovorot za osnovawe na Evropskata unija se inkorporirani vo ~lenovite 136 do 139 od Dogovorot za osnovawe na Evropskata unija;

(2) Menaxmentot i rabotnata sila (socijalnite partneri) mo`at, vo soglasnost so ~len 139 (2) od Dogovorot, zaedni~ki da baraat spogodbite na nivo na Unijata da bidat implementirani so odluka na Sovetot po predlog na Komisijata;

(3) To~ka 7 od Povelbata na Zaednicata za fundamentalnite socijalni prava na rabotnicite predviduva, pome|u drugoto, deka ,,potpolnuvaweto na vnatre{niot pazar mora da vodi kon podobruvawe na uslovite za `iveewe i rabota na rabotnicite vo Evropskata zaednica. Ovoj proces mora da rezultira od

150

pribliùvaweto na ovie uslovi dodeka se odrùva podobruvaweto, {to se odnesuva na odredeni formi na vrabotuvawe poinakvi od dogovori na neopredeleno vreme, kako {to se dogovorite za opredeleno vreme, raboteweto so skrateno rabotno vreme, privremenata rabota i sezonskata rabota";

(4) Sovetot ne be{e vo mo`nost da donese odluka na predlogot za Direktiva na odredeni odnosi na vrabotuvawe so ogled na distorzijata na konkurencijata (1), nitu pak za predlogot za Direktiva na odredeni odnosi na vrabotuvawe so ogled na rabotnite uslovi (2);

(5) Zaklu~ocite na Evropskiot sovet na Esen ja naglasija potrebata od prezemawe na merki so ogled na ,,zgolemuvaweto na intenzitetot na vrabotuvaweto na porastot, osobeno so pofleksibilna organizacija na rabotata na na~in koj gi ispolnuva kako èlbite na vrabotenite, taka i barawata na konkurencijata";

(6) Rezolucijata na Sovetot od 9 fevruari 1999 godina za Prira~nikot za vrabotuvawe od 1999 godina gi povikuva socijalnite partneri na site soodvetni nivoa za pregovarawe za dogovorite za modernizirawe na organizacijata na rabotata, vklu~uvaj}i fleksibilni rabotni ureduvawa, so cel da se napravat pretprijatijata produktivni i konkurentni i za dostignuvawe na potrebnata ramnoteà pome|u fleksibilnosta i bezbednosta;

(7) Komisijata, vo soglasnost so ~len 3 (2) od Dogovorot za socijalna politika, gi konsultira{e i menaxmentot i rabotnata sila za mo`niot pravec na dejstvoto na Zaednicata vo pogled na fleksibilnoto rabotno vreme i bezbednosta ba rabotata;

(8) Komisijata, smetaj}i deka po vakvata konsultacija deka dejstvoto na Zaednicata be{e poèlno, u{te edna{ se konsultira{e so menaxmentot i rabotnata sila za materijata na predvideniot predlog vo soglasnost so ~len 3 (3) od spomenatiot dogovor;

(9) Op{tite organizacii niz industrijata, imeno Unijata na konfederaciite na industrijata i rabotodava~ite na Evropa (UNICE), Evropskiot centar na pretprijatija so javno u~estvo (CEEP) i Konfederacijata na sindikatite na Evropa (ETUC),

151

ja izvestija Komisijata so zaedni~ko pismo od 23 mart 1998 godina za nivnata èlba za inicirawe na procedura predvidena so ~len 4 od spomenatiot dogovor; tie ja zamolija Komisijata so zaedni~koto pismo za naredniot period od tri meseci; Komisijata se soglasi so ova barawe prodolùvaj}i go periodot za pregovarawe do 30 mart 1999 godina.

(10) Spomenatite organizacii niz industrijata na 18 mart 1999 godina sklu~ija ramkoven dogovor za rabotata na opredeleno vreme; tie go dostavija do komisijata svoeto zaedni~ko barawe za implementirawe na ramkovniot dogovor so odluka na Sovetot po predlog na Komisijata, a vo soglasnost so ~len 4(2) od Dogovorot za socijalna politika;

(11) Sovetot, vo svojata Rezolucija od 6 dekemvri 1994 godina za ,,odredeni aspekti za socijalnata politika na Evropskata unija: pridones kon ekonomskata i socijalnata konvergencija vo Unijata" (3), gi zamoli menaxmentot i rabotnata sila da gi iskoristat mo`nostite za sklu~uvawe na dogovori, bidej}i tie po pravilo se pobliski do socijalnata realnost i socijalnite problemi;

(12) Stranite potpisni~ki, vo preambulata kon ramkovniot dogovor za rabota so skrateno rabotno vreme sklu~ena na 6 juni 1997 godina, ja najavija svojata namera da ja razgledaat potrebata za sli~ni dogovori koi se odnesuvaat na drugite formi na fleksibilnata rabota;

(13) Menaxmentot i rabotnata sila sakaa da dadat osobeno vnimanie na rabotata na opredeleno vreme, istovremeno naveduvaj}i deka nivna namera be{e da se razgleda potrebata za sli~en dogovor koj }e se odnesuva za vremenata agenciska rabota;

(14) Stranite potpisni~ki sakaa da sklu~at ramkoven dogovor za rabota na opredeleno vreme vospostavuvaj}i gi osnovnite principi i minimalnite barawa za dogovor za vrabotuvawe na opredeleno vreme i rabotnite odnosi; tie ja demonstriraa svojata èlba da go podobrat kvalitetot na rabotata na opredeleno vreme so obezbeduvawe na primena na principite na nediskriminacija, i da vospostavat ramka za za{tita na zloupotreba koja proizleguva od koristeweto na sukcesivnite dogovori ili rabotni odnosi na opredeleno vreme;

152

(15) Pravilniot mehanizam za implementacija na ramkovniot dogovor e direktivata so zna~ewe od ~len 249 od Dogovorot; so toa taa gi obvrzuva zemjite ~lenki vo odnos na postignuvawe na rezultat, a pritoa ostavaj}i im izbor na forma i metodi;

(16) Vo soglasnost so principite na podru`ni{tvo i proporcionalnost koi se dadeni vo ~len 5 od Dogovorot, celite na ovaa Direktiva ne moàt dovolno da bidat dostignati od strana na zemjite ~lenki i zatoa moè podobro da bidat dostignati od strana na Zaednicata; ovaa Direktiva se ograni~uva sebesi do minimumot potreben za postignuvawe na tie celi i ne odi von toa {to e neophodno za taa namera;

(17) [to se odnesuva do terminite koristeni vo ramkovniot dogovor, no koi ne se posebno definirani vo nego, ovaa Direktiva im dozvoluva na zemjite ~lenki da gi definiraat ovie termini vo soglasnost so nacionalniot zakon ili praktikata kako {to e slu~aj so drugite direktivi za socijalnite raboti koi koristat sli~ni termini, so toa {to definiciite za koi stanuva zbor ja po~ituvaat sodrìnata na ramkovniot dogovor;

(18) Komisijata go formulira{e svojot predlog za Direktivata, vo soglasnost so nejzinoto Soop{tenie od 14 dekemvri 1993 godina vo odnos na primenata na dogovorot za socijalnata politika i nejzinoto Soop{tenie od 20 maj 1998 godina za prilagoduvawe i unapreduvawe na socijalniot dijalog na nivo na Zaednica, vodej}i smetka za reprezentativniot status na dogovornite strani, nivniot mandat i zakonitosta na sekoja klauzula na ramkovniot dogovor; dogovornite strani zaedno imaat zadovolitelno reprezentativen status;

(19) Komisijata go informira{e Evropskiot parlament i Ekonomskiot i socijalniot komitet so toa {to im go isprati tekstot na dogovort, pridruèn so svojot predlog za Direktivata i memorandumot so objasnuvawe, vo soglasnost so odlukata koja se odnesuva na implementacijata na Protokolot za socijalnata politika;

(20) Na 6 maj 1999 godina, Evropskiot parlament usvoi Rezolucija za ramkoven dogovor pome|u socijalnite partneri;

(21) Implementacijata na ramkovniot dogovor pridonesuva za postignuvawe na celite vo ~len 136 od Dogovorot,

153

JA USVOI OVAA DIREKTIVA:

^len 1 Namerata na Direktivata e da go sprovede ramkovniot

dogovor za dogovorite za opredeleno rabotno vreme sklu~eni na 18 mart 1999 godina pome|u generalnite organizacii vo industrijata (ETUC (Konfederacija na sindikatite na Evropa) i UNICE (Unija na konfederaciite na industrijata i rabotodava~ite na Evropa CEEP (Evropski centar na pretprijatija so javno u~estvo)) koi se dodadeni kon nego.

^len 2 Zemjite ~lenki treba da gi stavat na sila zakonite, odredbite

i administrativnite propisi koi se neophodni za usoglasuvawe so ovaa Direktiva od 10 juli 1999 godina, ili treba da potvrdat deka, najdocna do toj datum, menaxmentot i rabotnata sila gi vovele neophodnite merki so dogovor, zemjite ~lenki od koi se o~ekuvalo da prezemat kakvi bilo neophodni merki za da im ovozmoàt vo koe bilo vreme da bidat vo sostojba da gi garantiraat rezultatite nametnati so ovaa Direktiva. Tie vedna{ treba za toa da ja informiraat Komisijata.

Zemjite ~lenki moè da imaat najmnogu edna godina, okolku e potrebno, a po konsultacijata so menaxmentot i rabotnata sila, da gi zemat predvid posebnite te{kotii ili implementacijata so kolektivniot dogovor. Tie vedna{ treba za vakvite okolnosti da ja informiraat Komisijata.

Koga zemjite ~lenki gi usvojuvaat odredbite navedeni vo prviot paragraf, tie treba da sodràt upatstvo za ovaa Direktiva ili treba da bidat pridruèni so vakvo upatstvo vo vremeto na nivnoto oficijalno publikuvawe. Procedurata za vakvoto upatstvo treba da se usvoi od zemjite ~lenki.

^len 3 Ovaa Direktiva stapuva na sila na denot na nejzinata

publikacija vo Slu`ben vesnik na Evropskata zaednica. ^len 4 Ovaa Direktiva e nameneta za zemjite ~lenki. Vo Luksemburg, 28 juni 1999 godina.

154

Za Sovetot Pretsedatel M. NAUMAN (1) OJ C 224, 8.9.1990, str. 6. i OJ C 305, 5.12.1990, str. 8. (2) OJ C 224, 8.9.1990, str. 4. (3) OJ C 368, 23.12.1994, str. 6.

ANEKS ETUC – UNICE - CEEP ramkoven dogovor za rabota na opredeleno vreme Preambula

Ovoj ramkoven dogovor ja ilustrira ulogata koja socijalnite partneri moè da ja igraat vo Evropskata strategija za vrabotuvawe na vonredniot samit vo Luksemburg vo 1997 godina i, spored ramkovniot dogovor za rabota so skrateno rabotno vreme, pretstavuva natamo{en pridones kon dostignuvaweto na podobra ramnoteà pome|u ,,fleksibilnosta vo rabotnoto vreme i bezbednosta za rabotnicite".

Stranite na ovoj dogovor priznavaat deka dogovorite so neodredeno traewe se, i }e prodolàt da bidat, glavna forma na raboten odnos pome|u rabotodava~ite i rabotnicite. Tie isto taka priznavaat deka dogovorite za rabota na opredeleno vreme odgovaraat, vo odredeni okolnosti, na potrebite kako na rabotodava~ite taka i na rabotnicite.

Ovoj dogovor gi utvrduva op{tite principi i minimalnite barawa koi se odnesuvaat na rabota na opredeleno vreme, priznavaj}i deka nivnata detalna primena treba da vodi smetka za realnostite, specifi~nite nacionalni, sektorski i sezonski situacii. Toj ja ilustrira voljata na socijalnite partneri za utvrduvawe na glavna ramka za obezbeduvawe na ednakov tretman za rabotnicite na opredeleno vreme za{tituvaj}i gi niv od diskriminacijata i za koristewe na dogovorite za vrabotuvawe na opredeleno vreme vrz osnova koja e prifatliva i za rabotodava~ite i za rabotnicite.

Ovoj dogovor se primenuva za rabotnici na neopredeleno vreme so isklu~ok na onie koi se postaveni od agencija za vremena

155

rabota na raspolagawe na pretprijatieto korisnik. Namerata na stranite e da se razgleda potrebata za sli~en dogovor koj se odnesuva na vremena agenciska rabota.

Ovoj dogovor se odnesuva na rabotnite uslovi na rabotnicite na opredeleno vreme, priznavaj}i deka rabotite koi se odnesuvaat na statutarnata socijalna za{tita treba da bidat re{eni od strana na zemjite ~lenki. Vo ovoj pogled, socijalnite partneri zabeleùvaat deka Deklaracijata za vrabotuvawe od Dablinskiot evropski sovet vo 1996 godina, koj pome|u drugoto, ja naglasuva potrebata od razvivawe na pove}e prijatelski sistemi na socijalna za{tita pri vrabotuvawe so ,,razvivawe na sistemi za socijalna za{tita pogodni za prilagoduvawe kon novite modeli na rabota i obezbeduvawe na soodvetna za{tita na onie koi se angaìrani za vakvata rabota" Stranite na ovoj dogovor go povtoruvaat misleweto izrazeno vo dogovorot za skrateno rabotno vreme od 1997 godina deka zemjite ~lenki treba bez odlagawe da ja sprovedat ovaa Deklaracija.

Pokraj toa, isto taka e priznaeno deka inovaciite vo sistemite na profesionalna socijalna za{tita se neophodni za da gi prilagodat niv kon sega{nite uslovi, a osobeno da obezbedat prenoslivost na pravata.

ETUC, UNICE i CEEP baraat Komisijata da go dostavi ovoj ramkoven dogovor do Sovetot za odluka ovie barawa da bidat odlu~uva~ki vo zemjite ~lenki koi se edna strana na dogovorot za socijalna politika koj e dodaden na Protokolot (broj 14) za socijalnata politika dodaden kon Dogovorot za vospostavuvawe na Evropskata zaednica.

Stranite od ovoj dogovor vo svojot predlog baraat od Komisijata da go implementira dogovorot, da bara od zemjite ~lenki da gi usvojat zakonite, odredbite i administrativnite propisi koi se neophodni za usoglasuvawe so Odlukata na Sovetot vo rok od dve godini od negovoto usvojuvawe, ili da osiguri (1) deka socijalnite partneri gi vospostavuvaat neophodnite merki so soglasnost do krajot na ovoj period. Zemjite ~lenki moàt, dokolku e neophodno i po konsultacija so socijalnite partneri, a so cel da vodat smetka za osobenite te{kotii ili implementacija so kolektiven dogovor da imaat maksimum edna godina pove}e da se usoglasat so ovaa odredba.

156

Stranite na ovoj dogovor baraat socijalnite partneri da bidat konsultirani pred da bide prezemena kakva bilo legislativna, regulatorna ili administrativna inicijativa od strana na zemjata ~lenka za da se pot~ini na ovoj dogovor.

Bez predrasudi kon ulogata na nacionalnite sudovi i sudot na pravdata, stranite na ovoj dogovor koja bilo rabota koja se odnesuva na tolkuvaweto na ovoj dogovor na evropsko nivo treba prvostepeno da bide dadeno na Komisijata za mislewe.

Op{ti razgleduvawa: 1. Imaj}i go predvid dogovorot za socijalna politika dodaden na

Protokolot (broj 14) za socijalna politika dodaden kon Dogovorot za vospostavuvawe na Evropskata zaednica, a osobeno ~len 3.4 i 4.2 od nego;

2. So ogled na toa {to ~len 4.2 od Spogodbata za socijalna politika naveduva deka spogodbite sklu~eni na nivo na zaednica moè da bidat implementirani, po zaedni~ko barawe na stranite potpisni~ki, so odluka na Sovetot po predlog na Komisijata;

3. So ogled na toa {to, vo svojot vtor dokument za konsultacija za fleksibilnosta vo rabotnoto vreme i bezbednosta na rabotnicite, Komisijata ja najavi svojata namera da predloì zakonski obvrzuva~ka merka na Zaednicata;

4. So ogled na toa {to po predlog na Direktivata za skrateno rabotno vreme, Evropskiot parlament ja povika Komisijata vedna{ da gi dostavi predlozite za direktivite za drugite formi na fleksibilna rabota, kako {to e rabotata na opredeleno vreme i vremenata agenciska rabota.

5. So ogled na toa {to vo zaklu~ocite na vonredniot samit za vrabotuvawe usvoeni vo Luksemburg, Evropskiot sovet gi povika socijalnite partneri da pregovaraat za dogovorite za da se ,,modernizira organizacijata na rabotata, vklu~uvaj}i gi fleksibilnite rabotni aran`mani, so cel pretprijatijata da se napravat produktivni i konkurentni i da se dostigne potrebnata ramnoteà pome|u fleksibilnosta i sigurnosta";

6. So ogled na toa {to dogovorite za vrabotuvawe na neopredeleno vreme se glavnata forma na rabotni odnosi i pridonesuvaat za kvalitetot na ìveeweto na rabotnicite za koi stanuva zbor i go podobruvaat rezultatot;

157

7. So ogled na toa {to koristeweto na dogovorite za rabota na opredeleno vreme vrz osnova na objektivni pri~ini e na~in da se spre~i zloupotrebata;

8. So ogled na toa {to dogovorite za rabota na opredeleno vreme se karakteristika na opredeleni sektori, profesii i dejnosti koi moè da im odgovaraat i na rabotodava~ite i na rabotnicite;

9. So ogled na toa {to pove}e od polovina rabotnici na opredeleno vreme vo Evropskata unija se èni i ovoj dogovor moè da pridonese za podobruvawe na ednakvosta na mo`nostite pome|u ènite i maìte;

10. So ogled na toa {to ovoj dogovor se osvrnuva nazad na zemjite ~lenki i socijalnite partneri za ureduvawa za primena na negovite glavni principi, minimalni barawa i odredbi, so cel da se vodi smetka za situacijata vo sekoja zemja ~lenka i okolnostite na odredeni sektori i profesii, vklu~uvaj}i gi dejnostite so sezonska priroda;

11. So ogled na toa {to ovoj dogovor vodi smetka za potrebata od podobruvawe na barawata na socijalnata politika, pottiknuvawe na konkurentnosta na ekonomijata na Zaednicata i nadminuvawe na nametnatite administrativni, finansiski i zakonski pre~ki na na~in koj bi go unazaduval sozdavaweto i razvojot na mali i sredni pretprijatija;

12. So ogled na toa {to socijalnite partneri se vo najdobra pozicija da najdat re{enija koi odgovaraat na potrebite i na rabotodava~ite i na rabotnicite i zaradi toa treba da im se dade posebna uloga vo implementacijata i primenata na ovoj dogovor.

STRANITE POTPISNI^KI SE DOGOVORIJA ZA SLEDNOTO

Cel (klauzula 1)

Celta na ovoj ramkoven dogovor e:

(a) da se podobri kvalitetot na rabotata na opredeleno vreme so obezbeduvawe na primena na principot na nediskriminacija;

158

(b) da se vospostavi ramka za spre~uvawe na zloupotrebata koja proizleguva od koristeweto na sukcesivni dogovori za vrabotuvawe ili rabotni odnosi na opredeleno vreme.

Opfat (klauzula 2)

1. Ovoj dogovor se primenuva kaj rabotnici na opredeleno koi imaat dogovor za vrabotuvawe ili raboten odnos kako {to e definirano vo zakonot, kolektivni dogovori ili praktika vo sekoja zemja ~lenka.

2. Zemjata ~lenka po konsultacija so socijalnite partneri i/ili socijalnite partneri moè da predvidat deka ovoj dogovor ne se primenuva na:

(a) {emi za po~etna stru~na obuka i pripravni~ki sta`;

(b) dogovori za vrabotuvawe i odnosi sklu~eni vo ramkite na odredena javna ili javno poddràna obuka, programa za integracija i stru~na prekvalifikacija .

Definicii (klauzula 3)

1. Za namenata na ovoj dogovor poimot ,,rabotnik na opredeleno vreme" zna~i lice koe ima dogovor za vrabotuvawe ili raboten odnos koj e sklu~en direktno pome|u rabotodava~ot i rabotnikot kade {to krajot na dogovorot za vrabotuvawe ili rabotniot odnos e odreden so objektivni uslovi, kako {to e dostignuvawe na odreden datum, zavr{uvawe na odredena zada~a, ili nastapuvawe na odreden nastan.

2. Za namenata na ovoj dogovor poimot ,,sporedben rabotnik na neopredeleno vreme" zna~i rabotnik koj ima dogovor za vrabotuvawe ili raboten odnos na neopredeleno vreme, vo istata ustanova, angaìran vo istata ili sli~na rabota/profesija, prikladen vo odnos na kvalifikaciite/sposobnostite.

Onamu, kade {to nema sporedben rabotnik vraboten na neopredeleno vreme vo ustanovata, sporedbata treba da se pravi

159

spored upatstvoto na primenetiot kolektiven dogovor, a onamu kade {to nema kolektiven dogovor, vo soglasnost so nacionalniot zakon, kolektivnite dogovori ili praktikata.

Na~elo na nediskriminacija (klauzula 4)

1. Vo odnos na uslovite za vrabotuvawe, ,,rabotnicite na opredeleno vreme ne treba da se tretiraat na ponepovolen na~in od sporedbenite rabotnici vraboteni na neopredeleno vreme edinstveno zatoa {to tie imaat dogovor ili raboten odnos na opredeleno vreme osven dokolku razli~niot tretman e opravdan vrz objektivna osnova.

2. Onamu kade {to e pogodno, treba da se primeni principot pro tara temporis.

3. Ureduvawata za primenata na ovaa klauzula treba da se definiraat od strana na zemjite ~lenki po konsultacija so socijalnite partneri i/ili socijalnite partneri, imaj}i gi predvid zakonot na Zaednicata i nacionalniot zakon, kolektivnite dogovori i praktikata.

4. Periodot na kvalifikacii vo tekot na slu`bata koi se odnesuvaat na odredeni uslovi na vrabotuvawe treba da bide ist za rabotnicite na opredeleno vreme kako i za rabotnicite na neopredeleno vreme osven onamu kade razli~noto traewe na kvalifikaciite e opravdano vrz objektivna osnova.

Merki za spre~uvawe zloupotreba (klauzula 5)

1. Za spre~uvawe na zloupotrebata koja proizleguva od koristeweto na sukcesivni dogovori ili odnosi na vrabotuvawe na opredeleno vreme, zemjite ~lenki, po konsultacijata so socijalnite partneri vo soglasnost so nacionalniot zakon, kolektivnite dogovori ili praktikata, i/ili socijalnite partneri, treba, onamu kade nema ekvivalentni zakonski merki za spre~uvawe na zloupotrebata, da vovedat na~in so koj se vodi smetka za potrebite na odredenite sektori i/ili kategorii na rabotnici, so edna ili pove}e od slednite merki:

160

(a) objektivni pri~ini koi go opravduvaat obnovuvaweto na ovie dogovori ili odnosi;

(b) maksimalno vkupno traewe na sukcesivnite dogovori ili odnosi na vrabotuvawe na opredeleno vreme;

(c) brojot na obnovuvawata na vakvite dogovori i rabotni odnosi.

2. Zemjite ~lenki po konsultacija so socijalnite partneri i/ili socijalnite partneri treba, onamu kade {to e soodvetno, da odredat pod koi uslovi dogovorite ili rabotnite odnosi na opredeleno vreme:

(a) treba da se smetaat kako ,,sukcesivni"

(b) treba da se smetaat za dogovori ili rabotni odnosi so neopredeleno traewe.

Informacii i mo`nosti za vrabotuvawe (klauzula 6)

1. Rabotodava~ite treba da gi izvestat rabotnicite na opredeleno vreme za slobodnite rabotni mesta koi stanale dostapni vo pretprijatieto ili ustanovata za da se osiguraat deka tie ja imaat istata mo`nost na sigurni postojani rabotni mesta kako i drugite rabotnici. Ovie informacii mo`e da se dobijat po pat na glaven oglas na soodvetno mesto vo pretprijatieto ili ustanovata.

2. Kolku {to e mo`no pove}e, rabotodava~ite treba da go podobrat pristapot na rabotnicite na opredeleno vreme do soodvetnite mo`nosti za obuka za da gi ohrabrat nivnite ve{tini, razvoj na kariera i profesionalna mobilnost.

Informacii i konsultacii (klauzula 7)

1. Rabotnicite na opredeleno vreme treba da bidat zemeni predvid pri presmetuvaweto na pragot nad koj rabotni~kite pretstavni~ki tela spored nacionalniot zakon i zakonot na Zaednicata mo`e da bidat konstituirani vo pretprijatieto so nacionalni odredbi.

161

2. Ureduvawata za primenata na klauzula 7.1 treba da bidat definirani do zemjite ~lenki po konsultacija so socijalnite partneri i/ili socijalnite partneri vo soglasnost so nacionalniot zakon, kolektivnite dogovori ili praktikata i imaj}i ja predvid klauzulata 4.1.

3. Kolku {to moè pove}e, rabotodava~ite treba da se osvrnat na odredbata na soodvetnata informacija na postoe~kite pretstavni~ki rabotni~ki tela za rabota na opredeleno vreme vo pretprijatieto.

Odredbi za implementacija (klauzula 8)

1. Zemjite ~lenki i/ili socijalnite partneri moè da odràt ili vovedat popovolni odredbi za rabotnicite od onie koi se dadeni vo ovoj dogovor.

2. Ovoj dogovor treba da ne bide vo sprotivnost so koja bilo odredena odredba na Zaednicata, a osobeno vo odredbite na Zaednicata koi se odnesuvaat na ednakviot tretman ili mo`nosti za maìte i ènite.

3. Implementacijata na ovoj dogovor nema da pretstavuva validna osnova za namaluvawe na op{toto nivo na za{tita dadena na rabotnicite vo oblasta na dogovorot.

4. Ovoj dogovor ne e vo sprotivnost so pravoto na socijalnite partneri da sklu~uvaat na soodvetno nivo, vklu~uvaj}i go i evropskoto nivo, dogovori koi prilagoduvaat i/ili dopolnuvaat odredbi od ovoj dogovor na na~in koj }e gi zabeleì posebnite potrebi na socijalnite partneri za koi stanuva zbor.

5. Spre~uvaweto i re{avaweto na sporovite i negoduvawata koi proizleguvaat od primenata na ovoj dogovor treba da bidat re{avani vo soglasnost so nacionalniot zakon, kolektivnite dogovori i praktikata.

6. Stranite potpisni~ki treba da ja razgledaat primenata na ovoj dogovor pet godini po datumot na odlukata na Sovetot dokolku se bara od edna od stranite na ovoj dogovor.

162

Fritz VERZETNITSCH

Pretsedatel na ETUC

Georges JACOBS

Pretsedatel na Unijata na konfederaciite na industrijata i rabotodava~ite na Evropa (UNICE)

Antonio CASTELLANO AUYANET

Pretsedatel na Evropskiot centar na pretprijatija so javno u~estvo (CEEP)

Emilio GABAGLIO

Generalen sekretar na Konfederacijata na sindikatite na Evropa (ETUC)

Dirk F. HUDIG

Generalen sekretar na UNICE

Jytte FREDENSBORG

Generalen sekretar na CEEP

18 mart 1999 godina

(1) So zna~ewe na ~len 2.4 od dogovorot za socijalnata politika dodaden na Protokolot (broj 14) za socijalna politika dodaden na Dogovorot za osnovawe na Evropskata zaednica.

163

ETUC prira~nik za ramkovniot dogovor za opredeleno rabotno vreme

Sodr`ina

Voved

Dogovor

Preambula

Op{ti razmisluvawa

Klauzula 1 (cel)

Klauzula 2 (opfat)

Klauzula 3 (definicii)

Klauzula 4 (na~elo na nediskriminacija)

Klauzula 5 (merki za spre~uvawe zloupotreba )

Klauzula 6 (informacii i mo`nosti za vrabotuvawe)

Klauzula 7 (informacii i konsultacii)

Klauzula 8 (odredbi za implementacija)

Voved

Na 28 juni 1999 godina Sovetot na EU ja prifati Direktivata so koja ramkovniot dogovor na ETUC/UNICE/CEEP za opredeleno rabotno vreme postignat vo mart istata godina e obvrzuva~ki za zem-jite ~lenki.

Dogovorot be{e vtoriot dogovor sklu~en po konsultaciite na

Evropskata komisija vo 1995 godina za fleksibilnost na rabotnoto vreme i sigurnost za "atipi~nite rabotnici" (t.e. agenciski rabot-

164

nici so skrateno rabotno vreme1, opredeleno rabotno vreme i privremeno). Ovie tri formi na atipi~na rabota se predmet na neuspe{ni evropski zakonodavni inicijativi u{te od 1981 godina.

Zemjite ~lenki imaat dve godini za implementacija na Direk-

tivata za opredeleno rabotno vreme, odnosno do 10 juli 2001 godina. So toa tie treba - kako {to se predviduva vo dogovorot - da gi vklu~at socijalnite partneri vo procesot. Celta na ovoj prira~nik e da go pojasni tekstot na dogovorot i da go pomogne procesot na im-plementacija.

Dogovor Dogovorot sodr`i 8 to~ki:

Klauzula 1 (cel)

Klauzula 2 (opfat)

Klauzula 3 (definicii)

Klauzula 4 (na~elo na nediskriminacija)

Klauzula 5 (merki za spre~uvawe zloupotreba )

Klauzula 6 (informacii i mo`nosti za vrabotuvawe)

Klauzula 7 (informacii i konsultacii)

Klauzula 8 (odredbi za implementacija) Osven toa dogovorot sodr`i Preambula i Op{ti razmisluvawa koi obezbeduvaat politi~ka potkrepa na dogovorot i pomo{ vo tolkuvaweto.

1 Direktiva za sproveduvawe na ramkovniot dogovor za skrateno rabotno vreme be{e donesena od Sovetot na 15 dekemvri 1997 godina.

165

Preambula; Komentari

Ovoj ramkoven dogovor ja objasnuva ulogata {to socijalnite partneri moè da ja igraat vo evropskata strategija za vrabotuvawe dogovorena na vonredniot samit vo Luksemburg vo 1997 godina i, sledej}i go ramkovniot dogovor za skrateno rabotno vreme, pretstavuva pona-tamo{en pridones kon postignuvawe na podobra ramnoteà pome|u "fleksibilnosta vo rabotnoto vreme i bezbednosta za rabotnicite".

Preambulata i op{tite razmisluvawa ja potkrepuvaat sodrìnata na dogovorot. Iako tie ja nemaat istata pravna teìna kako glavniot del od dogovorot tie moè da vlijaat na procesot na prefrlawe i re{avawe na pra{awata za tolkuvawe.

Stranite na ovoj dogovor priznavaat deka dogovorite na neopre-deleno vreme se, i }e prodolàt da bidat, generalnata forma na od-nos za vrabotuvawe pome|u rabotodava~ite i rabotnicite. Tie isto taka priznavaat deka vrabotuvaweto na opredeleno vreme odgovara, vo odredeni okolnosti, na potrebite na rabotodava~ite i rabotnic-ite.

Ovoj stav potvrduva deka nejasnite dogovori se - i }e prodolàt da bidat - op{t na~in na vrabotuvawe. Ova e va`no vo sega{niot kontekst na razvo-jot na nesigurni na~ini na vrabotuvawe. Tolkuvaweto na klauzulata 5 za regulirawe na dogovorite na opredeleno vreme isto taka }e se vr{i zemaj}i go predvid ova na~elo.

Ovoj dogovor gi postavuva op{tite na~ela i minimalnite barawa {to se odnesuvaat na rabotata na opredeleno vreme, priznavaj}i deka nivnata detalna primena treba da vodi smetka za realnostite na specifi~nite nacionalni, sektorski i sezonski situacii. Toj ja ob-jasnuva spremnosta na Socijalnite partneri da utvrdat edna op{ta ramka za obezbeduvawe ednakov tretman za rabotnicite na opre-deleno vreme so nivna za{tita od diskriminacija i za koristewe na dogovori za vrabotuvawe na opredeleno vreme vrz osnova prifatlivi za rabotodava~ite i rabotnicite.

Vo ovoj stav jasno se naveduva deka nediskriminacijata mora da se sproveduva

preku ednakov tretman.

Ovoj dogovor se primenuva za rabotnici na opredeleno vreme so isklu~ok na onie postaveni od nekoja agencija za privremena rabota na raspolagawe na nekoe pretprijatie korisnik. Namerata na stranite e da se razgleda potrebata od sli~en dogovor vo vrska so privremenata agenciska rabota

Bidej}i privremenata rabota na agenciite ne e opfatena so ovoj dogovor taa mora da bide predmet na novi dogovori vo ramkite na konsultaciite od Komisijata za trite navedeni na~ini na atipi~na rabota.

166

Ovoj dogovor se odnesuva na uslovite za vrabotuvawe na rabotnici na opredeleno rabotno vreme, priznavaj}i deka za rabotite {to se odne-suvaat na statutarnata socijalna bezbednost treba da odlu~at zemjite ~lenki. Vo toj pogled socijalnite partneri obrnuvaat vnimanie na Deklaracijata za vrabotuvawe na Evropskiot sovet odràn vo 1997 godina vo Dablin, koja, me|u drugoto, ja istaknuva potrebata od raz-vivawe na sistem za socijalna bezbednost naklonet na vrabotuvaweto so "razvivawe na sistemi za socijalna za{tita sposobni da se adap-tiraat na novite {emi na rabota i da obezbedat soodvetna za{tita na onie koi se angaìrani vo takva rabota". Stranite na ovoj dogovor povtorno go istaknuvaat misleweto iskaàno vo dogovorot za skrat-eno rabotno vreme od 1997 godina deka zamjite ~lenki treba da ja sprovedat ovaa Deklaracija bez odlagawe.

Nie ne moème prisilno da ne gi potsetime zemjite ~lenki na nivnata odgo-vornost vo vrska so ramnoteàta me|u "fleksibilnost i bezbednost" i obezbeduvawe ednakov tretman vo zakonskata socijalna bezbednost. Treba da obezbedime poddr{ka za sega{nite inicijativi od Evropskiot parlament za da se zafati so ova pra{awe.

Pokraj toa, isto taka priznaeno e deka inovaciite vo sistemite za socijalna za{tita na rabotno mesto se neophodni so cel da se adaptiraat na tekovnite uslovi, a posebno da se predvidi prenosot na pravata. UTIC, UNICE i CEEP baraat od Komisijata da go dostavi ovoj ramkoven dogovor do Sovetot za donesuvawe na re{enija za ovie barawa obvrzuva~ki za zemjite ~lenki koi se strana vo ovoj Dogovor za soci-jalna politika dodaden kon Protokolot (br.14) za socijalna politika dodaden kon dogovorot za formirawe na Evropskata zaednica.

Temata za komplementarni sistemi za socijalna bezbednost, vklu~uvaj}i penzii, e navistina va`na bidej}i taa e element na diskriminacija vo kon-tekstot na pazarot na rabotna sila kade {to integracijata na mladi lu|e ~esto pati e so kumulativno nasleduvawe na razli~ni atipi~ni dogovori vo koi ima periodi na nevrabotenost. Takvi {emi na vrabotuvawe zna~at deka ne e mo`no da se utvrdat penziski prava. Rabotodava~ite go priznavaat ovoj fakt i spremni se da razgovaraat za prilagoduvawe na sistemite koi sega gi isklu~uvaat atipi~nite rabotnici od ovie prava vo smisla na obez-beduvawe uslovi za prefrlawe. Spored toa, otvoreno e edno va`no pole za pregovori na evropsko taka i nacionalno nivo

Stranite na ovoj dogovor baraat od Komisijata, vo svojot predlog da go implementira dogovorot, da bara od zemjite ~lenki da gi donesat potrebnite zakoni, propisi i administrativni odredbi potrebni za

167

da se pridr`uvaat kon re{enieto na Sovetot vo rok od dve godini od negovoto donesuvawe ili da obezbedat2 socijalnite partneri da gi utvrdat potrebnite merki so pomo{ na dogovor do krajot na toj pe-riod. Zemjite ~lenki mo`at, ako e potrebno i po konsultaciite so socijalnite partneri, a so cel da se zemat predvid posebnite te{kotii ili implementacijata so kolektiven dogovor da bide najmnogu do u{te edna godina za da se primeni ovaa odredba.

Vo vrska so pra{aweto za prefrluvawe na nacionalno nivo, ETUC saka{e da se zajakne potrebata za zemjite ~lenki da gi konsultiraat socijalnite partneri pred prezemawe na kakva bilo inicijativa vo vrska so prefrlaweto. Procesot na prefrlawe mora da predizvika edna dinamika vo vrska so implementacijata na nacionalno i na sektorsko nivo.

Stranite na ovoj dogovor baraat socijalnite partneri da se konsul-tiraat pred nekoja zemja ~lenka da prezeme nakoja zakonska, regula-torna ili administrativna inicijativa za potvrduvawe na sega{niot dogovor.

Poimot ,,socijalni partneri" vo dogovorot mora da se tolkuva vo odnos na komunikacijata od Komisijata za socijalen dijalog. So ova se davaat krite-riumi na reprezentativnost za evropskite socijalni partneri koi av-tomatski se odnesuvaat na nivnite sostavni nacionalni organizacii.

Bez da vlijae na ulogata na nacionalnite sudovi i Sudot za pravda, stranite na ovoj dogovor baraat sekoja rabota {to se odnesuva na tolkuvaweto na ovoj dogovor na evropsko nivo, najnapred, da se upati od Komisijata do niv za mislewe.

Ovoj stav e ist kako vo prethodnte dogovori, iako toj sega e pove}e vo pre-ambulata otkolku vo zavr{nite odredbi.

2 Vo ramkite na zna~eweto na ~len 2.4 od Dogovorot za socijalna politika dodaden kon Protokolot (Broj. 14) za socijalna politika dodaden kon Dogovorot za for-mirawe na Evropskata zaednica.

168

Op{ti odredbi 1.) Zamaj}i go predvid Dogovorot za socijalna politika dodaden kon

Protokolot (Br. 14) za socijalna politika dodaden kon Dogovo-rot za formirawe na Evropskata zaednica, a posebno ~len 3.4 i 4.2 od nego;

2.) So ogled deka ~len 4.2 od Dogovorot za socijalna politika obez-

beduva dogovorite sklu~eni na nivo na Zaednicata da moè da se implementiraat, na zaedni~ko barawe na stranite potpisni~ki, so odluka na Sovetot, na barawe na Komisijata;

3.) So ogled deka, vo svojot vtor dokument za konsultacii za fleksi-

bilnost na rabotnoto vreme i bezbednost na rabotnicite, Ko-misijata ja objavi svojata namera da $ predloì pravno obvrzuva~ki merki na Zaednicata;

4.) So ogled deka vo svoeto mislewe za predlogot za direktiva za

rabota na opredeleno vreme, Evropskiot parlament ja pokani Komisijata vedna{ da dostavi predlozi za direktivi za drugi formi na fleksibilna rabota, kako rabota na opredeleno vreme i vremena agenciska rabota;

5.) So ogled deka zaklu~ocite od vonredniot samit za vrabotuvawe

doneseni vo Luksemburg, Evropskiot sovet gi pokani socijalnite partneri da pregovaraat za dogovori za "modernizacija na or-ganizacijata za rabota, vklu~uvaj}i fleksibilni rabotni aran`-mani, so cel da gi napravat pretprijatijata produktivni i konku-rentni i da se postigne potrebnata ravnoteà pome|u fleksibil-nost i bezbednost";

Izbegnuvaj}i deka pregovorite za opredeleno rabotno vreme bea postaveni vo uslovi na promovirawe na ovie dogovori vo ramkite na strategijata za vrabotuvawe, kako {to sakaa rabotodavcite, ETUC pretpo~ita{e da pot-seti na zaklu~ocite od vonredniot Samit vo Luksemburg za vrabotuvawe, koj gi povika socijalnite partneri da ja dogovorat organizacijata za rabota i da ja najdat potrebnata ramnoteà pome|u fleksibilnosta i bez-bednosta. Treba da se istakne deka dosega stavot na UNICE za komunikacija za "modernizacija na organizacijata za rabota" e da se odbie partnerstvo i pregovori.

169

6.) So ogled deka dogovorite za vrabotuvawe za neopredeleno vreme se generalna forma na odnosi na vrabotuvawe i pridonesuvaat za kvalitetot na ìveewe na rabotnicite za koi se odnesuvaat i go podobruva izvr{uvaweto;

Ovoj stav e mnogu vaèn za ETUC bidej}i ja zajaknuva "filozofijata" na dogovorot koja e da se marginalizira upotrebata na nesigurni dogovori. Za da se potvrdi deka dogovorite za neopredeleno se generalna forma vo odnos na vrabotuvaweto i deka tie pridonesuvaat za kvalitetot na ìveewe i postignuvaweto na kompanijata protivre~i na jazikot na mnogu pretstavnici na rabotodava~i za fleksibilnost i liberalizacijata na atipi~ni dogovori. Toa e dobar argument da se koristi vo na{ite zemji.

7.) So ogled deka koristeweto na dogovori za opredeleno rabotno

vreme zasnovani na objektivni pri~ini e na~in da se spre~i zloupotreba;

Ova op{to razmisluvawe isto taka e mnogu va`no so cel da go postavi i tolkuva duhot na dogovorot. So ogled deka kaluzula 5 go utvrduva reguliraweto na dogovorite na opredeleno rabotno vreme od vtoriot dogo-vor, stavot potvrduva deka opravduvaweto na upotrebenite dogovori za opredeleno rabotno vreme od prviot dogovor od objektivni pri~ini e na~in za spre~uvawe na zloupotreba.

8.) So ogled deka dogovorite za vrabotuvawe se karakteristika na

vrabotuvawe vo odredeni sektori, zanimawa i aktivnosti koi moè da im odgovaraat kako na rabotodava~ite i taka i na rabot-nicite;

Od po~etokot na pregovorite ETUC ja prifati potrebata od zemaweto predvid na realnosta na razli~nite sektori i va`nosta od otvorawe mesto za pregovori za da se utvrdat specifi~ni uslovi za koristewe na dogovori na opredeleno vreme vo ovie sektori.

9.) So ogled deka pove}e od polovinata rabotnici na opredeleno vreme vo Evropskata unija se èni i zatoa ovoj dogovor moè da pridonese za podobruvawe na ednakvosta na mo`nostite pome|u ènite i maìte.

ETUC insistira{e da se naglasi va`nosta od ednakvosta na mo`nostite pri implementacija na dogovorot.

10.) So ogled deka ovoj dogovor se odnesuva na zemjite ~lenki i soci-

jalnite partneri za aran`mani za primena na negovite op{ti na~ela, minimalnite barawa i odredbi, so cel da se zeme predvid situacijata vo sekoja od zemjite ~lenki, i okolnostite na poseb-nite sektori i zanimawa, vklu~uvaj}i aktivnosti od sezonska priroda.

170

Dinamikata na procesot na prefrlawe se nao|a isto taka vo ova op{to razmisluvawe vo vrska so aran`manite za primena na klauzulite od dogovorot kako na nacionalno taka i na sektorsko nivo. Slu~ajot na zemjodelieto ili agrohranata se predizvikuva so povikuvaweto na sezonska rabota, {to jasno uka`uva deka dogovorot go vklu~uva toj vid rabota.

11.) So ogled deka ovoj dogovor ja zema predvid potrebata od podobru-

vawe na barawata za socijalna politika, zgolemuvawe na konku-rentnosta na ekonomijata na Zaednicata i izbegnuvawe da se nametnuvaat administrativni, finansiski i pravni ograni~uvawa na na~in koj bi spre~il sozdavawe i razvoj na mali i sredni pretprijatija.

Ova e klasi~na preporaka za mali i sredni pretprijatija (MSP) vo na{ite dogovori prezemeni direktno od Dogovorot.

12.) So ogled deka socijalnite partneri se najdobro postaveni za da

najdat re{enija {to odgovaraat na potrebite na rabotodava~ite i rabotnicite, pa zatoa }e im bide dodelena specijalna uloga vo implementacijata i primenata na ovoj dogovor.

Ova isto taka gi naglasuva odgovornostite {to gi imaat socijalnite partneri vo primenata na dogovorot na nacionalno nivo.

STRANITE POTPISNI^KI SE DOGOVORIJA ZA SLEDNOTO:

Cel (klauzula 1) Celta na ovoj ramkoven dogovor e: a.) da se podobri kvalitetot na rabotata na opredeleno vreme so

obezbeduvawe primena na na~eloto na nediskriminacija; Ovaa klauzula gi prezema dvete celi {to nie gi utvrdivme za pregovori.

b.) da utvrdi ramka za spre~uvawe na zloupotreba {to proizleguva

od posledovatelnite dogovori ili odnosi za vrabotuvawe na opredeleno vreme.

Dozvolena e ograni~ena osuda na dogovorite za u~ewe zanaet, po~etna stru~na obuka i merki za integracija/vra}awe vo prvobitna sostojba povrzani so javni programi.

171

Opfat (klauzula 2) 1) Ovoj dogovor se odnesuva na rabotnicite so opredeleno rabotno

vreme koi imaat dogovor za vrabotuvawe ili raboten odnos kako {to e definirano so zakonot, kolektivni dogovori ili praktika vo sekoja zemja ~lenka.

2) Zemjite ~lenki po konsultacii so socijalnite partneri i/ili

socijalnite partneri moè da dadat mo`nost ovoj dogovor da ne se primenuva za: (a) odnosi za po~etna stru~na obuka i sistemi za u~ewe zanaet; (b) dogovori i odnosi za vrabotuvawe koi se vklu~eni vo ram-

kite na specifi~na javna ili javno poddràna obuka, pro-grami za povtorno integrirawe i stru~no osposobuvawe.

Definicii (klauzula 3) 1) Za celta na ovoj dogovor terminot "rabotnik na opredeleno

rabotno vreme" zna~i lice koe ima dogovor ili raboten odnos za vrabotuvawe sklu~en direktno pome|u rabotodava~ot i rabotnikot kade zavr{uvaweto na dogovorot za vrabotuvawe ili rabotniot odnos e opredelen so objektivni uslovi, kako {to se ispolnuvawe na rok, zavr{uvawe na specifi~na zada~a ili pojavuvawe na specifi~en nastan.

Ovaa klauzula vo definicijata jasno gi utvrduva objektivnite uslovi za koristewe na dogovori na opredeleno vreme.

Za celta na ovoj dogovor, terminot ,,sporedben postojan rabotnik" zna~i rabotnik so dogovor za vrabotuvawe ili raboten odnos za neo-predeleno vreme, vo ista firma, angaìran na ista ili sli~na rabota/zanimawe, so potrebno vnimanie dadeno na kvalifika-ciite/sposobnosta.

Ovaa sporedba e poednostavena i podobrena vo odnos na dogovorot za rabota so skrateno rabotno vreme so bri{ewe na povikuvaweto na vozrasta.

Onamu kade {to nema sporedben postojan rabotnik vo istata firma, sporedbata se pravi so upatuvawe na vaè~kiot kolektiven dogovor, ili kade {to nema vaè~ki kolektiven dogovor, vo soglasnost so nacionalniot zakon, kolektivni dogovori ili praktikata.

172

Istata klauzula kako vo dogovorot za skrateno rabotno vreme, utvrduvaj}i ja ulogata na kolektivnite dogovori - upatuvawe na sporedlivosta.

Na~elo na nediskriminacija (klauzula 4)

1) Vo odnos na uslovite za vrabotuvawe, rabotnicite na opredeleno

rabotno vreme nema da bidat tretirani na ponepovolen na~in od sporedbenite postojani rabotnici samo zatoa {to tie imaat dogovor ili raboten odnos za opredeleno rabotno vreme osven ako toa e opravdano od objektivni pri~ini.

Klauzulata 4.1 e istata kako za dogovorot za rabota so skrateno rabotno vreme, iako zajaknata so ukaùvaweto vo preambulata na ,,spremnosta na so-cijalnite partneri da utvrdat generalna ramka za obezbeduvawe ednakov tretman." ,,Razli~niot tretman" {to moèbi e opravdan od "objektivni pri~ini" traba da bide ograni~en do najgolem moèn stepen. Treba da se napomene isto taka deka razli~niot tretman ne mora da zna~i i lo{ tretman.

2) Onamu kade {to e pogodno }e se primenuva na~eloto pro rata tempo-

ris. 3) Aran`manite za primena na ovaa klauzula gi definiraat zemjite

~lenki po konsultacii so socijalnite partneri i/ili socijalnite partneri spored zakonot na Zaednicata, nacionalniot zakon i praktikata.

Povtorno potvrduvawe na ulogata na socijalnite partneri za primena na klauzulata za nediskriminacija.

4) Periodot na potrebnite kvalifikacii za posebni uslovi na

vrabotuvawe e ist za rabotnicite na opredeleno vreme i za postojanite rabotnici osven kade {to dolìnata na dopolnitelnite kvalifikacii e opravdana od objektivni osnovi.

Ovoj stav pretstavuva podobruvawe vo odnos na dogovorot za rabota so skrateno rabotno vreme bidej}i ne se odnesuva na kvalifikaciite za ,,odraboteno vreme" ili ,,zarabotka". So toa vsu{nost se pojasnuva 4.1 naveduvaj}i deka barawata za starost se isti za rabotnicite na opredeleno vreme i za postojanite rabotnici osven ako ima objektivna osnova za nekoi razliki (na primer, za pristapot na rabotnicite na opredelenoto rabotno vreme do odredeni doponitelni penziski modeli). Treba da se napomene deka isto taka ima vrska so 5.2 i definicijata za toa {to go so~inuva eden ,,posledovatelen" dogovor za opredeleno rabotno vreme.

173

Merki za spre~uvawe zloupotreba (klauzula 5) 1) Za da se spre~i zloupotreba {to proizleguva od koristewe na

posledovatelni dogovori ili odnosi za vrabotuvawe na opredeleno rabotno vreme, zemjite ~lenki, po konsultacii so socijalnite partneri vo soglasnost so nacionalniot zakon, kolektivnite dogovori ili praktikata, i/ili socijalnite partneri, onamu kade {to nema ekvivalentni pravni merki za spre~uvawe na zloupotreba, }e gi vovedat na na~in koj vodi smetka za potrebite na specifi~nite sektori i/ili kategorii na rabotnici, slednite merki:

a) objektivni pri~ini {to go opravduvaat obnovuvaweto na

takvite dogovori ili odnosi; b) maksimalnoto vkupno traewe na posledovatelnite dogovori

ili odnosi za vrabotuvawe na opredeleno vreme; c) brojot na obnovuvawa na takvite dogovori ili odnosi.

Ovaa klauzula nametnuva regulatorni merki, a so toa i ograni~uvawa za koristewe na dogovori za opredeleno rabotno vreme. Maksimalnoto traewe i vkupniot broj na posledovatelni dogovori }e se utvrdi na nacionalno i sektorsko nivo zemaj}i gi predvid realnostite na specifi~nite sektori. Obvrskata za utvrduvawe organi~uvawa postoi samo ,,kade {to nema ek-vivalentni pravni merki...." Po na{e mislewe, nema drugi pravni ekviva-lentni merki osven onie predloèni vo dogovorot. Vo sekoj slu~aj, takvi merki moè da definiraat samo zemjite ~lenki po konsultacii so socijal-nite partneri i tie zavisat od tolkuvaweto na Evropskiot sud za pravda. Glavno poradi taa to~ka ETUC gi predloì vtoriot pa s# do posledniot stav od preambulata vo vrska so konsultaciite na socijalnite partneri "pred koja bilo zakonska, regulatorna ili administrativna inicijativa da se prezeme od nekoja zemja ~lenka za potvrduvawe na sega{niot Dogovor.

2) Zemjite ~lenki po konsultaciite so socijalnite partneri i/ili

socijalnite partneri, onamu kade {to e potrebno, }e opredelat pod koi uslovi dogovorite ili odnosite za vrabotuvawe:

a) }e se smetaat za ,,posledovatelni"; b) }e se smeta deka se dogovori ili odnosi na neopredeleno vreme.

174

Vtoriot stav od ovaa klauzula ja ostava na nacionalno nivo obvrskata da se definira, kade {to e potrebno, terminot ,,posledovatelen" i da se opre-deli pod koi uslovi eden dogovor za opredeleno vreme }e se prepravi vo dogo-vor za neopredeleno vreme koga ima zloupotrebuvawe.

Informacii i mo`nosti za vrabotuvawe (klauzula 6) 1) Rabotodava~ite }e gi izvestat rabotnicite na opredeleno

rabotno vreme za slobodnite rabotni mesta koi }e stanat dostapni vo pretprijatieto ili firmata za da garantirat deka tie ja imaat istata mo`nost da obezbedat postojani rabotni mesta kako drugite rabotnici. Takvite informacii moè da se obezbe-dat po pat na op{t oglas na pogodno mesto vo pretprijatieto ili firmata.

Podobruvaweto na uslovite za vrabotuvawe na rabotnicite na opredeleno vreme so obvrska za obezbeduvawe informacii za slobodni rabotni mesta.

2) Kolku {to e mo`no, rabotodava~ite treba da ovozmoàt pristap

za rabotnicite na opredeleno rabotno vreme do soodvetni mo`nosti za obuka za podobruvawe na nivnite kvalifikacii, raz-voj na karieri i profesionalna mobilnost.

Promoviraweto mo`nosti za prodolùvawe na stru~na obuka e va`no bidej}i sega samo 10% od rabotnicite na opredeleno rabotno vreme imaat pristap do mo`nostite za obuka.

Informacii i konsultacii (klauzula 7) 1) Rabotnicite na opredeleno rabotno vreme }e bidat zemeni

predvid pri presmetuvawe na po~etokot pogore koi tela za pretstavuvawe na rabotnicite predvideni vo nacionalniot zakon i zakonot na Zaednicata moè da se konstituiraat vo pretprijatieto kako {to se bara so nacionalnite odredbi.

Ova se odnesuva na vklu~uvaweto na rabotnicite na opredeleno rabotno

vreme vo utvrduvawe na po~etocite za sozdavawe na pretstavni~ki tela i

mo`nost za razvoj na pravata na sindikatite za rabotnici na opredeleno

rabotno vreme, povrzano so klauzula 4.1. Takvoto pravo sega ne postoi vo

nekolku zemji.

175

2) Aran`manite za primena na klauzulata 7.1 }e gi definiraat zem-jite ~lenki po konsultacii so socijalnite partneri i/ili soci-jalnite partneri vo soglasnost so nacionalniot zakon, kolektiv-nite dogovori ili praktikata i spored klauzulata 4.1.

3) Kolku {to e mo`no, rabotodava~ite treba da obrnat vnimanie na

odredbata za soodvetni informacii do postoe~kite pret-stavni~ki tela na rabotnicite vo vrska so rabotata na opre-deleno rabotno vreme vo pretprijatieto.

Odredbi za implementacija (klauzula 8) 1) Zemjite ~lenki i/ili socijalnite partneri moè da utvrdat ili

da vnesat popovolni odredbi za rabotnici od onie navedenite vo ovoj dogovor.

Tuka ima elementi vo vrska so implementacijata koi ve}e postojat vo dogovorite

za roditelsko otsustvo i rabota so skrateno rabotno vreme. Sepak, nie podo-

brivme odredeni aspekti, posebno vo vrska so klauzulata za neunazaduvawe. 2) Ovoj dogovor nema da vlijae vrz sekoja druga pospecifi~na

odredba na Zaednicata, a posebno na odredbite na Zaednicata za ednakov tretman ili mo`nosti za maì i èni.

So ova se obezbeduva pozitivno preklopuvawe i me|usebno pribliùvawe so zakon-skite propisi za ednakvost (koi dosega bea glaven faktor za podobruvawe na rabo-tata na opredeleno vreme).

3) Implementacijata na ovoj dogovor nema da so~inuva validna os-

nova za namaluvawe na op{toto nivo na za{tita dopu{teno na rabotnicite vo delokrugot na dogovorot.

Nie go dodadovme upatuvaweto na ,,op{to" nivo na za{tita za zajaknuvawe na tolkuvaweto.

4) Sega{niot dogovor ne vlijae vrz pravata na socijalnite partneri

da sklu~at na soodvetnoto nivo, vklu~uvaj}i evropsko nivo, dogo-vori prilagoduvaj}i i/ili dopolnuvaj}i gi odredbite od ovoj

176

dogovor na na~in koj }e gi zeme predvid specifi~nite potrebi na zainteresiranite socijalni partneri.

Ova e isto kako vo prethodnite dogovori.

5) Spre~uvaweto i re{avaweto sporovi i prigovorite {to pro-

izleguvaat od primenata na ovoj dogovor }e se vr{i vo soglasnost so nacionalniot zakon, kolektivnite dogovori i praktikata.


6) Stranite potpisni~ki }e ja preispitaat primenata na ovoj dogo-

vor pet godini po denot na re{enieto na Sovetot ako edna od stranite na ovoj dogovor toa go bara.


177

RE[AVAWE NA RABOTNI SPOROVI

Komparativen zakonski pregled

na vonsudski i sudski postapki vo

Evropskata unija, [vajcarija i

zemjite na Jugoisto~na Evropa

Wiebke Dϋvel

Isabelle Schömann Grigor Gradev

Stefan Clauwaert

So prilogot na Judit Ivány Czugler i Jean-Claude Prince

Evropski institut na sindikatite

Brisel, 2004 godina

179

Del I

Alternativno re{avawe na sporovi

Pomiruvawe, posreduvawe, arbitra`a

Isabelle Schömann

180

Voved

Mehanizmite za re{avawe na sporovi se su{tinski element na site sistemi na industriski odnosi vo Evropa. Vo Jugoisto~na Evropa, sistemite na industriski odnosi i postapkite za alternatiovno re{avawe na sporovi (ADR) se relativno novi i podlo`ni na izmeni i dopolni vo fazata na tranzicija kon pazarna ekonomija. Sepak, sindikatite i zdruènijata na rabotodava~i se svesni za zna~eweto od barawe samostojni i dobrovolni mehanizmi sozdadeni za podobruvawe i zabrzuvawe na re{avaweto na rabotni sporovi. Vo vrska so toa, eden komparativen pregled na mehanizmi za alternatiovno re{avawe na sporovi (ADR) vo Evropa i vo eden izbor na zemji vo Jugoisto~na Evropa moè da im pomogne na vtorite zemji vo nivniot interes za podobro da gi razberat, prilagodat i implementiraat takvite mehanizmi vo soglasnost so svoite sopstveni potrebi.

Postapkite za spre~uvawe i re{avawe na rabotni sporovi se sozdavaat za da im pomognat na stranite vklu~eni vo eden odnos na vrabotuvawe da dojdat do mirno i dobrovolno re{enie na sporovite {to moàt da proizlezat, bez obra}awe do sudovite i so pomo{ na re{enija postignati vo ramkite na rabotnoto mesto, nadvor od tra-dicionalnite kanali na pravniot sistem. Ovie postapki za re{avawe na sporovi se navedeni, op{to kaàno, vo nacionalnoto zakono-davstvo. Bidej}i edna od glavnite celi na procedurata za re{avawe e da se pottikne zaedni~ko pregovarawe, ima sklonost za dvostrani oblici na re{avawe onamu kade {to toa e mo`no. Postapkite moàt da bidat od tri vida, imeno, pomiruvawe, posreduvawe i arbitraà; onamu kade {to re{enieto go donesuva klasi~en sud ili conseil de prude’hommes, toa stanuva sudska postapka. Ona {to ovie proceduri go imaat zaedni~ko e dobrovolnata priroda na metodot, stranite se slobodni da izberat vo korist na edno ili drugo spogoduvawe. Ovie postapki navedeni kako ,,alternativno re{avawe na sporovi (ADR)" moè da se primenuvaat za site na~ini na sporovi. Vo nekoi slu~ai tie se zanimavaat so sproveduvawe i tolkuvawe na nekoe postoe~ko pravo, dali e ili ne e ratifikuvano so zakon, kolektivna spogodba ili poseben dogovor. (So ovie takanare~eni ,,konflikti na prava", vo najmalku pove}eto od 25 zemji ~lenki na EU, se zanimava nadle`noto nacionalno sudstvo za rabotna raka, osven vo Kipar, kade

181

{to Ministerstvoto za trud se zanimava so dvata vida sporovi.) Namesto so toa, tie se zanimavaat so konflikti na interesi, glavno {to proizleguvaat vo slu~ai kade {to zaedni~koto pregovarawe ne uspealo. Pokraj toa, raboten spor moè da bide poedine~en (vklu~uvaj}i samo eden rabotnik) ili kolektiven (vklu~uvaj}i edna grupa rabotnici).

Mehanizmi za alternativno re{avawe na sporovi: komparativen pregled

Na me|unarodno, evropsko i nacionalno nivo vo Evropskata unija, mehanizmite za alternatiovno re{avawe na sporovi (ADR) treba da odigraat zna~ajna uloga, kako {to e pokaàno vo izvestuvawata dadeni podolu. Sepak, vo gra|anskite predmeti re{avaweto na transnacionalnite rabotni sporovi ima mal efektiven odek, sporedeno so drugite poliwa na gra|ansko pravo kako komercijalno i semejno pravo. Moè da se kaè deka mehanizmite za re{avawe na transnacionalni sporovi se s# u{te vo izrabotka. Nasproti toa, nacionalnite sistemi za alternatiovno re{avawe na sporovi (ADR) za pra{awa vo vrska so rabotna raka se ve}e izgradeni i se koristat vo porane{nite 15 zemji ~lenki na EU. Sistemite za industriski odnosi na 9 od 10 novi zemji ~lenki na EU, kako i na nekoi zemji od Jugoisto~na Evropa, se vo proces na usvojuvawe i/ili smisluvawe na takvo alternativno re{avawe na sporovi (ADR) vo period na tranzicija kon pazarna ekonomija. Eden komparativen pregled na odredbi i mehanizmi za alternativno re{avawe na sporovi (ADR) vo pro{irena Evropa }e pomogne da se pojasnat predizvicite soo~uvaj}i gi socijalnite partneri i dràvata, identifikuvaj}i tesni grla i nao|aj}i mo`ni alternativni re{enija za nacionalni problemi.

Me|unaroden pregled na alternativno re{avawe na sporovi (ADR) Preporakata br. 92 na ILO za dobrovolno pomiruvawe i arbitraà be{e usvoena vo 1951, vo isto vreme kako i preporakata 91 za kolektivni spogodbi. Taa gi postavuva glavnite na~ela na

182

pomiruvawe i arbitraà i, vo odnos na pomiruvawe MLO prepora~uva postavuvawe na ma{inerija za dobrovolno pomiruvawe za da pomogne vo spre~uvaweto i re{avaweto na industriski sporovi pome|u rabotodava~ite i rabotnicite. Ma{inerijata postavena na zaedni~ka osnova treba da vklu~i ednakvo pretstavuvawe na rabotodava~ite i rabotnicite. Pokraj toa, postapkata, {to treba da bide besplatna i ekspeditivna, treba da moè da se stavi vo dvièwe ili na inicijativa na koja bilo od stranite vo sporot ili vrz osnova na stru~nost od strana na organ za dobrovolno pomiruvawe, so soglasnost na zainteresiranite strani. Edna od celite {to se von sudsko re{avawe na sporovi (dali so pomiruvawe, posreduvawe ili arbitraà), stranite treba da se pottiknat da apstiniraat od {trajkovi ili odbivawe na rabotodava~ot da gi pu{ti rabotnicite na rabota dodeka trae postapkata. Nitu edna odredba od Preporakata ne moè na koj bilo na~in da go ograni~i pravoto na {trajk. Najposle, otkako }e se postigne dogovor, toj treba da se sostavi vo pismena forma i da se smeta za ekvivalenten na kolektiven dogovor.

Osven toa, Preporakata 163 za kolektivno pregovarawe, donesena vo 1981 godina, prepora~uva da se prezemat merki za re{avawe na rabotni sporovi, ako e potrebno, za da im se pomogne na stranite da najdat re{enie za sporovi, bez razlika dali proizleguvaat za vreme na pregovorite za postignuvawe dogovori, vo vrska so tolkuvaweto i primenata na dogovori ili vo vrska (Preporaka 130) so poedine~en ili kolektiven stepen na prigovor za rabotnoto meso. Soglasno ovaa (vtorata) Preporaka, sekoj rabotnik, koj deluva poedine~no ili kolektivno, treba da ima pravo da dostavi prigovor i toj da se ispita bez da pretrpi {teta kakov i da e rezultatot. Osnova za prigovor moè da bide sekoja merka ili situacija koja se odnesuva na odnosite pome|u rabotodava~ i rabotnik ili koja vlijae ili moè da vlijae vrz uslovite za vrabotuvawe na eden ili nekolku rabotnici vo pretprijatieto koga taa merka ili situacija e sprotivna so odredbite na vaè~ki kolektiven dogovor ili na poedine~en dogovor za rabotni normi, za zakoni ili propisi ili obi~aj ili za koristewe na profesionalna granka na ekonomska dejnost ili zemja.

Vo vrska so Konvencijata br. 87 za Sloboda na zdruùvawe ili za{tita na pravoto za organizirawe (1948) i Konvencijata br. 98 za

183

Pravoto za organizirawe i kolektivno pregovarawe (1949), slu~aite na Komitetot za sloboda na zdruùvawewe na Upravniot odbor na MOT (Me|unarodna organizacija na trudot) za ograni~uvawa na na~eloto za slobodno i dobrovolno pregovarawe se odnesuvaat, povremeno, na granicite za pomo{ so prinudna arbitraà. Na primer, dokolku stranite ne uspeat da postignata dogovor preku kolektivno pregovarawe, pomo{ta so prinudna arbitraà e dozvolena samo vo kontekstot na su{tinski uslugi vo bukvalna smisla na zborot, zna~i uslugi so koi prekinot bi go zagrozil ìvotot, li~nata bezbednost ili zdravjeto na celoto ili na del od naselenieto (286-ti izve{taj, slu~ai 1648, 1650). Kaj nebitnite uslugi, treba da se dade prioritet na kolektivno pregovarawe kako sredstvo za regulirawe na uslovite za vrabotuvawe a ne na prinudnata arbitraà (291-vi izve{taj, slu~aj 1680). Pokraj toa, odredbite koi utvrduvaat deka, dokolku ne se postigne dogovor pome|u stranite, to~kite koi se vo pra{awe za kolektivno pregovarawe mora da se re{at so arbitraà na organot ne se vo soglasnost so na~eloto na dobrovolno pregovarawe sodràno vo Konvencijata 98 ((259-ti izve{taj, slu~aj 1450). Pokraj toa, sekoja odredba koja dozvoluva edna od stranite ednostrano da bara intervencija od vlasta za rabotna sila za re{avawe na sporot moè efektivno da go potkopa pravoto na rabotnicite da povikuvaat na {trajk i da ne poddrùva dobrovolno kolektivno pregovarawe ((265-ti izve{taj, slu~ai 1478, 1484).

Evropskata op{testvena povelba na Sovetot na Evropa od 1961 godina, revidirana vo 1996 godina, e vaèn tekst koj zemjite {to go ratifikuvale se obvrzani da go po~ituvaat. Vo maj 2004 godina, vkupno 44 zemji ja imaa potpi{ano Povelbata (10 ja imaat potpi{ano Povelbata od 1961 godina i 34 revidiranata Povelba od 1996 godina), dodeka 34 ja imaa ratifikuvano. Me|u zemjite od Jugoisto~na Evropa, Albanija, Bugarija, Hrvatska, Moldavija, Romanija ja imaat potpi{ano i ratifikuvano Spogodbata, dodeka Republika Makedonija i Bosna i Hercegovina ja imaat potpi{ano. Povelbata naveduva niza ~ovekovi, op{testveni i ekonomski prava i slobodi i voveduva sistem na kontroli za da se osigura po~ituvawe od strana na stranite potpisni~ki.

184

Spored ~len 6 §3 od Evropskata op{testvena povelba za pravoto na kolektivno pregovarawe i ,,so cel da obezbedi efikasno ostvaruvawe na pravoto za kolektivno pregovarawe, stranite se obvrzuvaat: 1. da poddrùvaat zaedni~ki konsultacii pome|u rabotnicite i

rabotodava~ite; 2. da poddrùvaat, kade {to e potrebno i soodvetno, ma{inerija za

dobrovolni pregovori pome|u rabotodava~ite ili organizaciite na rabotodava~i i organizaciite na rabotnici, so cel za regulirawe na rokovite i uslovite za vrabotuvawe so pomo{ na kolektivni dogovori;

3. da poddrùvaat formirawe i koristewe na soodveten mehanizam za pomiruvawe i dobrovolna arbitraà za re{avawe na rabotni sporovi; i da gi priznavaat:

4. pravoto na rabotnici rabotodava~i za kolektivno deluvawe vo slu~ai na konflikt na interesi, vklu~uvaj}i go pravoto na {trajk, zavisno od obvrskite {to moè da proizlezat od kolektivnite dogovori {to prethodno se sklu~eni."

Pridrùvaweto kon obvrskite navedeni vo Povelbata e predmet

na kontrola od strana na Evropskiot komitet za op{testveni prava, so pomo{ na dve razli~ni proceduri. 1) postapka za kontrola vrz osnova na godi{nite nacionalni

izve{tai sostaveni od strana na dràvite. Po proverkata na izve{tajot, Komitetot objavuva zaklu~oci vo koi toj odlu~uva za pridrùvawe ili poinaku na nacionalnite situacii so Povelbata. Dokolku edna dràva ne uspee da nadopolni nekoe re{enie za nepridrùvawe od Komitetot, Komitetot na ministri $ dostavuva preporaka na taa zemja, baraj}i taa da ja promeni situacijata de jure ili de facto.

Rabotata na Komitetot na ministri ja podgotvuva vladin komitet sostaven od pretstavnici na vladite - strani na Povelbata, pomognati od nabquduva~i koi gi pretstavuvaat evropskite op{testveni partneri. Ovoj Komitet gi proveruva re{enijata za nepridrùvawe vo mesecite po nivnoto objavuvawe. Zemjata za koja stanuva zbor mora da bide vo mo`nost da utvrdi merki za prezemawe ili ima namera da ja popravi situacijata i, vo ovoj vtoriot slu~aj, mora da prikaè vremenski plan za postignuvawe na pridrùvaweto.

185

Vo slu~ai kade vladiniot komitet smeta deka ne se prezemaat

soodvetni ~ekori za da se otstrani nekoe prekr{uvawe i istera do kraj nekoja odluka za nepo~ituawe, toj moè da mu predloì na Komitetot na ministri da $ upati preporaka na zemjata za koja se odnesuva. So takva preporaka se bara dràvata da prezeme soodvetni merki za da se popravi sostojbata.

Sekoja godina, vladiniot komitet podnesuva izve{taj do Komitetot na ministri. Od 2002 godina, toj ima podneseno izve{taj za revidiranata Op{testvena povelba, kako i negoviot izve{taj za Povelbata od 1961 godina.

2) Postapka za kolektivni tu`bi koja im ovozmoùva na priznaenite organizacii1 pred Evropskiot komitet za ~ovekovi prava da dostavat tu`bi vo vrska so prekr{uvawe na Povelbata.

Sega samo 12 zemji, vklu~uvaj}i gi Bugarija i Hrvatska, se

soglasija da ja iskoristat postapkata. Vo praktika, kontrolnite mehanizmi predvideni so Povelbata dovedoa do situacija so koja dràvite donesoa izmeni na zakonot ili rabotat na toa da ja dovedat situacijata vo soglasnost so Povelbata. ARS vo Evropskata unija2

Evropskiot sovet na Evropskata unija izraboti Povelba za osnovnite prava na Evropskata unija (OJEC C 364 od 18/12/2000 – OJEC C 007/8 od 11/01/2001) ~ija cel e da ,,utvrdi Povelba za osnovnite prava za da gi napravi nivnoto najva`no zna~ewe i relevantnost povidlivi za gra|anite na Unijata". Donesuvaweto na edna Povelba e pred s# politi~ka poraka od petnaesette do gra|anite 1 Konfederacijata na Evropskata trgovska unija, UNICE i Me|unarodnata organi-zacija na rabotodava~i; nevladini organizacii (NVOi) so konsultativen status pri Sovetot na Evropa i registrirani vo spisok sostaven za taa cel od vladiniot ko-mitet; rabotodava~ite i sindikalnite organizacii na dràvata za koja stanuva zbor; i, za dràvi koi, pokraj toa ja prifa}aat ovaa mo`nost, nacionalnite NVOs. 2 [uman, I. (2002) Mehanizmi za alternativno re{avawe na sporovi po pra{awa za rabotni odnosi: kon eden mehanizam na EU? ETUI TRANSFER 4/2002 strani 701-707.

186

na Evropa. Ekonomskite i op{testvenite prava sodràni vo Povel-bata se onie {to se sodràni vo Povelbata na Zaednicata za op{testvenite prava na rabotnicite, donesena vo 1989 godina, ~len 13, vo koj se naveduva deka, za da se ovozmoì re{avawe na rabotni sporovi, va`no e da se pottikne voveduvawe i koristewe na posredu-vawe i arbitraà, vo soglasnost so nacionalnite praktiki i na sood-vetnite nivoa.

Me|utoa, transnacionalnata dimenzija na mehanizmite za re{avawe na sporovi e pra{awe {to se pojavuva i za me|unarodnite i za evropskite tela. Zna~itelno e toa {to dodeka postapkite na alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) vo oblasta na gra|anskoto i komercijalnoto pravo se predmet na golem interes i regulirawe, pra{awata za rabotnite odnosi do neodamna bea zabeleìtelno otsutni od tie inicijativi. Duri neodamna Postojaniot sud za arbitraà otvori diskusii za adekvatnosta i izvodlivosta na eden alternativen mehanizam za re{avawe na sporovi za rabotni odnosi na me|unarodno nivo so sozdavawe ili izmenuvawe i dopolnuvawe na me|unarodni propisi za re{avawe na me|unarodni rabotni sporovi.

Na evropsko nivo, sli~ni interesi se razvija najnapred vo sredinata na 1990-te vo oblastite na za{titata na potro{uva~ite i semejnoto pravo. Od 2000-ta, Evropskata komisija zapo~na konsultacii i prou~uvawa za dodadenata vrednost na evropski sistem na ARS za kolektivnite rabotni sporovi. Kako eden komplementaren mehanizam na nacionalnite sistemi na alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR), evropskite mehanizmi za vonsudski postapki moè da obezbedat vredna pomo{ za evropskiot socijalen dijalog, a dolgoro~no, poddr{ka na razvojot na eden evropski sistem na industriski odnosi.

GD za pravda i doma{ni raboti pri Evropskata komisija predviduva, vo svojata programa za zakonodavna rabota za 2004 godina, Nacrt-direktiva za metodi za alternativno re{avawe na sporovi za gra|anski pra{awa - no ne za rabotni odnosi, vrz osnova na Dogovorot za zaednicata ~len 61 (c) za zaedni~ka odluka, planirana za septemvri 2004 godina. Celta na Nacrt-direktivata e regulatoren

187

mehanizam za postavuvawe minimum standardi za obezbeduvawe kvalitet na procesite na alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR), zaedno so garantirawe na nivnata konzistentnost so sudskite postapki. Celta e da im se dade na site gra|anski parni~ari pristap do sigurni i efikasni {emi za alternativno re{avawe na sporovite. Mehanizmot }e bide naso~en kon postignuvawe na pravilna ramnoteà pome|u dvete celi: obezbeduvawe na kvalitetni procesi na ARS zaedno so nivnata konzistentnost so sudskite postapki, istovremeno zadrùvaj}i ja nivnata fleksibilnost.

Alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) vo zemjite ~lenki na EU: dobro utvrden metod na privatna pravda vo Evropa

Alternativnite postapki za re{avawe na sporovi se {iroko

rasprostraneti vo 25 zemji ~lenki na EU. Vo prethodnite 15 zemji ~lenki i Kipar, toa e rezultat na postepenoto dokaùvawe i zacvrstuvawe na edna industriska kultura koja dava poddr{ka za vreme na konflikt. Nasproti toa, postapkite na alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) se poskore{no voveduvawe vo rabotnoto pravo vo pove}eto od zemjite ~lenki na EU, od ranite 1990-ti godini vo slu~aite na Republika ê{ka, Estonija, Ungarija, Polska, Slova~ka i Slovenija i ranite 2000-ti godini vo Litvanija, Latvija i Malta.

Osnovnata cel na postapkite na alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) e postignuvawe na industriski mir. Vo toj pogled, alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) se nao|a vo tesna vrska so strukturata i stepenot na kolektivno pregovarawe na edna zemja ~lenka, no isto taka so kompaktnosta na sindikatite i rabotodava~ite i pravata na rabotnicite na informacii i konsultacii na koi mora da se gleda kako na mehanizam bez prethodno re{avawe na spor. Dokolku kolektivnoto pregovarawe e prvoto i najbliskoto nivo na institucionalna sredina vo koja postapkite na alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) se razvivaat i funkcioniraat. Postapkite na alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) otvoraat novi uslovi za dijalog i obezbeduvaat dopolnitelni mo`nosti za postignuvawe dogovor koga proizleguva nekoj spor ili za sodrìnata na nekoja norma ili za nejinata implementacija. Kako

188

takvi, sredstvata na alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) go jaknat zaedni~kiot dijalog. êsto formirani i regulirani so mehanizmi bazirani na pregovarawe, postapkite za alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) obi~no se reguliraat od dvo- ili trostrani tela vo koi zaedni~kite partneri igraat glavna uloga, kako {to toa e slu~aj pri kolektivno pregovarawe. Pokraj toa, onamu kade {to se pottiknuvaat procesi na kolektivno pregovarawe se zgolemuva zaedni~koto prifa}awe na posreduvawe i pomiruvawe kako samostojni i dobrovolni re{enija za industriski sporovi taka {to na alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) moè da se gleda kako edno prodolùvawe na kolektivno pregovarawe.

Alternativnite mehanizmi za dogovarawe ili re{avawe na rabotni sporovi, bilo individualni ili kolektivni, se edna op{ta i dobro utvrdena karakteristika na pove}eto sistemi za rabotni odnosi vo zemjite ~lenki. Kako forma na privatna pravda, nivnite koreni leàt i vo konsenzualnite sistemi za industriski odnosi, kako {to se onie na nordiskite zemji i vo institucionaliziranite i onie koi se baziraat na sudovite, na primer, Francija ili [panija. Raniot razvoj na alternativnite postapki komplementarni na sudskata pomo{ vo nacionalnite sistemi na industriski odnosi demonstriraat èlba za pottiknuvawe, barem vo preliminarnata faza, konsenzualen pristap za spravuvawe so sporovi. Sogledanite prednosti na postapkite za alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) vklu~uvaat fleksibilnost i brzina na alternativnite postapki, potraga po posoodvetni re{enija blagodarenie na profesionalnoto znaewe i iskustvo na tretata strana vklu~ena vo postapkite na posreduvawe i konsultacii, nivna nezavisnost i namaleni tro{oci na postapkite za alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) vo sporedba so sudskite.

Vo odnos na postapkite za alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) moè da se prepoznaat dva modela na sudska za{tita. Postapkite na alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) moè da se definiraat kako pomo{ni tehniki {to se smetaat za del od aktivnostite na sudovite. Vo ovoj slu~aj, postapkite za alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) ~esto se prilagoduvaat na nekoja alternativa, no vo sekoj slu~aj sprotivna postapka. Alternativno, postapkite za alternativnoto re{avawe na sporovi

189

(ADR) se definiraat kako neograni~eni i samostojni scenarija koi na stranite vo sporot im davaat da izbiraat pome|u nekolku opcii. Vo ovoj slu~aj, alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) pove}e se sfa}a kako komplementarna postapka. Osven toa, na~inot na koj sudskata za{tita e organizirana moè da pottikne pomo{ na alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) ili da deluva kako destimulacija. Relevantni faktori se, na primer, postoeweto - ili inaku - na posebni sudski slu`bi za pra{awa za rabotni odnosi vo ramkite na sudstvoto i strukturata i sostavot na industriskite sudovi ili drugi sudovi {to imaat sudska nadle`nost vrz industriski sporovi.

Ulogata na tretata strana vo postapkata go odrazuva stepenot na konsenzus pome|u stranite. Stepenot na vme{uvawe na tretata strana e toj {to gi razlikuva trite razli~ni modi operandi. Sored definicijata predloèna od Evropskata komisija, pomiruvaweto se odnesuva na proces kade nezavisna treta strana im pomaga na stranite vo nekoj spor vo iznao|awe re{enie. Posreduvaweto se odnesuva na gorenavedeniot proces so koj tretata strana igra poaktivna uloga za iznao|awe re{enija i niv im gi predlaga na stranite. Sepak, vo nekoi zemji ~lenki na EU - kako Malta - ne se pravi nikakva razlika pome|u pomiruvawe i posreduvawe. Ako pomiruvaweto se pokaè neuspe{no, stranite vo sporot moè da pribegnat kon arbitraà. Arbitraàta se razlikuva od pomiruvaweto i posreduvaweto, vo toa {to taa vklu~uva predavawe na odgovornosta na tretata strana da odlu~i za uslovite pod koi sporot treba da se re{i. Arbitraàta moè da bide zadolìtelna ili dobrovolna. Postapkite za pomiruvawe i posreduvawe se op{toprifateni karakteristiki na evropskiot na~in i ~esto se koristat za re{avawe na rabotni sporovi. Sprotivno na toa, arbitraàta igra mnogu poograni~ena uloga vo re{avaweto na sporovi. Arbitraàta e obi~no dobrovolna i normalno se koristi kako posledno sredstvo, otkako pregovorite ne uspeale da re{at nekoj konflikt. Arbitraàta e strana za nekoi nacionalni sistemi (na primer vo Estonija), a zadolìtelnite klauzuli, so koi stranite na nekoj dogovor se soglasuvaat da podnesat na arbitraà nekoj spor {to moè da proizleze me|u niv, i na toj na~in pred da se pojavi nekoj spor, vo nekoi sistemi e zabraneta.

190

Op{ti karakteristiki na nacionalnite proceduri za alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) vo zemjite ~lenki na EU

Iako postapkite za alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) se razlikuvaat od edna do druga zamja ~lenka na EU, tie imaat nekoi zaedni~ki karakteristiki. Na primer, koristeweto na posebni sudski postapki za re{avawe na rabotni sporovi ~esto pati ne gi odvra}a stranite od pribegnuvawe kon sudot.

Pokraj toa, vo pove}eto sistemi na alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR), postapkite za posreduvawe, pomiruvawe i arbitraà se nezavisni edna od druga, taka {to stranite vo eden raboten konflikt proces na arbitraà nezavisno od zavr{uvaweto na postapka za posreduvawe i/ili pomiruvawe. Iako postapkite za alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) se pove}e ili pomalku formulirani, tie obi~no ne se standardizirani i zatoa im ostava na stranite zna~itelna sloboda na dejstvuvawe za samospravuvawe.

Osven toa, nesudskite postapki moè da bidat neobvrzani ili zadolìtelni, vo zavisnost od prirodata na sporot. Vo [vedska, na primer, konsultacijata e pove}e zadolìtelna postapka ako ima rizik od industriska parnica.

Ulogata na tretata strana vo postapkite za alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) pretstavuva nekoi interesni sli~nosti. Dali pomiruvaweto, posreduvaweto ili arbitraàta gi vodi poedinec ili obrazovno bi- ili tripartitno telo, ili, kako vo Francija, poseben sud sostaven od neprofesionalni sudii, ovaa treta strana pretstavuva zaedni~ki karakteristiki kako nezavisnost i nepristrasnost. Stranite vo eden raboten spor mora da bidat samostojni vo svojot izbor na treta strana. Osven toa, tie mora da imaat pravo da prigovaraat na tretata strana vo slu~aj na gubewe ili nedostatok na doverba vo nejziniot kapacitet da ja ispolni ulogata na posrednik ili pomiruva~.

Iako vo zemjite ~lenki na EU dobro e utvrdena edna kultura na arbitraà, sepak, prirodata na predlozite sostaveni od posrednici i pomiruva~i zna~itelno se razlikuvaat od edna do druga zemja. Pokraj toa, sproveduvaweto na nekoja odluka so posreduvawe

191

ili pomiruvawe ili na nekoja arbitra`na odluka se karakterizira so svojata teritorijalnost (ograni~uvawe na edna zemja ~lenka) i moè da naide na te{kotii vo slu~ai na prekunacionalni rabotni sporovi.

Obvrzuva~kiot efekt na odlukite so posreduvawe i pomiruvawe na nacionalno nivo moè da se razlikuva od izjava za namera so moralna ja~ina na efekt ekvivalenten na kolektiven dogovor; vo slu~aj na arbitraà, odlukite moè da se osporat samo pred sudska agencija ili sud.

Vo pove}eto zemji ~lenki na EU predlozite so posreduvawe obi~no ne se obvrzuva~ki za stranite vo eden spor. Sepak, preporakite {to gi objavuvaat posrednici ili pomiruva~i - posebno vo slu~aj na obrazovno telo - ima porazviena moralna ja~ina, koja e duri i pogolema vo slu~aite kade se objaveni re{enijata. Stranite vo eden raboten spor obi~no go prifa}aat predlogot na teloto {to pos-reduva ili konsultativnoto telo. Vo Danska, na primer, sovetot na rabotnici mora oficijalno da go prifati ili odbie re{enieto.

Vo fazata na posreduvawe i pomiruvawe, moè da se postignat dogovori i tie glavno imaat obvrzuva~ka priroda ili dogovor kako {to e definirano vo gra|anskiot zakon. Prirodata na dogovorot moè isto taka da zavisi od privatnata ili administrativnata pri-roda na teloto za posreduvawe i pomiruvawe koe iznesuva mislewa ili re{enija. Vo Avstrija, na primer, re{enieto na administrativ-nata agencija za pomiruvawe se smeta za oficijalen administrativen akt, a ne za dogovor. Vo sekoj slu~aj, stranite treba da imaat mo`nost da osporat sekoe re{enie so posreduvawe i pomiruvawe na povisok stepen. Pokraj toa, vo sekoja faza na posreduvawe i pomiruvawe treba da se obezbedi pristap do sudska postapka.

Granici na nacionalni sistemi za alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR): tritorijalnosta na odlukite za alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR)

Pra{aweto proizleguva po odnos na toa dali edno re{enie so posreduvawe ili pomiruvawe moè da se implementira von nacion-

192

alnite granici. Vo najgolem broj slu~ai, teritorijalnosta na postap-kite za posreduvawe i pomiruvawe e karakteristika vo zemjite ~lenki na EU. Toa ne moè samo po sebe da se kritikuva, no navistina postavi va`na granica za priznvaweto i implementacijata na re{enijata so posreduvawe i pomiruvawe vo druga zemja ~lenka vo prekunacionalnite rabotni konflikti.

Alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) vo Jugoisto~na Evropa

Informaciite {to se sodràni vo ova poglavje se zemeni od nacionalnite izve{tai izraboteni od ~lenovi na mreàta ETUI (Institut na evropskiot sindikat) za Balkanot; eden bugarski izve{taj izraboten od Veli~ka Mikova (KNSB) i eden romanski na-cionalen izve{taj izraboten od Lucijan Vasilesku (CNSLR Fratia). Dopolnitelni informacii se zemeni od Izve{tajot ETUI (Institut na evropskiot sindikat) br. 783.

Metodite za mirno re{avawe na kolektivni rabotni sporovi vo zakonite za rabotni odnosi vo Jugoisto~na Evropa se: posredu-vawe, kako vo Bugarija i Romanija; pomiruvawe, kako vo Bosna i Hercegovina, Bugarija, Hrvatska i Romanija; i arbitraà, kako vo Bosna i Hercegovina, Bugarija, Makedonija i Romanija. Ovie razli~ni fazi za re{avawe na rabotni sporovi glavno se utvrdeni so zakon, a kon koja od niv }e se pribegne zavisi od specifi~nite situa-cii ili vo poseben redosled.

Romanskiot zakon za rabotni odnosi (1990) propi{uva deka pomiruvaweto i arbitraàta se zadolìtelni i imaat za cel da po-mognat vo re{avawe na rabotni sporovi od kolektivna priroda. Ministerstvoto za trud, socijalna solidarnost i semejstvo e telo za javno pomiruvawe i posreduvawe. Sostavot na teloto za pomiruvawe i arbitraà e tripartitno. Vo rok od deset dena od àlbite i barawata na stranite, delegatot od ministerstvoto sproveduva zadolìtelnata procedura za posreduvawe. Ako pomiruvaweto ne us-pee - {to, spored nacionalniot izve{taj, ~estopati se slu~uva - moè da se svika komitetot za arbitraà. Ovoj komitet odava deset dena za

3 W. Duval, I. Schomann., S.Clauwaert i G. Gradev,(2003) Rabotni odnosi vo Jugoisto~na Evropa- zakonski pregled vo 2003, Izve{taj na ETUO br. 78.

193

odlu~uvawe otkako }e se svika. Odlukata ne smee da se poni{ti i ot-frla sekakva mo`nost za zapirawe na postapkata. Ovaa vtorata karakteristika te{ko da gi potikne sindikatite da pobaraat arbitraà.

Vo Bugarija, vo 1997 godina be{e sozdadeno nacionalno telo - Nacionalen institut za pomiruvawe i arbitraà, koe e odgovorno pred Ministerstvoto za trud i socijalni raboti, a so cel da vr{i nadzor na pomiruvaweto i arbitraàta. Sepak, ova telo, koe se bazira na tripartitno pretstavuvawe, ne uspea da raboti kako {to be{e planirano. Vo 2001 godina toa pretrpe reorganizacija i sega se zanimava so kolektivni rabotni sporovi. Ima status na moralno lice pripoeno kon ministerstvoto za trud i se sostoi od nadzoren sovet ~ija cel e da obezbedi kredibilitet i objavuvawe na spisoci na posrednici i pregovara~i izbrani od sindikatite i rabotodava~ite. Sekoja od stranite vo sporot moè da pribegne kon ova telo vo obid da se postigne re{enie nadvor od sud, pa spored toa, negovata cel e da pomogne vo razmenite pome|u stranite. Otkako }e se nazna~i pregovara~, stranite imaat dve nedeli ({to moè da se prodolì na barawe na stranite) da baraat ili re{enie na sporot ili da pribegnat kon arbitraà vo slu~aj na nesoglasuvawe, ili, namesto toa, da go vnesat nivnoto nesoglasuvawe vo zapisnik bez da pribegnat kon kakva bilo druga forma na posreduvawe.

Arbitraàta, vo su{tina, e dobrovolna, osven vo slu~ajot na zadrùvawe minimalna javna usluga za vreme na {trajk koga e nametnata arbitraà. Arbitraà moè da pobara edna od stranite vo sporot, no vo princip e potrebna soglasnost pome|u dvete strani za pribegnuvawe kon ovaa postapka. Od stranite se bara da ja prifatat arbitra`nata odluka, no za nepo~ituvawe na odlukata ne se voveduvaat nikakvi kazni so zakon. Vo izve{tajot se naveduva deka, vo takov slu~aj, rabotnicite moàt legalno da se sluàt so {trajk kako krajno sredstvo na pritisok vo obid da se re{i sporot pome|u niv i rabotodava~ot (osven vo sektorite za energija, komunikacii i zdravstvo). Bugarija dobi barawe od ILO da go dopolni svoeto zakonodavstvo. Toa se odnesuva na otstranuvawe na obvrskite da se odredi traeweto na {trajk i isto taka i na dodeluvaweto kompenzatorski garancii za sektorite vo koi pravoto na {trajk e ograni~eno.

194

Vo Bosna i Hercegovina i vo Hrvatska postoi sovet za

pomiruvawe - so ~lenovi od socijalnite partneri i nezavisni eksperti imenuvani od spisok izdaden od Ministerstvoto za trud (Bosna i Hercegovina), ili Socijalen i ekonomski sovet (Hrvatska) - koj e odgovoren za mirno re{avawe. Bosna i Hercegovina ima ista struktura za arbitraà.

Koga, vo Makedonija, vladinoto telo odgovorno za pra{awata za rabotni odnosi, vo tekot na registriraweto na op{ti ili posebni dogovori, utvrdi deka nekoi odredbi od kolektivniot dogovor ne se vo soglasnost so zakonot ili op{tiot kolektiven dogovor, treba za toa da gi izvesti stranite potpisni~ki na dogovorot i da gi postavi uslovite za pomiruvawe. Dokolku stranite potpisni~ki na kolektivniot dogovor ne gi otstranat nere{enite odredbi vo utvrdeniot rok, vladinoto telo poveduva spor pred relevantniot sud. Vo slu~aite na sporovi {to se odnesuvaat na kolektivni dogovori, postojat specijalni komiteti za arbitraà za da gi re{at pra{awata za koi stanuva zbor.

Pribegnuvaweto kon drugi postapki za re{avawe na konflikti e retko, spored pove}eto izve{ti: te{ko e stranite da se dogovorat za posrednik, a vo slu~aj na arbitraà stranite ne $ veruvaat na arbitra`nata komisija (Romanija). Vo Hrvatska, spisokot na posrednici ne be{e nitu verificiran nitu objaven. Nepostoeweto na tradicijata za pribegnuvawe kon dobrovolni re{enija vo slu~aj na rabotni sporovi moè isto taka da ja objasni nepodgotvenosta da koristat drugi postapki (Bugarija). Nepostoeweto na mo`nost za àlba e dopolnitelna destimulacija za zanemaruvawe na arbitraàta vo Bosna i Hercegovina. Vo izve{tajot za Kosovo, posreduvawe, pomiruvawe i arbitraà voop{to i ne se spomenuvaat, no stranite na eden kolektiven spor moàt da baraat re{enie kaj inspektorite za rabotni odnosi.

Vo Albanija, vo zakonikot za rabotni odnosi sega ne e predviden nikakov mehanizam za alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR). Sepak, sindikatite se nadevaat da se vovle~at vo tripartitni dogovori za po~nuvawe na takov sistem za dobrovolno re{avawe na sporovii. Nacionalnite informacii fokusirani na

195

potrebata da se obu~at site strani vovle~eni vo pra{awa za posreduvawe, pomiruvawe i arbitraà, kako i profesionalnite sudii za nacionalno trudovo zakkonodavstvo, a posebno za metodite i procedurite za dijalog, kako i za me|unarodnite i evropskite odredbi za alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) i sudovite za rabotni odnosi. Tuka povtorno silno e izrazena potrebata od proceduralno informirawe i transparentnost na sistemot za alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) i potrebata od sudskata nezavisnost na telata za pomiruvawe i posreduvawe.

Zaklu~oci

Von sudskoto re{avawe na sporovi e glavna osobina na sredinata na industriskite rabotni odnosi vo Evropa. Mehanizmite za alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) se vtkaeni vo socijalnata i pravnata kultura na sekoja zemja ~lenka i se razvivaat niz dolgi vremenski periodi. Ovie alternativni i funkcionira~ki sistemi na postapki za re{avawe na rabotnite sporovi se od izrazita i posebna priroda {to se odnesuva do nivnata struktura i organizacija i obvrzuva~ki i neobvrzuva~ki rezultati na ishodot. No najva`na karakteristika na alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) e spremnosta na stranite na alternativni konsenzualni mehanizmi. Socijalnata prifatlivost na alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) e rezultat na progresivnoto dokaùvawe i konsolidacija na edna industriska kultura zasnovana na socijalen dijalog.

Zemjite na Jugoisto~na Evropa, nasproti toa, imaat samo ograni~ena upotreba na alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR), bilo zaradi toa {to zakonot propi{uva sistem za pomiruvawe i/ili arbitraà koj se karakterizira so otsustvo na transparentnost i efikasnost, ili bidej}i kolektivnite sistemi za pregovarawe koi se s# u{te vo sozdavawe ne se osmeluvaat da pribegnat kon eden dobrovolen sistem na kolektivno re{avawe na sporovi zasnovan na zaemna doverba me|u stranite i po~ituvawe na postapkite i odlukite. Vistinski problem se pojavi so zadolìtelniot karakter na odredeni postapki na pomiruvawe i/ili arbitraà koi go ograni~uvaat pa duri i otstranuvaat pravoto na {trajk. Na krajot, vo

196

najgolem broj od zemjite na Jugoisto~na Evropa, dr`avata igra ogromna uloga vo re{avaweto na kolektivni rabotni konflikti, iako pomiruvaweto i posreduvaweto se nameneti da im ovozmo`at na dvete strani da baraat re{enie na ponezavisen na~in.

197

Komparativen pregled za pomiruvawe, posreduvawe i arbitra`a

Tabeli

198

1. Avstrija

Metoda Posreduvawe Telo Sojuzen odbor za arbitraà Vo ramkite na Sojuzno ministerstvo za arbitraà Sostav Rabotodava~i + vraboteni Predmet Novi kolektivni dogovori + dopolnuvawa Zada~a Posreduva + pottiknuva re{avawe Rezultat Vo pismena forma - kako kolektiven dogovor Re{enijata se uslovni po prethodno prifa}awe Telo Odbori za posreduvawe Vo ramkite na Sudovite za rabotni odnosi Predmet Prifa}awe na vnatre{nite propisi na

kompanijata Zada~a Posreduvawe+pottiknuva re{avawe+moè da

dodeluva re{enija 2.) Belgija

Metoda Pomiruvawe

Telo Zaedni~ka komisija za rabotni odnosi i rabo-tewe

Predmet Spre~uvawe ili pomiruvawe na site sporovi pome|u rabotodava~ite i rabotnicite

^lenovi ^lenovi na sindikatot+~lenovi na raboto-dava~ite

Telo Vladini posrednici

Imenuvawe 11 ~lenovi imenuvani od Vladetelot

Cel • vloùvawe napori da se spre~at rabotni sporovi i da odrùva ~ekor so zapo~nuvawe, razvoj i prestanok na takvi sporovi

•prodolùvawe na site pregovori za pomiru-vawe na stranite

•ostanuvawe vo postojan kontakt so zdruènijata za rabotni odnosi i asocijaciite na rabotodava~i

199

3.) Republika ^e{ka

Metoda Posreduvawe-dobrovolno Telo Posrednik Predmet Kolektivni sporovi za sklu~uvawe kolektivni

dogovori i za ispolnuvawe na obvrskite na kolektiven dogovor

^lenovi Lice od spisokot na posrednici koj ~uva vo Ministerstvoto za trud i socijalni raboti ili lice za koe stranite }e se odlu~at, koe zadovoluva odredeni kriteriumi

Cel Izdava pismen predlog vrz osnova na diskusii so dogovornite strani

Metod Arbitra`a Telo Arbiter Spisok na posrednici koj se ~uva vo istoto

ministerstvo Cel Izdava re{enie 4.) Danska

Metoda Pomiruvawe Telo Odbor za pomiruvawe ^lenovi 3 pretstavnici od DA i LO Imenuvawe Od strana na Ministerstvoto za vrabotuvawe za

tri godini po preporaka na sudot za rabotni od-nosi

Cel ● Da ja unapreduva sorabotkata pome|u upravata i vrabotenite i da pomaga vo sozdavaweto i za sorabotka ● Da re{ava sporovi {to proizleguvaat od pri-mena i tolkuvawe na kolektivni dogovori

Barawe Ili edna od stranite ili koga sporot ve}e edna{ e re{avan so nacionalno zna~ewe

200

5.) Estonija

Metoda Pomiruvawe Telo Komisija za rabotni sporovi (vo 15 okruzi) ^lenovi Pretsedava~ (vraboten od lokalniot trudov in-

spektorat)+ednakov broj na pretstavnici od vrabotenite + rabotodava~i

Telo Javen/lokalen pomiruva~ Cel Da re{ava kolektivni rabotni sporovi 6.) Finska

Metoda Posreduvawe+pomiruvawe+arbitraà Dobrovolno/zadolì-telno

● [trajk moè da zapo~ne samo koga nacional-niot pomiruva~ e izvesten vo pismena forma dve nedeli odnapred ● Arbitraà ako e predvidena so kolektivni dogovori

Telo Nacionalen posrednik Cel Da se smisli kompromis

Moè da sostavi re{enie Telo Sudovi za arbitraà Dobro-volno/zadolì-telno

So dogovor od stranite

^lenovi Tri lica - po eden imenuvan od sekoja strana + pretsedava~, izbran od drugite dve strani

Praven status Re{enijata se kone~ni + pravno obvrzuva~ki 7.) Francija

Metoda Mnogu kolektivni dogovori na industrisko nivo predviduvaat postojan komitet za pomiruvawe

Telo

8.) Germanija

Metoda Pomiruvawe kako {to e propi{ano vo kolektiv-nite dogovori pome|u socijalnite partneri

201

9.) Grcija

Metoda Posreduvawe i arbitraà Dobrovolno /zadolìtelno

Telo Posreduvawe Cel Koga pregovorite ne uspeale Imenuvawe Izbor Stranite se slobodni da izberat posrednik, ako

ne e izbran od ve}e napraveniot spisok Re{avawe rabotni sporovi vo Jugoisto~na Evropa sekoi tri godini so posreduvaweto + arbitra`na slu`ba

Postapka 20 dena da se postigne dogovor, koga nema da se postigne, posrednikot dostavuva svoj predlog, a dokolku se odbie, sleduva arbitraà

Praven efekt Potpi{aniot predlog ima status na kolektiven dogovor

Telo Arbitraà ako: ● So zaedni~ki dogovor me|u dvete strani vo te-kot na kolektivnoto pregovarawe ● Na inicijativa na edna od stranite, ako dru-gata strana go ima odbieno posreduvaweto ● Na inicijativa na sindikalnata organizacija prifa}aj}i go predlogot na posrednikot odbien od strana na rabotodava~ite

Dobrovolno/ zadolìtelno

Ako edna od stranite bara arbitraà, toga{ zadolìtelno

Imenuvawe Poseben spisok na arbiteri Izbor So zaedni~ki dogovor na stranite, ako ne se iz-

vle~e slu~ajno Postapka Re{enie vo rok od 10 dena po posreduvaweto Praven efekt Kolektiven dogovor 10.) Ungarija

Metoda Posreduvawe Telo Posreduvawe za rabotni odnosi i arbitra`na

slu`ba (MKDSZ) (1996) Dobrovolno/ zadolìtelno

Na zaedni~ko barawe od stranite

Imenuvawe Obezbeduva spisok na obu~eni posrednici i ar-

202

biteri - oficijalen registar Izbor Kandidatite mora da ispolnuvaat odredeni us-

lovi: Nacionalnost na zemjata, univerzitetska diploma, pet godini iskustvo vo oblasta na indus-triski odnosi i dobri komunikaciski ve{tini

Postapka Osum dena da se postigne dogovor, moè da se pro-dolì za u{te pet dena - honorarot {to se pla}a na posrednikot se namaluva sekoi dva dena - pot-tik za brzo pomiruvawe

Cel Da pomogne da se postigne dogovor vo kolektivnite rabotni sporovi

Imenuvawe 5 godini Tro{oci Posreduvawe besplatno - arbitrite gi pla}a

rabotodava~ot Statistika 2000: barawa 19 - posreduvawa 6 - arbitraà 2 11.) Italija

Metoda Pomiruvaweto e predvideno vo pove}eto nacion-alni kolektivni dogovori Javnoto pomiruvawe i posreduvawe da re{avaat sporovi na pravo i interes

12.) Latvija

Metoda Pomiruvawe - dobrovolno Telo Komisija za pomiruvawe ^lenovi Pretstavnici na stranite Predmet Sporovi za kolektivni prava i interesi Praven efekt Obvrzuva~ki za stranite - va`nost na kolektiven

dogovor Metoda Posreduvawe - dobrovolno Telo Posrednik ^lenovi Edno lice ili odbor, go izbiraat stranite Predmet Spor na kolektiven interes Praven efekt Vo pismena forma-va`nost na kolektiven

dogovor Metod Arbitraà Telo Arbitraèn sud

203

13.) Litvanija

Metoda Pomiruvawe Telo Komisija za pomiruvawe ^lenovi Ednakov broj na pretstavnici na stranite - mak-

simum 5 ~lena od sekoja strana Procedura Vo rok od sedum dena Praven efekt Obvrzuva~ki za stranite Metoda Posreduvawe Nova procedura za re{avawe - stranite imaat

pravo da izberat posrednik Metoda Arbitraà Telo Arbitraà za rabotni odnosi 14.) Luksemburg

Metoda Pomiruvawe (zadolìtelno) i posreduvawe + ar-bitraà

Praven status Ako se prifati: status na kolektiven dogovor 15.) Malta

Metoda Pomiruvawe/posreduvawe (ne se pravi razlika) Telo Odbor za pomiruvawe ^lenovi Najmalku pet lica Cel Obid da se postigne prijatelsko re{enie

Davawe nekoi potrebni preporaki za re{avawe 16.) Polska

Metoda Pomiruvawe Dobrovolno/ zadolìtelno

Koga go iniciraat sindikatite, rabotodava~ot ne moè da odbie da u~estvuva

Praven efekt Obvrzuva~ki za dvete strani - ako nema dogovor: obvrska da prodolì so posreduvawe

Metoda Posreduvawe - zadolìtelno Telo Posrednik - dostoen za verba Imenuvawe Se izbira od spisokot na Ministerstvoto za trud

i socijalna politika sostaven od ministerstvoto vo dogovor so najpretstavitelnite konfederacii na socijalni partneri

Izbor So dogovor, dokolku ne se postigne,

204

ministerstvoto izbira od spisokot Procedura Ne podolga od 14 dena Nametnuvawe Nema Metoda Arbitraà - dobrovolno Telo Odbor za arbitraà ^lenovi Pretsedava~ (profesionalen sudija) + 6 ~lena (po

3 od sekoja strana od industrija) Praven efekt Obvrzuva~ki za dvete strani 17.) Portugalija

Metoda Posreduvawe + pomiruvawe Telo Posreduvawe Izbor Stranite go izbiraat posrednikot Telo Pomiruvawe inicirano od edna ili od dvete

strani ili od Ministerstvoto za trud 18.) Slova~ka

Metoda Posreduvawe + arbitraà Dobrovolno/ zadolìtelno

Dobrovolno

Telo Posreduvawe Imenuvawe Samo vozrasni gra|ani ako se vklu~eni na

zvani~niot spisok Izbor Zaedni~ki od stranite, samo 60 dena od predlogot

za sklu~uvawe na nov kolektiven dogovor Ako ne se izbere od spisokot na Ministerstvoto za trud, socijalni raboti i semejstvo

Re{enie Predlog vo pismena forma vo rok od 15 dena - veruvaj}i deka ne uspeal dokolku nema re{enie vo rok od 30 dena

Praven efekt Nametnuvawe Tro{oci Gi podeluvaat stranite Telo Arbitraà (ako ne uspee posreduvaweto) Imenuvawe Samo vozrasni gra|ani ako se vklu~eni na

zvani~niot spisok Izbor Samo od Ministerstvoto od spisokot na barawe

na edna strana, ne istoto lice kako posrednikot Re{enie Vo rok od 15 dena Tro{oci Od Ministerstvoto

205

Praven efekt @alba do gra|anskite sudovi vo rok od 15 dena 19.) Slovenija

Metoda Pomiruvawe - arbitraà Se regulira samo so kolektivni dogovori

20.) [panija

Metoda Pomiruvawe - posreduvawe Dobrovolno/ zadolìtelno

Zadolìtelen del na kolektivniot dogovor

Telo Zaedni~ki komitet za kolektivni dogovori formiran od strana na socijalnite partneri

Imenuvawe Izbor Praven efekt Status na kolektiven dogovor Nametnuvawe 21.) [vedska

Metoda Pomiruvawe (vo zakonot ne se pravi razlika pome|u pomiruvawe i posreduvawe

Dobrovolno/ zadolìtelno

Stranite imaat obvrska da prisustvuvaat na sostanokot na pomiruvawe

Telo Dràven institut za pomiruvawe Imenuvawe Pomiruva~ od Institutot Izbor Na barawe na edna ili dvete strani 22.) [vedska

Metoda Pomiruvawe + arbitraà Telo ACAS (Slu`ba za sovetuvawe, pomiruvawe i ar-

bitraà) Izbor Na barawe na edna strana

207

Del II

Sistemi na sudovi za rabotni odnosi vo Evropskata unija

i vo Jugoisto~na Evropa

Komparativen pregled

Wiebke Dϋvel

208

Sudovi za rabotni odnosi vo Evropskata unija - komparativen pregled

Koga zboruvame za sudovite za rabotni odnosi mislime na sudovite koi se specijalizirani za re{avawe na rabotnite sporovi, za razlika od op{tite gra|anski sudovi. Ovie sudovi pretstavuvaat edno pomo{no sredstvo za zatvorawe na jazot pome|u pravata koi im se dadeni na rabotnicite so legislativata i nivnata implementacija vo praktikata. Sudovite za rabotni odnosi moàt da pomognat vo sproveduvawe na ovie prava, bidej}i eden del na sindikatite - sudovite za rabotni odnosi se edinstveniot forum na koj mnozinstvoto na rabotnicite moè da mu se obrati za da se implementiraat nivnite prava.

Sledniot prilog gi analizira razli~nite sudski sistemi {irum Evropskata unija, ispituvaj}i odredeni nivni karakteristiki koi moè da se sporedat, kako {to se strukturata, sostavot i procedurite. Me|utoa, pri pravewe na vakvi sporedbi sekako deka sekoga{ treba da se ima predvid deka rabotni~kite sudovi se organizirani i rabotat razli~no vo sekoja od zemjite, so toa {to sistemot na rabotni~kite sudovi e nepromenlivo adaptiran za da odgovara na sistemot na industriskite odnosi vo sekoja zemja. Poradi toa, sporedbata moè da gi pokaè samo glavnite tekovi na sistemite.

Zapo~nuvaj}i ja sporedbata so sudskiot sistem, moè da se kaè deka rabotni~kite sudovi se ili integrirani vo sistemot na gra|anskite sudovi (kako vo Avstrija, Belgija, Italija, Portugalija i [panija) ili pak se izdvoeni od nego (kako vo Danska, Finska, Francija, Germanija i Obedinetoto kralstvo). So drugi zborovi, rabotni~kite sudovi moè da bidat del od gra|anskoto pravosudstvo, kako rabotni~kite sudovi kako takvi, ili kako specijalizirani komori; alternativno, rabotni~kite sudovi moè da formiraat specijalno pravosudstvo sledej}i posebni pravila. Edinstveno edna od analiziranite zemji, imeno Holandija, voop{to nema forma na rabotni~ki sud.

209

[to se odnesuva do sostavot na sudovite, mnozinstvoto od zemjite imaat porotnici vo svoite sudovi za rabotni odnosi . Terminot porotnik se koristi za da gi razlikuva ovie sudii od profesionalnite sudii so pravna pozadina. Porotnicite se glavno lica koi doa|aat od rabotni mesta (pretstavuvaj}i sindikati i organizacii na rabotodava~i) i koi poradi toa imaat poznavawe od prva raka za sekojdnevniot ìvot i za problemite koi moè da nastapat vo praktikata. Porotnicite se vklu~eni vo rabotni~kite sudovi da go dadat pri rabotnite presudi svoeto znaewe i iskustvo od pazarot na trudot i problemite na rabotnite mesta i nivnoto posebno razbirawe za socijalnite pra{awa. Spored toa, moè da se zabeleì deka pod sistem so porotnici stranite imaat pove}e doverba vo sistemot, a izre~enite presudi po~esto se smetaat kako pravedni.

Vo mnogu zemji porotnicite gi pretstavuvaat sindikatite i organizaciite na rabotodava~ite, no ne e neophodno, bidej}i kako {to e prikaàno so primerite od Ungarija, kade 90% od porotnicite se penzioneri, i onie od Obedinetoto kralstvo, kade porotnicite sega se nazna~uvaat so otvoren konkurs. Drug interesen primer e Luksemburg, kade porotnicite se izbiraat vo zavisnost od sporot, bilo od slu`benicite ili od rabotnicite.

Vo prvata instanca moè da se najde tripartiten sistem na profesionalni sudii i porotnici od sindikatite i organizaciite na rabotodava~ite vo Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Germanija, Luksemburg, Slovenija i [vedska. Od druga strana pak, vo Grcija, Italija, Danska, Portugalija i [panija se nazna~uvaat samo profesionalni sudii. Francija e edinstvenata zemja kade slu~aite se sudat od pretstavnici na dvete strani od samata industrija. Ponatamu, Francija e edinstvenata zemja kade {to i rabotnicite i rabotodava~ite imaat pravo da izbiraat porotnici. Vo drugite zemji tie se nominirani od administrativno telo direktno ili po nominacija od strana na sindikatite i organizaciite na rabotodava~ite. Vo Slovenija tie se nazna~uvaat od nacionalnoto sobranie.

Od edna zemja vo druga, brojot na sudiite (profesionalni i porotnici) ne e ednakov. Vo najgolem broj od zemjite vo prvata instanca ima tri sudii (ili pet ili sedum), sostaveni od eden profesionalen sudija i dva porotnika, a samo vo Finska i Francija

210

moè da se najdat ~etiri porotnici. Za Slovene~kiot sistem specifi~no e deka brojot na sudiite se menuva od tri vo individualnite sporovi do pet vo kolektivnite sporovi.

Drug biten aspekt e obukata na porotnicite, bidej}i nivnata zada~a e da sproveduvaat pravda vo otsustvo na pravna pozadina. Sepak ova nepromenlivo se pojavuva kako dosta slaba oblast, bez somnenie bidej}i ona {to treba porotnicite da go donesat vo sudovite e nivnoto prakti~no znaewe pove}e od znaeweto na pravnite i proceduralnite poedinosti. Obukata se obezbeduva od organizacii koi{to gi nazna~uvaat svoite ~lenovi vo Avstrija, Francija i Germanija. Vo Belgija, Danska i [vedska ne se dava nikakva obuka na porotnicite.

Vo ovoj kontekst ~esto se postavuva pra{aweto na nepristrasnost na porotnicite. Me|utoa, skoro site zemji izvestuvaat deka iskustvoto pokaàlo deka sudiite voobi~aeno glasaat anonimno. Ova bi trebalo da bide dokaz za nepristrasnosta, koj pokaùva deka sudiite ednostavno ne glasaat samo za svojata strana.

[to se odnesuva do odnosot pome|u profesionalnite sudii i porotnicite, interesno e da se vidi deka najgolem broj od profesionalnite sudii gi gledaat porotnicite kako prednost na svojot sistem.

Nadle`nosta na rabotni~kite sudovi se razlikuva {irum dràvite ~lenki na EU. Moè da se napravi podelba vo odnos na razli~ni kategorii na spor koj moè da se donese pred specijalizirana instanca. Rabotni~kite sudovi vodat poedine~ni rabotni~ki sporovi samo vo Belgija, Francija, Italija, Luksemburg i Obedinetoto kralstvo. Sprotiven slu~aj e vo Danska i vo Finska - edinstveno kolektivnite rabotni~ki sporovi pa|aat pod jurisdikcija na rabotni~kite sudovi. Dvete formi na sporovi moè da se iznesat pred rabotni~kite sudovi vo Avstrija, Germanija, Grcija, Portugalija, Slovenija, [panija i [vedska. Rabotni~kite sudovi vo Belgija, Italija, Slovenija i [panija isto taka sudat sporovi koi se odnesuvaat na pra{awa od socijalna za{tita.

Su{tinska to~ka vo odnos na rabotata na rabotni~kite sudovi se proceduralnite pravila koi tie gi sledat. Prednostite na rabotni~kite sudovi treba da bidat vo toa {to procedurite se brzi,

211

ednostavni, efektivni i pomalku ~inat od normalnite sudski postapki.

Ednostavni postapki se onie koi dozvoluvaat lice koe nema poznavawe na pravoto da gi koristi sudovite bez pomo{ na profesionalen advokat. Ova zapo~nuva so pra{aweto za toa kako da se podnese àlba. Vo Obedinetoto kralstvo eden ednostaven formular - koj e dostapen od razni izvori, kako {to se sudovite preku Internet - mora da bide potpolnet na po~etokot na procedurata. Vo Germanija lu|eto moè da se obratat na slu`benik od sudot za da podnesat àlba dokolku ne im e prijatno toa da go storat samite, poradi toa {to se pla{at da ne napravat gre{ka ili poradi toa {to ne znaat da ~itaat ili da pi{uvaat.

Proceduralniot sistem e pove}e sprotiven otkolku istraèn, zaradi èlbata da se dade opse`na kontrola vrz tekot na postapkite na samite strani na sporot.

Proceduralnite pravila vo rabotni~kite sudovi se ~esto poneformalni otkolku vo gra|anskite sudovi poradi prethodno spomenatata ideja, deka rabotnicite ne treba da bidat obvrzani so nadvore{ni faktori da angaìraat advokat dokolku tie ne pripa|aat na sindikatot i poradi toa nikoj ne gi zastapuva. Bilo ovie promeni da se napraveni preku isklu~oci od gra|anskata procedura za rabotni~kite sporovi, ili drugite zemji imaat specijalna procedura za rabotni~kite sudovi, kako {to e slu~ajot vo Belgija, Francija Portugalija i Germanija. Me|utoa, i pokraj toa {to pravilata se poneformalni, vo analiziranite zemji treba da se za~uva trendot kon raste~kata uloga na advokatite.

Drug vaèn predmet za koj treba da se razmisli e toj za dostapnosta do sudovite. Geografskata distribucija na sudovite sekako e povrzana so pra{aweto na javniot prevoz i so toa kako pravdata moè da bide najlesno dostapna na lu|eto.

Glavnite sudovi moè da gi obezbedat neophodnite prostorii i moè ve}e da imaat dobra geografska rasporedenost niz zemjata. Kontrasten primer e Finska - postoi samo eden rabotni~ki sud za celata zemja, i pokraj toa treba da se ima predvid deka samo kolektivnite sporovi se re{avaat pred ovoj rabotni~ki sud. Poradi toa, nema poedine~en rabotnik koj bi moral da patuva za da prisustvuva na postapka vo sudot.

212

Eden primer - karakteristi~en za Obedinetoto kralstvo vo minatoto - e deka postoeja samo nekolku stabilni slu`beni prostorii, a sudiite se dvièa niz zemjata onamu kade {to treba{e da se re{i nekoj spor. Vo Germanija denovi na sudot se drèa samo edna{ nedelno vo oblastite kade nitu eden rabotni~ki sud ne e normalno osnovan so cel da se opsluàt i pove}e selski oblasti.

Prethodnoto mirno re{avawe na sporot vo razni formi e vaèn aspekt vo rabotni~kite sporovi, a ne samo od gledi{te na vreme i tro{oci. Dokolku stranite se sloàt za re{avawe, ova odbegnuva dolga sudska postapka, verojatno preku nekolku instanci, a so toa, prirodno, zna~itelno gi skratuva postapkite. Pokraj toa, vo nekoi zemji postojat inicijativi ili nagradi za mirno re{avawe na sporot vo forma, na primer, so poniski sudski taksi.

Najgolem broj od zemjite imaat odredena forma na odredba za mirno re{avawe na spor: bilo toa da e mandatorno barawe da se zapo~nat sudskite postapki (Danska, Finska, Irska, Italija, [panija i [vedska), so mirno re{avawe na sporot {to e vo mo`nost da se re{i vo tekot na sudskata postapka - pred su{tinskoto soslu{uvawe - kako prv stepen na pomiruvawe (Belgija, Danska, Francija, Germanija, Slovenija, [panija i [vedska) ili kako metoda niz celata procedura (Danska, Germanija, Italija, [vedska i Obedinetoto kralstvo). Holandija e edvaj na nivo na eksperimentirawe so mirnoto re{avawe na sporovite vo sudovite.

Sekako, vo zakonskite rabotni~ki sporovi mirnoto re{avawe sigurno sekoga{ se pretpo~ita sprema sudskata presuda so cel da se odbegne percepcijata za toa da se ima ,,pobednik" i ,,gubitnik", bidej}i stranite na sporot ~esto imaat postojani odnosi i moraat da prodolàt da rabotat zaedno i vo neposredna blizina i po zavr{uvaweto na sporot.

Pretstavuvaweto e vaèn faktor vo priodot kon sudovite. Mnogu rabotnici bi moèle da se ~uvstvuvaat neprijatno odej}i na sud bez da bidat pretstavuvani, duri i dokolku ova e mo`no pod najproceduralnite pravila vo zemjite ~lenki na EU. Me|utoa, rabotnicite ~esto se pla{at od finansiskoto optovaruvawe dokolku angaìraat advokat za da gi zastapuva na sudovite. Edinstveno vo Finska ne e dozvoleno sindikatite da gi zastapuvaat svoite ~lenovi, dodeka vo Portugalija zastapuvaweto e dozvoleno samo vo specijalni

213

slu~ai. Sekako, vo sekoja zemja sindikatite slobodno moàt da gi naveduvaat svoite uslovi za branewe na rabotnicite, na primer, kako {to e uslovot za ~lenstvo.

Vremetraeweto e biten faktor na sporot. Otpu{tenite rabotnici koi se nadevaat za povtorno vra}awe na rabotnoto mesto, ili rabotnicite koi gi baraat svoite plati, ne moàt da ~ekaat so godini za presuda koja }e gi potvrdi nivnite prava koi potoa moè da stanat pravosilni. No duri i vo slu~aj na odnosite koi se vo tek, va`no e da se donese brza odluka; vo kolektivnite rabotni~ki sporovi ova moè da pomogne da se odbegne {trajk ili pak da go skrati istiot.

Ovde mo`nosta na koristewe na nekolku instanci bi moèla da bide problemati~na, no od polza e konkretnata vremenska ramka za podnesuvawe na àlba, i za periodi koi treba da se po~ituvaat od strana na sudiite i stranite. Pokraj toa, najgolem broj od zemjite imaat odredba za ,,itna procedura" vo slu~ai kade stranite bi gi izgubile pravata dokolku tie moraat da ~ekaat zavr{uvawe na normalna sudska postapka (Finska, Francija, Germanija, Italija, Luksemburg i Holandija).

Prepora~livo e da se sporedi obemot na slu~ai vo razli~ni zemji i prose~en period koj e potreben za nivno re{avawe.

Dràva Prva

instanca Apelacija Prose~en vremenski

period Danska 724 ---------- 86 denovi - vo

izostanoci 194 denovi- odluka 1 godina - presuda

Finska 135 11 4-5 meseci Francija 160.000 55.000 75%>1 godina Germanija 600.000 22.000 2%>1godina

(otpu{tawe) 4%> 1 godina (drugo)

Italija 1.012.367 126.772 > 1 godina Slovenija 7.042 2.708 69,2%> 1 godina (2001) [vedska 400 40% 10%> 1 godina Obedinetoto kralstvo 98.617 1-938 17%> 1 godina

214

Podatoci od 2002 godina - Izvori: http://www.oikeus.fi/tyotuomioistuin/2026.htm; http://www.ilo.org/public/english/dialogue/ifpdial/ll/lc.htm

Kako {to moè da se vidi, obemot na slu~aite zna~itelno varira pome|u razli~ni zemji.

Ovie brojki moè da bidat objasneti od nekolku aspekti: deka nordiskite zemji se so najmal broj na slu~ai {to se objasnuva so faktot deka samo kolektivnite sporovi se iznesuvaat na sud, no ova objasnuvawe vaì samo za Danska i Finska. A {to e so [vedska?

Obemot na slu~aite moè isto taka da se postavi vo odnos na rabotnata sila vo zemjite za koi stanuva zbor. Vo Germanija okolu 30.000.000 lu|e se ekonomski aktivni za 600.000 slu~ai vo 2002 godina, dodeka Italija ima rabotna sila od samo 21 milion, no preku eden milion slu~ai vo istata godina. Taka, objasnuvaweto ne moè da se najde vo brojot na lu|eto koi se vo raboten odnos.

Kako objasnuvawe ne moè da posluì nitu odnosot pome|u prethodnoto mirovno re{avawe pred sudskite postapki i brojot na slu~aite, bidej}i ova e mandatorno vo Italija, koja s# u{te e zemja so najvisok broj na slu~ai. Ova pra{awe e mnogu pokompleksno i mnogu aspekti na pravniot sistem mora da se zemat vo obyir, kako {to se taksite za advokatite i sudovite, efektivnosta na prethodnoto mirovno re{avawe, a verojatno i voljata na lu|eto da koristat alternativen kanal za re{avawe na sporovite.

Nasproti toa, postoi korelacija pome|u obemot na slu~aite i prose~noto vreme potro{eno za re{avawe na sporovite, so Germanija na dnoto i Slovenija najvisoko na skalata.

Tro{ocite, vklu~uvaj}i gi sudskite taksi, honorarite na advokatite, honorarite na ekspertite itn., moè da pretstavuva glavna pre~ka za lu|eto koi gi branat svoite prava. Toa e pri~inata zo{to vo mnogu zemji mora da se najdat na~ini za pravewe na institucii va`ni kako rabotni~kite sudovi, a finansiski podostapni na po{irokata javnost. Razli~nite formuli koi se koristat se: poniski sudski taksi (Danska, Finska, Germanija, Grcija, Slovenija i Portugalija), bez sudski taksi (Obedinetoto kralstvo, [panija, Francija i Ungarija (za rabotnicite)) , bez taksi koga spogodbata se postignuva von sudot (Germanija), bez nametnati tro{oci za stranata {to gubi za da gi pokrie tro{ocite za advokatskiot honorar na stranata {to dobiva (Danska, Germanija),

215

besplatna pravna pomo{, zastapuvawe od sindikatot i finansiska pomo{ za lu|eto so nizok prihod (Finska, Germanija i Ungarija).

Osven za nordiskite zemji (Danska, Finska i [vedska) mo`nosta za apelacija postoi vo site zemji. Porotnicite treba da se nao|aat vo site instanci vo Avstrija i Germanija, vo prvostepenata i vtorostepenata instanca vo Belgija, i vo prvostepena instanca samo vo Francija, Ungarija, Slovenija i Obedinetoto kralstvo.

Po sudskata postapka, treba da se postavi pra{aweto na pravosilnosta na odlukata. Moè da se razlikuvaat ~etiri slu~ai, imeno, neposredna pravosilnost (kako vo Finska, Francija, Italija i Luksemburg (za presudi koi se odnesuvaat na pla}awe)); pravosilnost po vremensko ograni~uvawe od dve nedeli, vo Danska; odlukite se privremeno pravosilni (Avstrija, Belgija od sudijata, vo Germanija avtomatski po zakonski pat); ili pravosilnosta e suspendirana so àlba (Belgija i Obedinetoto kralstvo).

Koga se podgotvuva novo vospostavuvawe na rabotni~kite sudovi, va`no e da se razmisli za pra{aweto za toa {to se slu~uva dokolku rabotni~kite sudovi se mnogu koristeni, {to sekako e dosta mo`no i se dolì na golemiot broj na otpu{tawa, neisplateni plati i kolektivni sporovi. No, ova pra{awe e isto taka va`no za zemji kade rabotni~kite sudovi ve}e mnogu se koristat.

Sekako deka e bitno toa {to rabotni~kite sudovi imaat dovolen broj na personal za da se spravat so site slu~ai koi im se dostavuvaat, za{to vo sprotivnost prednosta na zabrzanata postapka bi bila izgubena. Procedurata mora da bide efikasna i maksimalno treba da se iskoristi vremeto na sudijata (na primer, usnite presudi i koristeweto na Internet). Sudiite mora da bidat stru~ni i dobri, {to }e se dostigne preku obuka. Procedurite pred procesot za re{avawe na slu~aite vo nivnata rana faza moè da pomogne vo smaluvaweto na problemot dokolku sudskite postapki se sogleduvaat kako obid vo posleden mig za pomiruvawe na stranite.

Ulogata na rabotni~kite sudovi e tesno povrzana so sistemot na industriskite odnosi na zemjata, no sepak moè da se najdat ~etiri glavni to~ki. Sekako, ulogata e da se re{i odredeniot spor iznesen na sudot, da se pottiknat stranite na pregovori i da se pomogne da se najde kompromis; no sudovite isto taka imaat funkcija na odreduvawe

216

na politika so odreduvawe na razumna ramnoteà na mo} i zakonodavna funkcija.

Funkcijata na odreduvawe na politika se odnesuva na faktot deka rabotni~kite sudovi moraat da ja implementiraat socijalnata politika i, so toa, tie ja razvivaat so davawe na svoeto tolkuvawe. Rabotni~kite sudovi o~igledno se va`no sredstvo na implementirawe na fundamentalnite rabotni~ki standardi i na toj na~in se del od sistemot na kreirawe na socijalnata politika koja se sostoi glavno od vladini tela koi deluvaat za ovaa namena. Zaradi toa, va`no e sudiite da davaat jasni i transparentni odluki koi se odnesuvaat na socijalnata politika.

So razvivaweto i aktuelizacijata na rabotni~kite prava, rabotni~kite sudovi vlijaat vrz zakonot za trud. Vrskata pome|u jurisprudencijata i legislativata ~esto e o~igledna koga legislacijata e promeneta po odredena sudska odluka. No, ova isto taka se primenuva vo slu~ai kade rabotni~kiot sud mora da re{i spor koj e iznesen pred nego, a ne moè da se najdat zakonski odredbi za da se re{i sporot. Toga{, sudot ne moè da gi ostavi stranite bez odgovor, tuku mora samiot da go sozdade, so tolkuvawe na zakonot, sekoga{ imaj}i gi predvid principite dadeni so legislativata, precedentnoto pravo i doktrinata. Ovie situacii ~esto se slu~uvaat poradi brzoto menuvawe na pazarot. Ova vodi do interakcija pome|u rabotni~kite sudovi i legislativata i zakonodavecot. Vo mnogu zemji sudovite imaat razvieno pravila koi se odnesuvaat na {trajkovi i zatvoraweto na firmite i pravoto na rabotnikot da se priklu~i ili da ne se priklu~i na sindikatot.

Za zemjite koi tuku{to pristapile kon EU, ili za onie koi vo idnina }e pristapat, odnosot pome|u nacionalnite sudovi i zakonot na EU e od interes, osobeno mo`nosta da se koristi zakonot na EU pred nacionalnite sudovi i mo`nosta da se postavi pred ECJ.

Preliminarnata procedura na sudskata odluka pred ECJ, koga nacionalniot sud postavuva pra{awa na ECJ, moè da bide od interes za sindikatite. Pretstavuvaweto na stranite pred ECJ e istoto kako i prvi~nata postapka na nacionalno nivo, {to zna~i deka sindikatite koi ja pretstavuvaat stranata vo prvi~niot sudski spor pred nacionalniot sud, toga{ moè da zastapuvaat pred ECJ. Ova na sindikatite im dava mo`nost da go dadat direktno na ECJ

217

svoeto mislewe za sporot i za glavnite pra{awa po vistinskata postapka.

Pokraj toa, precedentnoto pravo na ECJ vo op{testvenata oblast moè da sluì kako pojdovna to~ka pri gradewe na novo pravosudstvo bez tradicija na specijaliziranite sudovi za rabotni odnosi .

Nakratko, rabotni~kite sudovi koi korespondiraat na odreden nacionalen sistem na industriski odnosi imaat mnogu prednosti, a najva`no e toa deka tie na rabotnicite im davaat sredstvo za sproveduvawe na svoite prava kako {to e dadeno so legislativata. Natamo{nite prednosti moè da bidat rezimirani na sledniot na~in: rabotni~kite sudovi nudat pobrzi postapki; sudiite nudat posebno znaewe vo socijalnite oblasti koi sudiite za gra|anski raboti go nemaat i ne moè da go imaat; porotnicite donesuvaat znaewe od pazarot na trudot vo sudovite i go zgolemuvaat prifa}aweto na donesenite odluki; podnesuvaweto na àlba i procedurata na procesot moè da bidat poednostaveni; sindikatite moè da gi zastapuvaat svoite ~lenovi i glavno postapkata }e bide so pomali tro{oci.

219

Re{avawe na rabotni sporovi vo Ungarija

Judit Ivány Czugler

Brojki

Spored studijata objavena vo 2002 godina1, so re{avaweto na sporovite spored Zakonot za trud vo Ungarija tipi~no se zapo~nuva (vo 85% od slu~aite) po prestanokot na rabotniot odnos, bez ogled na materijata na slu~ajot. Drugi zna~itelni brojki prezentirani vo studijata go vklu~uvaat faktot deka procedurite na sporovite se zapo~nuvaat od strana na rabotodava~ite (97.3%, vklu~uvaj}i zna~itelno pogolema proporcija na slu`benicite otkolku rabotnicite). Procedurite traele pomalku od {est meseci vo 67% slu~ai, 7-12 meseci vo 26.8%, 13-18 meseci vo 6% i nad 18 meseci vo 1% od slu~aite.

Anketata pokaà deka rabotnicite bile pretstavuvani od advokati vo 50% od slu~aite, za razlika na 68% vo slu~aite na menaxerite i drugite profesionalci so visoko obrazovanie. Advokatite na sindikatite gi zastapuvale rabotnicite samo vo 8% slu~ai.

Slu~aite moè da bidat kategorizirani na sledniot na~in: plati i drugi finansiski prihodi (36%); prestanok na rabotniot odnos (41%); disciplinski slu~ai, vklu~uvaj}i otpu{tawa (16%); i odreduvawe i modifikacija na dogovorite za vrabotuvawe (7%).

Broj na slu~ai (niz celata zemja)

Vo 2003 godina brojot na novite slu~ai od zakonot za trud izneseni pred ungarskite 20 sudovi za rabotni sporovi be{e 29,995; pokraj toa, 26,718 slu~ai bea zavr{eni, a 17,867 slu~ai bea prodolèni. Najzafaten sud be{e sudot za rabotni sporovi vo Budimpe{ta so 6,713 novi, 6,272 zavr{eni i 4,443 slu~ai koi bea vo tek.

Minato

1 Vo studijata zasnovana na sociolo{kiot pregled publikuvana vo 2000 godina koja analizira 339 slu~ai na sudot za rabotni sporovi (Beáta Nacsa i Erzsébet Berki: Funkcioniraweto na sudot za rabotni sporovi, Jogi Tanulmányok (Pravni studii) (Budimpe{ta: ELTE, 2000 godina).

220

Noviot Zakon za rabotni odnosi koj bara{e da se odrazi na potrebite na pazarnata ekonomija stapi na sila vo 1992 godina. Zakonot isto taka otelotvoruva nov priod i odredbi vo oblasta na rabotnite sporovi. Najva`nite promeni moè najdobro da se istaknat so sporeduvawe na noviot sistem za re{avawe na rabotnite sporovi so prethodniot.

Sistem na rabotni sporovi pred 1992 godina

Pred 1992 godina rabotnite sporovi bea regulirani so Zakonot za rabotni odnosi od 1967 godina (Akt II od 1967 godina koj stapi na sila na po~etokot na 1968 godina). Za site vraboteni be{e primeneta ednakva postapka, vklu~uvaj}i gi i dràvnite slu`benici.

Strukturata na pravosudniot sistem se razlikuva{e od sistemot vospostaven vo 1992 godina - pome|u ovie dva datuma toj se razvi vo tri posebni etapi:

a) 1968-72 godina. Vo ovoj period na prvoto nivo na re{avaweto na sporot - takanare~eno Komiteti za arbitraà vo rabotni sporovi, bea vospostaveni na nivo na kompanija sekade kade {to dejstvuvaa sindikatite (pove}e od 90% od pretprijatijata). Ovie komiteti opfa}aa tri ~lena, izbrani za 5 godini od strana na rabotnicite. Kandidatite bea nominirani od strana na rabotodava~ot i sindikatot na rabotnoto mesto. Komitetot so~inuva{e specijalna prva instanca ,,kvazi" sudski forum vo rabotnite sporovi. Negovata odluka - vo otsustvo na àlba - ima{e va`nost na sudska odluka i se obàluva{e pred lokalnite gra|anski sudovi od prv stepen; koi moèa da ja donesat krajnata presuda. Edinstveno vo slu~aite na delikti be{e dozvoleno obra}awe na apelacioniot sud. Vo ova vreme ne postoea odredbi koi gi reguliraa sporovite od poseben interes.

b) 1972-89. Vo 1972 bea vospostaveni posebni sudovi za rabotni sporovi kako sudovi od prva instanca na nivo na zemjata (regionalni) i vo Budimpe{ta.

Iako drugite elementi od sudskiot sistem se zadràa kako {to bea, vospostavuvaweto na specijaliziranite sudovi ima{e glaven - i pozitiven - efekt na evolucijata na

221

zakonot za trud preku razvivaweto na precedentnoto pravo.

c) 1989-92. Vo 1989 godina, signaliziraj}i ja pretstoe~kata politi~ka, ekonomska i socijalna transformacija, se pojavija novi elementi vo zakonot za trud i reguliraweto na rabotnite sporovi. Zakonot do odredeno nivo ja prizna mo`nosta na sporovi od interes i dozvoli posebna postapka na pomiruvawe za nivno re{avawe. Sekoja od stranite ima{e pravo da delegira eden ~len (svoj pretstavnik) do tri~lenite komiteti za pomiruvawe, koi toga{ zaedno }e go izberat tretiot ~len. Odlukata na komitetot ne be{e obvrzuva~ka osven dokolku stranite prethodno ne podnele svoe pismeno obra}awe.2

Ovaa nova institucija be{e neophodna zaradi zgolemenata akcija na {trajk i sluè{e da go unapredi mirnoto re{avawe na kolektivnite sporovi.

Sistem na rabotni sporovi po 1992 godina

Noviot Zakon za rabotni odnosi be{e usvoen na 01.07.1992 godina, vospostavuvaj}i nov sistem za re{avawe na rabotni sporovi.

Glavni karakteristiki na noviot sistem

Komitetite za arbitraà na nivo na pretprijatie bea ukinati zaedno so nivniot status kako zadolìtelen tribunal od prva instanca. Pri~inata za ovaa promena be{e namalenata veli~ina na mnogu privatizirani i novoformirani obvrski kako rezultat na ekonomskoto restruktuirawe koe go napravi nevozmo`no vospostavuvaweto na porane{nite komiteti za arbitraà3; pokraj toa, ovie komiteti se gledaa kako dràvna socijalisti~ka kreacija koja pripa|a{e na ideologijata na fabri~kata demokratija.

Kolektivnite rabotni sporovi (sporovi od interes) bea priznaeni i regulirani kako nov tip na spor.

Porano, sporovite od interes ne bea oficijalno priznaeni: spored dràvnata socijalisti~ka doktrina, odnosot pome|u 2 Akt II od 1967 godina ~len 66/A. 3 Zakonot za rabotni odnosi naloì vospostavuvawe na vakvite komiteti kade {to deluva{e sindikatot. Spored noviot Akt za pravoto na zdruùvawe - Akt II od 1989 godina- bea potrebni najmalku 10 lu|e da se formira sindikat: mnozinstvoto od novite pretprijatija imaa pomalku od 10 vraboteni.

222

rabotnicite i rabotodava~ite be{e zasnovan vrz fundamentalnata i kone~na harmonija na nivnite intersi.

Da se vloì molba za sekoj vid na slu~aj stana vozmo`no so Apelacioniot (Okruèn) sud kade {to ima{e nadle`nost sudot za rabotni sporovi.

Po odluka na Ustavniot sud sindikatite ne moèa da gi zastapuvaat reabotnicite za rabotni sporovi bez prethodno ovlastuvawe od rabotnicite za koi stanuva zbor.

Finansiraweto na pravnata pomo{ na sindikatite od dràvata be{e ukinato.

Novata legislativa pravi razlika pome|u sporovite od interes i

sporovite spored zakonot za trud (dva vida na raboten spor).

Implementacijata na rabotni~kite prava e pomognata od specijalni javni sankcii i procesi (na primer, kaznite od strana na inspektoratot za trud ili inicijacija na krivi~ni postapki);. Ungarskiot Ustav i eden specijalen akt go garantiraat4 pravoto na {trajk kako sredstvo na primenuvawe na pritisok za vreme na sporovite od interes.

Vidovi na rabotni sporovi

Kolektivni rabotni sporovi

Novata legislativa regulira dva vida na rabotni sporovi. Kolektivni sporovi (od interes) i sporovi spored zakonot za trud. Kolektivnite rabotni sporovi se takanare~eni sporovi od interes5. Definicijata za ovie sporovi dadena od Zakonot za rabotni odnosi e: ,,Kakov bilo spor koj proizleguva vo vrska so rabotnite odnosi (kolektiven raboten spor) pome|u rabotodava~ot (organizacija na zastapuvawe na interesite na rabotodava~ot) i sindikatot koj ne ne go kvalifikuva kako praven spor, treba da se re{at so pregovori pome|u stranite za koi stanuva zbor" (^len 194, stav 1.)

4 Akt VII od 1989 godina za pravoto na {trajk. 5 Zakonot za rabotni odnosi, Del IV, rabotni sporovi, Glava 1, Kolektivni rabotni sporovi, ~len 194-196.

223

Ovie sporovi moàt da bidat karakterizirani vo termini na nivnite subjekti, predmetnata materija i procedurite.

Subjektite od stranata na rabotnicite moè da bidat samo ,,kolektivni" subjekti, kako {to se sindikatite i rabotni~kite soveti; nivnite sprotivstaveni od drugata strana moè da bidat rabotodava~ot (rabotodava~ite) ili organizaciite na rabotodava~ite.

Zakonot ne propi{uva nikakov kriterium za pravata za vklu~enosta na sindikatot vo kolektivnite rabotni sporovi, taka {to koj bilo sindikat (so najmalku eden ~len na relevantnoto rabotno mesto) moè da povede spor so rabotodava~ot, nezavisno od svojot reprezentativen status ili pravoto za sklu~uvawe na kolektivni dogovori.

[to se odnesuva do rabotni~kite soveti, i lokalnite i centralnite rabotni~ki soveti6 imaat pravo da iniciraat kolektivni rabotni~ki soveti; ova pravo isto taka se odnesuva i na pretstavnicite na rabotnicite7.

Sindikatot moè da bide pretstavuvan na pregovara~kata masa od strana na svojot lider ili od drugo lice koe e ovlasteno za toa so statutot na sindikatot ili so ovlastuvawe n liderot na sindikatot. Rabotni~kiot sovet moè isto taka da gi upotrebi svoite prava na primena.

Rabotodava~ot mora da bide pretstavuvan od svojot menaxer na soodvetno nivo (na primer, menaxerskata protivni~ka strana na centralniot rabotni~ki sovet mora da bide direktorot, dodeka na lokalno nivo rakovoditelot na fabrikata e soodveten partner za pregovarawe na pretstavnicite na sindikatot).

Predmetnata materija na kolektivnite rabotni sporovi moè da bide klasificirana vo termini na subjekti. Sporovite od

6 Rabotni~kiot sovet ili pretstavnikot na vraboteniot treba da se izberat na dadeno rabotno mesto edinstveno dokolku menaxerot od toa rabotno mesto ima pravo, delumno ili potpolno, da go primeni pravoto na rabotodava~ot vo vrska so pravata na rabotni~kite soveti. 7 Dokolku postoi pove}e od eden rabotni~ki sovet ili rabotni~ki pretstavnik kaj eden rabotodava~, centralniot rabotni~ki sovet treba da se formira zaedno so lokalnite rabotni~ki soveti. ^lenovite na centralniot rabotni~ki sovet }e bidat delegirani od lokalnite rabotni~ki soveti vo proporcija so brojot na rabotnicite koi se vraboteni na rabotnoto mesta koe{to tie go pretstavuvaat (^len 44, stav 2).

224

interes zapo~nati od strana na sindikatite se odnesuvaat na kolektivnoto pregovarawe i materijalnite uslovi ovozmoèni od strana na rabotodava~ot za funkcionirawe na sindikatot na rabotnoto mesto (na primer, koristewe na slu`beniot prostor). Rabotni~kite soveti moàt da zapo~nat kolektivni rabotni sporovi vo odnos na tri raboti: (i) sklu~uvawe na dogovor za rabota so rabotodava~ot, (ii) finansiskite aspekti na izborite na rabotni~ki sovet i operativnite tro{oci8, i (iii) pra{awa koi se odnesuvaat na pravata na zaedni~ko opredeluvawe i informirawe i konsultirawe.

Ponekoga{, vo dadena situacija, e te{ko da se napravi razlika pome|u sporovite od interes i pravnite sporovi.

Procedurata vo kolektivni rabotni sporovi

Vo ovie sporovi zakonot na stranite im naloùva obvrska na pomiruvawe vo direkten dijalog, a istovremeno im nudi izbor na tri formi na pomiruvawe.

Najblagata forma na pomiruvawe vklu~uva vovlekuvawe na partiite vo direkten dijalog da gi re{at svoite problemi. Pregovorite zapo~nuvaat so podnesuvawe na pismena izjava na partijata {to go zapo~nuva pomiruvaweto do drugata partija. Ova e vaèn element na procesot bidej}i vo mnogu slu~ai sporovite proizleguvaat od nepostoewe ili od nesoodvetni informacii. Merkata koja ja pravi osnovata na sporot ne treba da se implementira za vreme na pregovorite, koi ne smee da nadminat period od sedum dena; pokraj toa, stranite treba da se vozdràt od kakvo bilo dejstvo koe moè da go zagrozi dogovorot.

Dokolku partiite ne moè da se soglasat za vreme na pregovorite, tie moè da pribegnat kon obra}awe na posrednik ili arbiter.

So cel da se sredi konfliktot, stranite moè da pobaraat uslugi od nezavisen posrednik. Stranite zaedni~ki treba da go baraat u~estvoto na posrednikot. Posrednik moè da bide koj bilo, koj ima volja da deluva kako takov: ne postoi zakonski kriterium koj

8 Rabotodava~ot }e gi pokrie opravdanite izborni i operativni tro{oci na rabotni~kiot sovet utvrdeni so zaemen dogovor. Koj bilo spor vo vrska so ova treba da se sredi so pregovarawe (Zakonot za raboten odnos, ^len 63)

225

ograni~uva (osven vo pogled na toa deka posrednikot treba da bide nezavisen kako od slu~ajot, taka i vo odnos na dvete strani). Za vreme na pregovorite, posrednikot moè da bara informacii od stranite, do stepen koj se smeta deka e neophoden. Po zaklu~uvaweto na pregovorite posrednikot vo pismena forma treba da gi izloì nakratko poziciite i rezultatite na nivnite pregovori, i da go prezentira izve{tajot na stranite; me|utoa, posrednikot nema pravo da go odlu~i sporot.

Arbitraàta moè da bide najefektivniot vid na re{avawe na kolektivniot raboten spor. Arbiterot moè da donese odluka za sporovite i nivnata odluka e obligaciona, dokolku e prethodno dadena pismena soglasnost od stranite. Arbiterot moè da vospostavi komitet za pomiruvawe komu stranite }e mu delegiraat ednakov broj na pretstavnici. Kako arbiter moè da sluì koj bilo.

Dodeka direktnoto pregovarawe na stranite i posredni{tvoto se sekoga{ volonterski procesi, izbrani od strana na stranite, vo nekoi slu~ai arbitraàta moè da bide obligaciona. Arbiterot e zadolìtelen za sporovi po slednite pra{awa: nesoglasuvawe za praktikuvawe na pravoto na sindikatot da gi informira svoite ~lenovi za pra{awa koi toj smeta deka se va`ni; neizvr{enata obvrska na rabotodava~ot da mu obezbedi na sindikatot soodvetni rabotni prostorii; nesoglasuvaweto na rabotodava~ot da gi pokrie tro{ocite na rabotni~kiot sovet; na krajot, kodeterminativnite prava na rabotni~kiot sovet.

So zaedni~ka soglasnost moè da bidat konsultirani eksperti ili svedoci za tekot na pregovorite, posredni{tvoto i za arbitraàta.

Sporovite moè da bidat zaklu~eni so soglasnost postignata od stranite (vo slu~aj na direktni pregovori i posreduvawe) ili so odluka na arbiterot.

I soglasnosta i odlukata na arbiterot }e se tolkuvaat kako kolektiven dogovor i na toj na~in se pravno obvrzuva~ki.

Tro{ok na procedurata

226

Osven dokolku ne e poinaku dogovoreno, potvrdenite i neophodnite tro{oci nastanati vo vrska so pregovorite ili arbitraàta se pokrivaat od strana na rabotodava~ot.

Dokolku ne se postigne nikakov dogovor, stranite nemaat sudsko obe{tetuvawe, koe rezultira vo natamo{ni pregovori, a duri i vo dejstvija na {trajk.

Rabotni~ko posreduvawe i usluga za arbitraà (MKDSZ)9

Po voveduvaweto na posreduvaweto i arbitraàta vo Zakonot za rabotni odnosi se potvrdi deka e te{ko da se iznajdat lu|e koi sakaat da dejstvuvaat kako posrednici ili arbitri za stranite da postignat soglasnost vo vrska so ova. Ovoj proces nema{e tradicija vo Ungarija, taka stranite ne bea vo mo`nost da crpat od iskustvoto. Pokraj toa, vo slu~aj na neprijatelsko raspoloènite strani na sporot be{e nevozmo`no stranite da se soglasat na {to bilo, da ostavat na izborot na posrednikot ili arbiterot.

So cel da se promovira ovoj nov vid na re{avawe na spor od interes, be{e vospostavena specijalna slu`ba, Slu`ba na rabotni~ko posreduvawe i arbitraà. Novata slu`ba be{e formirana vo juli 1996 godina od strana na Nacionalniot sovet za rabotni~ko pomiruvawe (OĖT)10. Slu`bata e finansirana od dràvniot buxet, a direktorot i sekretarot se nazna~uvaat kako dràvni slu`benici od strana na ministerot za trud so zaemna soglasnost so Nacionalniot sovet za rabotni~ko pomiruvawe (OĖT); vo sprotivnost, Slu`bata i posrednicite/arbitrite se nezavisni od ministerstvoto i vladata. Slu`bata odgovara pred Nacionalniot sovet za rabotni~ko pomiruvawe, a direktorot mora da dava godi{en izve{taj na Nacionalniot sovet za rabotni~ko pomiruvawe za aktivnostite na MKDSZ (Posreduvawe za rabotni odnosi i arbitra`na slu`ba).

Slu`bata za posreduvawe i arbitraà ima spisok so zavedeni nezavisni posrednici i arbitri. Potencijalnite posrednici se izbiraat od strana na Nacionalniot sovet za rabotni~ko pomiruvawe (OĖT). Koj bilo koj gi zadovoluva slednite uslovi moè da bide 9 Munkaügyi Közvetitő és Döntőbirói Szolgálat 10 Tripartitno telo za socijalen dijalog na nacionalno nivo (Országos Ėrdekegyeztető Tanács). Toa vklu~uva pretstavnici na nacionalni organizacii na rabotnici i rabotodava~i i na vlasta.

227

posrednik: ungarsko dràvjanstvo, univerzitetski stepen na obrazovanie (po koja bilo oblast, ne e neophodno da bide diplomiran pravnik), rabotno iskustvo od pet godini vo industriskite odnosi ili zakonot za trud, dokaàna sposobnost da se spravi so konflikt, dobri ve{tini za komunikacija. Kandidatite pominuvaat niz proces na selekcija pred tripartitniot komitet.

Na listata na posrednici sega ima 98 posrednici koi stranite koi vodat spor moàt da gi izberat.

Posrednicite se stavaat na spisokot za vreme od pet godini. Tie se registrirani vo Ministerstvoto za trud i socijalni raboti, i objava za niv se dava vo Slu`ben vesnik so opis na nivnata profesija, iskustvo, obrazovanie i geografski i grankov domen.

Stranite koi se vo spor moè zaedni~ki da izberat lice od spisokot. Dokolku tie ne moàt da se soglasat, moè da pobaraat Slu`bata da im predloì broj na kandidati. Direktorot na Slu`bata - vrz osnova na informaciite dobieni od stranite za glavnite to~ki na nivniot spor - izbira 3-5 lica od spisokot po azbu~en red od koi stranite moè da izbiraat.

Posrednicite se nezavisni kako od stranite na sporot taka i od Slu`bata. Tie se plateni samo vrz osnova na vistinski izvr{enoto posreduvawe i otkako }e se izberat za rabotata na posredni{tvo/arbitraà, tie mora da sklu~at dogovor so Slu`bata (vo slu~aj na zadolìtelnata arbitraà, so rabotodava~ot).

MKDSZ (Posreduvawe za rabotni odnosi i arbitra`na slu`ba) obezbeduva podatoci i drugi informacii za pozadinata za da ja olesni rabotata na posrednikot.

Tro{ocite i nadomestot na posrednikot se pokrieni od strana na Slu`bata (MKDSZ), dodeka arbitrite se plateni od strana na rabotodava~ot.

Nadomestot na posrednikot se namaluva kolku {to pove}e trae sporot (procenka na sekoi dva dena) i se pla}a po den maksimum osum dena. Na ovoj na~in Slu`bata se stremi da gi ohrabri stranite i posrednikot da go razre{at sporot kolku {to e mo`no poskoro.

Slu`bata obezbeduva podatoci za pozadinata i administrativna pomo{ za posreduvaweto/arbitraàta i organizira programi za obuka na registriranite posrednici. Slu`bata ima svoj

228

eti~ki kodeks koj go postavuva odnosot koj se o~ekuva od posrednicite.

Postojanite pravila na Slu`bata se odobreni od strana na Nacionalniot sovet za rabotni~ko pomiruvawe (OĖT).

Postojanite pravila i spisokot na posrednicite se objavuvaat vo Slu`beniot vesnik (Magyar Közlöny).

Spored godi{niot izve{taj na direktorot, brojot na barawata do Slu`bata za posreduvawe ili arbitra`a be{e dosta nizok vo 2000 godina. Ima{e samo 19 barawa, od koi {est baraa posreduvawe, a dve arbitra`a; vo pet slu~ai stranite baraa samo sovet, dodeka vo ostanatite slu~ai Slu`bata nema{e nadle`nost.

229

Sporovi spored Zakonot za rabotni odnosi

Vtoriot vid na rabotni sporovi regulirani so Zakonot za trud e sporovi spored zakonot za rabotni odnosi na individualni odnosi na vrabotuvawe ili kolektivnite odnosi na rabotnata sila. Vakvite sporovi se stremat da proizlezat od kr{eweto na pravata na rabotnicite ili rabotodava~ite, ili na subjektite na industriskite odnosi.

Pravna definicija na sporovi spored zakonot za rabotni odnosi. Vo goneweto na tu`ba koja se odnesuva na rabotniot odnos ili spored Aktot, ili kolektiven ili raboten dogovor, vrabotenite, sindikatite ili rabotni~kite soveti moè da zapo~nat pravno dejstvo koe se odnesuva na vrabotuvaweto vo soglasnost so Aktot. Osven dokolku Aktot ne predviduva poinaku, rabotodava~ot moè da zapo~ne pravno dejstvo na gonewe na slu~ai koi se odnesuvaat na vrabotuvawe11.

Krugot na subjektite koi potencijalno se pogodeni od vakvite sporovi e po{irok: vrabotenite moè da bidat strana na sporovite. Konceptot na pravniot spor gi pokriva prekr{uvawata kako na zakonot taka i na kolektivnite dogovori (Zakon za rabotni odnosi, Del IV, glava II, Akt 199-202). Me|utoa, spored zakonot postoi eden isklu~ok: slu~ai izneseni vo vrska so odlukite usvoeni od rabotodava~ot vo ramkite na negovoto diskreciono pravo moè da bidat zapo~nati edinstveno dokolku rabotodava~ot go prekr{il zakonot vo odnos na vakvite odluki.

Rok

Pravniot proces moè da se zapo~ne vo ograni~en period, so isklu~ok na slu~ai vo koi tu`bata moè da se podnese vo period od 30 dena po izvestuvaweto za dejstvieto, vo vrska so:

• izmena i dopolna na dogovorot za vrabotuvawe implementiran so unilateralna odluka na rabotodava~ot;

• prekinuvawe na rabotniot odnos, vklu~uvaj}i prekin zasnovan vrz obostrana soglasnost;

• isklu~itelen otkaz; 11 Zakon za raboten odnos, ~len 199, stav 1, 2.

230

• sprotivni zakonski posledici koi proizleguvaat od povreda na obvrska na vraboteniot;

• pismeno izvestuvawe za barawe za vra}awe na plati12 i nadomest za {teti, vklu~uvaj}i pla}awa na vraboteniot za pokrivawe na nedostatok na inventarot.

Pravnoto dejstvo nema da ima efekt na odolgovlekuvawe pri implementacijata na dejstvoto (postojat samo nekolku isklu~oci za ova op{to pravilo).

Proces

Sporovite od raboten odnos treba da se re{avaat na sud: kako sindikatite na rabotnicite / rabotni~kite soveti taka i rabotodava~ite moraat da go prosledat svojot slu~aj pred sudot. Postojat samo tri isklu~oci na ova op{to pravilo, rabotodava~ot ima pravo da odlu~uva vo ovie slu~ai:

• pla}awa od strana na rabotnicite za pokrivawe na {teta za koja tie se odgovorni, vklu~uvaj}i nadomest za kusok na inventar, spored ovlastuvaweto so kolektivniot dogovor13; izmena i dopolna na dogovorot za vrabotuvawe implementiran so unilateralna odluka na rabotodava~ot;

• izvestuvawe za barawe za barawe za vra}awe na plati14;

• disciplinski merki15.

12 Koi bilo dadeni plati koi ne se isplateni moè da bidat reklamirani od strana na vraboteniot vo rok od 60 dena po izdavaweto na pismenoto izvestuvawe. Rabotodava~ite moè da baraat isplata od strana na vrabotenite vo pogled na odgovornosti vo odnos na vrabotuvaweto so pismeno izvestuvawe (~len 162 od Zakonot za raboten odnos). 13 Rabotodava~ot moè da go stavi na sila svoeto barawe za pokrivawe na {teti predizvikani od vraboteniot pred sud. Kolektivniot dogovor moè da go odredi maksimalniot domen na odgovornosta na vraboteniot. Vo ovoj slu~aj standardnata procedura za odreduvawe na {tetite treba isto taka da se vospostvi vo kolektivniot dogovor (~len 173 od Zakonot za raboten odnos). 14 Vidi ja fusnotata 13. 15 Vo slu~aj na golem prekr{ok na vraboten na koja bilo obvrska navedena vo dogovorot za vrabotuvaweto, kolektivniot dogovor moè da propi{e zakonski posledici, pokraj odredbite koi se odnesuvaat na vonreden otkaz, a istovremeno odreduvaj}i gi odnosnite pravila na procedurata (~len 109, stav 1, od Zakonot za raboten odnos).

231

Me|utoa, odlukite na rabotodava~ot moè da bidat izneseni pred sud - vo otsustvo na vakvo dejstvie odlukata na rabotodava~ot e kone~na.

Pomiruvawe

Ungarskiot zakon za rabotni odnosi ne gi regulira op{tite i obligacionite formi na alternativno re{avawe na sporovi, kako {to e arbitraàta, vo sporovite za rabotni odnosi. Toj ja predviduva samo mo`nosta na pomiruvawe vrz osnova na dobrovolna soglasnost.

Klauzulata koja go naloùva u~estvoto na pomiruva~ot vo sporovi za raboten odnos moè da se vklu~i vo kolektivniot dogovor ili vo dogovorot za vrabotuvawe za namena na obid za postignuvawe na dogovor. Pregovorite treba da se zapo~nat od strana na pomiruva~ot, koj treba da go sostavi dogovorot vo pismena forma.

Ne postojat zakonski pravila za izbor i proceduri za pomiruva~ot: tie mora da bidat odredeni od stranite na sporot vrz osnova na obostrana soglasnost.

Pomiruva~ot moè da bide koj bilo za kogo stranite se spremni da se soglasat. MKDSZ (Posreduvawe za rabotni odnosi i arbitra`na slu`ba) nema ovlastuvawe da intervenira: nejziniot domen e ograni~en na kolektivnite rabotni sporovi (od interes).

Bidej}i novoizmenetiot i dopolnet akt16 od 2002 godina ponudi natamo{na pomo{ na stranite na sporot vo re{avawe na nivniot spor. Vo slu~aite na gra|anskiot zakon i rabotni sporovi stranite od sporot moè da vklu~at treto, impartijalno, nezavisno (pravno ili fizi~ko) lice da posreduva pome|u niv i da im pomogne da dojdat do zaklu~ok ili pismena soglasnost.

Posreduva~ite se registrirani od Ministerstvoto za pravda, a spisokot na nivnite imiwa se publikuva vo Slu`beniot vesnik na Ministerstvoto za pravda.

Kriteriumite za prifa}awe na lice za posrednik se slednite: fakultetski stepen na obrazovanie (ne e neophodno vo pravnite nauki) i najmalku pet godini rabotno iskustvo vo ovaa oblast, bez

16 Aktot LV od 2002 godina za aktivnosta na posreduvawe. Aktot e usvoen od strana na Parlamentot na 03.12.2002 godina.

232

krivi~no dosie itn. Licata moè da konkuriraat za da bidat registrirani za posrednici. Registracijata e predmet na odluka na ministerot za pravda. Vo slu~aj na odbivawe, kandidatot moè da se àli na sud.

Izborot na posrednikot se odrùva vrz osnova na zaemna soglasnost. Posrednikot ima pravo da ja prifati ili odbie pokanata na stranite.

Zakonot gi regulira osnovnite pravila i principi na procesot na posreduvaweto: na primer, mora da gi soslu{a stranite vrz ednakvi uslovi. Procesot moè da se vodi vo prisustvo na dvete strani, ili, so soglasnost na stranite, na posebni sednici. Posrednikot - po konsultacija so stranite vo procesot - moè da vklu~i eksperti i drugi lica.

Tro{ocite treba da bidat pokrieni od strana na stranite so zaemna soglasnost. Nadomestot na posrednikot se dogovara pome|u posrednikot i stranite.

Procesot se zavr{uva po postignuvawe na dogovor, ili, dokolku ne se postigne dogovor, ~etiri meseci po zapo~nuvaweto na procesot.

Soglasnosta moè da se smeta kako ednostavna soglasnost spored gra|anskoto pravo. Pokraj ova, duri i da e postignat dogovor, stranite moè da odat na sud duri iako e postignata soglasnosta.

Sudski sistem

Struktura

Vo Ungarija bea vospostaveni specijalni sudovi za rabotni sporovi vo 1972 godina za soslu{uvawe na sporovite od zakonot za trud. Sudovite za rabotni sporovi funkcioniraat kako sudovi od prv stepen.

Vo site slu~ai postoi mo`nost na àlba do Okru`niot (Regionalen) sud. Na ova nivo od vtora instanca, procesot stanuva povtorno del od tradicionalniot sudski sistem. Vo okru`nite sudovi, postojat specijalizirani komisii vo koi specijaliziranite advokati za trud rabotat na slu~aite koi se odnesuvaat na trudot i socijalna za{tita.

233

Domen

Nivniot domen se protega na site raboti koi se odnesuvaat na trudot, vklu~uvaj}i poedine~ni i kolektivni rabotni sporovi, kako i slu~ai koi se odnesuvaat na trudovata inspekcija, trudova bezbednost i zdravje (takanare~eni javni administrativni odluki) i pra{awata na socijalnoto osiguruvawe.

Sostav

Sudovite za rabotni sporovi se organizirani vo sekoj okrug i vo glavniot grad17. Tie se sostaveni od tri ~lena, eden profesionalen sudija i dva porotnika. Porotnicite se izbiraat na generalnoto sobranie na okru`niot sovet (önkormáyzat ili ,,samouprava"). Kandidati za nominacija imaat pravo glavno gra|ani, organizacii na lokalnata samouprava i gra|anski organizacii - vklu~uvaj}i sindikati i organizacii na rabotodava~ite, kako na primer, organizacii na penzioneri.Spored zakonot, porotnicite koi sedat vo sudot za rabotni sporovi mora prvo da bidat nominirani od interesnite pretstavnici vrabotenite ili rabotodava~ite. Najgolem broj od porotnicite se penzionirani lica. Sé dodeka se raboti za sostavot na sudot, ne postoi pravna obvrska da vklu~i eden pretstavnik na vrabotenite i eden pretstavnik na rabotodava~ite vo sekoj slu~aj: i pokraj negovite tri ~lena, sostavot na sudot ne e tipi~no ,,tripartiten", tuku tie se odreduvaat od strana na pretsedatelot na sudot18.

Porotnicite mora da dadat zakletva pred da zapo~nat so vr{eweto na svoite aktivnosti. Vo tekot na sudskiot proces tie gi imaat istite prava kako profesionalnite sudii. Vo slu~aj koga ne se soglasuvaat ~lenovite moraat da glasaat protiv ili da, taka {to porotnicite imaat mo`nost za donesuvawe na odluka protiv profesionalniot sudija: vo vakvi slu~ai malcinstvoto na profesionalnite sudii ima pravo da prilo`i svoe mislewe vo pismena forma kon oficijalnata presuda vo zape~ateno pliko. Ova pliko se otvora (od strana na apelacioniot sud) edinstveno dokolku e podnesena `alba.

17 Sega postojat 20 sudovi za rabotni sporovi: 1 vo sekoj od 19-te okruzi i eden vo Budimpe{ta. 18 Aktot LXVII od 1997 godina za pravniot status i nagraduvaweto na sudiite, Glava XI: Pravniot status i nagraduvaweto na porotnicite.

234

Dokolku porotnicite se vraboteni, nivniot rabotodava~ mora da prodolì da im ja dava prose~nata plata; a dokolku ne se vraboteni, tie imaat pravo da primaat plata od dràvata vo iznos od 25% od najniskata plata na profesionalnite sudii.

Apelacioniot sud e sostaven od tri profesionalni sudii. Negovata odluka e kone~na. Vo isklu~itelni slu~ai moè da se dade isklu~itelna peticija do Vrhovniot sud vo rok od 60 dena po odlukata na Apelacioniot sud.

Procedura

Vo sporovite za rabotni odnosi op{toto pravilo za gra|anski postapki }e se upotrebi osven dokolku poinaku ne e propi{ano vo specijalnoto poglavje na Zakonot za gra|anska postapka19 koj se odnesuva na pra{awata vo vrska so rabotnite odnosi.

Specijalnite proceduralni pravila za sporovite za rabotni odnosi go vklu~uvaat slednoto;

• Pretsedatelot na sudot mora da zapo~ne so obid na pomiruvawe pome|u stranite ili nivnite pretstavnici, so cel na postignuvawe na dogovor. Za vreme na ovoj del na procesot, sudijata so stranite rasprava za slu~ajot, zemaj}i gi predvid site poznati okolnosti.

• Dokolku pomiruvaweto e bez uspeh zapo~nuva sudskiot proces.

• Prviot proces mora da se planira da se odrì vo rok od 15 dena od denot na doa|aweto na slu~ajot pred sudot.

• Slu~aite so cel na povtorno vra}awe na zavr{eniot raboten odnos treba da ima prednost.

• Vo slu~ai nameneti za isplata na plati ili prezentacija na va`ni dokumenti od strana na rabotodava~ot po zavr{eniot raboten odnos sudot moè da izre~e me|uvremeni merki.

• Sindikatite imaat pravo da gi pretstavuvaat svoite ~lenovi, dokolku se pravilno ovlasteni, pred sudot ili koja bilo druga vlast ili agencija za raboti koi se odnesuvaat na ìvotnite i rabotnite uslovi.

19 Aktot III od 1952 za Gra|anska postapka, Glava XXIII, ~len 349, stav 1.

235

• Organizaciite na rabotodava~ite moè da bidat ovlasteni od strana na nivnite ~lenovi za da gi pretstavuvaat pred sudot za rabotni odnosi.

• Rabotni~kite soveti, organizaciite na rabotodava~ite i sindikatite i rabotni~kite organizacii bez praven karakter moè isto taka da bidat strani vo pravno dejstvo20.

• Vo nekoi (itni) slu~ai sudot treba da odlu~i vo rok od 15 dena vo vonparni~ni postapki (na primer, sporovi koi se odnesuvaat na nominacija ili izbor na rabotni~ki soveti: prigovori (sindikatot ,,veto″); sporovi koi se odnesuvaat na pravoto na sklu~uvawe na kolektivni dogovor; prekr{ok na pravata na informirawe i konsultirawe na rabotni~kiot sovet.

• Rabotodava~ite treba da gi opravdaat site dejstvija vo pismena forma dokolku pogodeniot vraboten treba da bide pravilno informiran vo vrska so na~inot i vremenskoto ograni~uvawe na raspolo`liviot praven lek. Dokolku vraboteniot ne uspee da go iznese svojot slu~aj pred sud vo ramkite na propi{aniot rok za{to ne bil pravilno informiran, sudot }e go prifati ova objasnuvawe.

Tro{oci za sudskata postapka

Vo sporovite za rabotni odnosi, stranite imaat pravo na izzemawe od sudskite tro{oci. Me|utoa, rabotodava~ite koi gi gubat svojot slu~aj mora da gi platat sudskite tro{oci.

Me|utoa, nagraduvaweto na advokatite (pravnite sovetnici) ne e del od sudskite tro{oci taka {to mora da bidat plateni od strana stranite na sporot. Delegiranata strana (vklu~uvaj}i gi i delegiranite rabotnici) mora isto taka da go platat nadomestokot na advokatot na drugata strana.

Sindikatite moè da angaìraat advokati za da gi zastapuvaat nivnite ~lenovi vo slu~ai koi se odnesuvaat na rabotniot odnos pred sudot ili pred drugi vlasti. Ovie advokati gi

20 Rabotni~kite soveti nemaat praven karakter, dodeka sindikatite i organizaciite na rabotodava~ite se pravni lica, no samo po registracijata vo Regionalniot sud. Me|utoa, tie moè da bidat strana na praven spor vo sudot, na primer, vo za{tita na svoite izbrani pretstavnici protiv nefer otpu{tawe.

236

pla}a sindikatot. Dokolku vrabotenite go zagubat slu~ajot, tie se obvrzani da gi platat tro{ocite za advokatot na drugata strana; me|utoa, vo mnogu slu~ai sindikatite gi prezemaat ovie tro{oci za stranata na rabotnicite.

Primena na zakonot za rabotni odnosi

Nekoi kategorii od rabotni~kite prava ne se poddràni samo so zakonot za rabotni odnosi i gra|anskata postapka (sporovi za rabotni odnosi, pristap do sudot za rabotni odnosi), tuku isto taka i so javni administrativni sredstva. Moè da se koristat postapkite za pregled na postapkite za raboten odnos21, na primer, vo slu~ai kako {to se slu~aite na diskriminacija, povredata na pravata na rabotnite èni, mladite rabotnici i invalidite, povredata na rabotnoto vreme, vremeto za odmor ili odredbite za pla}awe, naru{uvaweto na pravoto na organizirawe, odredbi koi se odnesuvaat na za{tita na rabotni~kite pretstavnici i takanare~enite la`ni dogovori za rabota (za izbegnuvawe na pla}awe na pridonesite za socijalno osiguruvawe itn.) Inspektorite za trud moè da nametnat kazni za rabotodava~ite i/ili moè da naredat prekinuvawe na nezakonskite aktivnosti; tie isto taka imaat pravo da go zabranat nezakonskoto vrabotuvawe i da gi zadolàt rabotodava~ite da gi ispolnuvaat svoite obvrski.

Za àl, efektivnosta na inspekcijata za trud ne e golema zaradi niskiot broj na inspektori22.

Drugo mo`no sredstvo na unapreduvawe na implementacijata na legislativata za trudot e pottiknuvaweto na zakonski postapki protiv koe bilo lice koe gi prekr{uva rabotni~kite prava vo vakvi slu~ai, kako {to e diskriminacijata, prekr{uvawe na zakonot za vospostavuvawe ili prestanok na rabotnite odnosi ili odredbite za plata, povreduvawe na pravata na rabotni~kite pretstavnici, ilegalno vrabotuvawe na stranci, prekr{oci koi se odnesuvaat na privremena agenciska rabota i prekr{uvawe na uslovite na bezbednosta i zdravjeto na rabotnoto mesto.

21 Aktot LXXV od 1996 za Pregleduvawe na postapkata za rabotni odnosi. 22 Vo Ungarija se vraboteni pomalku od 200 inspektori za da ja nadgleduvaat bezbednosta i zdravstvenite uslovi na rabotnoto mesto, kako i povredata na drugite prava na trudot.

237

Mnogu vaèn nov praven mehanizam za za{titata na rabotnikot be{e voveden vo 2003 godina. Noviot Akt za unapreduvaweto na ednakov tretman i ednakvi mo`nosti1 ja vovede mo`nosta na ,,akcija na javen interes″ (actio popularis) vo slu~aj na diskriminacija zasnovana na grupa.

Moè isto taka da se prezeme akcija za sporovite za rabotni odnosi od strana na organizaciite koi go pretstavuvaat gra|anskiot interes, vklu~uvaj}i gi sindikatite.

Zaklu~oci

Vo oblasta na kolektivnite sporovi za rabotni odnosi legislativata e dobra, no ne postoi prakti~na implementacija na istata zaradi neadekvatnite resursi. Verojatno e deka re{enijata moè da se najdat vo mo`nostite za kolektivno pregovarawe koi se dostapni na socijalnite partneri: na primer, dali tie imaat dovolen prostor da go reguliraat svojot odnos vo kolektivniot dogovor? Dali zakonot gi ohrabruva socijalnite partneri da pregovaraat i da se konsultiraat eden so drug i dali postojat adekvatni pottiknuvawa za tie da u~estvuvaat vo socijalen dijalog? Koga zakonot regulira s# detalno, nema dovolno prostor za sporovi od interes.

Vo poleto na zakonskite sporovi izgleda deka e neophodno voveduvawe na alternativen proces pred sudskata postapka koja e nepristrasna i nezavisna i vo koja moè da u~estvuvaat kako pretstavnicite na rabotodava~ite taka i rabotnicite.

1 Aktot CXXV od 2003 godina, ~len 20.

239

Sudovi za rabotni sporovi vo [vajcarija

Jean-Claude Prince1

Sudot za rabotni sporovi na Republikata i kantonot Jura

Voved

Vo sredniot vek, sudiite vo Francija se smetale za mudri i spospobni da {irat dobar sovet i bile smetani kako ,,prud'hommes". Vo 1806 godina, Napoleon osnoval ,,Conseil de prud'hommes" vo Lion: toj imal uloga na re{avawe na pomali sporovi pome|u proizvoditelite i rabotnicite na ovoj golem industriski grad. So eden ukaz izdaden vo 1809 godina dozvoleno e pro{iruvawe na ovoj vid sud vo drugite gradovi. Do 1847 godina, vo Francija imalo 75 takvi sudovi.

Vo 1811 godina Napoleon vovel ,,Conseil de prud'hommes" vo Belgija i vo oblastite na Rajna. ,,Tribunaux de fabriques" (fabri~ki sudovi) posledovatelno bile vospostaveni vo Prusija, dodeka vo drugite regioni na Germanija, sudovite za rabotni sporovi bile sozdadeni vo glavnite industriski gradovi.

Vo Italija, nema{e do 1878 godina koga se be{e vospostaven ,,Conseil de provibiri" za svilarskata industrija vo Komo. Vo 1898 godina, legislativata dozvoli rasprostranuvawe na ovoj vid sud niz celata zemja, no samo vrz opcionalna osnova.

Ra|aweto i razvojot na sindikalnoto dvièwe od vtorata polovina na devetnaesettiot vek pa ponatamu, postepeno gi sozdade uslovite ovie institucii da vklu~uvaat ednakov broj na rabotodava~i i vraboteni; tie kako prvo se pojavija so rabotni~koto dvièwe kako alatki na buròazijata, koristeni da obezbedat odrùvawe na vospostaveniot red za svoja sopstvena korist.

Vo [vajcarija, spored sojuzniot ustav (~len 122.2), zakonska organizacija, proceduralnite raboti i administracijata napravdata se vo nadle`nosta na sekoj od 26-te kantoni (okruzi) i polukantoni koi ja so~inuvaat zemjata.

1Centralen sekretar na Unijata na sindikatite, [vajcarija

240

Nekolku odredeni oblasti na zakonot se stremat da se pojavat od ovie specijalizirani gra|anski sudovi. Zakonot ja ograni~uva nivnata nadle`nost na odredeni vidovi na slu~ai odreden spored predmetot na nivnata rabota (tribunalite za iznajmuvawe i zemawe pod zakup, tribunalite za trgovija, industriskite tribunali ili ,,Conseil de prud'hommes" ).

Prviot {vajcarski sud za rabotni sporovi be{e vospostaven vo @eneva vo 1883 godina, zasnovani vrz francuskiot model. Neuchâtel, prusko kneèvstvo, slede{e vo 1885 godina, ovoj pat zasnovan na germanskiot model. Kako rezultat na brzata industriska ekspanzija koja se odvi vo [vajcarija kon krajot na devetnaesettiot vek, nivniot primer be{e uspe{no sleden od strana na kantonite i polukantonite Vaud (1888), Bale-Ville (1889), Soleure (1891), Lucern (1892), Bern (1894), Cirih (1895), Friburg (1899), Sent-Gall (1897), Argovie (1908) i Valais (1924).

Po referendumot odràn od strana na sindikatite i partiite na levicata, najposledniot formiran {vajcarski kanton (1979), Republika i kanton Jura (65 000 ìteli, tri okruzi), isto taka vospostavija vo 1983 godina ,,Conseil de prud'hommes" (Sud za rabotni sporovi), koj e predmet za ovaa studija na slu~aj. Negovite specijalni karakteristiki se iskreni postapki, koi se davaat besplatno, i koi se dostapni na site.

Sudot za rabotni sporovi na Republika i kanton Jura

1. Op{to

1.1 Sudot za rabotni sporovi sud na Tribunal de première instance (Sud od prva instanca).

1.2 Zakonot za gra|anska postapka e primenliv po analogija na koj bilo slu~aj koj ne e upravuvan od legislativata koja go vospostavuva Sudot za rabotni sporovi.

2. Jurisdikcija

2.1 Pravilata na Sudot za rabotni sporovi vo koj bilo spor pome|u rabotodava~ite i vrabotenite proizleguva od raboten dogovor, osven za:

241

2.1.1. Sporovite pome|u javnite vlasti ili javni zakonski institucii i nivniot personal koj ima javen zakonski status.

2.1.2. Sporovi koi se upatuvaat na specijalni sudovi ili sudovi za arbitra`a od drugi zakoni ili konvencii.

2.1.3. Kriminalni prekr{oci povrzani so spor koj potpa|a pod nivna nadle`nost i gra|anskite barawa za gra|ansko dejstvo koe od tamu poteknuva.

2.2 Onamu kade {to postoi somnevawe vo nadle`nosta, odluki donesuva gra|anskiot sud na ,,Kantonskiot tribunal" (Kantonskiot sud).

3. Organizaciska struktura

3.1 ^lenovite na Sudot za rabotni sporovi se nazna~uvaat za vreme od ~etiri godini.

3.2 Tie stapuvaat na slu`ba istovremeno koga i sudiite i funkcionerite.

3.3 Eden sudija od prvostepenata instanca pretsedava so Sudot za rabotni sporovi.

3.4 Sudot od prvostepenata instanca nazna~uva zapisni~ar na Sudot za rabotni sporovi i eden zamenik od redovite na personalot od arhivata.

4. Profesionalni grupi i oddeli

4.1. Grupa 1: ~asovni~arstvo, zanaeti so metali, metalurgija, ma{instvo, elektrika, elektronika, plastika i druga odnosna industrija;

4.1.1. Grupa 2: izgradba, drvna industrija, grade`ni{tvo, rudarstvo, zemjodelstvo, {umarstvo, ribarstvo, hortikultura, sto~arstvo i drug odnosen sektor;

4.2. Grupa 3: Trgovija i industrija na hrana, tutun, maloproda`ba, tekstil, ~evlarska industrija, industrija za obleka, grafika, uslugi (hotelierstvo i restorani, banki, osiguruvawe itn.), liberalni profesii, bolnici i drugi dejnosti.

242

4.3. Sporovite za toa dali pretprijatieto pripa|a na dadena grupa se re{avaat od strana na pretsedatelot na kantonalniot sud.

4.4. Sekoja grupa e podelena na oddelenie na rabotodava~i i oddelenie na vraboteni.

4.5. Ne e vozmo`no istoveremeno da se pripa|a na dve grupi ili na dve oddelenija.

4.6. Licata koi mo`e individualno ili kolektivno da potpi{at obvrzuva~ki akti vo ime na edno pretprijatie ili kompanija, kako {to se direktorite, menaxerite ili ovlastenite pretstavnici vklu~eni vo trgovskiot registar, isto taka se smetaat kako rabotodava~i.

5. Nadle`nost

5.1. Pretsedava~

5.1.1. Gi vodi postapkite i plenarnite sednici.

5.1.2. Samiot donesuva odluki za sporovi so pomala vrednost od 8 000 franci ({to ekvivalentno na pribli`no dve prose~ni mese~ni plati).

5.1.3. Pravila za privremeni merki zasnovani na dogovorot za vrabotuvawe.

5.1.4. Gi vodi postapkite za implementacija na presudata.

5.1.5. Gi vodi sednicite za pomiruvawe.

5.1.6. Gi obrabotuva barawata za postapka za sobirawe na dokazi kade {to postoi rizik od nivno is~eznuvawe ili o{tetuvawe.

5.2. Sudot za rabotni sporovi

5.2.1. Koga materijalot za koj stanuva zbor e najmalku 8 000 franci, Sudot za rabotni sporovi go so~inuvaat pretsedava~ot, zapisni~arot i dvajca pomo{ni sudii (pretstavnik na rabotodava~ite i pretstavnik na vrabotenite).

5.3. Nazna~uvawe na sudii

243

5.3.1. Sudiite se nazna~uvaat od strana na pretsedava~ot pred sekoja rasprava i se izbiraat od redovite na sudiite na profesionalnata grupa za koja stanuva zbor (polovina od oddelenieto na rabotodava~ite, a drugata polovina od oddelenieto na vrabotenite).

5.3.2. Koga ova ne e vozmo`no, pretsedava~ot nazna~uva sudija od druga profesionalna grupa vo istiot oddel. Za da se osiguri deka Sudot za rabotni sporovi donesuva pravilna presuda, mnozinstvoto na sudiite mora da prisustvuvale vo site postapki neophodni za da se razbere slu~ajot.

5.4. Zapisni~ar

5.4.1. Zapisni~arot e na raspolagawe vo vreme utvrdeno i objaveno od strana na Sudot za rabotni sporovi.

5.4.2. Zapisni~arot gi posetuva glavnite gradovi na trite okruzi (so zakaùvawe).

5.4.3. Zapisni~arot besplatno obezbeduva informacii za koe bilo pra{awe koe se odnesuva na nadle`nosta na Sudot za rabotni sporovi.

5.4.4. Zapisni~arot se obiduva da gi pomiri stavovite na dvete strani i moè dokolku e neophodno da gi povika da prisustvuvaat.

5.4.5. Zapisni~arot prima barawa za Sudot za rabotni sporovi.

5.4.6. Zapisni~arot pravi plan za plenarnata sednica i procedurite; toj e odgovoren za administrativnite pra{awa i korespodencijata. Pokraj toa, toj rakovodi so registerot i e zadolèn za vodewe na knigite.

5.5. Neprisustvuvawe na sudija

5.5.1. Koj bilo sudija koj ne prisustvuva na rasprava, ili koj nema da se pojavi bez blagovremeno da dostavi validno opravduvawe, }e bide kaznet od strana na pretsedava~ot i }e mora da gi plati

244

tro{ocite koi nastapile zaradi negovoto otsustvo ili docnewe.

5.5.2. Dokolku toj posledovatelno dostavi validno opravduvawe, ovaa kazna moè da bide poni{tena.

6. Izzemawe

6.1 Onamu kade e izzemen ~len ili zapisni~arot na Sudot za rabotni sporovi, se primenuva Zakonot za gra|anska postapka.

6.2 Vakvite barawa se odlu~uvaat od strana na kantonskiot sud {tom relevantnata strana se povlekla i e zameneta so svojata zamena.

6.3 Vo slu~aj koga site ili mnozinstvoto od ~lenovite na Sudot za rabotni sporovi se izzemeni, odlu~uva Gra|anskiot sud. Dokolku toj izjavi deka izzemaweto e osnovano, se obra}a za postapka na slu~ajot do Sudot za rabotni sporovi sostaven od ~lenovi koi ne se izzemeni.

7. Slu`beni prostorii i personal

7.1. Dràvata mu gi obezbeduva neophodnite prostorii i personal na Sudot za rabotni sporovi.

7.2. Sednicite na Sudot za rabotni sporovi se odrùvaat vo sali za sostanoci, a ne vo sudnici (so cel da se izbegne ,,sudskiot karakter" na procedurata, a vo soglasnost so osnovnoto zna~ewe na poimot ,,prud’hommes").

8. Principi koi vladeat so nazna~uvawata

8.1. Za sekoj sektor se nazna~uvaat trojca sudski pomo{nici, spored pravilata dadeni vo slednite ~lenovi.

8.2. Od istata kompanija moè da bide nazna~en samo eden sudija po sektor.

8.3. Sudot za rabotni sporovi zasedava vo dodeleniot format za postapkite i sudskite odluki.

9. Kvalifikuvanost

245

9.1. Uslovite za kvalifikuvanost se definiranni vo soglasnost so legislativata za organizacija na pravnite proceduri.

9.2. Pokraj toa, kandidatite mora da bile vraboteni za period od najmalku {est meseci vo kompanija od grupata za koja stanuva zbor.

10. Prijavi

10.1. êtiri meseci pred da zapo~ne da funkcionira, Sudot za rabotni sporovi, kantonskiot sud dava povik za podnesuvawe na prijavi vo Slu`beniot vesnik, istaknuvaj}i gi formalnostite koi treba da se izvr{at.

10.2. Prijavite mora da stignat do kantonskiot sud vo rok od trieset dena po objavuvaweto vo vesnikot.

10.3. Prijavite mora da bidat potpi{ani od kandidatite; tie mora da navedat data na ra|awe, adresa i profesija na kandidatot, kompanijata koja ja upravuva ili kade e vraboten, datata koga zapo~nal da raboti tamu, rabotnoto mesto koe go zazema. Stranite mora isto taka da dostavat uverenie so koe se dokaùva faktot deka tie gi uìvaat politi~kite prava. Dokolku prijavite se pokaàt kako dubiozni, zasedava~ot na kantonskiot sud gi izvr{uva neophodnite proverki i go odbiva sekoj od neprofesionalnite kandidati.

11. Nazna~uvawa

11.1 Dokolku ima pove}e podobni kandidati za oddelot otkolku {to postojat mesta koi treba da se potpolnat, kantonalniot sud pravi nazna~uvawe, vnimatelno razgleduvaj}i gi kandidatite predloèni od strana na sindikatot i profesionalnite organizacii.

11.2 Dokolku slu~ajot ne e takov, kandidatite se nazna~uvaat avtomatski.

11.3 Dokolku vo daden oddel nema dovolno kandidati, kantonalniot sud bara od organizaciite za koi stanuva zbor da dadat dopolnitelni predlozi. Dokolku nema

246

natamo{ni soodvetni predlozi, prijavite se davaat so oglas. Toga{ sudot pravi nazna~uvawa.

11.4 Dokolku se pojavat slobodni mesta vo tekot na periodot za koj e napraveno nazna~uvaweto, kantonalniot sud dopolnitelno pravi nazna~uvawa koi traat do krajot na toj period, vrz osnova na predlozite dadeni od strana na profesionalnite organizacii.

11.5 Kantonalniot sud objavuva spisok na nazna~enite sudii vo Slu`beniot vesnik.

12. Iznos po pra{awe

12.1 Iznosot po pra{aweto se odreduva od vrednosta na prijavata bez ogled na protivbaraweto.

12.2 Iznosot po pra{aweto e so~inet od bruto platata minus pridonesite za socijalno osiguruvawe, osiguruvawe za boleduvawe i danoci koi se vadat od osnovata.

13. Podnesuvawe na prijavata

13.1 Lica koi sakaat da go podnesat slu~ajot do Sudot za rabotni sporovi se obra}aat do zapisni~arot, bilo pismeno ili verbalno, rezimiraj}i go sporot i izvlekuvaj}i zaklu~oci.

13.2 Kakva bilo prijava podnesena do upravata koja nema jasna nadle`nost bez odolgovlekuvawe se dostavuva do Sudot za rabotni sporovi, bez {teta po podnositelot. Stranite vedna{ se izvestuvaat.

14. Pomiruvawe

14.1. Zapisni~arot se obiduva da go razre{i sporot pome|u stranite i moè da gi povika da se pojavat.

14.2. Vo itni slu~ai, tie moè da se povikaat so kratka poraka.

14.3. Zapisni~arot moè isto taka da gi povika stranite da dojdat pred pretsedava~ot zaradi pomiruvawe, dokolku toj se soglasi.

247

14.4. Kakva bilo soglasnost se registrira vo sudskiot zapisnik i se potpi{uva od dvete strani.

14.5. Vakvite soglasnosti se zakonski obvrzuva~ki.

15. Podgotovka za raspravata

15.1 Dokolku obidot za pomiruvawe ne e uspe{en, zapisni~arot gi zabeleùva glavnite to~ki na slu~ajot i gi pra}a dokumentite od slu~ajot do pretsedava~ot. Dokolku pretsedava~ot smeta deka e neophodno, toj nareduva stranite da razmenat tu`beni barawa. Dokolku postapkite bile instituirani so tu`beni barawa, pretsedava~ot dozvoluva na tuèniot da dade protivizjava.

15.2 Onamu kade originalnata prijava e napravena so tu`beno barawe, pretsedava~ot dozvoluva na tuèniot da dade protiv izjava.

15.3 Pretsedava~ot gi povikuva stranite, naveduvaj}i go denot, vremeto i mestoto na raspravata. Povikot isto taka sodrì zaklu~oci od prijavata i izvestuvawe koe gi istaknuva zakonskite posledici od lo{ite posledici.

16. Izleguvawe na rasprava

16.1 Stranite se pojavuvaat li~no. Tie gi izlagaat svoite slu~ai usno.

16.2 Dokolku edna od stranite e spre~ena da se pojavi na raspravata od pri~ini koi se priznaeni kako validni od strana na pretsedava~ot, toj moè da bide pretstavuvan na raspravata od strana na vozrasen ~len na negovoto semejstvo; vrz osnova na pismeno ovlastuvawe, toj moè da bide pretstavuvan od strana na lice koe ja izvr{uva istata profesija ili e vraboteno vo istata kompanija.

16.3 Koga prisustvoto na stranite ne e neophodno na raspravata, pretsedava~ot moè da gi izzeme niv od toa da moraat li~no da se pojavat dokolku se pretstaveni od strana na pretstavnikot.

17. Pomo{

248

17.1 Na stranite vo postapkite na pomiruvawe i za vreme na procesite moè da imaat pomo{ od pretstavnik ili od lice po niven izbor.

18. Pretstavnici

18.1 Stranite moè da se povikaat na pretstavnik za da gi pretstavuva vo tekot na soslu{uvaweto, da im pomagaat ili da ispolnat drugi proceduralni barawa namesto niv.

18.2 Slednite lica se prifateni kako pretstavnici

18.2.1. Ovlasteni advokati

18.2.2. Pretstavnici na organizacii na rabotodava~i ili vraboteni (lokalni, regionalni ili kantonalni) vklu~eni na spisokot koj e na sila od strana na kantonalniot sud.

18.2.3. Glavnite izvr{ni rakovoditeli na kompanijata za rabotodava~ot.

18.3 Odredbite od Zakonot za gra|anska postapka se primenuva za pretstavnicite poinaku otkolku ovlastenite advokati.

19. Besplatna pravna pomo{

19.1. Pretsedava~ot moè da $ nazna~i advokat na stranata koja go bara toa, s# dodeka stranata e kvalifikuvana za besplatna pravna pomo{.

20. Jazici

20.1. Postapkite se vodat na francuski jazik.

20.2. Licata koi ili voop{to ne razbiraat francuski, ili koi ne razbiraat dovolno, moè da go koristat svojot maj~in jazik. Koga e vozmo`no, dràvata besplatno im obezbeduva preveduva~.

21. Javna priroda na postapkite i pravila na procedurata

21.1 Postapkite na Sudot za rabotni sporovi se javni. Odlukite za slu~aite se spored voobi~aenite pravila na procedurata, no vremenskite periodi se namaleni kolku {to e mo`no pove}e.

249

21.2 Voobi~aenite proceduralni rokovi ne prestanuvaat za vreme na dràvnite praznici ili letnata sezona na godi{ni odmori.

21.3 Privremenite merki postaveni so Zakonot za gra|anska postapka i sproveduvaweto na odlukite se reguliraat so kratka procedura.

22. Odreduvawe na fakti

22.1 Sudot za rabotni sporovi gi odreduva faktite kako prirodna rabota.

22.2 Dozvolenite formi na dokazi ne se predodredeni so zakonot.

23. Razgleduvawa i glasawe, donesuvawe na presuda

23.1. Otkako }e se slu{nat govorite na odbranata, Sudot za rabotni sporovi gi razgleduva istite na zatvorena sednica i ja donesuva svojata presuda.

23.2. Presudata vedna{ se donesuva na stranite usno, zaedno so mo`nite opcii za àlba koi se raspolo`livi.

23.3. Stranite na sporot moè da ne sakaat presudata da im bide dadena usno, a vo toj slu~aj operativniot del na presudata im se dava vo pismena forma.

23.4. Onamu kade za slu~ajot se dostavuva àlba, se dava kratko objasnuvawe na presudata.

24. @albi

24.1. Koja bilo presuda na Sudot za rabotni sporovi moè da bide obàlena pod uslovi i spored procedurata navedena vo Zakonot za gra|anska postapka.

24.2. Onamu kade {to sumata koja e vo pra{awe e pomala od 8 000 franci, stranite na sporot moè da podnesat àlba za otfrluvawe na odlukata na pretsedava~ot na Sudot za rabotni sporovi.

24.3. Vremenski rok za àlbi e trieset dena od donesuvaweto na presudata.

25. Postapka pred gra|anskiot sud

250

25.1 Na ovlastenite pretstavnici (advokati, pretstavnici na asocijacii na vrabotenite ili rabotodava~ite, ili drugi glavni izvr{ni rakovoditeli na firmata za koja stanuva zbor) im e dozvoleno da gi zastapuvaat ili da im pomagaat na stranite od sporot pred gra|anskiot sud.

25.2 Pretsedava~ot na gra|anskiot sud odlu~uva dali }e ima polna rasprava ili nema da ima polna postapka na stranite pred sudot.

26. Barawe za razgleduvawe, prifatlivost

26.1. Stranite mo`e da se obratat na Sudot za rabotni sporovi koj ja donel sudskata odluka za razgleduvawe vo slu~ai navedeni vo Zakonot za gra|anska postapka, po~ituvani se dadenite metodi i vremenski rokovi:

26.1.1. Onamu kade se otkrieni novi fakti po sudskata odluka.

26.1.2. Onamu kade {to stranite ne bile vo sostojba da najdat ili nabavat dokaz koj demonstrira va`ni fakti na slu~ajot po sudskata odluka.

26.1.3. Koga proizleguva deka pogre{en akt vlijael na odlukata.

27. Pravno obvrzuva~ki sudski odluki

27.1. Sudskite odluki na pretsedava~ot i na Sudot za rabotni sporovi mo`e da bidat implementirani deset dena od nivnoto donesuvawe. Re{avaweto na sporovite, soglasuvawata i povlekuvawata koi tie gi inkorporiraat se implementiraat deset dena od nivnoto potpi{uvawe.

27.2. Po~ituvani se odredbite na Zakonot za gra|anska postapka.

28. Tro{oci

28.1. Postapkite pred Sudot za rabotni sporovi se besplatni za sumi do 20 000 franci.

28.2. Onamu kade {to sumata na predmetot e povisoka, tro{ocite se glavno na smetka na stranite na sporot.

251

28.3. Sudijata ja donesuva sudskata odluka za tro{ocite vrz osnova na pravednost.

29. Postapka vo slu~aj na neopravdani zaklu~oci

29.1. Na koja bilo strana, koja bilo preku nevnimanie ili ne~esnost, o~igledno izvlekla neosnovani zaklu~oci, mo`e da $ se nalo`i da gi plati istite tro{oci koi bi bile plateni za obi~na gra|anska parnica.

30. Statistika

30.1. Slednite slu~ai bea vodeni vo godinite

2001 2002 Slu~ai nere{eni na 1 januari 33 19 Slu~ai zapo~nati po 1 januari 110 95 Vkupno 143 114 Slu~ai re{eni do 31 dekemvri 124 92 Slu~ai nere{eni na 31 dekemvri 19 22 Vklu~uvaj}i gi onie koi se nere{eni za pove}e od edna godina

4 22

Slu~ai zapo~nati ovaa

godina Pod nadle`nost na pretsedava~ot (pomalku od 8 000 franci): Grupa 1 (~asovni~arstvo, metalurgija itn.) 17 11 Grupa 2 (grade`ni{tvo, zemjodelie itn.) 6 1 Grupa 3 (trgovija, hoteli, restorani itn.) 33 37 Pod nadle`nost na Sudot za rabotni sporovi (najmalku od 8 000 franci): Grupa 1 (~asovni~arstvo, metalurgija itn.) 14 12 Grupa 2 (grade`ni{tvo, zemjodelie itn.) 7 5 Grupa 3 (trgovija, hoteli, restorani itn.) 25 22 Drugi 8 7 Vkupno 110 95

253

Re{avawe na rabotni sporovi vo zemjite na Jugoisto~na Evropa

Sostojbata vo odnos na rabotnite sporovi i nivnoto re{avawe e mnogu sli~na vo razli~nite zemji na porane{na Jugoslavija. Vakvite sporovi se re{avaat pred gra|anskite sudovi, bidej}i, do denes, ne postojat posebni sudovi za rabotni odnosi vo koja bilo od ovie zemji. Vo site ovie zemji najgolem del od slu~aite se vo vrska so neisplatenite plati.

Od site ovie zemji se prijaveni tri glavni problemi. Prvo, ekstremno dolgiot vremenski period do re{avawe na slu~ajot (vo prosek pome|u 2 do 5 godini). Vakvite vremenski ramki go li{uvaat àlitelot od kakvo bilo realno pravo na pravda, bidej}i implementacijata na pravata stanuva nerealna. Ova glavno se dolì na faktot deka ne postoi poseben sud za rabotni sporovi; nitu pak, u{te pove}e, nema posebni postapki za re{avaweto na rabotnite sporovi vo op{tiot sistem na pravosudstvoto (na primer, davawe prednost na rabotnite sporovi pred drugite slu~ai).

Vtor problem se visokite sudski taksi. Vo Republika Srpska, na primer, tie vo prosek iznesuvaat 100 evra, sporedeni so minimalnata plata od 60 evra. Faktot deka vakvite taksi se povisoki od mese~nata zarabotka na rabotnikot, prirodno go namaluva pristapot do pravdata za najgolem del od rabotnicite. Tie moè da go dovedat svojot slu~aj za re{avawe pred sudot edinstveno dokolku odnosniot sindikat moè da gi plati baranite tro{oci. Ova e slu~aj vo Srbija kade sudskite taksi mora da bidat plateni pri podnesuvawe na àlbata i moè da bidat 150 evra. Sprotivno na toa, vo Crna Gora, ne se pla}aat nikakvi sudski taksi za sporovi koi se odnesuvaat na rabotniot odnos.

Tretata to~ka se odnesuva na sproveduvaweto na presudite po vakvite dolgi proceduri. Sproveduvaweto na presudite ~esto e nevozmo`no, imaj}i go predvid toa deka vo zemjite vo tranzicija vo pazarnata ekonomija, privatnite i javnite rabotodava~i is~eznuvaat mnogu pobrzo od pazarot - zaradi nesolventnost - otkolku vo ve}e stabiliziranite sistemi. Vo Crna Gora, odredbata spored koja rabotodava~ot mora da ja izvr{i odlukata vo rok od 15 dena po priemot, postoi, no e beskorisna alatka.

254

Rabotnikot koj gi bara neisplatenite plati, a po tri godini ja dobiva presudata vo svoja korist, vsu{nost nikoga{ nema da gi dobie svoite plati, bidej}i negoviot porane{en rabotodava~ moè da go zatvoril pretprijatieto i ne ostanale nikakvi sredstva za sproveduvaweto na presudata. Namesto toa, rabotnikot bi pretrpel isklu~itelno visoki tro{oci za ovaa sudska postapka. Zaradi toa, ne iznenaduva faktot deka lu|eto imaat mala doverba vo nivnite sudski sistemi.

Sindikatite sekoga{ go promovirale vospostavuvaweto na specijalni sudovi za rabotni sporovi vo nivnite zemji za da se zafatat so ovie problemi. No, dosega, ova ne be{e golema prednost vo programata na rabota na vladata. Pokraj toa, se zgolemi dràvniot buxet za reformata na sudskiot sistem vo Hrvatska za 2003 godina. Vo tek se i odredeni diskusii i inicijativi za specijalni sudovi za raboten spor, iako dosega ne e formuliran nikakov oficijalen predlog.

Sostojbata se razlikuva vo Romanija i Bugarija. Vo Romanija ve}e postoi sistem na komori za trud, a vo Bugarija tie se vo period pred vospostavuvawe.

Vo 1991 godina, vo Romanija na sila stapi aktot za re{avawe na sudski postapki za rabotni sporovi, spored koj poedine~nite rabotni sporovi mora da bidat obrabotuvani od strana na gra|anskite sudovi. Vo 1999 godina, ovoj akt be{e ukinat, a be{e izglasan nov, koj be{e prepi{an od germanskiot sistem na sudovi za rabotni sporovi, no prilagoden na lokalnite potrebi. Ottoga{ Romanija ima specijalizirani komori za trud vo gra|anskite sudovi. Edinstveno konfliktite so zakonot moè da bidat doneseni pred sudovite, kako {to se sporovite vo vrska so sklu~uvaweto, izvr{uvaweto, modifikacijata, ukinuvaweto i poni{tuvaweto na rabotniot odnos i sporovite za implementacijata na kolektivnite dogovori.

Postojat dve nivoa na nadle`nost - prvata instanca (40 sudovi) i visokiot sud (eden sud za celata zemja). Vo prvata instanca specijaliziranite komisii za rabotni sporovi se sostojat od eden profesionalen sudija i dva pomo{nika: eden od stranata na rabotodava~ot i eden od stranata na sindikatot. Visokiot sud sudi

255

kako spored faktite taka i spored zakonot, no presudite od prvata instanca se ve}e primenlivi.

Pomo{nicite se nazna~eni za period od ~etiri godini i tie mora da bidat odobreni od Ekonomskiot i socijalniot sovet po zavr{uvaweto na nivnite studii po pravo. Ova be{e izlez od situacijata vo koja Romanija ima{e krajno visok broj na studenti po pravo koi baraa rabota.

Tie u~estvuvaat vo procesot odlu~uvaweto, no nemaat pravo na glasawe. Prethodno se primenuva{e mnozinskiot sistem na glasawe, no be{e potrebna promena po presudata na Ustavniot sud.

Vo 2003 godina, pred sudovite za rabotni sporovi bea izneseni 35,000 slu~ai, no bidej}i s# u{te nema{e tradicija za barawe na pravda po rabotite koi se odnesuvaa na trudot. Vremenskiot period za re{avawe na àlba na prvostepena instanca e pome|u 2 do 5 meseci, no moè da pomine i period od dve godini. Najgolem broj od slu~aite se vo vrska so izvr{uvaweto na kolektivnite dogovori, sledeni so slu~ai na otpu{tawe i slu~ai na nadomest na gra|anska {teta.

Nema sudski taksi, no stranata koja gubi mora da gi pokrie svoite tro{oci, kako i tro{ocite za stru~nite lica.

Sindikatite moàt da gi zastapuvaat rabotnicite bez nivno odobruvawe. Ova se sudi kako pozitivno, so ogled na toa deka samite rabotnici ne podnesuvaat àlba pod svoe ime pla{ej}i se za {tetnite posledici vrz nivniot raboten odnos. No, dokolku nekoj rabotnik insistira slu~ajot da ne odi na sud, sindikatite }e ja povle~at àlbata.

Vo momentot Parlamentot go razgleduva nacrt-zakonot za sudskata postapka, predviduvaj}i vo prvostepenata instanca eden profesionalen sudija i dvajca pomo{nici, koi mora da imaat studirano pravo, no isto taka i da imaat petgodi{no rabotno iskustvo vo sindikatite ili vo organizaciite na rabotodava~ite. Periodot na mandatot treba da se zgolemi na pet godini. Apelacionite sudovi kako vtorostepeni instanci treba da bidat postaveni, da imaat personal od tri profesionalni sudii i dvajca pomo{nici.

256

Sostojbata vo Bugarija se razlikuva od Romanija, so toa {to dosega ne postoeja sudovi za rabotni odnosi. Nivnoto vospostavuvawe pretstavuva dolgo vreme postoe~ko barawe na bugarskite sindikati. Sega{nata sostojba e kako {to sleduva.

Site sporovi od raboten odnos odat pred gra|anskite sudovi, bez da bide predvidena posebna postapka za ovoj poseben vid na parnica. Sistemot se sostoi od tri instanci, no rabotnite sporovi pod vrednost od 5.000 leva (2.500 evra) ne se predmet na àlba, Idejata za pomiruvawe ne e integrirana vo sudskiot sistem. Sindikatite moè da gi zastapuvaat svoite ~lenovi pred gra|anskiot sud i postapkata e besplatna. Eden sudski slu~aj moè da trae pome|u tri do {est godini. Vo 2003 godina, 12.000 rabotni sporovi bea dadeni na sudovite, glavno otpu{tawa i neisplateni plati.

Vo mart 2004 godina vo Sofija od strana na Ministerstvoto za trud i socijalna politika i {vajcarskata Agencija za razvoj i sorabotka be{e oraganizirana rabotilnica koja gi zdruì site glavni subjekti vo oblasta - Ministerstvoto za trud i socijalna politika, Ministerstvoto za pravda, dve sindikalni konfederacii i tri pretstavni~ki organizacii na rabotodava~ite. Vo ovaa ramka bea izdadeni slednite izjavi:

Vo procesot na pristapuvawe kon EU, Evropskata komisija bara{e vospostavuvawe na sudovi za rabotni sporovi od 01.01.2004 godina.

Ministerot za trud i socijalna politika sega gi smeta site partneri kako dovolno zreli za da go zapo~nat procesot, koj taa go postavi kako vrvno prioriteten za 2004 godina. Taa bi sakala da ja vidi Bugarija kako model za regionot vo vospostavuvaweto na sudovite za rabotni sporovi. Taa priznava deka nemaweto na specijalizirani sudovi za rabotni sporovi gi li{uva rabotnicite od realiziraweto na nivnite prava. Vo prakti~ni termini, pristapot do ovie sudovi treba da bide besplaten, ne kako gra|anskiot sistem, tuku so sudski komori so profesionalni sudii i porotnici od dvete strani na industrijata vo prvostepenata instanca.

Ministerot za pravda isto taka izrazi politi~ka volja za proektot, {to se odnesuva do ona {to go dozvoluva Poglavje 6 od Ustavot na Bugarija za vospostavuvawe na specijalizirani sudovi. Me|utoa, bidej}i tro{okot za vospostavuvaweto bi pretstavuval

257

golema investicija za Dr`avata, do septemvri 2004 godina treba da se podgotvi analiza za reformata na pravosudstvoto.

Bugarskata konfederacija na sindikatite CITUB saka sudovite za rabotni sporovi da bidat izdvoeni od gra|anskite sudovi, so dobra regionalna raspredelenost. CITUB bi sakala da gi vidi individualnite i kolektivnite rabotni~ki sporovi pred sudovite za rabotni sporovi, dodeka Potkrepa bi se odlu~ile samo za individualni sporovi pred sudovite, a kolektivnite sporovi da bidat davani samo na ve}e postoe~kata arbitra`na komisija.

Rabotodava~ite gi poddr`uvaat sindikatite vo nivnite izjavi, dodeka se raspravaat za prvenstvenata potreba za promena na zakonot za rabotni odnosi.

Tripartitnata rabotna grupa sega be{e vospostavena za da podgotvi pravna ramka za vospostavuvaweto na sudovite za rabotni sporovi.

259

Komparativen pregled na sudovite za rabotni sporovi vo EU

Tabeli

260

Tabela za rezime

Sudski sistem Odvoeni Danska, Finska, Francija, Germanija, OK Integrirani Avstrija, Belgija, Italija, Portugalija, [panija Nikakvi Holandija

Sostav Tripartiten Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Germanija, OK Dvopartiten Francija Samo profesionalni sudii Grcija, Italija, Holandija, Portugalija, [panija Drug sistem Ungarija, OK

Obuka na porotnicite Da Finska, Ungarija, Italija, Slovenija , OK

So odnosni organizacii: Avstrija, Francija, Germanija

Ne Belgija, Danska, [vedska

Instanci Edna Danska, Finska, [vedska Nekolku Avstrija, Belgija, Francija, Germanija, Grcija,

Ungarija, Italija, Luksemburg, Portugalija, Slovenija, [panija, OK

Procedura Gra|anska Danska, Finska, Ungarija, Luksemburg, Slovenija,

[vedska, Obedineto kralstvo (no pomalku restriktivni)

Ekstra Belgija, Francija, Portugalija, Germanija

Kategorii na sporovi Samo individualni

Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Obedinetoto kralstvo

Individualni i kolektivni

Avstrija, Germanija, Grcija, Portugalija, Slovenija, [panija

Samo kolektivni:

Danska, Finska

Socijalno osiguruvawe

Belgija, Italija, Slovenija, [panija, Ungarija

261

Mirno re{avawe na sporovite

Barawe da se zapo~nat

sudski postapki

Danska, Finska, Italija, [panija [vedska

Pred su{tinskoto

soslu{uvawe

Belgija, Danska, Francija, Germanija,

Slovenija, [panija, [vedska

Vo tekot na celata

procedura

Danska, Germanija, Italija, [vedska,

Obedinetoto kralstvo, Ungarija, Francija

Pretstavni~ki organizacii

Da Avstrija, Belgija, Danska, Germanija, Francija

Italija (polnomo{nik), [panija, [vedska,

Obedinetoto kralstvo

Ne Portugalija (osven specijalni slu~ai), Finska

Primena

Privremeno Avstrija, Belgija, Germanija (spored zakonot)

Suspendirani so

`alba

Belgija, Obedinetoto kralstvo

Po odredeno

vremensko

ograni~uvawe

Danska

Vedna{ Finska, Francija, Italija,

Luksemburg(na pla}awe)

Tro{oci

Poniski sudski

taksi

Danska, Finska, Germanija, Portugalija, Slovenija,

Grcija

Bez sudski taksi Francija, Ungarija rabotnicite [panija, Obedinetoto kralstvo

Sekoja strana

svoite tro{oci

Danska, Germanija

Pravna pomo{ Finska, Germanija, Ungarija

262

Avstrija Specijalizirani kursevi

Da, integrirani vo gra|anskiot sistem

Sozdavawe

Sostav prva instanca

• Tri ~lena: • Eden profesionalen sudija • Dva porotnika

Nazna~uvawe na ~lenovi

• Najgolem broj izbrani od interesni tela na rabotnicite i rabotodava~ite • Nekoi nazna~eni od odgovornite vlasti

Porotnici Nazna~eni za 5 godini, obnovlivi, vo site tri instanci Obuka dadena na lai~kite sudii

Ne se bara spored statutot, no tie ja dobivaat od predloùva~koto telo

Procedura Individualni sporovi

Sporovite pome|u rabotnik i vraboten

Kolektivni sporovi

• Od rabotni~kiot sovet: vklu~uvaj}i sporovi protiv otpu{tawe na rabotnik (samo ako rabotni~kiot sovet ne deluva, rabotnikot koj e zasegnat moè da podnese àlba) • @alba od rabotni~kiot sovet za (ne)postoewe na pravo, kade se vklu~eni najmalku tri rabotnika od edno pretprijatie (za da se izbegnat individualnite àlbi) • @albi od sindikati i rabotodava~i za pravata, za zakonot za rabotni odnosi

Prethodno mirovno re{avawe

Inicijativi predloèni od sudijata vo prvostepeniot sud na po~etokot na procesot

Zastapuvawe Vo prvata instanca ne e mandatorna; mo`no e so advokat, sindikat, rabotni~ki sovet i drugo ,,podobno lice" (da se prijavi kako ,,podobno" od strana na sudijata)

Tro{oci

Sudski taksi (+); stranata {to go gubi sporot mora da gi plati sudskite taksi na drugata strana (ili proporcionalna raspredelba na ovie taksi); ne vo prvata + vtorata instanca za àlbi od rabotni~kite soveti, osobeno otpu{tawe, i pome|u sindikatite i organizaciite na rabotodava~ot

Instanci • Sudovi na sojuzni provincii • Povisoki regionalni sudovi • Vrhoven sud

Primena Presudite se privremeno primenlivi: • Otpu{tawe • Plati

Vreme Specifi~nosti Eden poseben sud za rabotni sporovi od prv stepen vo

Viena

263

Belgija Specijalizirani kursevi Da, integrirani vo gra|anskiot sistem

Sozdavawe So zakon - 1967 na sila od 1970 godina


Tri ~lena: • Eden profesionalen sudija • Dva porotnika


• Profesionalniot sudija nazna~en preku voobi~aenite proceduri • Porotnicite: od pretstavnicite na rabotnicite, onie koi sami se vrabotuvaat i od rabotodava~ite

Porotnici

• Nazna~eni za 5 godini, obnovlivi, • Vo prvata i vtorata instanca • Za vreme na izvr{uvaweto na dol`nostite na sudija = suspendirawe na dogovorot za vrabotuvawe • Primaat nagrada za posetuvawe

Obuka dadena na porotnicite

Nema

Procedura

• Odredeni proceduri od zakonot za za{tita na rabotnicite • Zapo~nuvaat so unilateralen ,,requête"

Individualni sporovi

• Individualni dogovori za vrabotuvawe • Nadomesti za industriski nezgodi ili profesionalni bolesti • Socijalno osiguruvawe • Komiteti za zdravje i bezbednost na rabotnoto mesto •Sporovite pome|u rabotnik i vraboten • Administrativni fiskalni sankcii • Rabotni~ki sovet

Kolektivni sporovi Ne


Obidot na pomiruvawe vo procedurata e mandatorno

Pretstavuvawe So odnosnata pretstavni~ka organizacija Tro{oci Instanci • Tribunal du travail - apelacionen

• Cour du travail - Pourvois de cassation • Chambers sociales de la Cour de Cassationribunal

Primena Primenata koja e suspendirana so àlba i protiv presudata Sudijata moè da ja primeni presudata privremeno

Vreme Specifi~nosti Rabotni~ki tuìtel: priklu~en kon sekoj tribunal za

rabotni odnosi za da go zastapuva javniot interes, dostavuvaj}i usni ili pismeni mislewa

264

Danska Specijalizirani kursevi Da, izdvoeni od gra|anskiot sistem

Sozdavawe Akt za Rabotni sudovi 1973 godina

Sostav prva instanca • Pretsedatel • Pet potpretsedateli • 12 obi~ni i 31 zamenici porotnici


Od strana na ministerot za trud • Pretsedatelstvoto nazna~eno po preporaka na redovnite sudii • 6 redovni i 14 zameni na porotnici: po preporaka na organizaciite na privatnite rabotodava~i i na javnite rabotodava~i • 6 redovni i 17 zameni na porotnici: po preporaka na organizaciite na rabotnicite

Porotnici Obuka dadena na porotnicite Nema formalna obuka

Procedura • Primenlivi se principite na procedura za normalni gra|anski slu~ai • Dokaz - usno

Individualni sporovi -------------------------------------------------

Kolektivni sporovi

• Interpretacija i neispolnuvawe na osnovnite dogovori za vrabotuvawe • Neispolnuvawe na obi~nite kolektivni dogovori • Sporovi koi se odnesuvaat na zakonitosta na industrisko dejstvo predizvikano so cel za dobivawe na kolektiven dogovor • Pra{aweto dali voop{to postoi kolektivniot dogovor


• Zadolìtelno pomiruvawe pred komitet za pomiruvawe • Podgotvitelni sostanoci na sudot za rabotni odnosi: istraùvawe na prijatelsko re{enie • Ohrabruvawe vo skoro sekoja instanca na obid za prijatelsko re{avawe

Pretstavuvawe

Bitni organizacii na vrabotenite, ili na poedine~na firma/ uprava koja ne e zdruèna so organizacija na rabotodava~ite Eden poedine~en rabotnik ne moè da go iznese slu~ajot pred sudot za rabotni odnosi

Tro{oci Iznesuvaweto pred sudot za rabotni odnosi e besplatno, skromna taksa vo slu~aj na presuda zaradi otsustvo ili po aktuelen proces

Instanci Nema apelacionen

Primena Pravila na proceduralniot zakon - po istekot na odredeniot vremenski limit (normalno 14 dena)

Vreme Kolku e mo`no pobrzo + na najnisko mo`no nivo

265

Itni slu~ai: prvata preliminarna sednica vo rok od 1 nedela; polna sudska sednica: 1 mesec; krajna odluka: 2-3 nedeli Neitni slu~ai: 6 meseci do 1 godina

Specifi~nosti

Finska Specijalizirani kursevi Da, izdvoeni

Sozdavawe Akt za Rabotni sudovi 1974 godina


Tripartiten • Zasedava~ + neutralen ~len • Dva ~lena na vrabotenite • Dva ~lena na rabotodava~ite


Site ~lenovi se nazna~uvaat od strana na pretsedatelot na Republikata po nominacijata: • ^lenovite na vrabotenite i na rabotodava~ite se izbiraat od najreprezentativanata nivna organizacija • Neutralnite ~lenovi od strana na ministerot za pravda • za period od 6 godini, reizbor

Porotnici Obuka dadena na lai~kite sudii

Na po~etokot vo proceduralni i prakti~ni raboti od strana na sudot za rabotni odnosi

Procedura • Sli~no so procedurata na regularnite sudovi • Neformalni • Glavno soslu{uvawe - edna sednica - usno


-------------------------------------------------

Kolektivni sporovi Koi proizleguvaat od kolektivnite dogovori ili od Aktot za kolektiven dogovor; pra{aweto dali industriskoto dejstvie bilo zakonsko


Predvideno e so kolektivniot dogovor za koj stanuva zbor

Pretstavuvawe Nema op{to pravo da zastapuvaat sindikatite Tro{oci Dosta skromni; javna pravna pomo{ Instanci Sud od prv i posleden stepen Primena Vedna{ na sila

Vreme

Nema odredeni odredbi - nema minimalni ili maksimalni vremenski ograni~uvawa Itni slu~ai - nekolku dena Vo 2000: 4 1/2 meseci vo prosek; retko pove}e od godina

Specifi~nosti Samo eden sud za rabotni odnosi za nadle`nost vo celata zemja

266

Francija Specijalizirani kursevi Da, izdvoeni

Sozdavawe Institucionalizirani vo 1806 Generalizirani vo 1979 godina


Bipartiten, polovina od sudiite od strana na vrabotenite, polovina od strana na rabotodava~ite

Nazna~uvawe na ~lenovi Se izbiraat za 5 godini, reizbor

Porotnici Samo vo prvata instanca


Predloùva~koto telo dava specijalna obuka za zakonot i procedurata (finansirano od javni izvori)

Procedura

Usna Dokolku ne se postigne dogovor pome|u porotnicite (3 od 4) se odrùva novo soslu{uvawe so petti ,,juge de departage" (profesionalen sudija)

Individualni sporovi Koi proizleguvat od dogovorot za vrabotuvawe

Kolektivni sporovi - -------------------------------------------------


Vo ramkite na sistemot na prud'hommes: Prvi~na faza na pomiruvawe pred zaedni~kiot odbor za pomiruvawe

Pretstavuvawe So pretstavnik na sindikatot ili advokat, drug ~len na pretprijatieto, ili sopru`nikot na rabotnikot

Tro{oci Nema sudski taksi

Instanci • Prud'hommes • Apelacioni sudii • Vrhoven sud (Cour de cassation)

Primena Nekoi odluki direktno stapuvaat na sila do odredena suma na pari ili sudijata moè da dade vedna{ primenlivo dejstvo

Vreme Postojat pravni odredbi, no ne se primenlivi vo praktikata

Specifi~nosti Itna procedura

Germanija Specijalizirani kursevi Da, izdvoeni

Sozdavawe So zakon - 1926 godina Sostav prva instanca

• Profesionalni sudii • Porotnici


• Od odgovornoto ministerstvo od predloènite listi na sindikati i asocijacii na rabotodava~i • Se izbiraat za 5 godini, reizbor

Lai~ki sudii Vo site tri instanci

267


Predloùva~koto telo dava specijalna obuka za zakonot i procedurata

Procedura Zakon za sudovi za rabotni sporovi - pokraj toa specijalni odredbi i gra|anska procedura


Koi proizleguvat od vrabotuvaweto pome|u rabotodava~ot i vraboteniot

Kolektivni sporovi

• Koi proizleguvaat od kolektivnite dogovori • Vo odnos na rabotni~kite soveti


• Prvoto soslu{uvawe vo rabotni~kiot sud: so pretsedava~ot na komorata samo da se dostigne re{avawe • Pottiknuvaat prijatelsko re{avawe na site fazi na postapkite

Pretstavuvawe

• Sekretarot na sindikatot ili advokat (ne zadolìtelno) • Vo apelacionite sudovi + sojuzniot vrhoven sud za rabotni sporovi: zadolìtelen advokat

Tro{oci

• Poniski taksi: minimum 10 - maksimum 500 evra; dokolku se re{i na prijatelski na~in: nema sudski taksi • Sekoja od stranite si gi pla}a svoite tro{oci za advokat • Pravna pomo{

Instanci • Sud za rabotni odnosi • Sud za rabotni odnosi na povisoko nivo • Sojuzen vrhoven sud za rabotni odnosi

Primena Privremeno so zakonot duri i dokolku se s# u{te mo`ni àlba + razgleduvawe

Vreme

• Prva instanca: 50% za 3 meseci; 90% za 6 meseci; zavisno od Bundesländer • Koncentrirawe na parni~no soslu{uvawe • Specijalno zabrzuvawe na procedurite koi se odnesuvaat na otpu{tawe • @albata e edinstveno prifatliva dokolku vrednosta na predmetot na àlbata nadminuva 600 evra.

Specifi~nosti

●Specijalna procedura za slu~aite na ,,Betriebsverfassungsgesetz" (Akt koj go regulira u~estvoto na rabotnicite vo pretprijatieto) ● Me|uvremen sudski nalog

Grcija Specijalizirani kursevi

Da

Sozdavawe Sostav prva instanca Eden sudija ili nekolku sudii

Nazna~uvawe na

268

~lenovi Porotnici ----------------------------------------------------- Obuka dadena na porotnicite

Procedura Relativno poednostavena i brza specijalna procedura - ~len 663 Zakon za gra|anska procedura

Individualni sporovi Koi proizleguvat od rabotniot odnos

Kolektivni sporovi

Koi proizleguvaat od kolektivniot dogovor ili od odredbite so sli~no gledi{te

Prethodno mirovno re{avawe Da

Pretstavuvawe

• Li~no • Od advokat • Rabotodava~ite da bidat zastapuvani od nivno profesionalno lice ili od lice vraboteno vo rakovodstvoto

Tro{oci Malku pomali tro{oci od gra|anskata parnica

Instanci • @alba • Povtorno razgleduvawe

Primena Vreme Specifi~nosti

Ungarija Specijalizirani kursevi

Izdvoeni sudovi za rabotni odnosi

Sozdavawe Vo 1972 godina

Sostav prva instanca Tri ~lenovi: • Eden profesionalen sudija • Dva porotnika


• Izbrani od strana na generalnoto sobranie na okru`nata samouprava • Nominirani na prvo mesto od strana na sindikati i organizacii na rabotodava~i • Vo praktikata, najgolem broj na porotnicite se penzionirani rabotnici nominirani za 4 godini.

Porotnici Samo vo prvata instanca Obuka dadena na porotnicite Pravni seminari + konferencii

Procedura Zakon za gra|anska procedura Individualni sporovi

@albi vo vrska so vrabotuvaweto zasnovani na zakonot ili kolektivniot dogovor

Kolektivni sporovi Povreda na pravata na sindikatite i na rabotni~kite soveti


Faza na pomiruvawe na po~etokot na sudskiot proces

269

Pretstavuvawe Mo`no zastapuvawe od strana na sindikatot i organizaciite na rabotodava~ite

Tro{oci

Nema sudski taksi za vrabotenite; tro{ocite za advokat se pla}aat od stranata {to go gubi sporot; pravna pomo{; nazna~uvawe na advokat na stranata so primawe pod odredena granica

Instanci

• Sud za rabotni odnosi • Okruèn sud (nema specijalni sudski oddelenija, tuku specijalizirani sudii) • Vrhoven sud

Vreme

• Prviot proces mora da se planira vo rok od 15 dena od podnesuvawe na slu~ajot • Prednost imaat slu~ai koi se stremat kon povtorno postavuvawe

Specifi~nosti

Sudovite isto taka sudat i za: ● Inspekcija za rabotni odnosi • Zdravstvo i bezbednost ● Socijalna za{tita

Italija Specijalizirani kursevi

Da, integrirani vo gra|anskiot sistem

Sozdavawe So zakon vo 1928 godina

Sostav prva instanca • Eden profesionalen sudija


Lai~ki sudii ---------------------------------------------- Obuka dadena na porotnicite Sredbi + seminari

Procedura

• Brzina • Neposrednost • Akcent na oralnite dokazi • Pogolema vlast na istra`nata inicijativa vo vodeweto na soslu{uvawe doverena na sudijata


• Privatni zakonski sporovi • Pra{awata za socijalno osiguruvawe i socijalna bezbednost • Sporovi na dràvnite slu`benici

Kolektivni sporovi --------------------------------------------------------


• Zadolìtelna e aktivnosta na pregovarawe, bilo vo javnite slu`bi ili od postapkite na kolektivniot dogovor • Posreduvawe na sudijata

Pretstavuvawe • Advokat • Sindikatite vo svoe ime • Vo ime na nivnite ~lenovi samo so odreden

270

zastapnik Tro{oci Pravna pomo{

Instanci

• Tribunal • Specijalizirana sekcija za trud na apelacioniot sud • Core di Cassazione

Primena Vedna{ izvr{livi, no mora da se bara suspenzija na

apelacioniot sudija

Vreme

Proceduralnite pravila mo`at da dozvolat sudski proces do poslednata (prva + vtora instanca ) okolu edna godina

Specifi~nosti

Itna procedura: Dobra pri~ina za pla{ewe e deka, zaradi odolgovlekuvawata vo sudskata postapka, pravoto koe se brani da pretrpi bliska opasnost i nepopravliva {teta - brza i efektivna za{tita

Luksemburg Specijalizirani kursevi

Da

Sozdavawe So zakon 1989 godina


• Sudija pretsedava~ • Dvajca porotnici, izbrani od sudijata, eden od stranata na rabotodava~ot i eden od stranata na vraboteniot, kako od strana na slu`benicite ili od strana na manuelnite rabotnici vo zavisnost od stranata na slu~ajot


Od Ministerstvoto za pravda po izvestuvaweto od ministerot za trud za period od ~etiri godini

Porotnici

Procedura • Se sledat procedurite primenlivi za obi~nite sudovi • Procedura na sudski nalog


Se odnesuvaat na dogovori za vrabotuvawe koi proizleguvaat pome|u rabotodava~ite i vrabotenite

Kolektivni sporovi Prethodno mirovno re{avawe

Pretstavuvawe

Tro{oci

Instanci

• Rabotni~kite tribunali se sudovi od najvisoka instanca za mali `albi • Apelacionen sud, dva specijalizirani oddeli vo slu~ai za rabotni sporovi

271

• Sud za rabotni odnosi na povisoko nivo • Sojuzen vrhoven sud za rabotni odnosi

Primena Site presudi za pla}awe se avtomatski primenlivi Vreme

Specifi~nosti

● Itni sudski odluki • Poni{tuvawe na otpu{taweto • Nalog za povtorno postavuvawe • Za{tita na majkite od otpu{tawe • Za{tita od otpu{tawe na pretstavnici na vrabotenite na nivo na komisija • Za{tita od otpu{tawe na ~lenovi na komitet na vrabotenite ● Za{tita od otpu{tawe na ~lenovi na zdruèn rabotni~ki komitet

Holandija

Specijalizirani kursevi

Ne - gra|anski sporovi povrzani so dogovorno vrabotuvawe ili kolektiven dogovor doa|aat pod nadle`nost na redovnite sudovi

Sozdavawe So dva op{ti zakoni i nekolku posebni zakoni Sostav prva instanca Profesionalni sudii Nazna~uvawe na ~lenovi Od strana na kralicata doìvotno

Porotnici Nema Procedura Osnovna i kratkoro~na procedura Individualni sporovi Da

Kolektivni sporovi Da


Ne, no se vr{i eksperiment vo eden od dvata okru`ni sudovi. Za vreme na procedurata sudijata moè da predloì posreduvawe - ne e zadolìtelno

Pretstavuvawe Vo okru`nite sudovi potreben e zastapnik

Tro{oci • Glavno, sistem na pravna pomo{ • Niski proceduralni + finansiski pragovi • Vo zavisnost od prihodot

Instanci

• Okru`ni sudovi (19) (so nekolku okru`ni sudovi - sudijata sedi sam) • Apelacioni sudovi (5) • Vrhoven sud

Vreme Vo prosek na 6 meseci

Specifi~nosti Dokolku e potrebna itna odluka, poseben sudija moè da ja dade krajnata odluka

Portugalija Specijalizirani kursevi

Da, integrirani vo gra|anskiot sistem, no nekoi delovi od zemjata ne se pokrieni

Sozdavawe

272

Sostav prva instanca Eden profesionalen sudija Nazna~uvawe na ~lenovi

Izbran od vrhovniot sovet na sudii

Lai~ki sudii Ne Obuka dadena na porotnicite

Predloùva~koto telo dava specijalna obuka za zakonot

Procedura

• Zakon za procedura za rabotni odnosi • Brzi • Poednostaveni • Sudot moè da odlu~uva pod domenot na su{tinskoto barawe na molitelot • Kabinetot na javniot obvinitel mora da obezbedi pravna pomo{ i da gi zastapuva vrabotenite, dokolku tie nemaat advokat


Site gra|anski sporovi proizleguvat od dogovorot za vrabotuvawe koi proizleguvaat od individualniot odnos za vrabotuvawe na vraboteniot, koj se pro{iruva na pomo{ni raboti kako {to se nezgodi na rabota i profesionalna bolest, socijalna za{tita i socijalna pomo{ i rabotni odnosi

Kolektivni sporovi Poni{tuvaweto na klauzuli vo kolektivnite dogovori koi se smeta deka go prekr{uvaat zakonot

Prethodno mirovno re{avawe Da

Pretstavuvawe

• Sindikatite moè da bidat prisutni ili da pomognat dokolku vraboteniot za koj stanuva zbor ne se sprotivstavuva • Sindikatite moè da ne go zastapuvaat ili da deluvaat kako zamena, osven dokolku vraboteniot za koj stanuva zbor ima referent na sindikatot ili e rabotni~ki pretstavnik (dokolku nema prigovor)

Tro{oci Pomalku tro{oci otkolku gra|anskata parnica

Instanci • Sud za rabotni odnosi • Socijalno oddelenie na apelacionite sudovi • Socijalno oddelenie na vrhovniot sud

Vreme 4 - 12 meseci: prva instanca 2 - 3 godini: àlba 4 - 5 godini: vrhoven sud

Slovenija Specijalizirani kursevi Da

Sozdavawe


• Profesionalni sudii • Porotnici od stranata na vraboteniot i od stranata na rabotodava~ot • Individualni sporovi: tri sudii, 1 profesionalen sudija i dvajca lai~ki sudii

273

• Kolektivni sporovi: pet sudii, 1 profesionalen sudija i ~etiri porotnici


Izbrani od strana na Nacionalnoto sobranie na Slovenija • Profesionalni sudii: po predlogot na sudskiot sovet • Porotnici: spisok na kandidati podgotven i od vrabotenite i od stranata na rabotodava~ite • Se izbiraat za 5 godini, reizbor

Porotnici Samo vo prvata instanca


Glavno sudii so praktika i so poznavawe vo oblastite na zakonot za trud i socijala se izbiraat kako porotnici Specijalna obuka na fakultetite za sudii

Procedura • Se primenuva Zakonot za gra|anska postapka • Tovarot na dokazot ~esto na rabotodava~ot

Individualni sporovi Da

Kolektivni sporovi Da


• Zadolìtelno e soslu{uvawe za re{avawe na sporot pred sudskiot proces • Posreduvaweto i arbitraàta ne se zadolìtelni • Dokolku arbitraàta se propi{uva so zakonot ili kolektivniot dogovor moè da se dade tu`ba samo dokolku prethodnite pregovori ne bile uspe{ni

Pretstavuvawe

Tro{oci

• Sudskite taksi se 70% poniski od onie na gra|anskata parnica • Sudot moè da gi nametne tro{ocite za postapkata na samo edna od stranite • Sudot moè da oslobodi edna od stranite (voobi~aeno vraboteniot) od obvrskata na pla}awe na sudskite taksi

Instanci • Sud od prva instanca • Sud za rabotni odnosi na povisoko nivo

[panija Specijalizirani kursevi Da, integrirani vo op{tiot sistem

Sozdavawe 1985, 1995 godina so zakon, Akt na procedura za rabotni odnosi

Sostav prva instanca Samo profesionalni sudii (eden) Nazna~uvawe na ~lenovi

Porotnici --------------------------------------------------- Obuka dadena na porotnicite

274

Procedura

• Pogolema mo} na sudijata • Usna • Besplatna • Sudijata moè da donese usna odluka bilo vedna{ po soslu{uvaweto ili vo mnogu kratok period • Da go olesni pristapot na rabotnikot do sudskiot sistem


Koi se odnesuvaat na dogovorot za vrabotuvawe pome|u rabotodava~ot i eden ili pove}e vraboteni

Kolektivni sporovi

Koi se odnesuvaat na dogovorot za vrabotuvawe pome|u rabotodava~ot koj pripa|a na asocijacija na rabotodava~ite i pretstavnici na vrabotenite vo potfatot, ili sindikati za tolkuvawe na zakonsko pravilo ili kolektiven dogovor ili da se predizvika klauzula na kolektivniot dogovor


• Za àlbite za rabotni~kite sporovi zadolìtelno e prethodno dejstvie • Se probuva sudsko pomiruvawe pred soslu{uvawe na sudskiot proces • Re{avawe na slu~ajot so pomiruvawe se primenuva kako sudska odluka

Pretstavuvawe

Pretstavnicite se ovlasteni da interveniraat Sindikatite od svoja smetka vo odnos na kolektivnite sporovi + da gi zastapuvaat svoite ~lenovi

Tro{oci

• Besplatno • Besplatna pomo{ od advokat ,,de oficio″; besplaten sovet od stru~no lice. Sekoja od stranite si gi pla}a svoite tro{oci za advokat • Pravna pomo{

Instanci

• Sud za rabotni odnosi • Komori na sudot za rabotni odnosi vo povisokite sudovi • Socijalna komora vo vrhovniot sud

Vreme Socijalen sud: 3 meseci; Prva àlba: 6 meseci

Specifi~nosti Sporovi za socijalno osiguruvawe

[vedska Specijalizirani kursevi

Da

Sozdavawe 1929 godina


Sedum ~lenovi • Dvajca profesionalni sudii • Eden dràven slu`benik so poseben uvid vo pazarot na rabotna sila • Dvajca porotnici od sekoja od stranite na socijalnite partneri

275


Porotnicite: preporaka od strana na socijalnite partneri + nazna~eni od vladata

Porotnici

14 ~lenovi za 3 godini, reizbor; 13 nazna~eni od strana osnovnite organizacii na pazarot na rabotna sila; 14-ot ~len nazna~en bez odreden mandat (pretstavnik na dràvata kako rabotodava~

Obuka dadena na porotnicite Nema

Procedura

• Podnesena od strana na sindikatite, organizaciite na rabotodava~ite ili rabotodava~ obvrzan so kolektiven dogovor • Istiot sudski proces kako kaj op{tite sudovi


Sporovi koi proizleguvat vo organiziraniot sektor na pazarot za rabotna sila

Kolektivni sporovi Sporovi koi proizleguvat vo organiziraniot sektor na pazarot za rabotna sila


Stranite imaat obvrska da pregovaraat pred slu~ajot da se zavede vo sudot

Pretstavuvawe

Sindikatot gi zastapuva svoite ~lenovi Organizaciite na pazarot na rabotna sila moè da gi donesat slu~aite na sud koga se raboti za koj bilo broj na ~lenovi

Tro{oci

Ne pomali; sindikatot obezbeduva besplatna pravna pomo{ i gi pla}a tro{ocite na vraboteniot predizvikani so sudskiot proces dokolku vraboteniot go dobie slu~ajot

Instanci Nema àlba Primena Vreme Nema odredena vremenska ramka - prose~no 6 meseci

Specifi~nosti

Odredeni vidovi na rabotni sporovi moè direktno da se donesat do sudot za rabotni odnosi; drugite vidovi na sporovi moè da se dadat na obi~en okruèn sud, edinstveno vo ovoj slu~aj mo`na e àlba do sudot za rabotni odnosi

Obedinetoto kralstvo Specijalizirani kursevi

Da, izdvoeni

Sozdavawe So statut vo 1972 godina


• Zasedava~: advokat ili advokat koj ima pravo na zastapuvawe pred povisokite sudovi so iskustvo od najmalku sedum godini • Dva porotnika

276


• Porotnicite so otvoren konkurs, ne podolgo od sindikatot i organizaciite na rabotodava~ite • Se izbiraat za 3 godini, reizbor

Porotnici • Samo vo prvata instanca • Se pla}aat vrz slobodna osnova na pla}awe


Dva dena sedewe vo iskusen sud 1 den obuka sekoja godina

Procedura

Modelirani, no glavno pomalku restriktivni od gra|anskite sudovi • Kratka procedura • Neformalna i fleksibilna


• Barawa koi gi vklu~uvaat pravata od rabotniot odnos koi proizleguvaat od statutot • Barawa na vrabotenite za pari koi se dolàt spored dogovorot, ili {teti od povreda na dogovorot od nad 25,000 funti dokolku baraweto za nadomest na {teta proizleguva od poni{tuvawe na vrabotuvawe

Kolektivni sporovi

Obraboteno do odreden stepen od strana na Komitetot za centralna arbitraà + del vo tribunalot za rabotni odnosi, na primer konsultacija za kolektivno otpu{tawe zaradi vi{ok na rabotna sila


Pottiknuvawe na stranite da baraat pomiruvawe preku slu`bite na ACAS (Slu`ba za soveti za pomiruvawe i arbitraà)

Pretstavuvawe Zastapuvawe od koj bilo; sindikatite moè da zastapuvaat

Primena Voobi~aeno pravosilni vo gra|anskite sudovi; voobi~aeno ne se na sila dokolku se ~eka àlba

Tro{oci • Nema sudski taksi • Normalno tro{ocite ne gi pla}a stranata {to gubi

Instanci • Tribunal za rabotni odnosi • Apelacionen sud za rabotni odnosi • Apelacionen sud i Gorniot dom

Vreme Mnogu odredeni vremenski granici se primenuvaat za prezentiraweto na pobaruvawata/ àlbite

Specifi~nosti Nema pravna pomo{ za pravno zastapuvawe osven vo Apelacioniot sud onamu kade {to ima kakva bilo mo`nost

277

KORISTENA LITERATURA DEL I Konferencija za Espace judiciaire et social européen, Brisel, noemvri 2001 godina. Diamantopoulo,A. (2001) Communication to the Belgian presidency, Govor /01/533. Duvel,W., Schömann, I., Clawert, S, i Gradev,G. (2003) Labour relations in south east Europe – a legal overview in 2003 (Rabotni odnosi vo Jugoisto~na Evropa - praven osvrt vo 2003godina), izve{taj 78 na ETUI, Brisel. Casale G. Collective Barganing and the Law in Central and Eastern Europe: Some Comparative Issues, ILO – International Observatory of Labour Law (Kolektivno nagoduvawe i zakonot vo Centralna i Isto~na Evropa: Odredeni komparativni pra{awa, MOT - Me|unarodna opservatorija na Zakonot za rabotni odnosi) http://www.ilo.org/public/english/dialogue/ifpdial/ll/observatory/as_l.htm. Eironline – Labour Dispute Settlement in four central and Eastern European Countries (Re{avawe na rabotni sporovi vo ~etiri zemji od Centralna i Isto~na Evropa) http://www.eiro.eurofound.eu.int/print/2003/01/study/tn0301101s.html. Employment Terms and Conditions – Western Europe (Termini i uslovi na rabota - Zapadna Evropa), 2002, Watson Wyatt Worldwide. Zaklu~ocite na Sovetot na Evropa koi se odnesuvaat na mehanizam na nivo na EU za da pomognat da se re{at sporovite 2001/S354/01. European Commission (2000) Evropska komisija (2000) Communication from the Commission to the Council, the European Parliament and the Economic and Social Committee and the Committee of the Regions (Komunikacija od Komisijata na Sovetot, Evropskiot parlament i Ekonomskiot i Socijalniot komitet i Komitetot na regionite), Social Policy

278

Agenda, COM (2000) 379 final (Programa za rabota za socijalnata politika). European Commission (2002) Evropska komisija (2002) Green paper on alternative dispute resolution in civil and commercial Law COM (2000) 196 final (Zelen karton za alternativno re{avawe na sporovi so gra|anskiot i trgovskiot zakon) Evropska fondacija za podobruvawe na `ivotnite i rabotnite uslovi (2004) Socijal dialogue and conflict resolution in the acceding countries (Socijalen dijalog i re{avawe na konflikti vo zemjite koi pristapuvaat) http://www. eurofound.eu.int/publications/EF0421.htm. ILO – European Labourt Court Judges – (MOT - Sudii na Evropskiot sud za rabotni sporovi) http://www.ilo.org/public/english/dialogue/ifpdial/ll/lc.htm. Schömann, I. (2002) Alternative dispute resolution mechanisms in labour issues: towards an EU mechanism?( Mehanizmi za alternativno re{avawe na sporovi va pra{awata od trudot: sprema mehanizamot na EU?) ETUI Transfer 4/2002 strani 701-707, Brisel. The regulation of working conditions in the Member States of the European Union, (Regulirawe na rabotnite uslovi vo zemjite-~lenki na Evropskata unija,Tom 1 Comparative labour law of the Member States, DG employment and social affairs,(Komparativen zakon za rabotni odnosi na zemjite-~lenki, DG vrabotuvawe i socijalni raboti) 1999 godina, Luksemburg. Union syndicale suisse (2003) Les conflicts de travail et leur règlement à la lumiere de la réglementation internationale, Séminaire USS/Comp’act, oktomvri 2003. Valdés Dal-Ré,F. (2002) Synthesis report on concilliation, mediation and arbitration in the European Union Countries, European Commission. (Sinteza na izve{taj za pomiruvawe, potrduvawe i arbitra`a vo zemjite na Evropskata unija, Evropska komisija)

279

Welz,C.Kauppinen, T. (2004) Social dialogue and conflict resolution in the acceding countries, European Foundation for the Improvement of Living and Working conditions. (Socijalen dijalog i re{avawe na konflikti vo zemjite koi pristapuvaat, Evropska fondacija za podobruvawe na `ivotnite i rabotnite uslovi.) DEL II ,,Bundesarbetsgericht – Allgemeines” – www. Bundesarbetsgericht.dfe/allegemein.html. ILO – Eighth Meeting of European Labour Court judges, 2000,(MOT - Osma sredba na sudiite na Evropskiot sud za rabotni odnosi) glaven izve{taj, Michael Koch Tabeli: www.ilo.org/public/english/dialogue/ifpdial/ll/mlaj8/theme1/tablei.htm. ILO – Ninth Meeting of European Labour Court judges, 2001, pra{alnik (MOT - Devetta sredba na sudiite na Evropskiot sud za rabotni odnosi) http:// www.ilo.org/public/english/dialogue/ifpdial/ll/lc_02.htm. ILO – Tenth Meeting of European Labour Court judges, 2002, pra{alnik (MOT - Desetta sredba na sudiite na Evropskiot sud za rabotni odnosi) http:// www.ilo.org/public/english/dialogue/ifpdial/ll/lc_03_1.htm. ILO – Eleventh Meeting of European Labour Court judges, 2003, pra{alnik (MOT - Edinaesetta sredba na sudiite na Evropskiot sud za rabotni odnosi) http:// www.ilo.org/public/english/dialogue/ifpdial/ll/lc_04.htm. ,,Sud za rabotni odnosi" Finska – www.oikeus.fi/tytuomiostuin/2022.htm ,,Sudovi za rabotni odnosi i sudski sistemi" – www.fedee.com/labourcourts.html. “L’organisation de la justice en France”, Ministère de la Justice – www.justice.gouv.fr/justorg/scph.htm. www.AuS-Portal.de.

280

Adler Stephan (2002) The role of judges in the implementation of social policies, (Ulogata na sudiite vo implementacijata na socijalnite politiki) Me|unaroden ~asopis na komparativniot zakon za trud i industriski odnosi, Tom 18, Pra{awe 4. Blenk W, Mischke Carl (1993) European labour courts. Industrial action and procedural aspects, ILO – Labour-Management Relations Series, 77. (Evropski sudovi za rabotni sporovi. Industriska akcija i proceduralni aspekti, MOT-Trud-Serija na odnosi na menaxmentot, 77). Däubler Wolfgang (1990) Das Arbeitsreicht 2, rororo. De Roo Annie, Rob Jagtenberg (1994) Settling labour disputes in Europe,(Re{avawe na rabotni sporovi vo Evropa) Kluwer Law and Taxation Publishers. Jacobs Antoine T.J.M. (2004) Labour Law in the Netherlands, (Zakon za rabotni odnosi vo Holandija) Kluwer Law International. “Jahresbericht 2002”, der Präsident des BAG. Lewis Roy, Clark Jon (1993) Employment rights. Industrial tribunals and arbitration: the case for alternative dispute resolution, (Prava na vrabotuvawe, industriski tribunali i arbitra`a: slu~aj za alternativno re{avawe na sporovi) The institute of employment rights. (Institut za pravata na vrabotuvaweto) Verdier Jean-Maurice (1996) Droit du travail, 10e édition, Dalloz.

rabotni odnosi

Documents