radovednih pet - knjigarna · po zgradbi smo si ljudje podobni, a vendarle različni 104 pregled...

Radovednih petNaravoslovje in tehnika 4

RPET 4 NIT UC 2014 notranjost.indd 1 24. 06. 14 14:35

Polona Mežnar, Mateja Slevec, Asja Štucin

Radovednih petUčbenik za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovne šole

Urednik: Matej UrbančičUrednica serije Radovednih pet: Mojca Urankar PočkajUrednica za medpredmetno povezovanje: Mira Kramarič

Recenzenti: Alenka Balon, dr. Jerneja Pavlin, dr. Iztok TomažičJezikovni pregled: Katja PaladinIlustracije: Matej de Cecco, Robert SolanovićFotogra�je: Shutterstock, Istockphoto in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)

Seznam sodelujočih evalvatorjev je naveden na 2. in 3. strani ovitka.

Direktor produkcije: Klemen FedranIzdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.Za založbo: Maruša Kmet

Oblikovanje naslovnice: Grega InkretOblikovanje notranjosti: Jasna KarnarPrelom: Jasna Karnar in Jure LaimišTisk: Gra�ka Soča, d. o. o.Prva izdajaNaklada: 1.500 izvodov

Ljubljana 2014

V gradivu smo zaradi jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.

Učbenik Radovednih pet: Naravoslovje in tehnika 4 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 164. seji dne 19. 6. 2014 s sklepom št. 013-20/2014/86 potrdil kot učbenik za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovnošolskega izobraževanja.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2014). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 513 46 00Telefaks: (01) 531 46 99E-pošta: [email protected]

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klettdobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2) 62(075.2) MEŽNAR, Polona, 1966- Radovednih pet. Naravoslovje in tehnika 4. Učbenik / [Polona Mežnar, Mateja Slevec, Asja Štucin ; ilustracije Matej de Cecco, Robert Solanović ; fotografije Shutterstock ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2014 ISBN 978-961-271-320-1 1. Gl. stv. nasl. 2. Slevec, Mateja 3. Štucin, Asja 274129408


V gradivu smo zaradi jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett

V gradivu smo zaradi jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.V gradivu smo zaradi jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus KlettVse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klettdobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.







Kazalo

Spoznavam samega sebe 6 Moje telo je iz celic 8 Telo je pokrito s kožo 10 Pod kožo so mišice in kosti 12 V glavi imam možgane 15 S čutili sprejemam dražljaje iz okolice 18 Po mojem telesu se pretakajo snovi 21 Po prebavilih potuje hrana 22 Po dihalih se prenaša zrak 25 Po žilah teče kri 28 Ljudje se rodimo 31 Pregled vsebin o zgradbi človeškega telesa 33V naravi opazujemo pojave 34 Sonce je središče Sončevega sistema 36 Dan in noč povezujeta svit in mrak 38 Telesa vidimo, kadar so osvetljena 40 Svetloba se od Lune odbija 43 Sile delujejo na telo 45 Gibanje živali in ljudi 47 Gibamo se po različnih površinah 50 V prometu veljajo prometna pravila 53 Prometna signalizacija 56 Pregled vsebin o vesolju 59Svet snovi 60 Brez vode ni življenja 62 Vsa voda ni primerna za pitje 64 Nekatere snovi lahko pretakamo 66 Po žicah teče električni tok 71 Nekatere snovi prevajajo elektriko 75 Nekatere snovi imajo magnetne lastnosti 77 Snovi razvrščamo po njihovih lastnostih 79 Nevarne snovi označujemo s posebnimi znaki 82 Snovi tudi shranjujemo 84 Lastnosti snovi se lahko spreminjajo 86 Zmesi lahko ločujemo 88


ibamo se po različnih površinahibamo se po različnih površinahibamo se po različnih površinahrometu veljajo prometna pravila

rometna signalizacijarometu veljajo prometna pravilarometu veljajo prometna pravilarometu veljajo prometna pravila

rometna signalizacijarometu veljajo prometna pravilarometu veljajo prometna pravilarometu veljajo prometna pravilarometu veljajo prometna pravila

rometna signalizacijaregled vsebin o vesolju

Tudi naprave in stroji za delovanje uporabljajo določeno obliko energije. Včasih so naprave

poganjali ljudje in živali, danes izkoriščamo druge vire energije, kot so različna goriva, energija Sonca, energija vetra, vode in drugih virov.

Organizem pretvori energijo, ki je v hrani, v obliko, ki jo najlažje uporabi. Najpreprosteje

je pretvarjati sladkor. To je odličen način pridobivanja energije, vendar ne zadostuje za normalno delovanje telesa. S pestro prehrano pridobimo tudi snovi, ki sestavljajo telo. Brez

teh organizem ne more preživeti.

Snov ima maso in zaseda prostor. Zgrajena je iz majhnih delcev. Nekateri delci se med seboj

povezujejo. Različne snovi imajo različne lastnosti. Snovi lahko mešamo med seboj, da nastanejo

zmesi.

Pri eksploziji se snov eksploziva pretvori v nove snovi, v toploto in svetlobo. Preostanek

energije se sprosti kot delo.

Svet snoviEno najtežjih vprašanj, kar si jih lahko zastaviš,

je, kaj je snov in kaj energija.

Ločevanje odpadkov je pomembno 90 Odpadno embalažo lahko ponovno uporabimo 93 Pregled vsebin o energiji in snoveh 95Raziskovanje je tudi potovanje v preteklost 96 Razvoj živih bitij 98 Prilagoditve živih bitij na okolje, v katerem živijo 101 Po zgradbi smo si ljudje podobni, a vendarle različni 104 Pregled vsebin o preteklosti 107V različnih okoljih so različna živa bitja 108 Organizme razvrščamo v skupine 110 V kraljestvu gliv 111 V kraljestvu rastlin 114 V kraljestvu živali 123 Pregled vsebin o živalih in rastlinah 133

Naslov poglavja

Kratke zanimivosti, ki širijo obzorja, a jih ni treba znati.


Eno najtežjih vprašanj, kar si jih lahko zastaviš, je, kaj je snov in kaj energija.

Svet snoviSvet snoviSvet snoviSvet snoviEno najtežjih vprašanj, kar si jih lahko zastaviš,

Tudi naprave in stroji za delovanje uporabljajo določeno obliko energije. Včasih so naprave

poganjali ljudje in živali, danes izkoriščamo druge vire energije, kot so različna goriva, energija Sonca, energija vetra, vode in drugih virov.

Organizem pretvori energijo, ki je v hrani, v obliko, ki jo najlažje uporabi. Najpreprosteje

je pretvarjati sladkor. To je odličen način pridobivanja energije, vendar ne zadostuje za normalno delovanje telesa. S pestro prehrano pridobimo tudi snovi, ki sestavljajo telo. Brez

teh organizem ne more preživeti.

Snov ima maso in zaseda prostor. Zgrajena je iz majhnih delcev. Nekateri delci se med seboj

povezujejo. Različne snovi imajo različne lastnosti. Snovi lahko mešamo med seboj, da nastanejo

zmesi.

Pri eksploziji se snov eksploziva pretvori v nove snovi, v toploto in svetlobo. Preostanek

energije se sprosti kot delo.

Svet snoviEno najtežjih vprašanj, kar si jih lahko zastaviš,


Ločevanje odpadkov je pomembno 90 Odpadno embalažo lahko ponovno uporabimo 93 Pregled vsebin o energiji in snoveh 95Raziskovanje je tudi potovanje v preteklost 96 Razvoj živih bitij 98 Prilagoditve živih bitij na okolje, v katerem živijo 101 Po zgradbi smo si ljudje podobni, a vendarle različni 104 Pregled vsebin o preteklosti 107V različnih okoljih so različna živa bitja 108 Organizme razvrščamo v skupine 110 V kraljestvu gliv 111 V kraljestvu rastlin 114 V kraljestvu živali 123 Pregled vsebin o živalih in rastlinah 133

Naslov poglavja

Kratke zanimivosti, ki širijo obzorja, a jih ni treba znati.

Pred začetkom …


Eno najtežjih vprašanj, kar si jih lahko zastaviš,


je, kaj je snov in kaj energija.Eno najtežjih vprašanj, kar si jih lahko zastaviš,







Sonce potuje po nebu le navidezno. V resnici se Zemlja vrti okoli svoje osi.

Os teče skozi severni in južni pol in je rahlo nagnjena.

Zemlja se okoli svoje osi zavrti v enem dnevu ali v 24 urah.

Sonce osvetljuje površino Zemlje le z ene strani. Tam je takrat svetli del dneva ali dan, na drugi polovici pa je temni del dneva ali noč.

Dan se začne s svitom. To je čas, ko prehaja noč v dan, preden sonce vzide. Ko greš zjutraj v šolo, se vrstniki na drugi strani planeta odpravljajo spat.

Ker se Zemlja vrti, se svetli in temni del dneva izmenjujeta.

Zvečer, preden se popolnoma stemni, na Zemljo pade mrak. Takrat sonce zaide.

Ljudje smo dejavni podnevi in ponoči. To je odvisno od našega dela. Za nekatere je svit najlepši del dneva. Stari rek pravi: »Rana ura – zlata ura!«

Tudi živali lahko razvrstimo na dnevne in nočne.

Dan in noč povezujeta svit in mrak

Na eni polovici Zemlje je svetli del dneva, na drugi je temni del dneva ali noč.

Zem

ljina

os

severni pol

južni pol

Os je umišljena črta, ki gre skozi sredino predmeta, telesa.

Melišče imenujemo kamenje in pesek, ki se nabirata ob vznožju gorskih pobočij.

Ker je Zemljina os nagnjena, lahko na razgibani površini Zemlje opazimo tudi zanimive pojave.

Kjer gore ležijo v smeri vzhod–zahod, so južna pobočja sončna, severna pa so pretežno v senci. Južna pobočja, ki jim pravimo prisojna, so večinoma gosteje porasla. Severna oziroma osojna pobočja pa so pogosto neporasla, tu najdemo skalnate stene in melišča. Sneg zdrži dlje na osojnih pobočjih.

Tudi v dolinah poznamo osojne in prisojne lege. Na določene predele sonce pozimi tudi ob jasnem vremenu ne posije.

Moram vedetiZemlja se okoli svoje osi zavrti v 24 urah. To je en dan. Svetli del dneva se začne s svitom, konča pa z mrakom. Potem nastopi noč ali temni del dneva. Prisojna pobočja so bolj sončna in poraščena kot osojna.

Tri vprašanja

1. V kolikšnem času se Zemlja zavrti okoli svoje osi?

2. Kje spomladi prej zacvetijo zvončki: na prisojnih ali osojnih gričih?

3. Ali lahko svit in mrak opazujemo na vsakem planetu v osončju? Utemelji.

Dve zanimivosti

• Na norveško mesto Rjukan, ki leži med dvema hriboma, je z uporabo ogledal v zimskem času prvič posijalo sonce.

• Trajanje enega leta je na različnih planetih različno. Odvisno je od časa, v katerem planet zaokroži okoli Sonca.

Ena dejavnost

S pomočjo globusa in baterijske svetilke preizkusi, v katerih državah na Zemlji je temni del dneva ali noč, ko je v Sloveniji svetli del dneva.

prisojna stran

prisojna stran

osojna stran

osojna stran

Ali bi šla jutri, ko se bo začelo daniti,

skejtat?

Ha, ha, ha. Le kdo se

danes še boji teme?

Kaj pa vem, meni se zdi takrat zunaj kar precej

strašljivo.

38 Radovednih pet 39Radovednih pet

Kratek vsebinski naslov

V uvodnem besedilu je vsebina, ki izpostavi problem.

V besedilu glavne vsebine so posebej poudarjeni ključni pojmi, ki jih je treba poznati.

Dejavnosti so pomemben del pouka. Pri tehničnih dejavnostih si vedno oglej tudi navodila za tehnično delo na strani 134.

V rubriki Moram vedeti je kratka obnova vsebine.

S tremi vprašanji lahko preveriš svoje znanje.

V rubriki Neznane besede so predstavljeni pojmi, s katerimi se morda srečaš prvič.

Junaki se soočajo s problemi in jih pogosto na humoren način rešujejo.

Slikovno gradivo dopolnjuje besedilo in je pomembno za lažje razumevanje.


Tudi v dolinah poznamo osojne in prisojne lege. Na določene predele

S pomočjo globusa in baterijske svetilke preizkusi, v katerih državah na Zemlji je

je z uporabo ogledal v zimskem času prvič posijalo sonce.• Trajanje enega leta je na različnih planetih različno.

Odvisno je od časa, v katerem planet zaokroži okoli Sonca.

Tudi v dolinah poznamo osojne in prisojne lege. Na določene predele sonce pozimi tudi ob jasnem vremenu

Dve zanimivosti


preizkusi, v katerih državah na Zemlji je temni del dneva ali noč, ko je v Sloveniji svetli del dneva.

prisojne lege. Na določene predele sonce pozimi tudi ob jasnem vremenu ne posije.



Ena dejavnost


V kolikšnem času se Zemlja zavrti

Tri vprašanja

V kolikšnem času se Zemlja zavrti okoli svoje osi?

Tri vprašanja


1.

Sonce potuje po nebu le navidezno. V resnici se Zemlja vrti okoli svoje osi.

Os teče skozi severni in južni pol in je rahlo nagnjena.

Zemlja se okoli svoje osi zavrti v enem dnevu ali v 24 urah.

Sonce osvetljuje površino Zemlje le z ene strani. Tam je takrat svetli del dneva ali dan, na drugi polovici pa je temni del dneva ali noč.

Dan se začne s svitom. To je čas, ko prehaja noč v dan, preden sonce vzide. Ko greš zjutraj v šolo, se vrstniki na drugi strani planeta odpravljajo spat.

Ker se Zemlja vrti, se svetli in temni del dneva izmenjujeta.

Zvečer, preden se popolnoma stemni, na Zemljo pade mrak. Takrat sonce zaide.

Ljudje smo dejavni podnevi in ponoči. To je odvisno od našega dela. Za nekatere je svit najlepši del dneva. Stari rek pravi: »Rana ura – zlata ura!«

Tudi živali lahko razvrstimo na dnevne in nočne.

Dan in noč povezujeta svit in mrak

Na eni polovici Zemlje je svetli del dneva, na drugi je temni del dneva ali noč.

Zem

ljina

os

severni pol

južni pol

Os je umišljena črta, ki gre skozi sredino predmeta, telesa.

Melišče imenujemo kamenje in pesek, ki se nabirata ob vznožju gorskih pobočij.

Ker je Zemljina os nagnjena, lahko na razgibani površini Zemlje opazimo tudi zanimive pojave.

Kjer gore ležijo v smeri vzhod–zahod, so južna pobočja sončna, severna pa so pretežno v senci. Južna pobočja, ki jim pravimo prisojna, so večinoma gosteje porasla. Severna oziroma osojna pobočja pa so pogosto neporasla, tu najdemo skalnate stene in melišča. Sneg zdrži dlje na osojnih pobočjih.


Moram vedetiZemlja se okoli svoje osi zavrti v 24 urah. To je en dan. Svetli del dneva se začne s svitom, konča pa z mrakom. Potem nastopi noč ali temni del dneva. Prisojna pobočja so bolj sončna in poraščena kot osojna.

Tri vprašanja

1. V kolikšnem času se Zemlja zavrti okoli svoje osi?

2. Kje spomladi prej zacvetijo zvončki: na prisojnih ali osojnih gričih?

3. Ali lahko svit in mrak opazujemo na vsakem planetu v osončju? Utemelji.

Dve zanimivosti


• Trajanje enega leta je na različnih planetih različno. Odvisno je od časa, v katerem planet zaokroži okoli Sonca.

Ena dejavnost


prisojna stran

prisojna stran

osojna stran

osojna stran

Ali bi šla jutri, ko se bo začelo daniti,

skejtat?

Ha, ha, ha. Le kdo se

danes še boji teme?

Kaj pa vem, meni se zdi takrat zunaj kar precej

strašljivo.

38 Radovednih pet 39Radovednih pet

Naslov

Uvodno besedilo

V besedilu so poudarjeni ključni pojmi, ki jih je treba poznati.

Dejavnosti so pomemben del pouka. Pri tehničnih dejavnostih si vedno oglej tudi navodila za tehnično delo na strani 134.

V rubriki Moram vedeti je kratka obnova učne snovi.

Z odgovori na tri vprašanja lahko preveriš svoje znanje.

V rubriki Neznane besede so razloženi pojmi, s katerimi se srečaš prvič.

Junaki se soočajo s problemi in jih pogosto rešujejo na humoren način.

Fotogra�je in ilustracije dopolnjujejo besedilo in so pomembne za lažje razumevanje.


Tudi v dolinah poznamo osojne in prisojne lege. Na določene predele

S pomočjo globusa in baterijske svetilke preizkusi, v katerih državah na Zemlji je

je z uporabo ogledal v zimskem času prvič posijalo sonce.• Trajanje enega leta je na različnih planetih različno.

Odvisno je od časa, v katerem planet zaokroži okoli Sonca.

Tudi v dolinah poznamo osojne in prisojne lege. Na določene predele sonce pozimi tudi ob jasnem vremenu

Dve zanimivosti


preizkusi, v katerih državah na Zemlji je temni del dneva ali noč, ko je v Sloveniji svetli del dneva.

prisojne lege. Na določene predele sonce pozimi tudi ob jasnem vremenu ne posije.



Ena dejavnost


V kolikšnem času se Zemlja zavrti

Tri vprašanja


Tri vprašanja


1.

Spoznavam samega sebeSpoznavam samega sebeSpoznavam samega sebeSpoznavam samega sebeSpoznavam samega sebeSpoznavam samega sebeSpoznavam samega sebeSpoznavam samega sebeSpoznavam samega sebeSpoznavam samega sebeSpoznavam samega sebeSpoznavam samega sebeSpoznavam samega sebeSpoznavam samega sebeSpoznavam samega sebeSpoznavam samega sebeSpoznavam samega sebeSpoznavam samega sebeSpoznavam samega sebeSpoznavam samega sebeSpoznavam samega sebe

Ob pogledu v ogledalo vidiš le svojo zunanjo podobo, izveš pa le malo o notranji zgradbi telesa.

Radovednost glede tega, kaj se skriva v notranjosti telesa, je vodila raziskovalce v natančno opisovanje

zgradbe in delovanja telesa. Ugotovitve in nova spoznanja so močno pospešili razvoj medicine in drugih

ved, ki se ukvarjajo z delovanjem telesa.



Ob pogledu v ogledalo vidiš le svojo zunanjo podobo, izveš pa le malo o notranji zgradbi telesa.izveš pa le malo o notranji zgradbi telesa.


Telo sestavljajo organski sistemi, kot so na primer dihala in prebavila.

Organske sisteme pa sestavljajo organi, kot so na primer pljuča in želodec.

možgani

oko

prsnica

pljuča

jetra

želodec

črevo


pljučapljučapljučapljučapljuča

Ko se pogledaš v ogledalo, na svojem telesu vidiš:• glavo,• trup,• dve zgornji okončini• in dve spodnji okončini.

Verjetno že veš, kje v telesu so pljuča in kje je srce. Srce je organ, prav tako pljuča. V telesu je mnogo organov. Povezujejo se v organske sisteme. Za primer vzemimo hrano, ki potuje skozi organski sistem, imenovan prebavila. Hrano damo v usta, jo prežvečimo in pogoltnemo. Nato potuje skozi žrelo v požiralnik in naprej v želodec. Iz želodca gre v tanko, iz tankega pa v debelo črevo. Želodec, tanko in debelo črevo so organi, ki sestavljajo prebavila.

Posamezni organi, kot so možgani, so sestavljeni iz različnih tkiv, tkiva pa iz celic. Celice so običajno tako majhne, da jih lahko opazujemo le z mikroskopom. Celice so različnih oblik in v telesu opravljajo različne naloge. Ljudje in vsi drugi organizmi so zgrajeni iz celic.

Moje telo je iz celic

Kaj? Kaj pa rep? Pozabili

so na rep!

Tudi možgani so organ. Zgrajeni so iz živčnega tkiva, to tkivo pa sestavljajo posamezne živčne celice. Tkiva in celice opazujemo z mikroskopom.

organ tkivo celice

Na slikah so celice, kot jih vidimo z mikroskopom. Na prvi sliki so živalske celice, na drugi rastlinske, na tretji pa je enocelični organizem. Vsi organizmi so zgrajeni iz celic.

celica

8 Radovednih pet



tkivotkivotkivo



Posamezni organi, kot so možgani, so sestavljeni iz različnih

Tudi možgani so organ. Zgrajeni so iz živčnega tkiva, to tkivo pa sestavljajo posamezne živčne celice. Tkiva in celice opazujemo z mikroskopom.posamezne živčne celice. Tkiva in celice opazujemo z mikroskopom.


posamezne živčne celice. Tkiva in celice opazujemo z mikroskopom.





Posamezni organi, kot so možgani, so sestavljeni iz različnih . Celice so običajno tako majhne, da












Posamezni organi, kot so možgani, so sestavljeni iz različnih . Celice so običajno tako majhne, da



radovednih pet - knjigarna · po zgradbi smo si ljudje podobni, a vendarle različni 104 pregled...

Documents