raz_hari_andreja_i2014.pdf

8/19/2019 RAZ_Hari_Andreja_i2014.pdf

1/76

UNIVERZA V LJUBLJANI

FILOZOFSKA FAKULTETA

ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST

IN KNJIGARSTVO

Andreja HARI

»Fan fiction« in komunikacijski krog knjige

Magistrsko delo

Mentor: dr. Andrej Blatnik, Izr.prof. Študijski program: Bibliotekarstvo

Ljubljana, 2014


2/76

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta.

Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 2

Ključna dokumentacijska informacija

Ime in PRIIMEK: Andreja HARI

Naslov magistrskega dela: »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko

znanost in knjigarstvo, Magistrski študijski program Bibliotekarstvo

Ljubljana, 2014

Število listov: 76 Št. slik: 1 Št. tabel: 4 Št. grafikonov: 6

Število prilog: 7 Št. strani prilog: 7

Število bibliografskih opomb: 131

Mentor: dr. Andrej Blatnik, Izr.prof.

UDK 379.82+655.41:82(043.2)

Ključne besede: založništvo, Slovenija, ljubiteljska kultura, komunikacijski krog knjige

Izvleček:

Ne glede na fanovstvo oboževalci ustvarjajo besedila, računalniško obdelane slike,

avatarje, računalniško obdelane videoposnetke, ocene, analize itd. kot odziv na izvirno

delo, ki jih je prvotno navdihnilo. Z istim namenom nastajajo tudi »fan fiction« zgodbe, ki

so tesno vezane na izvirna dela. Predvsem leta 2011 s prodorom »fan fiction« avtorice E.

L. James na profitni trg s svojo trilogijo 50 odtenkov sive je »fan fiction« prejel večjo

pozornost. Njeno delo je bilo v osnovi »fan fiction« zgodba s knjižnega fanovstva Somrak ,

avtorice Stephenie Meyer. Od tu izvira ideja magistrske naloge, ki »fan fiction« dela

primerja z Darntonovim komunikacijskim krogom knjige. Naloga pregleda široko področje

»fan fiction« del, od zgodovine, oblik do pregleda nad tujimi in slovenskimi spletnimi

arhivi in tudi fanzini. V nadaljevanju se avtorica naveže še na komunikacijski krog knjige,

kjer primerja »fan fiction« na točkah komunikacijskega kroga. V sklopu raziskave je biloizvedenih pet intervjujev s slovenskimi avtoricami »fan fiction« zgodb, vprašanja so bila

osnovana na primerjavi »fan fiction« zgodb s komunikacijskim krogom knjige in so

zajemala tako poglede s strani avtorstva, kot branja »fan fiction« del.


3/76



Prevod v angleščino

University of Ljubljana, Faculty of Arts, Department of Library and Information Science

and Book Studies, Master's Study Programme in Library Science

Title: Fan fiction and the book's communication circuit

Keywords: publishing, Slovenia, fan culture, book's communication circuit

Abstract:

No matter what fandom it is, fans create texts, fanarts, avatars, fanvideos, reviews, analysis

etc. as a reply to original work that inspired them. Fan fiction stories come to life with

same purpose and are tightly connected to the canon. Fan fiction mainly gained bigger

attention in 2011 with E.L. James's trilogy 50 shades of grey and its entrance into profit

publishing market. Her work was primary a fan fiction story based on literal fandom of

Twilight written by Stephenie Meyer. This is the origin for master thesis that compares fan

fiction with Darnton's book communication circuit. The work overviews broad area of fan

fiction from it's history, forms to foreign and Slovenian web archives and fanzines.

Further, the author includes comparison between fan fiction and segments of the

communication circuit. Research included five interviews with Slovenian fan fiction

authors, questions based on the comparison between fan fiction and communication circuit

and included the view of authors as well as readers.


4/76



Kazalo vsebine

1 UVOD ................................................................................................................................. 7

2 PREGLED LITERATURE ................................................................................................ 9

2.1 FANOVSTVO ............................................................................................................. 9

2.1.1 Kanon in »fanon« ............................................................................................... 10 2.1.2 »Fan fiction« ....................................................................................................... 12 2.1.2 Zgodovina fanovstva in »fan fiction« literature ................................................. 13

2.1.2.1 Pred pojavom avtorskih pravic .................................................................... 13

2.1.2.2 Po pojavu avtorskih pravic, razvoj medijev in svetovnega spleta ............... 14

2.1.3 Oblike »fan fiction« literature ............................................................................ 18 2.1.4.1 Glede na dolžino .......................................................................................... 18 2.1.4.2 Glede na vsebino ......................................................................................... 20

2.1.4.3 Glede na namen ........................................................................................... 25

2.1.4 Tuji spletni »fan fiction« arhivi .......................................................................... 26

2.1.5 Fanovstvo in »fan fiction« v Sloveniji ............................................................... 29 2.1.5.1 Slovenski fanzini in spletni »fan fiction« arhivi .......................................... 30

2.2 DARNTONOV KOMUNIKACIJSKI KROG KNJIGE IN »FAN FICTION« ........ 31 2.2.1 Avtor ................................................................................................................... 33

2.2.1.1 Kriteriji za opredelitev avtorskega dela ....................................................... 33

2.2.1.2 »Fan fiction« in avtorske pravice ................................................................ 34 2.2.1.3 Avtorstvo »fan fiction« del .......................................................................... 35

2.2.2 Založnik .............................................................................................................. 36 2.2.2.1 Uredniki in lektorji ...................................................................................... 36

2.2.2.2 Tisk in spletno objavljanje ........................................................................... 39 2.2.2.3 Skladiščenje, distribucija in knjigotržec ...................................................... 40

2.2.3 Bralec .................................................................................................................. 41

3 RAZISKOVALNA METODA ......................................................................................... 42

3.1 CILJI RAZISKAVE .................................................................................................. 42

3.2 RAZISKOVALNA VPR AŠANJA ............................................................................ 42 3.3 INTERVJU ................................................................................................................ 42

4 REZULTATI .................................................................................................................... 44

4.1 SKLOP SPLOŠNIH INFORMACIJ ......................................................................... 44 4.2 OSTALI SKLOPI ...................................................................................................... 50

4.2.1 Avtor ................................................................................................................... 50

4.2.2 Založnik .............................................................................................................. 54 4.2.3 Tisk ..................................................................................................................... 57

4.2.4 Skladiščenje, distribucija in knjigotržec ............................................................. 59 4.2.5 Bralec .................................................................................................................. 60

5 RAZPRAVA ..................................................................................................................... 63

6 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 64 7 VIRI .................................................................................................................................. 65

9 PRILOGE ......................................................................................................................... 70


5/76



Kazalo preglednic

Preglednica 1: Kratek seznam nekaterih »fan fiction« žanrov. ........................................... 22

Preglednica 2: Število napisanih »fan fiction« del .............................................................. 44

Preglednica 3: Fanovstva, v katerih intervjuvanke sodelujejo kot avtorice ........................ 45

Preglednica 4: Fanovstva, v katerih intervjuvanke sodelujejo kot bralke ........................... 47

Kazalo slik

Slika 1: Darntonov komunikacijski krog knjige iz 1982 ..................................................... 32

Kazalo grafikonov

Grafikon 1: Zastopanost dolžine napisanih »fan fiction« del .............................................. 44

Grafikon 2: Število napisanih »fan fiction« del................................................................... 44

Grafikon 3: Število fanovstev, v katerih sodelujejo kot avtorice ........................................ 46

Grafikon 4: Najpogosteje zastopana kategorija fanovstev pri avtorstvu ............................. 46

Grafikon 5: Število fanovstev, v katerih sodelujejo kot bralke ........................................... 49

Grafikon 6: Najpogosteje zastopana kategorija fanovstev pri branju.................................. 49

Kazalo prilog

Priloga 1: Vprašalnik ........................................................................................................... 70

Priloga 2: Izpolnjen vprašalnik (Tjaša) ............................................................................... 75

Priloga 3: Izpolnjen vprašalnik (Katja) ............................................................................... 75

Priloga 4: Izpolnjen vprašalnik (Akai Yami) ...................................................................... 75

Priloga 5: Izpolnjen vprašalnik (Tsu) .................................................................................. 75

Priloga 6: Izpolnjen vprašalnik (Bepo) ................................................................................ 75

Priloga 7: Izjava o avtorstvu ................................................................................................ 76

Seznam kratic

ZASP Zakon on avtorskih in sorodnih pravicah


6/76



ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Andreju Blatnik za strokovno pomoč in napotke pri pisanju

magistrske naloge.

Zahvaljujem se Diani in Veroniki, ki sta prispevali k pridobitvi slovenskih avtoric »fan

fiction« del za izvajanje intervjuja, in vsem intervjuvankam, ki so mi pomagale pri izvedbi

raziskave.

Zahvaljujem se tudi moji družini in prijateljem za podporo in spodbude tako pri študiju kot

pisanju naloge.

Hvala tudi profesorici slovenščine Nadi Fortuna in novinarki Dominiki Ahačič za

lektoriranje.


7/76



1 UVOD

Vestno spremljanje novosti, ki se dogajajo na priljubljenem področju, kakršno koli

sodelovanje, ustvarjanje stikov z drugimi oboževalci, so sestavni deli vseh fanovstev ne

glede na obliko. Naj bo to priljubljena nogometna ekipa, znamke izdelkov oziroma vse do

priljubljenih knjižnih vsebin, avtorjev, televizijskih serij, filmov, glasbe in tudi igralcev,

glasbenikov itd. Udejstvovanja v fanovstvih se razlikujejo od manjših vpletenostih, kot je

le spremljanje novosti, do tistih, ki prevzamejo vodilne vloge, organizirajo srečanja in

podobno. Ena oblika udejstvovanj udeležencev je pisanje »fan fiction« zgodb, ki nastajajo

na podlagi že ustvarjenega izvirnega dela, kanona. Avtorji takšnih del so svoje zgodbe

sprva objavljali v fanzinih, revijah s fanovsko tematiko, s prodorom interneta pa se je ta

pojav v spletnem okolju mnogo bolj razširil tako kvantitivno kot tudi sam razvoj različnih

oblik pisanja, žanrov.

V zadnjih letih je »fan fiction« prejel večjo pozornost. To se je zgodilo predvsem leta 2011

s prodorom »fan fiction« avtorice E. L. James na profitni trg s svojo trilogijo 50 odtenkov

sive. Delo je bilo v osnovi »fan fiction« zgodba s knjižnega fanovstva Somrak , avtorice

Stephenie Meyer. Seveda so se pred omenjeno »fan fiction« avtorico pojavili že podobni

primeri prodora v profitno založništvo. Kot primer naj omenim avtorico Manna Francis, ki

je leta 2007 izdala svoje delo Mind Fuck , ki je izviralo iz njene zgodbe, ki je temeljilo na

televizijski seriji Blake's 7 . Zaradi takšnih prodorov in razširjenosti pisanja »fan fiction«

zgodb v spletnem okolju, se mi je to področje zdelo zanimivo za obravnavo v magistrski

nalogi, saj se navezuje tudi na naše področje bibliotekarstva. Da bi se naloga še bolj

navezala, sva se z mentorjem dogovorila za povezavo »fan fiction« del s Darntonovim

komunikacijskim krogom profitno izdanih knjig.

Magistrska naloga v začetku pregleda široko področje »fan fiction« del, od zgodovine,oblik do pregleda nad tujimi in slovenskimi spletnimi arhivi in tudi fanzini. V nadaljevanju

se nato navežem še na komunikacijski krog knjige, kjer primerjam »fan fiction« na točkah

komunikacijskega kroga. Pregledam kriterije za opredelitev avtorskega dela, problematiko

»fan fiction« zgodb in avtorskih pravic izvirnih del ter avtorstvo samih »fan fiction« del.

Nadaljujem s točko založnika, predvsem s stališča urednikov in lektorjev, temu sledi še

tisk in spletno objavljanje. Skladiščenje, distribucija in knjigotržec sledijo in za konec

pregledam še točko bralca. V sklopu raziskave je bilo izvedenih pet intervjujev s


8/76



slovenskimi avtoricami »fan fiction« zgodb, vprašanja so bila osnovana na primerjavi »fan

fiction« zgodb s komunikacijskim krogom knjige.

Opomnila bi, da je veliko izrazov za »fan fiction« zgodbe, ki pomenijo isto, a zaradi

uporabljene literature naloga ni konsistentna glede uporabe enotnega izraza. Iz istega

razloga prihaja tudi do razlik pri navajanju angleških izrazov.


9/76



2 PREGLED LITERATURE

2.1 FANOVSTVO

Fanovstvo (angl. fandom) je izraz za subkulturo, skupino oboževalcev ali fanov neke

danosti. Angleški izraz je sestavljen iz besede fan in pripone -dom (kot v primerih

kingdom, freedom), zato je v slovenskem fanovskem prostoru razširjeni izraz fanovstvo

(fan-ov-stvo, tvorjeno po zgledu kralj-e-stvo, obče-stvo) ustrezen, saj označuje občestvo

fanov. Značilno je, da fani precej prostega časa namenijo ukvarjanju s svojim objektom

oboževanja in se tega udeležujejo interaktivno, povezano z drugimi posamezniki, s

katerimi delijo skupni interes, iz česar izhaja občutek pripadnosti in tovarištva. Tako se

vzpostavijo socialne mreže s specifično dejavnostjo – fanovstvom. Fani so praviloma

zainteresirani tudi za na videz nepomembne detajle objekta svojega fanovstva in ga v celoti

dobro poznajo (Jordan, 2010).

Ne glede na fanovstvo oboževalci ustvarjajo besedila, računalniško obdelane slike,

avatarje, računalniško obdelane videoposnetke, ocene, analize itd., kot odziv na izvirno

delo, ki jih je prvotno navdihnilo. Ko besedila krožijo, se družbene skupine delijo na tiste,

ki ustvarjajo fanovska dela in tiste, ki ponujajo odziv (angl. feedback) in priporočila (angl.

recommendations). Družbene skupine v zameno ustvarijo lastne norme in pričakovanja ternalagajo enakovredne omejitve v okviru katerih nastajajo nova dela. Poleg ostalih omejitev

so tu še tehnološke in ideološke omejitve, ki nastanejo glede na izbor orodij, ki jih

ustvarjalci uporabijo za ustvarjanje in širjenje svojih del z drugimi. Oboževalci si zato

pogosto prisvojijo vmesnike in digitalna orodja, ki v osnovi niso imela tega namena;

najdejo način, da jih razvijejo glede na svoje potrebe (Stein&Busse, 2009).

Objekti fanovstva so različni, poznamo stripovsko fanovstvo, športno, glasbeno, literarno,

oboževanje telenovel, slavnih osebnosti in videoiger; lahko je zelo specifično, fokusirano

na primer na določeno slavno osebo, ali pa orientirano širše, na hobije, žanre, trende itd.

Literarno fanovstvo pomeni oboževanje posameznega avtorja in njegovih del,

posameznega literarnega dela ali ožje lika. Nekateri fanovstvo pojmujejo kot skupnost

fanov in avtorjev, okrog katerih se fanovstvo formira, saj so oboji v določenem razmerju.

Občasna raba termina fandom je v angleškem diskurzu f anovstva sinonimna terminu kanon

(Jordan, 2010).


10/76



2.1.1 Kanon in »fanon«

Narava fanovske literature je dvojna, definirata jo tesna navezava na fikcijski univerzum

dela, iz katerega izhaja – tako imenovani kanon – in hkratno bivanje zunaj tega

univerzuma, saj iz prevzete snovi ustvarja nove pripovedi ( Fan fiction, 2014). Kanon ima v

kontekstu fanovske literature drugačen pomen od tistega, ki ga poznamo iz literarne vede,

ki kanon razume kot izbor priznanih, po formi in vsebini reprezentativnih literarnih del

oziroma piscev, izhaja namreč neposredno iz pomena kanona v kontekstu religije. Kot gre

na primer v krščanstvu za kanonične svete knjige, ki so bile sprejete v biblijo, v nasprotju z

apokrifi1, gre v fanovskem kanonu za »uradno«, izvirno oziroma »pristno« gradivo, ki ga

je napisal izvirni avtor, na katerem potem bazira fanovska literatura – ki je v tem smislu do

kanona toliko kot apokrif (Jordan, 2010). Kanon je lahko odprt, kar pomeni, da je še

nedokončan in da ga avtor še dopolnjuje. Primer zaprtega, dokončanega kanona je serija

knjig o Sherlocku Holmesu Arthurja Conana Doyla (Pugh, 2005). Saga o Harryju Potterju

se je s sedmo knjigo sicer končala in je torej zaprti kanon, vendar si je Rowlingova z

epilogom, kjer vpelje novo generacijo likov (potomce aktualnih), očitno pustila odprto pot

za nadaljevanje. Tudi če avtor tega ne stori eksplicitno, lahko v kanon pravzaprav kadar

koli doda novo delo, tako da v njem prevzame isti univerzum (Jordan, 2010).

Fanovske zgodbe so po definiciji predelave in izpeljave, so torej pisanje, ki se naslanja na

izvirno delo oziroma iz njega izhaja, uporablja iste like, iste kronotope, je skratka

umeščeno v že določen kanonski univerzum. Sklepali bi, da je univerzum fanovske

literature nujno uokvirjen v univerzum kanona, »prisiljen« v skladnost s predobstoječim

kanonom; vendar so v fanovski literaturi dovoljena določena odstopanja (Jordan, 2010).

Fanovski ustvarjalci in avtorji se borijo z omejitvami izvirnega besedila, saj obstoj le tega

ponuja ogrodje pogojev, ki jih večina avtorjev upošteva v večji ali manjši meri2. Avtorji se

morajo vsaj boriti z dejstvom, da bo veliko njihovih bralcev delo bralo s poznavanjem

ozadja izvirnega dela (Stein&Busse, 2009). Kanon je v kontekstu fanovske literature

koncept, ki je skupni imenovalec vseh fanovskih zgodb. Zajema vse, kar je v osnovi

preverljivo dejstvo v danem fanovstvu. V prvi vrsti je to dano literarno delo (ali serija del),

kar pa ne pomeni zgolj zgodbe, sem sodijo tudi kompleksni fikcijski svetovi (na primer

zakonitosti vzporednega čarovniškega sveta pri Harryju Potterju, karakterizacija likov) in

1

Apokrifi so nekanonizirani spisi, nepriznana besedila, ki niso vključena v Sveto pismo. 2 Na primer, avtorji navdušeni nad televizijsko serijo Supernatural se morajo boriti z izvirnim pripovedovanjem bratov Sam in Dean, njunem otroštvu in mladosti (Stein&Busse, 2009).


11/76



detajli, kot je na primer pravilen zapis imen likov, fikcijskih krajev itd. Kanonski material

fani znotraj posameznega fanovstva poznajo do potankosti, saj izvirno delo praviloma

večkrat preberejo ali si ga ogledajo (Jordan, 2010).

Fanovska besedila se pogosto odzovejo ne le na izvirno delo, vendar tudi na omejitve

domnev in pričakovanj družbenih skupin. Poleg tega včasih oboževalci ustvarijo dela, ki se

značilno odmaknejo od izvirnega dela. Alternativni univerzum (angl. alternative universe,

alternate universe ali kratko AU) je tisti, v katerem liki dobijo popolnoma nove vloge

oziroma je zgodba drugačna od izvirne. Tudi v teh primerih je izvirno delo tisto, ki

omejuje in oriše delo; avtor z izbiro te oznake svojim bralcem sporoči, da je prišlo do

sprememb (Stein&Busse, 2009).

Kanon torej v kontekstu fanovske literature pomeni dvoje: potrjen, sprejet, uradni oziroma

izvirni material (vse, kar je zapisano v knjigi) in na drugi strani koncept ali podrobnost iz

izvirnega dela, ki je osnova za fanovsko literaturo, ki se nujno naslanja na izvirnik, torej

nujno prevzame iz izvirne zgodbe vsaj neki detajl ali koncept. V večini primerov tako

fanovska literatura ne velja za kanon, enako kot je tudi drugi fanovski material, kot so

profili likov, fanovska umetnost in (video)igre, po definiciji še vedno derivativen in torej

sekundaren, apokrifen, nekanoničen. Včasih pa kak element iz fanovskih zgodb postane

tako vpliven, da je sprejet v kanon. Fanon je oznaka, tesno povezana s terminom kanon

(izraz je sklop besed fan in kanon), za izmišljena, torej nekanonska in nepotrjena dejstva iz

fanovske literature (na primer dogodek, situacija ali karakterizacija literarnega lika), ki

postanejo širše znana in jih prevzame več avtorjev fanovskih zgodb v krajšem časovnem

razdobju – in se jih zato kdaj zamenja za kanon oziroma jih mnogi razumejo kot razširjen

element kanona (Jordan, 2010). Karkoli ni opisano v izvirnem delu ali je drugačno od

izvirnika, lahko imenujemo fanon (Güldenpfennig, 2011).


12/76



2.1.2 »Fan fiction«

»Fan fiction«3 je poimenovanje za posebno vrsto intertekstualnega, derivativnega4, to je

izpeljanega pisanja, ki ga ustvarjajo fani (ljubitelji) različnih literarnih in drugih vrst del,

navadno uspešnic. Te zgodbe nastajajo na podlagi že znanih literarnih likov, dogodkov in

literarnih okolij – univerzumov – in so praviloma objavljene na fanovskih spletnih straneh

(Jordan, 2010). V takšnih tekstih avtorji domišljijsko podaljšajo izvirno zgodbo ali potek

zgodbe, ustvarijo nove like in/ali razvijajo nove odnose med že prisotnimi liki. »Fan

fiction« v tiskani obliki je obstajal že mnogo let v različnih oblikah , vendar nove

tehnologije omogočajo fanom, da se »srečajo« na spletnih mestih, kjer lahko v sodelovanju

pišejo, si izmenjujejo, ocenjujejo ali razpravljajo o njihovih tekstih (Black, 2006) in si

hkrati ustvarjajo lastno spletno identiteto.

Fanovska literatura nastaja zaradi želje fanov, da bi se njihovo priljubljeno delo na nek

način nadaljevalo. Številni fani se ne morejo sprijazniti, da se je njihovo delo končalo,

želijo, da bi njihovi priljubljeni liki še naprej obstajali, se razvijali. Spet drugi so mnenja,

da je delu nekaj primanjkovalo in si želijo vpogleda tudi v to plat zgodbe. Zaradi teh želja

sami pričnejo s pisanjem, za katerega obstajata dve vrsti motivacije. Pughova (2005) prvo

poimenuje »hoteti več« (angl. more of) in jo lahko imenujemo primarna, ki producira zgolj

osnovno vrsto fanovskega pisanja nadaljevanj (tipa »kaj se je zgodilo potem«, kot ga

poznamo iz šolskih nalog), predzgodb in manjkajočih prizorov, ki pojasnjujejo, kako je

prišlo do razvoja dogodkov v kanonu. Tovrstne oblike predelav so znane že vsaj iz 17.

stoletja z Avellandovim nadaljevanjem Don Kihota, čeravno zagovorniki pravic fanovske

literature trdijo, da so ti postopki derivativnega pisanja stari toliko kot literatura, in za

predhodnike navajajo že Kiklične epe. Prve prave zgodbe izpod peres fanov pa poznamo iz

20. in 30. let prejšnjega stoletja, iz fanovstva Jane Austen in že objavljene v prvih fanzinih5

(Jordan, 2011).

Začetek fanovske literature v modernem pomenu, ki vznikne v 60. letih prejšnjega stoletja

z Zvezdnimi stezami in fanzinom Spockanalia (Coppa, 2006), pokaže, da je za fane

3 Angleški termin »fan fiction« ima tudi druge različice: »fanfiction«, pogosto tudi le »fan fic«, »fanfic«,»fic«, »FF«. 4 Derivativna literatura (angl. derivative literature ali derivative work ) se v slovenščino sicer prevaja kot

predelava, ustrezen izraz pa je tudi izpeljava (izpeljana literatura), ki ni nujno (samo) predelava. 5 Fanzin je neprofesionalna in neuradna publikacija, ki jo ustvarijo fani določenega kulturnega fenomena (kot je literarni in glasbeni žanr) za potrebe ostalih, ki si delijo isti interes ( Fanzine, 2014).


13/76



pomembnejša druga vrsta motivacije, ki jo Pughova poimenuje »hoteti več od« kanona

(angl. more from). Presenetljivo obširna baza fanic Zvezdnih stez – tudi ženske so v

znanstvenofantastični nanizanki našle nekaj zase, zlasti so to moški junaki – je v zgodbi

pogrešala romantična čustva in zato začela pisati ljubezenske in erotične zgodbe o

nastopajočih (Pugh, 2005). Take zgodbe dobivajo ustaljene oznake, kot so alternativni

univerzum (AU), Out of Character (OOC ), izvirni lik (OC ) in druga opozorila, da se

zgodba v večji ali manjši meri odmika od kanona (Jordan, 2011).

2.1.2 Zgodovina fanovstva in »fan fiction« literature

Pred letom 1965 je bil termin fan fiction rabljen v anglo-ameriškem

znanstvenofantastičnem fanovstvu, a v drugačnem pomenu od današnjega. Označeval je

izvirna, čeprav amaterska dela znanstvene fantastike (v glavnem krajše zgodbe), v

nasprotju s profesionalno objavljenimi deli poklicnih avtorjev ali na drugi strani z

metabesedili o fanih, fanovstvu in fanovski literaturi. Te zgodbe so se objavljale v

znanstvenofantastičnih fanzinih. Taka raba je danes zastarela. Sodobna definicija termina

izključuje popolnoma izvirna dela, avtorji fanovske literature v svojem pisanju uporabljajo

like in situacije, ki so jih ustvarili že drugi pisatelji ( Fan fiction, 2014). A nekateri

raziskovalci trdijo, da o fanovski literaturi ne moremo govoriti pred pojavom koncepta

avtorskih pravic leta 1710 (Jordan, 2010), zato se pregled nad zgodovino v nadaljevanju

deli na čas pred in po pojavu avtorskih pravic.

2.1.2.1 Pred pojavom avtorskih pravic

Najstarejši predhodnik so pravzaprav že Kiklični epi, ki jih izročilo sicer pripisuje

Homerju, vendar gre za le v fragmentih ohranjene krajše popise epizod grških herojev iz

drugih delov mita o Troji (tistih, ki jih Iliada in Odiseja ne zajemata) in iz drugih grških

mitskih ciklov, ki tako dopolnjujejo Homerjevo delo – v tem smislu gre za podoben

koncept derivativnega pisanja, kot je fanovska literatura. Še bližje fanovskemu pisanju so

različice zgodbe o kralju Arturju, ki so se razširile po vsej Evropi od 8. stoletja dalje, na

nekoliko drugačen način pa še cikli zgodb iz arabske srednjeveške književnosti, ki so se

tvorili tako, da so različni pripovedovalci dodajali nadaljevanja izvirni zgodbi (na primer

cikli o Harunu al Rašidu). Nekatere zgodbe so nastajale tudi kot parodije predhodnih

(parodija je sicer pomemben element v fanovski literaturi), včasih so bile parodirane tudi

že same parodije. Veliko teh ciklov je bilo vključenih v znano ciklično pripoved Tisoč in

ena noč (Jordan, 2010). Derivativna literatura, kot so predelave in reinterpretacije že


14/76



znanih zgodb, ki prinašajo nove poglede na temo, nove dogodivščine znanih likov,

alternativne konce in podobno, je znana že vsaj iz 17. stoletja z neavtoriziranimi

objavljenimi nadaljevanji del, kot je na primer Avellanedovo nadaljevanje Don Kihota

(Jordan, 2010).

2.1.2.2 Po pojavu avtorskih pravic, razvoj medijev in svetovnega spleta

Najbolj znani primeri, ki jih različni viri navajajo že kot prave predhodnike fanovske

literature na prelomu 20. stoletja, so parodije in predelave Alice v Čudežni deželi Lewisa

Carolla. Laura Hale je ena izmed teoretikov, ki začetek fanovske literature postavijo v 20.

in 30. leta prejšnjega stoletja, ko so fani Jane Austen svoje zgodbe o njenih likih že

objavljali v fanzinih (Derecho, 2006), obstaja pa tudi več različnih »fanovskih« predelav in

nadaljevanj Sherlocka Holmesa Arthurja Conana Doyla iz 30. in nato 50. let (12 kratkih

zgodb je napisal pisateljev sin Adrian Conan Doyle) (Jordan, 2010).

Vendar fanovstva izvirajo iz športa in gledališča, pri čimer določeni posamezniki, fani,

navijajo in podpirajo svoj klub, atleta, igralca/ko kot pa sam šport ali gledališko igro

(Jenkins, 1992). Fanovstvo, kot ga vidimo danes, naj bi izviralo iz Hugo Gernsbackove

znanstveno fantastične revije Amazing Stories (1926), pri kateri so se bralci revije s svojimi

pismi pogovarjali z uredniki in drugimi bralci revije. Natisnjeni so bili tudi naslovi piscev,tako da so se lahko bralci tudi med sabo kontaktirali. S tem se je začelo zbiranje in

organiziranje fanov samih. Ena prvih stvari, povezanih s fanovstvom, so fanzini z

določenim fanovstvom kot svojo osnovo (Güldenpfennig, 2011). V začetku je fanovska

literatura najpogosteje nastajala na podlagi spekulativnih žanrov6. Najprej je razlog gotovo

v tem, da so ti žanri najbolj priljubljeni in najbolj brani, lahko pa trdimo tudi, da

spekulativni žanri fanovskim piscem omogočajo večjo svobodo pri interpretiranju dejanj

literarnih likov, saj so ti pogosto tipizirani. Poznamo pa tudi obsežne fanovske baze, ki

temeljijo na drugih vrstah književnosti (Jordan, 2010).

Leta 1930 je zaživel prvi fanzin znanstvene fantastike The Comet , v katerem so fani

objavljali zgodbe, da bi z razširanjem lastnega pisanja zapolnili vrzeli med nerednimi

izhajanji znanstvenofantatičnih revij (Jordan, 2010) in postopoma se je organiziralo vedno

6 Spekulativna književnost je skupni izraz, ki zajema znanstveno fantastiko, fantazijo, grozljivke, nenavadnoliteraturo, literaturo o nadnaravnem, o superjunakih, utopično in antiutopično literaturo, apokaliptično in postapokaliptično literaturo ter alternativno zgodovino v literaturi (Speculative fiction, 2014).


15/76



več fanov, hkrati pa je s tem naraščalo tudi število fanzinov in njihovih tematik

(Güldenpfennig, 2011).

Fani in fanovstvo, kot obstajajo danes, so se lahko začeli v 30. letih, ampak medijsko

fanovstvo, fanovstvo, ki se osredotoči na določen medij namesto da bi obsegalo celotnega

žanra, kot je znanstvena fantastika, ni nastalo do 1960 (Güldenpfennig, 2011). Fanovska

zgodba se prvič v modernem smislu pojavi in definira kot izraz fanovske dejavnosti in

interakcije prek fanovstva, povezanega s popularno nanizanko Zvezdne steze, v fanzinih iz

60. let. Prvi fanzin, posvečen Zvezdnim stezam, Spockanalia, je začel izhajati leta 1967 (že

leto po izidu prve epizode) in je vseboval nekaj fanovskih zgodb. Kot je značilno za

začetke različnih fanovskih združenj, so se ti fanzini (pred razmahom interneta) razširjali s

fotokopiranjem in šapirografiranjem7 ter so se pošiljali fanom ali se prodajali na

znanstvenofantastičnih srečanjih za simbolično ceno (Jordan, 2010).

Leta 1970 najdemo tudi zametke znanstvenega ukvarjanja s fanovsko literaturo. Mary

Ellen Curtin je opravila raziskavo med avtorji fanovskih zgodb o Zvezdnih stezah: rezultat

je pokazal 83 odstotkov ženskih avtoric; leta 1973 jih je bilo že 90 odstotkov. Populacija,

ki je tvorila fanovsko bazo te nanizanke, je bila sicer večinoma moška, le pisale so

predvsem ženske. Iz tega izhaja odločitev osrednjih sodobnih raziskovalk fanovske

literature in fanovstva, kot so Sheenagh Pugh, Karen Hellekson in Kristina Busse, da pri

pisanju o fanovskih avtorjih upora bljajo »nevtralni« ženski spol (pri likih pa nasprotno

moškega, saj trdijo, da imajo moški liki še vedno primat glede priljubljenosti pri avtorjih

fanovske literature) (Jordan, 2010). Leta 1975 je bila objavljena knjiga, “Star Trek” Lives!

(Lichtenberg et al.), ki je bila posvečena zgodovini zgodnjega fanovstva Zvezdnih stez .

Čeprav knjiga opisuje vse spekte fanovstva, tudi kulturo fanzinov in konvencij, vključuje

poglavje o »fan fiction« zgodbah, kar je najzgodnejše odkritje drzne in resne raziskave

»fan fiction« kot literature (Güldenpfennig, 2011).

Fanovska literatura se je popularizirala in razširila s pojavom svetovnega spleta. Če so bili

fanovski klubi prej najstniška modna muha, je od 80. let naprej ljubiteljstvo postajalo vse

bolj običajno (Jordan, 2010). Če so fani v 60. in 70. poglabljali pripovedništvo in

karakterizacijo likov (prek razprav v fanzinih, konvencij kot tudi prek »fan fiction« zgodb),

7 Šapirograf je naprava za razmnoževanje manjše naklade rokopisnih, strojepisnih odtisov z barvnih matric (Bibliotekarski terminološki slovar).


16/76



se je to v 80. vključilo v same medijske objekte. Različni medijski objekti so bili združeni

skupaj, kar angleška terminologija imenuje »crossover 8«, žanr, ki je še dandanes eden

najbolj popularnih žanrov v »fan fiction« zgodbah. S širjenjem medijskega fanovstva v 80.

so se pojavila tudi bolj temeljita raziskovanja fanom dobro poznanih razmerij med liki v

izvirnih delih, vendar tako »crossover« zgodbe kot tudi več novih žanrov ni samo širilo

fanovsko kulturo, vendar tudi blatilo. Pojavilo se je mnogo fanzinov, ki so pokrivali veliko

tem, da je bil upad skoraj neizogiben preprosto zato, ker fani niso vedeli, kateri fanzin bi

pokrival njegove interese. Prihod Usenet-a9 in kasneje interneta v 90. je ozdravilo te

probleme in s predstavitvijo različne tehnologije, kot so elektronski poštni seznami,

oglasne deske in »fan fiction« arhivi, je omogočilo fanom boljše iskanje tistega, kar so

potrebovali. Poleg arhivskega namena z novo tehnologijo nastopi globalizacijski faktor

spletnih fanovstev. Fani s celega sveta so lahko dostopali in delovali v Usenet skupinah.

Omejitve, kot sta bila jezik (do nek e mere, znotraj Usenet skupin je bila angleščina

osnovni jezik, zato je bilo potrebno vsaj njeno osnovno znanje) in prostor, niso več

predstavljale problemov. Lahko sklepamo, da je premik k spletnim fanovstvom pomagal

povečati avdienco in hkrati je več tipov medijev dobilo širšo publiko prek spletnih

tehnologij. Niso bile le znanstveno fantastične televizijske serije in filmi objekti spletnih

fanovstev, tudi anime10, manga11, videoigre in stripi so pridobili svoj zagon znotraj arhivov

Usenet-a. Vsi ti različni tipi medijev so že imeli svojo zgodovino in privržence, vendar jim

je dalo, zaradi široke izpostavljenosti spletnih arhivov, nove, ki prej niso vedeli, da ta

medij obstaja oziroma niso imeli velikega interesa zanj. Ti so se lahko vključili v pogovore

in ustvarjanje znotraj spletnih fanovskih skupin (Güldenpfennig, 2011).

Danes v dobi interneta preživimo velik del življenja v spletnem okolju, tako na delovnem

mestu, kot tudi v prostem času in tako ljudje izražajo svoja fanovstva. Ko poštni seznami

naglo izginjajo, druge tehnologije nastajajo in zapolnijo vrzeli. Na primer, družbenaomrežja, kakoršno je Facebook.com, da ljudem več možnosti interakcije o temi njihovega

fanovstva. Pisanje dnevniških zapisov (angl. blogging) je še en primer , kako ljudje

poosebljajo svoje doživljaje z njihovim fanovstvom, pa naj bo z ustvarjanjem »fan fiction«

8 Pri crossover gre za stik dveh ali več fanovstev, na primer Harry Potter in Twillight knjig.9 Usenet (angleško USENET ; kratica za user's network , u porabniško omrežje) je največjasvetovna elektronska oglasna deska, ki ljudem s skupnimi interesi omogoča izmenjavo stališč in informacij.

Sestavljen je iz sporočil in prispevkov, organiziranih v novičar ske skupine (Usenet , 2014). 10 Anime je poimenovanje za japonske animirane serije.11 Manga je japonska oblika stripa.


17/76



zgodb, objavljanjem novih zgodb itd. (Güldenpfennig, 2011). Coppa (2006) zagovarja , da

naj bi bilo medijsko fanovstvo sedaj večje, glasnejše, manj določeno in bolj razburljivo kot

kdajkoli prej ter da je to postmoderni moment fanovstev, ko drži pravilo, da pravil ni in da

se tradicije ne upošteva več. Če pogledamo, kako se je zgodnje fanovstvo (od 60. do

poznih 80.) razvilo, lahko vidimo vzorec, kje je rast medijskega fanovstva uničila le tega.

Količina medijskih fanovstev, fanzinov in konvencij, povezanih s temi fanovstvi, je bila

tako ogromna, da je bilo novim fanom skoraj onemogočena vključitev. Vendar je

internetna funkcija zbiranja (spletne strani, posvečene določenim fanovstvom, omogoča

lažjo navigacijo do njenih vsebin), skupaj s predstavitvijo izboljšanih iskalnikov (ki je

ljudem omogočilo iskanje točno tistega, kar so iskali), omogočila uživanje v fanovstvih ter

hkrati tudi sodelovanje in ustvarjanje v skupnostih, namenjenih njihovim fanovstvom

(Güldenpfennig, 2011).

Spletne strani kot je Fanfiction.net, posvečene ustvarjanju in objavljanju vsem oblikam

»fan fiction« zgodb, in Deviantart.com, posvečena predvsem grafičnim umetnostim

medijskih objektov, omogoča jo ljudem širjenje njihovih ustvarjalnosti s svetom na

najenostavnejši način. So popoln primer načina, kako internet hrani njihovo vsebino in

hkrati popolnoma odprt in omogoča upor abnikom najti, kar iščejo. Seveda te spletne strani

ne bi obstajale brez vložka njihovih uporabnikov. Ti oblikujejo te strani z vsebinami, ki jih

sami ustvarijo. Ravno s tem, sedaj bolj kot kdaj koli, vidimo širjenje sodelovalne kulture,

pri čimer uporabniki vzamejo stvari v svoje roke; uporabniki, ki oblikujejo svoje medijske

doživljaje, kot se jim zdi primerno. Kombinacija novih orodij in tehnologij, skupaj s

konvergenco medijev, je naglo spremenila način, kako so fani doživljali svoje fanovstvo.

Internet je naglo postal zbirna točka (angl. one-way stop), kjer fan lahko dobi vse, kar si

poželi, pa naj bo to socializacija z drugimi fani preko družabnih omrežij ali podoživljanje

bistvenih trenutkov njihovih najljubših televizijskih serij (prek spletnih ponudnikov, kot je

Youtube.com). A spletne strani, kot že omenjeni Fanfiction.net in Deviantart.com,

spodbujajo ljudi h kreativnosti in izdelovanju vsebin preko enostavnih uporabniških

vmesnikov. Ravno zaradi te priložnosti ustvarjanja in objavljanja lastnih vsebin, je »fan

fiction« postal tako popularen (Güldenpfennig, 2011).


18/76



2.1.3 Oblike »fan fiction« literature

V fanovski literaturi se je razvila vrsta zelo različnih oblik, ki jih v književnosti sicer

najdemo zelo redko ali pa sploh ne. Zgodbe so na spletnih arhivih kategorizirane

vsebinsko, v nekaterih primerih pa tudi glede na obliko, zelo pomembna pri kategorizaciji

je navadno dolžina (v številu poglavij in posebej v številu besed, oboje je običajno

navedeno v glavi) zgodb (Jordan, 2010).

2.1.4.1 Glede na dolžino

Terminologija, povezna z dolžino zgodb, se lahko v posameznih fanovstvih ali celo na

posameznih spletnih staneh razlikuje (Jordan, 2010). Fanovske zgodbe lahko dosežejo

romaneskno dolžino (takih primerov je kar veliko) in tudi vsebinsko upravičeno nosijo

naziv roman. Skupno ime za dolge fanovske zgodbe je sicer longfic, epic ali novel -lenght

(Jordan, 2010), zasledijo se tudi poimenovanja kot je multichapter in series. V namen

Screwzove nagrade12 je bila narejena kategorizacija na: kratko kratko zgodbo (angl. short

short story), ki se je uporabila za dela z manj kot 5 strani; zgodbo (angl. story) z med 5 in

20 strani; novelo (angl. novella) z 20 strani in romane (angl. novel) za dela nad 20 strani

(Pugh, 2005).

Večina fanovskih avtorjev začne s pisanjem kratkih zgodb in postopno napreduje k daljšimoblikam. Po eni strani je, če pomislimo na prvotni razlog za fanovsko pisanje – »želeti še«

–, priljubljenost tovrstnega strnjevanja in krajšanja kanona pr avzaprav presenetljiva.

Pughova navaja izjave različnih piscev in tako pokaže, da so razlogi pravzaprav enaki

tistim v književnosti kratkih form nasploh. Prvič gre za željo po ustvarjanju čustvenega

naboja, ki ga kratka forma posebno poudarja, in drugič za to, da avtor ne želi ali ne zmore

(zna) razviti fabule. Veliko fanov, zlasti tisti, ki se komaj začnejo spopadati s pisanjem, bi

preprosto rado več, želijo, da njihovi priljubljeni liki živijo naprej, pa nimajo idej za

zgodbo. Fanovska literatura je za take pisce idealno okolje: fabula je že skonstruirana v

izvirnem kanonu, od katerega si lahko izposojajo, kolikor želijo (Pugh, 2005).

Zaradi narave fanovske literature, ki je v osnovi reinterpretiranje kanona, so kratke forme

najbolj primerne izrazne oblike: avtorju ni treba ponovno opisovati ali postavljati situacije,

ki jo želi reinterpretirati, saj jo bralci dobro poznajo. Pisati lahko začne tako rekoč in

12 Screwzova nagrada je letno priznala kreativnost in razvedrilo slash pisanja v fanzinih v različnihkategorijah. Podeljevali so jo med letoma 2002 in 2005 in je bila naslednica STIFfie nagrad (1992-2000).


19/76



medias res. Krajše zgodbe so za fanovsko literaturo zelo značilne, kar pa ne pomeni nujno,

da so na pisane površno in nekvalitetno. Daleč od tega, da bi bile te formalno omejene

oblike lažje od pisanja dolgih zgodb, zlasti če gre za natančno določeno besedno omejitev,

nedvomno pa zahteva manj časa in se morda zdi začetnikom bolj obvladljiva. Fanovski

pisci se strinjajo, da so kratke forme idealne za vaje v pisanju in s tem namenom

administratorji spletnih arhivov tudi prirejajo tako imenovane izzive (angl. challenge), ki

velikokrat (poleg motivno-tematske) razpisujejo oblikovno določitev (Jordan, 2010).

Ko govorimo o kratkih oblikah zgodb, so v ospredju predvsem relativno kratke zgodbe,

napisane na dušek in v enem poglavju, torej objavljene naenkrat v celoti, ki jih fani

imenujejo one-shot (Jordan, 2010). Vendar fanovska literatura pozna tudi različne

oblikovne eksperimente in zlasti zelo značilne so kratke kratke zgodbe, imenovane tudi

minizgodbe. Izredno razširjenost kaže kopica terminov, ki so se razvili v različnih

fanovstvih za te zelo kratke oblike: ficlet, flash fiction (bliskovita zgodba) ali flashfic,

shortfic (kratka zgodba), sudden fiction (nenadna zgodba), nanofiction (nanozgodba),

micro-story (mikrozgodba), postcard fiction (razglednica), prosetry (prozni poskus). Vsi

izrazi pomenijo zelo kratko zgodbo, število besed pa pri tem ni natančno določeno oziroma

vsaj ni širše sprejeto. Nekatera fanovstva tako razlikujejo med posameznimi pomeni, na

primer sudden fiction je včasih oznaka za (še vedno) kratke zgodbe, ki pa so daljše od 1000

besed. To je v nekaterih fanovstvih tudi meja med daljšo sudden fiction in krajšo flash

fiction, ki naj bi torej imela manj kot 1000 besed. Nanozgodbe so včasih krajše od 50

besed. Poznamo še poimenovanja minizgodba (mini- story), ki šteje 50– 100 besed,

mikrozgodba (micro) z manj kot 50 besedami in celo minimikrozgodba (mini-micro), ki je

dolga le do 150 znakov in so jo nekateri fani označili za prozni haiku13 (Pugh, 2005).

Posebna in najbolj znana ter priljubljena oblika med mikrozgodbami je drabble, ki pomeni

zgodbo z natanko 100 besedami. Redkeje je drabble eden od sinonimov za zelo kratke

zgodbe, krajše od 1000 besed, toda brez natančno določenega števila. Drabble poznamo

sicer tudi iz literature nasploh, posebej značilen pa je za fanovsko literaturo, v kateri se je

začel v 80. letih v okviru znanstvenofantastičnega združenja Univerze v Birminghamu

(Jordan, 2010). Drabble je zelo priljubljena zvrst v fanovski literaturi, tako med bralci kot

med pisci. Izredno kratka forma je preizkus avtorjeve sposobnost pisanja, izražanja

13 Haiku je zelo kratka oblika japonske poezije.


20/76



zanimivih in pomenljivih idej v zelo omejenem fikcijskem prostoru. Napisati dober drabble

šteje za umetniški dosežek, saj mora avtor v 100 besedah povedati zgodbo, narediti

vzdušje, ustvariti čustveni naboj, presenetljiv in/ali udaren zaključek, »zadeti«

karakterizacijo lika in ga v 100 besedah predstaviti tako, da je prepoznaven in

verodostojen. Pri pisanju drabblov je zelo pomembna izbira jezika, saj narava posameznih

jezikov vpliva na dejansko zapisano število besed. Fanovska literatura, pa tudi literatura

nasploh, poznata številne modifikacije te zelo razširjenje oblike: dvojni drabble ali

droubble, kar je domiselna skovanka iz besed doubble drabble, ki šteje 200 besed, trojni

(300) in polovični (50) drabble ali dribble, imenovan tudi poldrabble (half -drabble) ali

byatt (Jordan, 2010).

Poleg drabblov pozna flash literatura tako imenovane 55 fiction, zgodbe, ki so omejene na

55 besed. Ta zvrst je dobro zastopana zunaj fanovske literature: natečaj iz 55-literature

vsako leto od leta 1987, ko si ga je zamislil ustanovitelj tednika Steve Moss, razpisuje New

Times. Še ena znana oblika je 69-ek (69er ) z 69 besedami brez naslova, redno jih je

objavljala kanadska literarna revija NFG. Brez dvoma je ideja o natančno 69 besedah

povezana s seksualno konotacijo simbola 69, vendar zgodbe zato nimajo nujno erotične

vsebine (Jordan,2010).

2.1.4.2 Glede na vsebino

Fanovska dejavnost je v zadnjih desetletjih ustvarila zelo veliko število edinstvenih

podžanrov in podkategorij. Znotraj teh poznamo vrsto specifičnih oblik, imenujejo jih tipi

fanovskih zgodb, vezanih na fanovsko literaturo širše, in takih, ki so specifič no vezani na

določen literarni kanon. Ti tipi so včasih dopolnjeni še z različnimi oznakami. Raba

pojmov se razlikuje med posameznimi fanovstvi, ponekod imajo iste oznake tudi različen

pomen. Izrazi so po navadi slengovski, zelo veliko je kratic in krajšav. Bistvo fanovske

literature je kanon, zato je tudi osnovna delitev zgodb odvisna od njihovega razmerja do

kanona. Avtorji, ki ne želijo raziskovati novih izvirnih možnosti, ki jih ponuja pisanje

fanovske literature, pač pa jih fascinira znana kanonska zgodba sama na sebi, ostajajo

znotraj poznanega kanonskega dogajanja. Osnovne oblike takih fanovskih zgodb so

preprosta nadaljevanja, ki jih poznano že iz osnovnošolskih nalog tipa »nadaljuj zgodbo«

oziroma »kaj se je zgodilo potem«, in predzgodbe, ki za znane kanonske dogodke

prikažejo ali razložijo, »kako je prišlo do tega«. Te lahko opredelimo kot prvo od obeh

naravnanosti fanovskega pisanja »želim še«. Priljubljen tip so še tako imenovani


21/76



manjkajoči prizori (missing scenes), v katerih avtorji ugibajo in razlagajo svoje teorije o

tem, »kaj se je zares zgodilo« med enim in drugim dogodkom, v tistem medprostoru, ki ga

kanonska zgodba ekonomično izpušča. V to kategorijo spadajo na primer tako imenovane

epizodne kode (episode codas), ki pa se nanašajo zgolj na f anovsko pisanje o TV-serijah.

Te zgodbe nadaljujejo dogajanje tam, kjer se je epizoda končala – navadno nastajajo takoj

po predvajanju posameznih delov serije, v pričakovanju nadaljevanja in ugibanju o njem.

Manjkajoči prizori so, enako kot predzgodbe in nadaljevanja, povsem kompatibilni z

zgodbo kanona, ohraniti morajo situacijo, dejstva, like in razmerja med njimi v povsem

enakem stanju, kot bi bili (oziroma so v kanonu), če tega manjkajočega prizora ne bi bilo

(Jordan, 2010).

Velik odstotek fanovskih avtorjev se ne drži razvoja dogodkov v kanonu in raje preizkuša

neskončne možnosti lastne domišljije, vodi jih namreč načelo »želim več«. To je v

fanovski literaturi povsem legitimen postopek in take zgodbe zaradi lažjega orientiranja

bralcev preprosto dobijo svojo oznako. Ker je zgodb, ki spreminjajo enega ali več

elementov kanonskega univerzuma, v fanovski literaturi veliko, jih uvrščajo v poseben

žanr: alternativni univerzum (alternative universe), s kratico AU. Kategorija se deli na dve

osnovni podkategor iji. Prva je »pravi« alternativni univerzum in zajema fanovske zgodbe,

ki popolnoma spremenijo »svet« kanona in like prenesejo v popolnoma drugačno situacijo.

Druga podkategorija je imenovana alternativna resničnost (alternative reality), AR, in

zajema zgodbe, ki vzpostavljajo manjše spremembe kanona (Jordan, 2010).

Drugi pomemben vidik fanovskega pisanja je perspektiva oziroma gledišče. Fani posebno

radi popisujejo znane (kanonične) prizore z zornega kota druge osebe in tako izražajo

poglede, ki jih v kanonu ni. Gre torej lahko za spremembo tipa pripovedovalca, najbolj

običajno iz tretjeosebnega v prvoosebnega ali nasprotno, iz vsevednega v personalnegaitd., odvisno od tipa pripovedovalca v izvirnem delu. Lahko gre za zamenjavo gledišča, pri

čemer kak stranski lik dobi glavno vlogo v zgodbi, da bi avtor tako predstavil njegov

pogled na (že iz kanona znano) situacijo. Za to morajo zelo dobro poznati tako kanonsko

dogajanje kot čustvovanje lika in biti prepričani v ta novi pogled ter ga prepričljivo

vklapljati v kanonsko karakterizacijo lika – pri spremembi perspektive oziroma

pripovedovalca je ta po navadi stranski lik, torej v kanonu manj popisan (Jordan, 2010).


22/76



Očitno je, da ima »fan fiction« do sedaj burno zgodovino. Da ponovno omenim Coppa

(2006), ki trdi, da naj bi bilo »medijsko fanovstvo sedaj večje, glasnejše, manj določeno in

bolj razburljivo kot kdajkoli prej ter da je to postmoderni moment fanovstev, ko drži

pravilo, da pravil ni in da se tradicije ne upošteva več.« Zagotovo na prvi pogled zgleda kot

da »fan fiction« ne pozna pravil, vendar »fan fiction« avtorji uporabljajo mnogo izrazov in

nagnjenj, ki bi na nek način lahko veljali kot pravila. Vsak »fan fiction« avtor namreč ve ,

kaj pomeni, ko rečeš, da najbolj uživaš v branju slash zgodb brez Gary Stu likov

(Güldenpfennig, 2011). Fanovska literatura v svoji najbolj osnovni delitvi sledi splošno

znanim žanrskim oznakam. Razporeditev in število poglavitnih kategorij fanovskih zgodb

variira od fanovstva do fanovstva in od arhiva do arhiva. Najbol j splošne in na večini

spletnih arhivov nepogrešljive so kategorije akcijske ali pustolovske zgodbe

(action/adventure), romantične (romance), humoristične (humor/parody) in splošne

zgodbe ( general , krajše gen) (Jordan, 2010). Vendar Busse in Hellekson (2006) trdita, da

»fan fiction« predvsem predstavljajo trije glavni žanri, ki so gen, het in slash (glej

Preglednica 1), šele potem lahko govorimo o podžanrih, ki so lahko kategorizirani v vseh

treh glavnih žanrih (Østby, 2009). Za kratek vpogled v obširen svet »fan fiction« zgodb je

spodaj kratek seznam glavnih žanrov in nekaterih podžanrov ter pomembnih izrazov v »fan

fiction« terminologiji.

Preglednica 1: Kratek seznam nekaterih »fan fiction« žanrov.14

Gen Gen je kratko za general audiences. Te »fan fiction« zgodbe naj

ne bi vključevale romantičnih ali seksualnih, het ali slash vsebin.

Het Het je kratko za Heterosexual. Oznaka nakaže, da je fanovsko

delo osredotočeno na heteroseksualne odnose med liki.

Slash/femslash Slash (včasih krajšano s '/') so zgodbe v katerih sta dva (ali več)

lika istega spola postavljena v seksualno ali romantično situacijo.

Na splošno oznaka opozarja na male/male pare, medtem ko

femslash pogosto opozarja na female/female scenarije.

Angst Angst je pogosto uporabljena oznaka za zgodbe, ki v bralcu

namensko izzovejo občutek strahu in zaskrbljenosti. Na splošno

napove da bo zgodba prvotno dramatične narave in ne komične

ali lahkotne.

14 Opisi, pridobljeni 25. maja 2014, izhajajo s: http://fanlore.org/wiki/Category:Tropes_%26_Genres

http://fanlore.org/wiki/Category:Tropes_%26_Genreshttp://fanlore.org/wiki/Category:Tropes_%26_Genreshttp://fanlore.org/wiki/Category:Tropes_%26_Genreshttp://fanlore.org/wiki/Category:Tropes_%26_Genres


23/76



Fluff Fluff predstavlja oznako za »fan fiction« zgodbo brez angst

elementov; prijetna, lahkotna zgodba.

AU Alternative Universe so vrste zgodb, ki spremenijo enega ali več

elementov izvirnega dela.

Hurt/comfort Hurt/comfort je »fan fiction« žanr, ki vključuje fizično bolečino

ali čustveno stisko enega lika, za katerega skrbi drugi lik.

Poškodbe, bolezni itd. omogočijo raziskovanje likov in njihovih

odnosov.

PWP PWP je kratko za Porn Without Plot oziroma tudi Plot? What

plot?

Mary Sue/Gary Stu Mary Sue je ženski opis »popolnega« lika, medtem ko je Gary

Stu moška varianta. Njun glavni namen je izpolnitev fantazije

»fan fiction« avtorja. Ti liki so večinoma fanovsko ustvarjeni in

niso del originalnega kanona izvirnega dela. Vendar prihaja tudi

do izjem. Na primer, James Bond je tipičen Gary Stu lik, vendar

z opaznimi pomanjkljivostmi.

Crack Crack je izraz, ki opiše zgodbe s komično premiso ali drugače

vključuje preobilje neverjetnih, nezaslišanih, ali absurdnih

elementov, ki dajejo vtis, da so bile napisane pod vplivom

opojnih substanc. Na primer: vsi liki iz izvirnega dela nenadoma

postanejo My little ponies liki.

Bodyswap/Genderswap Bodyswap opisuje »fan fiction« zgodbe, kjer liki čarobno,

znanstveno, mistično ali kako drugače zamenjajo telesa.

Genderswap pa je žanr zgodb, kjer liki dobesedno zamenjajo

spol, fantje postanejo dekleta in/ali obratno.

Incest Incest opisuje »fan fiction« zgodbe, pri katerih je dva ali več

sorodstvenih likov romantično ali seksualno povezanih.

Crossover Crossover je »fan fiction« žanr, v katerem avtorji združijo dva

ali več fanovstev za svojo »fan fiction« zgodbo. Crossover je

pogosto označen z 'x', na primer: Harry Potter x Twillight


24/76



Seznam nikakor ni popoln, saj »fan fiction« avtorji redno uporabljajo še velik o drugih

elementov žanrov in podžanrov, ki jih vključijo v svoje zgodbe. »Fan fiction« avtorji imajo

nadzor nad interpretacijo določenih tekstov, medijskih objektov; vse je mogoče in vse je

dovoljeno (Güldenpfennig, 2011).

Naj omenim še nekaj posebnih tipov »fan fiction« del, ki se prav tako razlikujejo po

njihovi vsebini:

- songfic je poseben tip fanovske zgodbe, ki ima specifično formo. Avtorju za

podlago služi glasba (navadno je to uspešnica oziroma skladba katere izmed

skupin, ki jih rad posluša) in iz besedila skladbe ustvari temo fanovske zgodbe.

Verzi besedila se tako prepletajo z odstavki fanovske zgodbe formalno in

vsebinsko. Velikokrat so te zgodbe šibki pisateljski poskusi, v katerih je izvirnega

pripovednega teksta malo in zgodba brez podpore besedila skladbe razpada na

fragmente (Jordan, 2010);

- posebna formalna kategorija je fanovska poezija. Posebnih značilnosti, ki bi jo

ločevale od poezije sicer, razen seveda izhajanja iz kanonske zgodbe in likov, nima,

gre za poezijo kot tako in jo je treba r azločevati od omenjene skladbe-zgodbe

( songfic). Po obsegu je kategorija zelo majhna (na Fanficiton.net je najti okrog 200

pesmi, na slovenskih portalih jih ni) in zanjo tudi ni tudi pretiranega zanimanja

bralcev, tudi kvaliteta teh pesmi je navadno vsaj vprašljiva (Jordan, 2010);

- filk je na novo napisano, navadno parodično besedilo znanih skladb (Jordan, 2010).

Puhova (2005) to definira kot pesem s fanovsko temo, napisano na podlagi že

obstoječe melodije znane pesmi;

- metafic je poseben tip »fan fiction« literature, pri katerem zgodba pripoveduje o

pisanju »fan fiction« literature (Pugh, 2005);

-

obsežna posebna kategorija fanovske literature so fanovske zgodbe o resničnihosebah, v angleščini imenovana real person fiction (RPF). Zajema znane osebnosti,

ki so objekti fanovstva, kot so igralci, glasbeniki, športniki in politiki. Ker se tako

pisanje po svojem objektu zelo razlikuje od fanovskih zgodb o fiktivnih likih, ga

mnogi izključujejo iz fanovske literature. Posebej značilno je, da se RPF razvije v

televizijskih kanonih (ali v književnih, ki so filmsko adaptirani) – preko igralcev

(Jordan, 2010);

-

Role-playing games (RPG) je igra igranja vlog. Prvotno je to vsakršna oblika igre zzgodbo, katere igralci prevzamejo vlogo določenega lika (ali tudi več likov) v


25/76



fiktivnem okolju, igra pa je osredotočena na razvijanje lika preko njegovih

odločitev in interakcijo z drugimi igralci. Vodja, imenovan game master, določa

pravila, od katerih je odvisen potek zgodbe igre, odločitve (in s tem dejanja) so

glede na to lahko uspešne ali neuspešne (Jordan, 2010).

2.1.4.3 Glede na namen

Izziv (angl. challenge) lahko avtorju narekuje katerakoli od mnogih omejitev. Lahko mu

zapoveduje časovni obseg, v katerem mora svojo zgodbo dokončati, njeno dolžino, stil

in/ali strukturo. Lahk o vpliva tudi na samo vsebino in določa točke, ki so ključnega

pomena za potek zgodbe, lahko pa vpliva tudi na karakterizacijo ali uporabo določene

besede ali objekta. Poleg sodelovanja v izzivih, mnogi fani prosijo za osnovno idejo (angl.

prompt) kratke zgodbe, ki jih navdihnejo za pisanje, pri čimer dane omejitve uporabijo kotspodbudo. Pri remiks (angl. remix) izzivih coordinator sodelujočim dodeli nalogo , da

ponovno napišejo že napisano »fan fiction« delo, pri čimer so omejitve dvojne, saj mora

upoštevati omejitve originalnega dela, kot tudi omejitve, ki jih ponuja interpretacija že

napisanega »fan fiction« dela (Stein&Busse, 2009).

Naj tu omenim še izmenjave (angl. exchanges), ki so običajno organizirani dogodki, pri

katerih je vsak udeleženec dodeljen drugemu, za katerega po njegovih željah napiše »fanfiction« delo in nekdo drug isto naredi za prvega. S tem vsak udeleženec napiše delo in

hkrati dobi enega v branje glede na lastne želje, ki jih je podal ob začetku izmenjave.

Izmenjavo upravlja eden ali več moderatorjev, ki lahko že v prvi fazi določi omejitve, kot

so tema izmenjave, liki, ki naj jih zgodbe vsebujejo, kot tudi časovni obseg, v katerem

morajo avtorji napisati delo, najmanjše število vsebovanih besed itd.

V drugi fazi vsak od udeležencev izpolni obrazec, ki običajno vsebuje štiri sklope:

- Kaj želiš brati?

- Česa ne želiš brati?

- Kaj želiš pisati?

- Česa ne želiš pisati?

Pri teh sklopih udeleženci podajo svoje omejitve tako glede likov, žanrov in drugih

omejitev oziroma želja, moderatorji pa glede na te sklope določijo pare, ki najbolj

ustrezajo. Udeleženci morajo do določenega datuma poslati svoja dela moderatorjem, ti pa

dela objavijo v določenih intervalih (eno delo na dan/teden) in šele na koncu razkrijejo

identitete avtorjev, ki so bile vse do takrat neznane.


26/76



2.1.4 Tuji spletni »fan fiction« arhivi

Spletni arhivi zgodb so bili na začetku nekomercialni, ročno moderirani in posvečeni

fanovstvu nasploh ali specifični temi. Lahko so moderirani ali nemoderirani, kar pomeni,

da lahko vsakdo prosto objavlja nepregledane in neurejene prispevke, vendar so ti v

manjšini (Jordan, 2010). Pughova (2005) za primer navaja Fanfiction.net, kar pa je le

deloma pravilen podatek, administratorji tega arhiva namreč zgodb res ne pregledujejo

pred objavo, vendar tiste z neprimerno vsebino naknadno izbrišejo. Možnost samoobjave

fanovskih zgodb v lahko dostopnih spletnih arhivih, ki ne zahtevajo posebnega znanja za

včlanjenje, in neposrednega ocenjevanja zgodb drugih piscev na spletni strani, je hitro

postala zelo priljubljena (Jordan, 2010).

Fanfiction.net , ustanovljen leta 1998, danes velja za največji in najbolj priljubljen spletni

arhiv fanovskih zgodb in po izračunih s 30. julija 2010 gosti – oziroma bo do konca leta

gostil, zaokroženo glede na povprečno rast, – 2.614.000 uporabniških računov in

3.213.946 zgodb na različne uspešnice, pa tudi na klasike (na primer Odisejo), v več kot 30

jezikih (Jordan, 2010).

Na podoben način kot Fanfiction.net , med mnogimi drugimi, delujeta tudi FicWad : fresh-

picked original and fan fiction (http://ficwad.com/) in Lunaescence Archives

(http://www.lunaescence.com/) arhiva vendar oba v nekoliko manjši razsežnosti. Prvi je

ustanovljen 200515 in v desetih kategorijah (Anime/Manga, Games, Books, Movies,

Cartoons, Original, Celebrities, Theatre, Comics in TV) 23. avgusta 2014 gosti preko

40.451 zgodb in 634.175 avtorjev. Drugi, moderirani arhiv je bil ustanovljen sredi leta

2004 in prav tako v desetih kategorijah (Anime&manga, Books, Cartoons&Comics,

Miscellaneous, Gaming, Original Stories, Movies&TV, Poetry&Song, Real Person in

Nonfiction) 23. avgusta 2014 gosti 24.566 uporabnikov med katerimi je 3.353 avtorjev in

19.299 zgodb.

Archive of Our Own (http://archiveofourown.org/) je nekomercialen in neprofiten projekt

organizacije za tranformativna dela (angl. Organization for Transformative Works),

ustanovljen leta 2009, ki podpira legitimnost in naravo predelanih del, kamor sodijo tudi

»fan fiction« dela. Odprt je vsem oblikam fanovskih družbenih skupnosti, ki jih je 23.

15 Podatek pridobljen s strani upravitelja arhiva saj sam arhiv tega ni vseboval.

http://ficwad.com/http://ficwad.com/http://ficwad.com/http://www.lunaescence.com/http://www.lunaescence.com/http://www.lunaescence.com/http://archiveofourown.org/http://archiveofourown.org/http://archiveofourown.org/http://archiveofourown.org/http://www.lunaescence.com/http://ficwad.com/


27/76



avgusta 2014 bilo približno 15.952, in gosti približno 384.579 registriranih uporabnikov in

1.255.410 zgodb.

Whattpad (http://www.wattpad.com/) je še en od velikih arhivov, ustanovljen novembra

2006, ki združuje avtorje tako izvirnih kot »fan fiction« zgodb. Gosti že prek 25 milijonov

uporabnikov in 40 milijonov zgodb, ki kot omenjeno niso vse »fan fiction« zgodbe.

Naj omenim še nekaj od mnogih arhivov, ki so namenjeni Harry Potter sagi, ki je eden

največjih knjižnih fanovstev:

- Harry Potter Fanfiction, the story continues… (http://harrypotterfanfiction.com/)

ustanovljen februarja 200116, 23. avgusta 2014 gosti 118.646 uporabnikov med

katerimi naj bi bilo 37.876 avtorjev, 82.583 zgodb (302.744 poglavij) in kar

2.143.000 ocen;

- Fiction alley, creativity is magic (http://fictionalley.blogspot.com/), arhiv deluje od

poletja 2001 in pokriva več oblik fanovstva, od »fan fiction« do esejev, diskusij itd.

Do 1. avgusta 2004 je gostil že skoraj 60.000 poglavij in zgodb preko 6.000

avtorjev, danes 23. avgusta 2014 gosti 11.615 avtorjev;

- Mugglenet.com ( http://www.mugglenet.com) ustanovljen 1. oktobra 1999, pri

čimer je »fan fiction« segment nastal novembra 2004 in 23. avgusta 2014 gosti

približno 4.000 avtorjev in približno 10.200 zgodb. Kot zanimivost, januarja 2009

je nastal tudi segment AudioFictions, kjer najboljše »fan fiction« zgodbe

spremenijo v avdio format.17 23. avgusta 2014 so gostili 203 »fan fiction« zgodb v

zvočnem formatu;

- Harry Potter FanFic Archive (http://www.hpfanficarchive.com/stories/), deluje od

leta 2007 in 23. avgusta 2014 gosti 9.466 članov, od katerih je 356 avtorjev in

vsebuje 893 zgodb.

Zanimiv pogled na »fan fiction« predstavljajo že omenjene zgodbe, ki za osnovo vzamejo

resnične osebe, običajno znane osebnosti, glasbenike, igralce itd. Nekaj od mnogih

arhivov, ki pokrivajo to vrsto »fan fiction« zgodb so denimo:

16 Podatek pridobljen s strani upravitelja arhiva saj sam arhiv tega ni vseboval.17 Pri tem naj omenim, da izbor poteka na podlagi predlogov, glasove pa dodeljujejo uporabniki arhiva.

http://www.wattpad.com/http://www.wattpad.com/http://www.wattpad.com/http://harrypotterfanfiction.com/http://harrypotterfanfiction.com/http://harrypotterfanfiction.com/http://fictionalley.blogspot.com/http://fictionalley.blogspot.com/http://fictionalley.blogspot.com/http://www.mugglenet.com/http://www.mugglenet.com/http://www.mugglenet.com/http://www.hpfanficarchive.com/stories/http://www.hpfanficarchive.com/stories/http://www.hpfanficarchive.com/stories/http://www.hpfanficarchive.com/stories/http://www.mugglenet.com/http://fictionalley.blogspot.com/http://harrypotterfanfiction.com/http://www.wattpad.com/


28/76



-

RockFic : Band fiction that rocks (http://www.rockfic.com/) arhiv, ustanovljen leta

2004, je namenjen »fan fiction« zgodbam, ki za osnovo vzamejo rock ustvarjalce.

23. avgusta 2014 je gostil 4.759 zgodb in 599 avtorjev.

- BandFic (http://www.bandfic.org/) je, podobno kot RockFic, moderiran arhiv, ki je

bil ustanovljen leta 2011 in je namenjen zgodbam o skupinah oziroma ustvarjalcih

glasbe vseh žanrov. 23. avgusta 2014 je gostil 138 uporabnikov, od tega le 16

avtorjev in 123 zgodb.

- AsianFanFics (http://www.asianfanfics.com/) je arhiv, ki je namenjen azijski

kulturi. Ustanovljen je bil aprila 2009 in je 23. avgusta 2014 gostil preko 721.640

bralcev in avtorjev, 309.726 zgodb in ima mesečno preko 150 milijonov ogledov

strani.

-

Asian Fan Fiction : where creativity and imagination flow

(http://www.asianfanfiction.com/), moderiran arhiv, ustanovljen 24. junija 2008, ki

je 23. avgusta 2014 gostil približno 1.337 zgodb in 388 avtorjev med skoraj 13.000

uporabniki.

- One Direction Fanfiction (http://onedirectionfanfiction.com) je arhiv namenjen

omenjeni pop fantovski skupini, ki je 23. avgusta 2014 gostil približno 48.700

zgodb, 5.490 serij, 536.517 uporabnikov od katerih je 26.676 avtorjev.

LiveJournal.com, leta 1999 ustanovljena virtualna skupnost, ki ponuja brezplačno in prosto

dostopno možnost za pisanje bloga ali dnevnika, in druge blogerske storitve so imele

pomembno vlogo v premiku od poštnih seznamov (elektronskih in tistih navadne pošte) k

nastopu blogov kot sredstva za fanovsko komunikacijo in razširjanje zgodb. Čepr av je

večina fanovskih piscev zgodbe objavljala (tudi) v različnih spletnih arhivih, ni statističnih

podatkov o tem, ali je več zgodb objavljenih neposredno na osebnih blogerskih portalih ali

v specifičnih spletnih arhivih fanovskih zgodb18. Masovna razširitev možnosti objavljanjafanovske literature je po drugi strani prinesla pričakovan padec kvalitete. Marsikateri arhiv

ni moderiran in tako se tam lahko objavi kar koli, to pa seveda pomeni, da je marsikaj (če

ne velika večina) izmed fanovskih zgodb balast, če že ne kar »odpadek«, kar meče

neupravičeno slabo luč na fanovsko pisanje sploh. Dostopnost interneta hkrati vpliva tudi

na izginjanje fanzinov, čeprav jih veliko še vztraja (Jordan, 2010).

18 Vendar, če na LiveJournal.com v iskalno okence vpišemo »fanfiction« ali »fan fiction« in izberemo le»people&communities« lahko vidimo mnogo osebnih blogov ali skupin, namenjenih točno določenimfanovskim skupinam.

http://www.rockfic.com/http://www.rockfic.com/http://www.rockfic.com/http://www.bandfic.org/http://www.bandfic.org/http://www.bandfic.org/http://www.asianfanfics.com/http://www.asianfanfics.com/http://www.asianfanfics.com/http://www.asianfanfiction.com/http://www.asianfanfiction.com/http://www.asianfanfiction.com/http://onedirectionfanfiction.com/http://onedirectionfanfiction.com/http://onedirectionfanfiction.com/http://onedirectionfanfiction.com/http://www.asianfanfiction.com/http://www.asianfanfics.com/http://www.bandfic.org/http://www.rockfic.com/


29/76



2.1.5 Fanovstvo in »fan fiction« v Sloveniji

Pojav »fan fiction« zgodb je v slovenskih fanovskih krogih že kar razširjen, četudi je v

slovenskem jeziku objavljenih zgodb relativno malo. Slovenski fanovski diskurz v veliki

meri povzema angleško terminologijo. Na večini slovenskih fanovskih spletnih strani in

forumov se uporablja kar angleški izraz fan fiction (Googlov brskalnik izvrže okoli 4.500

zadetkov na slovenskih strežnikih za besedno zvezo fan fiction in kar 7.960 za

fanfiction19 ). Spletni portal AnimeSlovenija poleg angleškega uporablja tudi izraz

ljubiteljska zgodba. V slovenskem Tolkienovem društvu Gil-Galad razpisujejo natečaje za

preprosto – zgodbe. Na forumu Twilight Slovenija se najde tudi izraz pripovedke, ki so ga

domnevno prevzeli od nekdanjega največjega spletnega arhiva fanovskih zgodb iz

fanovstva Harryja Potterja Bradavičarske pripovedke, tam pa so v največji meri uporabljali

angleško poimenovanje ali tudi samo zgodbe (Jordan, 2010).

Berličeva (2013) se je odločila za delno poslovenjenje in uporabo izraza fan fikcija. Besedo

fan Slovenski pravopis sicer navaja kot slengovsko sopomenko za oboževalca, a se slednji

izraz v kontekstu fan fikcije ne uporablja. Beseda fiction pa se ustavljeno prevaja kot

fikcija in se tako tudi pojavlja v splošni in knjižni rabi. Googlov iskalnik za frazo fan

fikcija vrne 23. avgusta 2014 le 89 zadetkov. Jordanova (2010) se je odločila za

neposreden prevod besedne zveze »fan fiction« v fanovsko zgodbo (v Googlu 4 zadetkov)

oziroma fanovsko literaturo (v Googlu 2.080 zadetkov), saj je knjižna različica

»ljubiteljski« (v Googlu 6 zadetkov) sicer pomensko ustrezna konceptu oboževanja, vendar

vsebuje tudi konotat amaterstva. Fanovska literatura je praviloma res neprofesionalna, saj

zgodbe navadno niso del standardne oziroma založniške knjižne produkcije, vendar je pri

tem poimenovanju moteč prizvok diletantstva20. Ker so znani tudi primeri knjižno izdane

fanovske literature in poklicnih avtorjev, predvsem pa zaradi lažje izpeljave preostalih

terminov tega področja, se je zdela izbira izraza »fanovski« najbolj ustrezna (Jordan,

2010).

19 Podatek v citiranem besedilu je bil drugačen, novi je posodobljen, pridobljen 25. maja 2014. Isto velja zavse nadaljne podatke o iskalnih rezultatih.

20 SSKJ: diletántstvo -a s (ā) 1. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: preseda mi ženjegovo diletantstvo 2. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: razvoj dramatskegadiletantstva na podeželju ♪


30/76



2.1.5.1 Slovenski fanzini in spletni »fan fiction« arhivi

V primerjavi z že prej opisano tujo sceno fanzinov in arhivov, je slovenska scena seveda

skromnejša. Znotraj fanovstva fantazije in širše fantastike je od leta 1998 vodilno društvo

ljubiteljev del J. R. R. Tolkiena Gil-Galad21, ki izdaja interno glasilo Sijoča zvezda (Jordan,

2010). Glasilo živi izključno od prispevkov članov društva - člankov, reportaž s prireditev,

prevodov, zgodb in pesmi, stripov, slik ter ilustracij. V njem se objavljajo tudi novice o

delovanju društva in zanimivosti (Gil-Galad (društvo), 2013), njihova spletna stran društva

pa je leta 2013 prejela Drejčkovo nagrado22 na SiCon konvenciji23. Iz istega žanra,

fantazije in fantastike, sta na spletu dostopna še dva fanzina: Neskončnost, glasilo društva

ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije, Prizma in Jašubeg en Jered , fanzin za svet

Vitezov in Čarovnikov, fantazijo, znanstveno fantastiko in horor. Prvi je četrtletno izhajal

od leta 2006 do leta 2009, a sta v prvi polovici leta 2013 izšli še dve številki in jih sedaj

skupno šteje 14 številk. Vseboval je tako članke s področja znanstvene fantastike in

fantazije, intervjuje, reportaže, kot tudi recenzije originalnih del in tudi »fan fiction«

zgodbe. S koncem društva Prizma se je končalo tudi izhajanje fanzina Neskončnost . Drugi,

ki je pokrival podobno vsebino kot prvi omenjeni fanzin, vendar v širšem obsegu, je začel

izhajati leta 2008 pod okriljem društva Drugotnost. Do leta 2010 je izhajal enkrat na dva

meseca, kasneje pa je postal četrtletnik in do sedaj šteje 30 številk. Fanzin ima od devete

številke dalje (2009) svojo ISSN številko, leta 2012 pa so prvič sodelovali na Euroconu24 25, vzpostavili mednarodne stike in celo dobili svojo angleško verzijo. Istega leta je fanzin

dobil nagrado Drejček na SiCon za najboljši fanzin.

Spletno dostopen je tudi fanzin Slochan za slovenske ljubitelje japonskih mang, animejev

in ostalih kulturnih področij. Njegovo izhajanje se je začelo leta 2006 in zaključilo leta

2010 s skupno 11 številkami. Njegove vsebine so se navezovale na animacijsko in manga

kulturo Japonske, le v 3. in 4. številki je vseboval tudi »fan fiction« zgodbo.

21 Ime Gil-galad pomeni v sindarščini, jeziku Sivih vilinov, »Zvezdna svetloba« (Gil - »zvezda«; cal - »sijati«; calad - »svetloba«) (»Gil-Galad (društvo),« 2013). 22 Drejčkove nagrade so edine nagrade v Sloveniji, ki se podelujejo za domače dosežke na področjuspekulativnih umetnosti. Podeljujejo se za življen jske dosežke, ustvarjalni opus in za posamezna dela, ki vtekočem letu izstopajo. Podeljujejo tudi nagrade za podporo mladim avtoricam in avtorjem (zg. starostnameja 30 let) (Zvezdni prah: društvo ustvarjalcev spek ulativnih umetnosti, 2013).23

SiCon je slovenska konvencija znanstvene fantastike in fantazije. 24 Eurocon je letni kongres znanstvene fantastike v Evropi in poteka od leta 1972 (»Eurocon,« 2014). 25 Fanzin je nominiran za ESFS nagrado za najboljši fanzin tako leta 2012 kot tudi naslednje leto.


31/76



Splošnega spletnega arhiva, ki bi združeval zgodbe različnih fanovstev, v slovenščini

nimamo, po propadu Bradavičarskih pripovedk 26 še pravega spletnega arhiva ne.

Posamezni fanovski forumi imajo le po eno temo, namenjeno fanovskim zgodbam, kar

nekaj teh pa je povsem praznih. Na blogu eDnevnik je v kratkem obdobju med avgustom

in septembrom 2007 živela skupnost HP FF Community (skupnost fanovskih zgodb o

Harryju Potterju), kjer so člani zbirali povezave na priljubljene tuje – samo angleške –

fanovske zgodbe, večinoma objavljene na Fanfiction.net in podobnih tujih spletnih arhivih.

Iz vsega tega se da sklepati, da fani pogosto berejo in tudi pišejo fanovsko literaturo v

izvirnem jeziku (to je najpogosteje angleščina), glede na kratko življenjsko dobo tudi tako

priljubljenih fanovskih strani, kot sta bili Harry Potter Slovenija in njene Bradavičarske

pripovedke, ki se po večini prekine po nekaj letih, pa lahko potrdimo, da je fanovska

literatura kot del koncepta fanovstva tesno povezana s hitro menjavo trendov v popkulturi,

s hitrimi vzponi in nato tudi hitrimi zamiranji ljubiteljstva (Jordan, 2010).

2.2 DARNTONOV KOMUNIKACIJSKI KROG KNJIGE IN »FAN FICTION«

Darnton (1982) je menil, da bi bilo uporabno narediti splošen model za analizo, kako

knjige nastanejo in se razširijo med družbo. Pogoji nastanka so se od izuma tiska skozi

prostor in čas spreminjali, a trdi, da v osnovi tiskane knjige potekajo skozi iste faze.

Opišemo jih lahko kot komunikacijski krog knjige, ki teče od avtorja do založnika (čenjegove vloge ne prevzame knjigotržec), tiskarja, distri buterja, knjigarnarja in bralca

(Darnton, 1990). Krog se zaključi z bralcem, ker ta vpliva na avtorja tako pred in po

ustvarjanju (Darnton, 1982). Na vse faze komunikacijskega kroga pa vplivajo intelektualna

sfera in propaganda, ekonomsko-socialni dejavniki in politične ter pravne uredbe

določenega časa in prostora (Slika 1).

Komunikacijski krog knjige kot model ni omogočil le bolj holističnega pogleda na knjigo

kot komunikacijsko sredstvo, ampak je z njim postalo možno tudi bistveno bolj nazorno

razumevanje sprememb v proizvodnji in porabi knjige v različnih časovnih obdobjih.

Darnton je namreč uporabnost svojega modela ponazoril s povsem konkretno analizo

založniške zgodovine Voltairevih Questions sur L'enciclopedie iz druge polovice 18.

stoletja. Če bi ta model prenesli v druga časovna obdobja, bi slej ko prej ugoto vili, da je v

26 Edini spletni arhiv fanovskih zgodb na slovenskih spletnih straneh, Bradavičarske pripovedke, ki je bil

namenjen izključno objavljanju zgodb o Harryju Potterju in je združeval 5 ,507 članov in hranil 782 zgodb vslovenščini ter izkazoval znatno dnevno aktivnost uporabnikov, je aprila 2010 prenehal obstajati (Jordan,2011).


32/76



grobem ostajal ves čas enak, spremembe v njegovih posameznih segmentih pa so bile

natančen odsev posledic, ki so jih v način širjenja in proizvodnje knjige prinesli nekateri

tehnološki izumi. Če želi avtor s svojim besedilom doseči svoje bralce, mora tako kot

nekoč tudi danes najti založnika oziroma tiskarja, ki z lastnim podjetniškim angažmajem in

s pomočjo tiskarske tehnologije poskrbi za spremembo besedila v knjižno formo. Tako kot

v Voltairovih časih temu seveda sledi distribucija knjige po vseh tistih kanalih

(knjigarniških, knjižničnih, klubskih…), ki bralcu omogočajo, da najde tisto, kar išče; in

tudi danes se ti za pomoč pri izbiri zatekajo v knjižnice ali se povezujejo v knjižne klube

ali bralne krožke (Kovač, 2001).

Slika 1: Darntonov komunikacijski krog knjige iz 1982.27

27 Vir: Kovač (2001).


33/76



2.2.1 Avtor

2.2.1.1 Kriteriji za opredelitev avtorskega dela

Avtorsko delo je pravno opredeljeno v petem členu Zakona o avtorskih in sorodnih

pravicah (Uradni list RS 16/07)28, ki avtorska dela imenuje individualne intelektualne

stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način

izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno. Bobek (2010) pravi, da bi nek

raz_hari_andreja_i2014.pdf

Documents