1

ŠOLSKI CENTER SREČKA KOSOVELA SEŽANA

RAZISKOVALNA NALOGA

VEČ ZNANJA ZA VEČ TURIZMAMOJ KRAJ, MOJ PONOS

SEŽANA Z DELČKOM KRASA

Avtorice: Sandra Polh, Janja Sila, Mojca Šušmelj, Ela Šušterčič, Sara Vitez, Anela Žunič, Ana Štok

Mentorica: Patricija Kastelic Volf Šolsko leto 2009/2010

2

ZAHVALA

Za informacije, ki smo jih potrebovale za raziskovalno nalogo, in pomoč pri izpeljavi posameznih aktivnosti se zahvaljujemo:

ge. Jolki Milič, najstarejši občanki Sežane, ki nam je približala utrip Sežane pred več desetletji, organizaciji TIC, ki nam bo s svojimi vodiči pomagala pri izvedbi projekta dan Sežane,

gdč. Mateji Grzetič Žerjal Občini Sežana, ki bo sofinancirala prireditev, ge. Karmen Škrk, profesorici slovenščine na Srednji šoli Srečka Kosovela Sežana, za lektoriranje raziskovalne naloge, ge. Jani Bele Lutman, profesorici angleščine na Srednji šoli Srečka Kosovela Sežana, ki nam je pregledala angleški povzetek,

gostilnama Apetit in HT Gostinstvo Sežana, ki bosta na dnevu Sežane poskrbeli, da obiskovalci ne bodo ostali lačni, saj bosta skuhali pravo kraško joto,

mentorici Patriciji Kastelic Volf, ki nam je bila v veliko pomoč pri izdelavi projektne naloge,

ge. Andreji Furlan, ki nam je razkazala Kosovelovo spominsko sobo in bi ob dnevu Sežane vodila ogled.

3

POVZETEK V SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM JEZIKU S KLJUČNIMI BESEDAMI

Šolski center Srečka Kosovela SežanaTel: +386 05 7311 280Fax: +386 05 7311 289E-pošta: ss.srecko-kosovel@guest.arnes.si

NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: SEŽANA Z DELČKOM KRASA

Avtorice: Sandra Polh, 4. ET Sara Vitez, 4. ET Mojca Šušmelj, 4. ET Janja Sila, 4. ET Ela Šušterčič, 4. ET Anela Žunič. 4. ET Ana Štok, 4. ET

Mentorica: Patricija Kastelic Volf

POVZETEKOsnovna ideja, ki smo jo v raziskovalni nalogi želele raziskati, prikazati in uresničiti, je nov turistični proizvod - dan Sežane, katerega osnovni cilj je, da bi Sežana postala turistični kraj. Naše mnenje je, da Sežana ni turistični kraj, to nam je potrdila tudi anketa, kjer so se anketiranci strinjali z nami, da tudi oni v Sežani ne čutijo pravega turističnega vzdušja. Z našim turističnim proizvodom »dnevom Sežane« smo povezale in vključile prebivalce, podjetja, gostilne, organizacije, ki bi vsaj en dan v letu skupaj sodelovali pri izvedbi projekta, v katerem bi se dobro počutili vsi sodelujoči in kar je najbolj pomembno, da bi obiskovalci oz. turisti na ta dan spoznali Sežano na nekoliko bolj prisrčen način. Želimo si, da bi v naši ponudbi vsi uživali.

ANGLEŠKI POVZETEKThe basic idea of our project task was to research, show and realize the new tourist product –day of Sežana. The basic goal of the day of Sežana was to make our town a tourist place. Our opinion is that Sežana isn`t a tourist place and that was confirmed with our survey, where interviewees agreed with us, that in Sežana they don`t feel any tourist atmosphere. With our tourist product »day of Sežana« we connected and included the inhabitants, companies, inns, organizations and they would all together participate at the realization of our project, in which all participants would feel well and what is the most important the visitors and turists would get to know Sežana in a different way on this day. We wish that all the visitors would enjoy in our offer.

Ključne besede: Sežana, dan Sežane, Srečko Kosovel, znamenitosti, TIC (turistično informacijski center), Kras.

4

KAZALO

1 UVOD.................................................................................................................................51.1 Predstavitev izbrane teme in strukture...........................................................................51.2 Uporabljene metode raziskovanja pri izdelavi naloge....................................................51.3 Opredelitev obstoječih virov, uporabljenih v raziskavi ..................................................61.4 Opredelitev motivov skupine za izbiro posamezne teme................................................6

2 RAZISKOVALNI DEL NALOGE ......................................................................................62.1 VSEBINSKA IZHODIŠČA RAZISKAVE ...................................................................7

2.1.2 Znamenitosti Sežane ..............................................................................................72.1.1.2 Stari grad Sežana.................................................................................................72.1.1.3 Cerkev sv. Martina ..............................................................................................82.1.1.4 Kosovelova spominska soba................................................................................92.1.1.5 Izgradnja južne železnice ..................................................................................112.1.1.6 Spomeniki padlim borcem.................................................................................122.1.1.7 Obeležja za delovne zmage ...............................................................................132.1.1.8 Botanični park ...................................................................................................15

2.2 RAZISKAVA - PREDVIDENE OMEJITVE IN POTEK RAZISKAVE.....................162.3 REZULTATI RAZISKAVE .......................................................................................16

2.3.1 Razlaga anket.......................................................................................................162.3.2 Analiza intervjujev...............................................................................................17

3 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA ...........................................................183.1 PREDSTAVITEV IDEJE ...........................................................................................183.2 UMESTITEV PREDSTAVLJENE IDEJE V SEDANJI PROSTOR IN ČAS ..............193.3 RAZČLENITEV PREDSTAVLJENE IDEJE IN OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA...................................................................................................................20

3.3.1 Ideja.....................................................................................................................203.3.2 Potek dneva Sežane..............................................................................................22

3.4 PREDSTAVITEV PLANA IZVEDBE PREDSTAVLJENE IDEJE ............................244 SKLEPNI DEL..................................................................................................................24PRILOGE.............................................................................................................................26

5

1 UVOD

1.1 Predstavitev izbrane teme in strukture

Letošnja tema festivala nas je spodbudila k želji, da bi bili prebivalci Sežane in okolice na svoj kraj ponosni. Našo skupino sestavljamo dekleta iz različnih koncev Sežane, a smo vse mnenja, da ne Sežančani ne prebivalci okoliških krajev ne živijo dovolj za turizem. To se vidi na vsakem koraku, zato smo si za temo naše naloge izbrale predstavitev Sežane z delčkom Krasa na nekoliko drugačen način.Pri nastajanju naloge je bilo naše glavno vodilo približati Sežano naključnim obiskovalcem na prisrčnejši, gostoljubnejši način. Želele bi si, da bi si obiskovalci Sežane in njenih okoliških krajev ob odkrivanju znamenitosti Sežano zapomnili kot deželo prijaznih in gostoljubnih ljudi, ki so na svoj kraj ponosni in živijo za to, da bi se naključni obiskovalec počutil domače in bi se znova z veseljem vračal k nam ter odkrival znamenitosti naših krajev.Že dalj časa razmišljamo o novi podobi Sežane in njene okolice. Pri izdelavi naloge smo razmišljale, kako bi Sežana postala bolj turistična ter kako bi se prebivalci občine Sežana aktivneje vključevali v razvoj turizma. Želele smo obogatiti turistično ponudbo našega kraja in okolice s predstavitvijo novih produktov, ki bi Sežano z okolico naredili za turistični kraj.Preden pa smo s pisanjem raziskovalne naloge začele, smo si določile osnovno vodilo, ki je bilo rdeča nit naše naloge:Odkrivanje skritih kotičkov in ohranjanje kulturne dediščine Sežane in njene okolice.Sklenile smo, da bomo oblikovale turistični proizvod na temo: DAN SEŽANE, ki bi izboljšal in obogatil turistično ponudbo Sežane in s tem privabil turiste tudi iz bolj oddaljenih krajev.

Naša raziskovalna naloga je sestavljena iz treh delov:Prvi del naloge je raziskovalni. V njem smo pridobile razne informacije in podatke z obiskom TIC-a, občine, knjižnice, gostiln, izvedle smo intervju z najstarejšo prebivalko Sežane, obiskale in raziskale smo vse znamenitosti Sežane in njene okolice ter tako dobile idejo, kako bi uresničile zamisel o DNEVU ODPRTIH VRAT.Drugi del je bil namenjen predvsem zbiranju potrebnih podatkov in informacij, potrebnih za oblikovanje turističnega proizvoda, s pomočjo katerega smo poskušale približati Sežano in okolico domačim in tujim obiskovalcem.V tretjem delu smo oblikovale turistični proizvod. Zamislile smo si, kako bi potekal dan Sežane in kako bi ga organizirale. Ugotavljale smo, kakšna je možnost realizacije naše ideje v praksi.

1.2 Uporabljene metode raziskovanja pri izdelavi naloge

1. Z metodo viharjenja možganov smo prišle do naslova naše raziskovalne naloge ter projekta, ki ga bomo poskušale uresničiti.

2. Obiskale smo TIC v Sežani, kjer smo pridobile nekaj podatkov, ki so ključnega pomena za raziskovalno nalogo. Povprašale smo tudi 2 lastnika gostiln o pripravljenosti za sodelovanje na »dnevu Sežane«.

3. Opravile smo intervju z najstarejšo prebivalko Sežane, gospo Jolko Milič.4. Obiskale smo Kosovelovo spominsko sobo na ljudski univerzi, in pridobile ustrezen

material (slike).5. Iskale smo informacije o kulturnih in naravnih znamenitostih na internetu in v drugi pisni

literaturi.6. Izvedle smo anketo med prebivalci v občini Sežana in njeni okolici.

6

7. Z delfi metodo smo prišle do ideje o možnostih izvedbe dneva Sežane.

1.3 Opredelitev obstoječih virov, uporabljenih v raziskavi

Obstoječi viri so: zbrani odgovori v anketi, branje časopisnih in internetnih člankov, razgovor z gospo Jolko Milič, zbiranje gradiva iz knjige Sežana, ki jo je napisal Pavel Skrinjar, obisk Kosovelove domačije v Tomaju, Kosovelove spominske sobe v Sežani,

Botaničnega parka, Občine Sežana, kjer smo se pogovorili o izvedbi dneva Sežane, obisk TIC Sežana, gostilne.

1.4 Opredelitev motivov skupine za izbiro posamezne teme

Za dan Sežane smo se odločile iz različnih razlogov: Temo smo si izbrale predvsem zato, ker se šolamo v Sežani, nekaj izmed nas pa v

Sežani tudi živi in tako poznamo glavne pomanjkljivosti turistične ponudbe v Sežani.

Glavni motiv, ki nas je vodil pri izdelavi naloge, je bil, da bi Sežana in njena okolica turistično bolj zaživela ter da bi se v razvoj turizma vključili tudi prebivalci in pristojna društva za razvoj turizma.

Želele smo tudi narediti intervju z Jolko Milič, ki je ena izmed najpomembnejših osebnosti v Sežani.

Upamo, da bo Sežana z našo pomočjo postala prepoznavna v turizmu predvsem pa, da si bodo turisti z navdušenjem ogledali znamenitosti.

Hoteli smo spremeniti mišljenje o tem, da sta ogled znamenitosti in udeležba na prireditvah draga. Ravno nasprotno. Veliko prireditev je brezplačnih, prav tako predstav.

2 RAZISKOVALNI DEL NALOGE

Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti mnenja anketirancev o naši ideji: »dnevu Sežane«. Anketirancem smo predstavile idejo o poteku tega dneva. Predstavile smo jim dan Sežane, ki bi vključeval ogled znamenitosti z vodiči, hkrati pa bi potekale še razne igre, v katere bi se aktivno vključevali otroci in njihovi starši.

Raziskave trga smo se lotile z uporabo različnih virov podatkov in z uporabo različnih metod zbiranja podatkov. Na začetku same raziskave smo uporabile sekundarne podatke, in sicer smo zbrale podatke o zgodovini Sežane, poiskale smo razne brošure in zgibanke o Sežani terpoiskale razne informacije na internetu. Ko smo si pridobile vse sekundarne podatke, smo začele s primarno raziskavo trga. Primarne podatke smo pridobile z intervjuji in anketo. Intervjuje smo opravile z najstarejšo gospo v Sežani, z zaposlenimi v TIC-u, na občini. Pridobljene informacije so nam bile v veliko pomoč pri oblikovanju anketnega vprašalnika. Ker smo raziskavo želele opraviti v širšem geografskem območju, smo anketo posredovale

7

sošolcem, ki ne živijo v Sežani. Ti so nam z veseljem pomagali. Odločile smo se za osebno spraševanje, saj smo tako anketirancem lahko predstavile dan Sežane in njegov potek.

2.1 VSEBINSKA IZHODIŠČA RAZISKAVE

2.1.2 Znamenitosti SežaneSežana leži ob cesti in železnici med Ljubljano in Trstom, od katere se tu odcepi proga proti Novi Gorici, v neposredni bližini Italije. Ima okoli 6500 prebivalcev.

Slika1: Lega Sežane (Vir: internet)

2.1.1.2 Stari grad SežanaStari grad je bil zgrajen v 18. stoletju, natančneje leta 1700, v parku družine Petazzi. Družina si je zgradila mogočno baročno graščino, ki so jo leta 1817. kupili senožeški Garzarolliji. V naslednjih letih in stoletju so si mogočni grad lastile tudi druge rodbine: Polay, Vinci, Marini in veletrgovec Truden. Leta 1923 si je grad prilastil baron Demetrius Economo, ki je imel v lasti tudi Socerb.

Stari Grad se nahaja v centru Sežane, vendar pa je sedaj prenovljen v deloma stanovanjske in poslovne namene.

Slika 2: Stari grad ( Vir: internet)

8

2.1.1.3 Cerkev sv. Martina

Sežana je bila dolgo časa zgolj nepomembna vasica in zato ni bila samostojna župnija, pač pa je spadala v okvir župnije Povir. Ko so dogradili železniško progo Dunaj-Trst se je pomen Sežane precej povečal in leta 1862 je postala samostojna župnija, ki je prvotno spadala v tržaško-koprsko škofijo. Posebnost, povezana s sežansko cerkvijo je bila tudi ta, da so prvotnega župnika izvolili prebivalci Sežane. Za prvega župnika je bil tako izvoljen Jožef Koman, njegova razglasitev pa je potekala 25. januarja 1863, in to v slovenskem jeziku, kar za takratni čas ni bilo ravno običajno. Kmalu po tem, ko je bila župnija ustanovljena, se je število prebivalcev močno povečalo, zato so se vsi skupaj odločili, da povečajo župnijsko cerkev. Cerkev so tudi prenovili, vsa dela so bila končana v letu 1889.

Sežanska cerkev, kot jo poznamo sedaj, je zgrajena v renesančnem slogu, njen zavetnik pa je škof sv. Martin. Sama cerkev ni poslikana, temveč je le pobeljena. Ima vodoraven strop, ki ob stenah prehaja v slokast rob. Streha je iz opeke. V cerkev vodijo trije vhodi, glavni je na pročelju. Stranski vhod je na levi strani sredi stene v stranski ladji, tretji vhod pa vodi v zakristijo. V cerkvi lahko vidimo mogočna okna, sestavljena iz raznobarvnega stekla, ki so zavarovana z železnimi križi. Visoko nad cerkvenim glavnim vhodom se nam, če pogledamo navzgor, odpre prelep pogled na okroglo okno, ki se tako močno razlikuje od ostalih. Cerkev je tlakovana s črnimi in sivimi simetrično položenimi kamnitimi ploščami.

Slika 3: Cerkev sv. Martina (Vir: internet)

9

2.1.1.4 Kosovelova spominska sobaKosovelovo spominsko sobo je po zamisli Janeza Suhadolca uredila takratna Delavska univerza, ki pod novim imenom Ljudska univerza še danes upravlja s sobo. Prostor, kjer je sedaj spominska soba, je bila svoje čase stanovanje nadučitelja Antona Kosovela, tam so se rodili tudi vsi Kosovelovi otroci, zadnji med njimi je bil pesnik Srečko Kosovel. Zamisel o postavitvi Kosovelove spominske sobe se je porodila v letu 1972, ko je osnovna šola zapustila to poslopje in se preselila v novo stavbo. Po dogovoru med takratnim direktorjem Delavske univerze Pavlom Skrinjarjemin vsemi še živečimi Kosovelovimi: bratom Stanom ter sestrami Tončko, Karmelo in Anico je Delavska univerza zaupala Janezu Suhadolcu, da pripravi idejni načrt za sobo. Tako je bilo odločeno, da se bo pesnik predstavil v skoraj

prazni sobi, vendar bodo na vseh stenah njegovi verzi, njegove pesmi, njegove misli. Soba je zgrajena v »konstruktivističnem stilu«.

Na tleh so deske, v rdeči in modri barvi, in po stenah se pretakajo značilne barve ruja. Na sredini sobe je pritrjeno leseno ogrodje kocke, v kateri naj bi bila posebna naprava, sestavljena iz več projektorjev, ki bi pošiljala slike iz življenja Kraševcev, Srečka in kraške pokrajine na tri stene. Ko vstopimo v Kosovelovo spominsko sobo opazimo, da so stene prekrite z njegovimi najbolj znanimi pesmimi. V sosednji sobici so na ogled fotografije Srečka Kosovela in nekaj njegovih pesmi v rokopisu ter pesniške zbirke, ki so bile vse objavljene po njegovi smrti. Na drugih policah so dela avtorjev, ki so se rodili ali delovali v mestu Sežani ali v občini Sežana.

Slika 4: Stavba, kjer je nekaj časa stanovala družina Kosovel (Vir: internet)

Slika 5: Kosovelova spominska soba (Vir: lastna fotografija – Ela Š.)

10

Družina Kosovel

Anton Kosovel, ki je bil sicer doma iz Črnič na Vipavskem, je deloval kot učitelj in nadučitelj v Sežani po zgraditvi poslopja osnovne šole leta 1892. Bil je velik ljubitelj petja, sam je pel prvi tenor, igral je na številne inštrumente, bil je orglar v sežanski cerkvi, vodil je pet pevskih zborov, dirigiral, komponiral, ustanavljal številna društva, kjer je bil predsednik ali tajnik. Poročil se je 1894 s Katarino Stres, doma iz Sužida pri Kobaridu. Katarina je bila zelo razgledana in je bila prava življenjska sopotnica vedremu nadučitelju Antonu Kosovelu, ki ga celo kazenska premestitev zaradi hujskaštva proti Avstriji v Pliskovico ni zlomila, saj je toliko časa iskal boljše delovno mesto ter ga našel v Tomaju.

V zakonu se jima je v Sežani rodilo pet otrok: Stano, Antonija, Karmela, Anica in Srečko.

Stano Kosovel (26. 09. 1895 – 12. 02. 1976) je kot najstarejši otrok bil vedno zelo resen fant, ki je zgodaj okusil trpljenje in se je predal novinarskemu delu. Tudi sam se je, poleg pisanja člankov, ukvarjal z literaturo, pisal pesmi in nekako lebdel nad pesnikovanjem mlajšega brata Srečka.

Tončka Kosovel, poročena Ravbar (26. 07. 1897 - 07. 01. 1989) je bila zelo kulturno razgledana, ostala pa je doma. Od vseh otrok je najbolj cenila Srečkovo pesniško ustvarjanje in ga zagovarjala. Je tudi najbolj podprla idejo o ureditvi spominske sobe v Sežani.

Tretji otrok je bila Karmela Kosovel poročena Graber (26.09.1898 – 09.0 3.1990). Karmela je študirala glasbo v Ljubljani, v Trstu in v Muenchnu. Bila je pianistka in učiteljica.

Slika 6: Srečko Kosovel (Vir: internet)

Slika 7: Družina Kosovel (Vir: internet)

11

Anica Kosovel (08.07.1901 - 21.05.1983) je postala profesorica slovenskega jezika.

Peti otrok je bil Srečko Kosovel. Rodil se je 18. marca 1904 zvečer ob 22.30. Živeli so v velikem stanovanju šole, ki je bila v takratnem času zelo moderna. Bili so dobro stoječi, saj jim ni manjkalo nič. Dve leti pozneje pa so očeta Antona premestili v Pliskovico. Tam je mali Srečko začel spoznavati Kras, zlasti pa revno življenje Kraševcev. Po pripovedovanju starejšega brata in sester je lahko razbral, kako lepo so živeli prej. Obdobje Pliskovice je trajalo le dve leti, nato so se preselili v malo poslopje šole v Tomaju, kjer je bil oče Anton zaposlen. Srečka so zgodaj poslali »študirat« v Ljubljano. Njegova pesniška duša je v svoji plemenitosti izražala resnično bolečino in izjemno ljubezen tako do ljudi kot do domače pokrajine in ne na koncu celega sveta. Zgodnje srečanje s smrtjo je vplivalo tudi na njegov odnos do domače pokrajine. Slutnja smrti se pojavlja velikokrat in daje vtis, da je Srečko Kosovel otožni nebogljeni fantiček. Srečko pa je bil, po pripovedovanju sodobnikov, večni optimist, človek z izjemnim iskrivim duhom, ki je znal zabavati družbo in jo držati »pokonci«. Leta 1925 je načrtoval izdajo svoje prve pesniške zbirke »Zlati čoln«, pa je ni uspel izdati. Naslednje leto 27. maja 1926 je v novi hiši umrl.Izpred poslopja stare osnovne šole v Sežani, kjer je tudi Kosovelova spominska soba, se začenja Kosovelova pot od Sežane do Tomaja.

2.1.1.5 Izgradnja južne železnice

Železnica je bistveno pripomogla k razvoju Sežane. Leta 1836 je avstrijska monarhija sprejela zamisel o povezavi Dunaja s Trstom in to relacijo označila kot južno železnico. To železnicoso začeli graditi leta 1838, prvi vlak pa je pripeljal v Ljubljano leta 1848. Leta 1856 je vlak v Postojno pripeljal cesarja Franca Jožefa, ki si je ob tej priložnosti ogledal Postojnsko jamo. Za relacijo železnice od Postojne dalje je bilo več variant, vendar je obveljala kraška varianta, po kateri so železnico speljali skozi Divačo. Pri njeni gradnji so se zelo izkazali Kraševci, saj so gradili mostove in predore. Klesali so kamen in ga mojstrsko vzidavali. Posebno lepi so nekateri objekti ob progi, med njimi tri cesarske štirne (vodnjak) in obračališča lokomotiv. Podjetnik Polay iz Sežane je precej zaslužil s tem, ko je goljufal s smodnikom. Polay naj bi vplival tudi na izdelavo projekta za relacijo železnice od Divače proti Trstu, saj naj bi načrtovano železnico skozi Lokev uspel preusmeriti skozi Sežano do Opčin. 27. julija 1857 je vlak pripeljal v Trst, čeprav je cesar položil temeljni kamen za tržaško postajo že 14. maja 1850. Relacija južne železnice je Sežano razdelila na dva dela. Britof in Gradišče sta ostala na eni strani, Vas pa na drugi strani. Ob tej relaciji so zgradili tudi nekaj hiš, v katerih so stanovali delavci. Po pripovedovanju domačinov naj bi se vlak, s katerim je potoval Polay ustavil točno pred hišo, v kateri je stanoval. Med 1. svetovno vojno je sežanska železniška postaja postajala veliko pomembnejša; bila je končna postaja za vojaški material, konje in vodo.

Slika 8: Spominska plošča (Vir: lastna fotografija – Ela Š.)

12

2.1.1.6 Spomeniki padlim borcem

Vsako mesto se predstavlja s spomeniki in obeležji, ki krajanom in popotnikom govorijo o preteklosti kraja in o tistih, ki so se trudili za njegovo rast, ali o tistih, ki so žrtvovali svoja življenja za osvoboditev domovine. Spomeniki so postavljeni v znak zahvale, v spomin in opomin. Prvi tak spomenik je na pročelju telovadnice pri poslopju stare osnovne šole vzidana plošča z napisom: DNE 30. APRILA 1945 SO ENOTE 9. DALMATINSKE UDARNEBRIGADE PRVE TANKOVSKE BRIGADE IN ARTILERIJSKE BRIGADE IV. ARMADE PRODIRALE SKOZI SEŽANO NA POHODU ZA TRST.

Drugi spomenik, posvečen narodnoosvobodilni vojni, so odkrili na nedeljo 21. 7. 1957. Spomenik je postavljen ob cesti Ljubljana–Trst. Besedilo, ki je vgravirano na kamen, je napisal Alojz Gradnik, dokončal pa ga je France Bevk. Spomenik, posvečen pesniku Srečku Kosovelu, so postavili oktobra leta 1976 ob 50-letnici pesnikove smrti. Izdelal ga je Janez Pirnat. Okoli spomenika, ki so ga postavili leta 1945, so kasneje na Lužešču postavili še ostala obeležja domačinom, in zapisali:

SEŽANCI PADLI V NOB

BRCAR STANKO 1918-1945BOGATAJ MILAN 1920-1944GUŠTIN VOJKO 1920- 1944JERINA RUDOLF 1926-1944ŠTOK JOŽEF 1923-1945ŽIBERNA VIRGILIJ 1925-1944ŽIDANIK ALOJZ 1911-1944

SEŽANCI UMRLI KOT TALCI

FILIPČIČ MARIJA 1922-1942HRIB JOŽE 1886-1943HUSU MARA 1900-1944HUSU STANKO 1904-1944

SEŽANCI UMRLI V INTERNACIJI

HREŠČAK ANTON 1886-1945 KOBAL FRANC 1900-1945

Slika 9: Spomenik padlim borcem (Vir: lastna fotografija – Ela Š.)

Slika 10: Spomenik Sežancev padlih v NOB (Vir: lastna fotografija - Ela Š.)

13

KOCJAN BOG OMIR 1908-1944 MAHORČIČ FRANC 1921-1942 RODICA PALMIRA 1924-1943 ŠKRINJAR MARIJA 1881-1944 VLAHOVIČ JOŽE 1920-1943

Na pobudo sežanske krajevne organizacije Zveze borcev so iz parka pri Starem gradu prestavili tudi spomenik narodnemu heroju Albertu Grudnu – Blisku z napisom:

NARODNI HEROJ ALBERT GRUDEN BLISK 1923-1982

S postavitvijo spominskih obeležij je na Lužešču tako nastal Spominski park.

2.1.1.7 Obeležja za delovne zmage

Pred upravno stavbo Elektro Primorske v Sežani je postavljeno marmornato obeležje z vklesanim besedilom:

IN SEN JE POSTAL RESNICA GOSPODAR BOGOV-ČLOVEK-JE DOBIL V ROKE STRELOIN JO PODREDIL POTREBAM ČLOVEŠTVA

FontanaObeležje je posvečeno izjemnemu dogodku, ko je voda pritekla po primarnem vodovodu iz Brestovice v Sežano – 15. decembra 1984. Obeležje je postavljeno na trgu sredi Sežane nasproti Starega gradu.

Obeležja pomembnim osebam Spominska plošča Srečku Kosovelu

Ob petdeseti obletnici rojstva pesnika Srečka Kosovela so v Sežani 10. oktobra 1954 na pročelje rojstne hiše vgradili spominsko ploščo z vklesanim besedilom:

TU SE JE RODIL 18. MARCA 1904SREČKO

14

KOSOVELSLOVENSKI PESNIK

Spominska plošča Danilu Dolciju

Na pročelju hotela Tabor pri sežanski železniški postaji so 28. avgusta 2004 odkrili spominsko ploščo poetu, pedagogu in mirovniku Danilu Dolciju, ki se je rodil v Sežani očetu Italijanu in materi Slovenki. Na plošči piše:

TU JE STALA HIŠA, KJER SE JE 28. 6. 1924 RODIL DANILO DOLCIPOET IN PEDAGOG

Ploščo je ob 80-letnici rojstva Danila Dolcija postavilo društvo Vilenica.

Spominska plošča Emi Starc

V Vasi, na Vidmašču ( pri Jakobovih) sta leta 2006 Kosovelova knjižnica in Občina Sežana postavili spominsko ploščo.

Nagrobni spomeniki

V sežanski cerkvi je vzidana nagrobna plošča Benvenutu Petaču. Napis na plošči je v latinščini. Doklesani dodatek govori, da so posmrtne ostanke Benvenuta Petača prenesli v armensko cerkev v Trstu. Na sežanskem pokopališču je več spomenikov, ki pritegnejo pozornost. Govorijo o pomembnosti nekaterih Sežancev. Tu je črn obelisk, postavljen v čast in spomin na kontraadmirala Karla Ritterja von Schafferjeva.

15

2.1.1.8 Botanični park

Trgovska družina Scaramanga je prve parcele začela kupovati okoli leta 1840. Leta 1848 so že začeli urejati park na posestvu, ki je merilo okoli 2 ha. Na stičišču cest Sežana – Ljubljana in Sežana–Repentabor so zgradili vilo Mirasasso, v kateri je sedaj občinska uprava, nasproti pokopališča pa še gospodarsko poslopje. Na poti proti Danam se razprostira vrt, posajen s sadnim drevjem in trtami. Rastline so že pred desetletji iz daljnih krajevprinesli kapitani in družina Scaramanga. Zaradi teh rastlin je Botanični park še danes znan daleč naokoli. Posebno privlačen je rastlinjak – palmarij. Rastlinjak so zgradili okoli leta 1880. Štiri takratna ministrstva so 15. februarja 1950 izdala Odločbo o zavarovanju drevesnega in cvetličnega parka v Sežani. Na začetku poti po parku raste zimzelena velecvetna magnolija, ki vsako pomlad bujno cveti. Srečamo se z Bormullerjevo jelko, sinjo libanonsko cedro, ki v naravnem okolju uspeva le v gorah južne Španije; tu so še pozimni jasmin, Saulangova magnolija, brogovita, navadna tisa, balearski pušpan itd.

Pravijo, da so se vsi zapisi o parku, rastlinjaku in rastlinah, ki sta jih hranila lastnik Scaramanga in dolgoletni vrtnar Vrtovec, izgubili, tako da ne vemo natančno, katere rastline je v rastlinjak prinesel že Scaramanga. V zbirki je nad 850 vrst sukulent, več kot polovica je kaktusov. Največja med njimi je opuncija, prinešena iz Amerike, ki vsako leto bogato cveti. V palmariju rastejo palme. V sredini raste pet metrov visoka žumara. Najbrž je ena najstarejših rastlin v rastlinjaku. Okoli nje so razporejene: gorska palma, datljeva

palma, kokosova palma itd. Tu so aravkarije, ki so doma na južni polobli. Poznamo jih kot sobne smreke, v prejšnjem stoletju so bile modne salonske rastline. Spadajo med najstarejše iglavce. ki jo poznamo kot sobno smreko in je bila v prejšnjem stoletju modna salonska rastlina. Od leta 1962 dalje z botaničnim parkom upravlja Komunalno stanovanjsko podjetje Sežana.

Slika 11: Botanični park (Vir: lastna fotografija - Ela Š.)

Slika 12: Botanični park (Vir: lastna fotografija – Ela Š.)

16

2.2 RAZISKAVA - PREDVIDENE OMEJITVE IN POTEK RAZISKAVE

Na začetku raziskave smo najprej opredelile raziskovalni problem, ki smo ga s primarno in sekundarno raziskavo skušale raziskati. Osnovni problem je bil ugotoviti, ali je Sežana dovolj prepoznavna med domačini in turisti ter ugotoviti mnenje anketirancev o naši zamisli: dnevu Sežane. Na osnovi zbranih podatkov in informacij smo želele oblikovati nov - zanimiv turistični proizvod, ki bi Sežano z okolico približal obiskovalcem na svež, prisrčen in gostoljubnejši način. Želimo, da Sežana postane turistični kraj. Na podlagi izbranih ciljev raziskave smo nato v drugem koraku naredile načrt pridobivanja podatkov in informacij. Odločile smo se, da obiščemo TIC v Sežani, Kosovelovo knjižnico v Sežani, Botanični park, Kosovelov dom. Opravile smo vrsto intervjujev in anketo, s katero smo raziskale, koliko ljudje resnično poznajo Sežano in okolico ter kaj menijo o dnevu Sežane. Tako pridobljene podatke smo pregledno uredile v enostavne tabele ter izračunale strukturo odgovorov. Na koncu smo glavne ugotovitve, pridobljene z raziskavo, strnile in na podlagi ugotovitev oblikovale turistični proizvod, za katerega si želimo, da bi ga pristojni za razvoj turizma sprejeli in da bi dan Sežane v praksi resnično zaživel.Sama raziskava pa ni potekala brez omejitev in zapletov, saj smo naletele na manjše težave. Z najstarejšo občanko Sežane, gospo Jolko Milič, smo se šele po enomesečnem dogovarjanju končno srečale.

2.3 REZULTATI RAZISKAVEGlavni namen raziskave je bil ugotoviti, ali je naša ideja dobra in ali bi v praksi lahko zaživela. V ta namen smo izvedle anketo, ki smo jo razdelile med naključne anketirance, in dva intervjuja.

2.3.1 Razlaga anketSkupina je za raziskovalno nalogo med naključne prebivalce Sežane razdelila 60 anket, a je bilo žal vrnjenih le 42 anket . Rezultati ankete¸ so bili naslednji:

81 % anketirancev je bilo zainteresiranih za organizacijo dneva Sežane, 17 % anketiranih to ni zanimalo, ostali (2 %) pa niso bili zainteresirani.

Največ anketirancev (48 %) je bilo mnenja, da bi Sežana z izvedbo dneva Sežane mogoče postala bolj prepoznavna, 40 % je bilo trdno prepričanih, da bi dan Sežane bistveno pripomogel k večji promociji Sežane, ostalih 12 % pa ta ideja ni zanimala. Kot vidimo, kar 88 % anketirancev našo idejo o pomenu dneva Sežane za njeno promocijo podpira.

Ugotovile smo, da zelo malo anketirancev pozna zgodovino Sežane. Samo 7 % anketirancev dobro pozna zgodovino Sežane, kar polovica (54 %) anketirancev je malo poučenih o zgodovini Sežane in 10 % anketirancev zgodovine Sežane ne pozna.

Kar 69 % anketirancev meni, da je družabnih dogodkov v Sežani premalo in samo 19 % anketiranih meni, da je dogodkov med letom v Sežani dovolj. Ostalih 12 % anketirancev družabni dogodki v Sežani ne zanimajo.

Giovanni Scaramanga (ustanovitelj botaničnega parka) je v Sežani dokaj poznan, saj je 69 % že slišalo zanj, 31 % anketirancev pa ni.

17

Botanični park ni najbolj obiskan, saj ga je kar 66 % anketirancev obiskalo pred več leti nazaj, 34 % pa ga je obiskalo pred dvema letoma ali manj. To dejstvo nas ne preseneča, saj je urnik botaničnega parka neprimeren za oglede.

Furmanske poti ni poznalo kar 45 % anketirancev, kljub temu da je to glavna cesta v Sežani, 43 % anketirancev jo je poznalo dobro, 12 % anketirancev pa ta pot ne zanima.

Kosovelovo sobo je pred kratkim obiskalo le 14 % anketirancev, 48 % nekaj let nazaj, ostali (38 %) pa si je še niso ogledali.

Mnenje, da bi organiziran prevoz do Lipice pripomogel k večji obiskanosti, je podprlo 42 % anketirancev, 42 % anketirancev je bilo v dvomih, ostali (16 %) pa se niso strinjali.

Večkrat letno obišče Lipico 38 % anketirancev, ostalih 62 % jo obišče občasno ali nikoli.

Da je Sežana turistični kraj, meni le 36 % anketirancev, ostali (64 % anketirancev) pa meni, da Sežana ni turistični kraj. Glede na to, da sta kar 2/3 anketirancev mnenja, da Sežana ni turistični kraj, smo jih povprašali, kaj bi oni predlagali, da Sežana postane turistični kraj. Tako smo dobile naslednje rezultate: 39 % anketirancev je predlagalo prireditve za mlade, 36 % anketirancev večje oglaševanje in 5 % anketirancev turistične oglede. Te odgovore smo upoštevale pri oblikovanju turističnega proizvoda.

Udeležbo na tekmovanju v parku, ki bi potekalo na dan Sežane, je potrdilo le 40 % anketirancev, ostalih 60 % pa se ga ne bi udeležilo.

54 % ni bilo povsem prepričanih, ali bi bilo potrebno posneti dogajanje na dan Sežane in ga predvajati v avli občine. Da bi ga bilo dobro posneti meni 36 % anketirancev, 10 % anketiranih pa je menilo, da to ni potrebno.

62 % anketiranih je podpiralo idejo, da bi bilo na dnevu Sežane dobro izvesti tekmovanje v solo in skupinskem petju, 38 ℅ anketirancev pa ni bilo tega mnenja

71 ℅ anketirancem bi bilo všeč, da bi organizirali pohod po Kosovelovi poti, 29 ℅ anketirancem pa to ni bilo všeč.

Z našo idejo, da bi bilo dobro v Sežani imeti trgovino s spominki s kraškimi motivi, se je strinjalo 93 ℅ anketirancev, le 7 ℅ anketirancev je bilo proti.

Anketa je potrdila naše prepričanje, da Sežana ni turistični kraj in da je naša zamisel o dnevu Sežane dobra. Zato smo se odločile, da z izvedbo naše ideje nadaljujemo. Upamo, da bo dan Sežane v praksi resnično zaživel, saj bo tudi to pripomoglo, da Sežana postane turistični kraj.

2.3.2 Analiza intervjujevINTERVJU Z GO. JOLKO MILIČ

Dne 13. 10. 2009 smo članice naše skupine odpravile na pogovor z najstarejšo občanko Sežane, gospo Jolko Milič. Želele smo izvedeti čim več o tem, kakšno je bilo življenje v Sežani pred več desetletji. Izvedele marsikaj zanimivega. Povedala je, da je v starih časih skozi Sežano potekala furmanska pot (sedanja glavna cesta). Po njej so vozili furmani(prevozniki, ki so s kočijami prevažali hrano, blago), vse dokler niso v Sežani zgradili železnice. V tistih časih so ljudje potovali predvsem peš, z vozovi ter s kolesi, tisti, ki so imeli več denarja, pa so si lahko privoščili avto. Pred desetletji so se Tržačani vozili v Sežano na počitnice in oddih. Že v tistem času so v Sežani stale gostilne, kot npr: Gostilna Šmuc, gostilna Mohorčič, ki so ponujale svoje specialitete. V tistem času je za tipično hrano veljala kraška jota, poleg nje pa še njoki, zelje, klobasa, repa …

18

Ravno tako je že takrat v Sežani stala šola, ki so jo obiskovali otroci iz Sežane in okolice.

INTERVJU Z GDČ. MATEJO GRZETIČ ŽERJAL

15. 12. 2009 smo odšle na Občino Sežana. Gospodični Mateji Grzetič, eni od predstojnic za razvoj turizma v Sežani, smo predstavile našo raziskovalno nalogo in idejo o izvedbi »dneva Sežane«. Nad našo idejo je bila vidno navdušena. Posredovala nam je tudi nekaj kontaktnih številk, ki so nam pomagale pri nadaljevanju naloge.

3 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA

3.1 PREDSTAVITEV IDEJE

K oblikovanju ideje dan Sežane nas je spodbudilo dejstvo, da se v Sežani s turističnega vidika premalo dogaja in da so Sežančani do turistov preveč zadržani. Želimo si, da bi prebivalci Sežane in njene okolice postali do turistov gostoljubnejši, zato smo si zamislile dan Sežane tako, da bi vsaj en ali dva dni na leto pokazali, da zna biti tudi Sežana turistični kraj. Glede na to, da so ogledi znamenitosti v Sežani skoraj nemogoči, saj so urniki za oglede znamenitosti (Kosovelove sobe in Botaničnega parka) zelo neprilagojeni obiskovalcem, smo se odločile, da naredimo tak turistični proizvod, ki bo zanimiv za različne generacije (od otrok do nekoliko starejših) in kjer si bodo lahko obiskovalci lahko ogledali vse znamenitosti in našo kulturno dediščino, saj bodo ves dan odprti tako botanični park kakor Kosovelova spominska soba itd. Da je naša zamisel o dnevu Sežane dobra, nam je potrdila tudi raziskava, izvedena s pomočjo ankete, saj je kar 81 % vprašanih nad idejo navdušenih.

Zamislile smo si tudi maketo Sežane, ki bi jo postavile pred Občino Sežana. Sama maketa bi prikazovala relief Sežane in njene znamenitosti.

Naslednje področje, ki smo se ga želele raziskati, je bilo, ali Sežana potrebuje trgovino s kraškimi spominki. Glede na to, da smo avtorice naloge mnenja, da taka trgovina Sežani manjka, smo v anketi postavile tudi to vprašanje. Ugotovile smo, da kar 93 % vprašanih pogreša takšno trgovino. Odločile smo se, da pri oblikovanju turističnega proizvoda upoštevamo tudi to dejstvo in tako vključimo trgovino kot novo ponudbo v Sežani. Glede na to, da so najemnine prostora za odprtje trgovin visoke, smo obiskale Matejo Grzetič Žerjal, zaposleno na občini, in jo povprašale, ali bi občina bila pripravljena financirati del najemnine za trgovino in ali bi lahko sredstva pridobili s pomočjo kakšnega razpisa.Tako bomo poleg dneva Sežane in izdelane makete popestrili turistično ponudbo Sežane s pomočjo sofinanciranja najemnine za novo trgovino s spominki in motivi Krasa: vodnjak, knjige …Zamislile smo si, da bi dan Sežane potekal v poletnem terminu. Za pomoč pri izvedbi tega dne bi povabile še 2 gostilni in TIC, ki je nad našo idejo navdušen, saj nam je Anja Zadnik zagotovila, da so pripravljeni sodelovati pri izvedbi našega projekta.

19

Na dnevu Sežane bi se tako vrstili razni dogodki (pri izbiri dogodkov smo upoštevale želje naših anketirancev): jutranji pohod ogledi znamenitosti v Sežani kosilo kraških dobrot družabne igre srečelov prireditev z glasbeno skupino in tekmovanje v karaokah

– Na atletski stezi in na nogometnem igrišču bi potekale različne družabne igre (samokolnice, skakanje v vrečah, …).– Pred pošto bi nastopale glasbene skupine naše šole, potekalo bi tudi tekmovanje v solo petju– na parkirišču za Mercatorjem bi potekal srečelov.– Na parkirišču pred barom Clinton bi potekala tekmovanje v kuhi jote. Ocenjevalci bi bili gostilničarji iz Sežane.–Obiskovalci bi si lahko poleg zgoraj naštetih dejavnosti ogledali še vse turistične znamenitosti.

Tako bi vsak obiskovalec našel nekaj zase: od ogleda znamenitosti do ogleda makete Sežane, kjer bi dobili vpogled v našo okolico, nakupa spominka v trgovini ali sodelovanja v kakšni izmed družabnih iger.

Če bo dan Sežane resnično zaživel, razmišljamo, da bi v prihodnosti razširili ta dan tudi na ogled okolice in njenih znamenitosti. Obiskovalci bi lahko izbirali med tremi možnostmi: – Tisti, ki bi si želeli znamenitosti ogledati samostojno, bi na občini dobili brošure in zemljevide, na katerih bi bile označene znamenitosti oziroma lokacije, ki bi si jih bilo tisti dan možno ogledati,– Tiste, ki bi želeli voden ogled, bi pri občini pričakali vodiči, ki bi jih popeljali od znamenitosti do znamenitosti. V Lipico in Štanjel pa bi bil organiziran avtobusni prevoz.– Tisti, ki jih znamenitosti ne bi toliko zanimale, bi imeli organiziran pohod po Kosovelovi poti v Tomaj.

3.2 UMESTITEV PREDSTAVLJENE IDEJE V SEDANJI PROSTOR IN ČAS

Naša ideja je bila, da Sežano predstavimo v drugačni obliki, kot jo sedaj poznajo obiskovalci, in sicer kot turistični kraj. Občina in prebivalci bi se morali vsekakor povezati med sabo in sodelovati, kar bi koristilo vsem. Svoje znamenitosti bi morali pokazati turistom. Kosovelovo spominsko sobo bi morali odpreti za obisk, Botanični park pa bi moral imeti urnik, ki bi ustrezal turistom, saj je trenutno neustrezen (Oba urnika si oglejte v prilogi 4.)

S tem bi Sežano predstavili kot kraj, ki lahko nudi turistom marsikaj, česar do zdaj niso poznali ali sploh vedeli, da se da videti v Sežani. Trenutno si v Sežani znamenitosti turisti lahko ogledajo le v lastni režiji in še to ne vseh. Zato mislimo, da bi naša ideja močno pripomogla k razvoju in prepoznavnosti Sežane, ki bi tako vsaj za en dan v letu postala pravi turistični kraj, zanimiv za obiskovalce. Za izvedbo naše zamisli vsekakor potrebujemo podporo različnih inštitucij in ljudi. Veselimo se podpore zaposlenih na občini, gostincev, animatorjev in navsezadnje tudi prebivalcev Sežane, saj je bila naša ideja vsem zanimiva. Pokazali so veliko navdušenja in pripravljenosti pomagati pri izvedbi ideje. Idejo bi v prihodnosti lahko tudi razširile, saj razmišljamo o ponudbi ogleda širše okolice ( Lipice, Štanjela, Vojaškega muzeja v Lokvi …) in o dnevu

20

Sežane v zimskem času. K izvedbi zimskega dne bi povabile tudi naše dijake (aranžerje), ki bi v okviru projektnega dela v šoli izdelali pravljična bitja in jih postavili v parku v Sežani ter za otroke pripravili razne prireditve na teme iz pravljic. To bi bila tudi dobra promocija za našo šolo in za dijake, ki bi na takšen način pokazali svoje znanje. Že v letošnjem letu so dijaki v 3. letnika smeri aranžerski tehnik hodnik naše šole spremenili v ledeno deželo, nad katero so bili obiskovalci navdušeni.

Slika 13: Ledena dežela (Vir: prof. Samo Onič)

Za začetek pa bi zaradi lažje izvedbe in lepšega vremena dan Sežane izvedle v spomladanskem času, saj bi vse aktivnosti potekale zunaj.

3.3 RAZČLENITEV PREDSTAVLJENE IDEJE IN OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA

Idejo, s katero bi dosegle večjo prepoznavnost in razvoj Sežane, bi rade uresničile z dnevom Sežane, ki bi v Sežano privabil turiste iz bližnje in daljne okolice. Oblikovale bi turistični proizvod, ki bi vključeval vse pristojne, ki so na različne načine vključeni v turistično ponudbo Sežane. K sodelovanju smo povabile zaposlene na TIC-u v Sežani, pristojne za razvoj turizma na občini, gostilničarje dveh gostiln in dijake naše šole.

3.3.1 IdejaNaš turistični proizvod bi tako vključeval:

- brošure

- maketo

- jutranji pohod

- ogled znamenitosti Sežane

- kraške dobrote za kosilo

- družabne igre

21

- srečelov

MAKETA

Odločile smo se, da bi iz različnih mas (lepilo, časopis, moka …) izdelale maketo Sežane. Maketa bi bila postavljena pred Občino Sežana in bi prikazovala vse znamenitosti, ki so v Sežani vredne ogleda.

BROŠURE

V brošuri bi na kratko predstavile zgodovino Sežane, določile njeno geografsko lego ter na kratko opisale kulturne in naravne znamenitosti. S tem bi rade turiste privabile v Sežano in njeno okolico, saj le-ta ponuja mnogo več, kot si kdorkoli lahko predstavlja.

JUTRANJI POHOD

Jutranjega pohoda bi se obiskovalci dneva Sežane lahko udeležili samostojno ali pa spremstvu vodičev. Vse bi pred občino čakala stojnica, kjer bi brezplačno dobili brošuro in zemljevid Kosovelove poti. Pohod bi se začel ob 8.00 in bi bil primeren tako za mlade kot za starejše, saj bi potekal v zmernem tempu. Turisti bi sami poskrbeli za malico, saj bi jih po koncu pohoda v Sežani čakalo kosilo s tipičnimi kraškimi jedmi.

OGLED ZNAMENITOSTI SEŽANE

Turisti bi si jih ogledali samostojno ali v spremstvu vodičev. Pri sebi bi imeli zemljevid, kjer bi bile vse zanimivosti tudi vrisane. Ogled pod vodstvom vodičev bi se začel ob 9.00 z ogledom Botaničnega parka. Nato bi se sprehodili do Polayevega stolpa, ki stoji zraven Kosovelove knjižnice, kjer bi se tudi ustavili. Skupina bi se nato odpravila v Kosovelovo spominsko sobo, ki bi bila na ta dan odprta. Ogled bi vodila gdč. Andreja Furlan.

KRAŠKE DOBROTE ZA KOSILO

Po končanem pohodu po Kosovelovi poti in ogledu znamenitosti bi se turisti zbrali pred pošto, kjer bi imeli postavljene mize z značilnimi kraškimi jedmi. Odločile smo se, da bi ponudile naslednje jedi: joto, pršut, krompirjeve njoke s »čjšpami«, ajdovo ter koruzno polento, kuhane klobase s kislim zeljem, jabolčni štrudelj, frtalje in seveda domač kruh.

Pred pošto bi potekalo tekmovanje v kuhanju kraške jote. Zmagovalca bi izbirali gostilničarji iz Sežane.

DRUŽABNE IGRE

Potekale bi na atletski stezi oziroma na zelenici. Tekmovalci bi se pomerili v naslednjih igrah:

1. tekmovanje: Skakanje v vrečah. Prijavili naj bi se oče ali mama in otrok. Tekmovali bi v dvojicah. Prijave bi se zbiralo ob začetku dneva. Tekmovalo bi 7 parov. Zmagovalni par bi dobil praktično nagrado, ki bi jo omogočili sponzorji.

2. tekmovanje: Samokolnice. Tudi to tekmovanje bi potekalo v dvojicah.

22

SREČELOV

Srečelov bi potekal na parkirišču za trgovino Mercator v neposredni bližini pošte, kjer bi obiskovalcem pripravili kosilo. Srečke bi prodajali dijaki Šolskega centra Srečka Kosovela. Ena srečka bi stala 1€. Glavna nagrada bi bila pršut, ki bi ga prispevala Pršutarna Lokev.

PRIREDITEV

Zvečer bi se na odru pred pošto zvrstile glasbene skupine naše šole, ki bi vsem popestrile uspešen dan za razvoj in prepoznavnost Sežane. Obiskovalci bi se zavrteli v ritmih zabavne glasbe in se domov vračali s pozitivnimi mislimi na preživeti dan.

Da bo dan Sežane resnično obiskan, bomo morale poskrbeti tudi za njegovo promocijo.

Dan Sežane bomo oglaševale različnim segmentom ljudi, in sicer:

o mladim družinam z otrokio dijakomo turistom, ki pridejo na enodnevne izlete v Lipico, Štanjel, (tu mislimo

predvsem na naše sosede Italijane)o družinam o občanom Sežane in prebivalcem njene okoliceo obiskovalcem kazinojev itd.

3.3.2 Potek dneva Sežane

Da bi si vsi lažje predstavljali, kako naj bi dan Sežane sploh potekal, je predstavljena ena izmed možnosti.

Obiskovalcem bi pred občino zaželeli dobrodošlico in jim ob maketi pokazali, kje se nahajajo znamenitosti v Sežani in kje bodo potekale razne spremljajoče dejavnosti.

Turisti bi prišli v Sežano okrog 8.00 zjutraj. Razporedili bi jih v skupine po 20 in jim dodelili vodiča. Pred občino bi jim zaželeli dobrodošlico in razdelili zgibanke in zemljevide. Predstavili bi jim dejavnosti, ki se bodo odvijale čez dan in jim tako bolj približali potek dneva. Skupine bi si po različnem vrsten redu ogledovale znamenitosti. Od Botaničnega parka, katerega ustanovitelj je bila družina Scaramanga; Kosovelove sobe, kjer je prebivala družina Kosovel; cerkve Svetega Martina, ki stoji ob nekdanji furmanski poti, in ne nazadnje do spomenika padlih borcev, ki stoji na začetku Sežane. Glede na število udeležencev pohoda na Tabor bi oblikovali posebne skupine, ki bi si znamenitosti ogledale v popoldanskem času. Po dopoldanskih ogledih znamenitosti bi obiskovalce vodiči pripeljali pred pošto, kjer bi se okrepčali z značilnimi kraškimi jedmi.

23

Pred poldnevom bi se v baru Corner pričela degustacija koktajlov, ki bi jih pripravili tamkajšnji zaposleni. Poskrbeli bi za to, da nihče ne bo ostal žejen.

Že od jutra dalje bi pred barom Clinton potekalo tekmovanje v kuhi kraške jote, s katero bi obiskovalcem tudi postregli. Zmagovalno joto bi izbrali gostilničarji iz Sežane. Pred pošto bi postavili mize, jih primerno okrasili v slogu Krasa ter gostom postregli. Poleg jote (recept si oglejte v prilogi 3), bi bile na voljo tudi druge jedi, in sicer:

- pršut

- krompirjevi cmoki s češpami

- ajdova in koruzna polenta

- kuhane klobase s kislim zeljem

- jabolčni štrudelj

- frtalje

- domač kruh

Popoldanski del prireditve, ki bi se začel ob 14.30, bi potekal v znamenju družabnih iger na atletski stezi oziroma na zelenici, namenjeni nogometu. Pripravili bi dve igri: skakanje v vrečah in samokolnice. Zmagovalni par bi dobil praktično nagrado, ki naj ostane presenečenje. Igre bi povezovala dijakinja Sandra Polh, ki bi poskrbela za primerno napeto in veselo vzdušje.

Na dan Sežane bi cel dan na parkirišču za Mercatorjem potekal srečelov. Srečke bi prodajali dijaki in dijakinje naše šole, in sicer po 1€. Nagrade bi prispevala podjetja iz Sežane in okolice.

Po končanih igrah bi se vsi skupaj preselili na parkirišče pred pošto, kjer bi dijaki naše šole postavili oder za tekmovanje v solo petju. Tekmovanje bi se pričelo ob 17.30, prijave pa bi zbirali skozi cel dan. Nastopili bi lahko praktično vsi, stari in mladi, željni zabave in pozornosti. V komisiji, ki bi na koncu izbrala zmagovalca, bi sedeli dijaki naše šole, ki so povezani s petjem in glasbo.

Ko bi dobili zmagovalca karaok, bi na vrsto prišli glasbenice in glasbeniki ter skupine našešole, ki bi poskrbeli za sproščen večer v znamenju glasbe in plesa. Vztrajali bi tako dolgo, kolikor bi vztrajali obiskovalci, in tako uspešno pripeljali dan Sežane do konca.

24

3.4 PREDSTAVITEV PLANA IZVEDBE PREDSTAVLJENE IDEJE

Iz srca si želimo, da bi naša ideja zaživela, zato smo se odločile, da bomo zato nekaj naredile.

o Udeležile se bomo enotedenskega izobraževanja o oglaševanju, ki bo potekalo v Piranu od 8. do 11. marca 2010. Tam bomo izdelale oglase za dan Sežane in letake ter reklamno gradivo, ki ga bomo razdelile po šolah, trgovinah, igralnicah itd.

o Napisale bomo članek, kjer bomo našo zamisel podrobno predstavile, in ga posredovale občini za občinsko oglasilo

o Izdelale bomo brošure, v katerih bodo zbrane vse kulturne in naravne znamenitosti na enem mestu. Brošure bodo prevedene v italijanski, angleški in nemški jezik, poleg znamenitosti bi napisale tudi urnike možnosti njihovega ogleda.

o Izdelale bi zemljevid, ki bi prikazoval glavne znamenitosti Sežane in bi bil dostopen obiskovalcem na javnih mestih. Turisti bi brezplačno prejeli zemljevid, ki bi ga lahko uporabili še kdaj drugič.

o Priskrbele bomo glasbene skupine naše šole .o Poskrbele bomo, da bodo na dnevu Sežane sodelovali tudi gostilničarji kot

ocenjevalci kuhanja jote in ponudniki svojih specialitet.o Poskrbele in sestavile bomo tudi družabne igre, ki se bodo odvijale na atletski

stezi in v katerih bodo lahko sodelovali praktično vsi.o Poskrbele bi, da bi nam podjetja iz Sežane in okolice prispevala nagrade za

srečelov, ki bi potekal na parkirišču za trgovino Mercator.

4 SKLEPNI DEL

V raziskovalni nalogi smo predstavile kar nekaj dobrih idej, s katerimi bi naredile Sežano za turistični kraj vsaj za en dan v letu. Ideje smo iskale predvsem z mislimi na to, kako bi Sežano približale turistom, ki bi se z veseljem vedno znova vračali. Želimo si, da bi se Sežana razvijala tudi na turističnem področju.

Za predstavitev na turistični tržnici bomo morale izdelati še brošure s predstavitvaminaravnih in kulturnih znamenitosti, zemljevid Kosovelove učne poti ter maketo z vsemi zanimivostmi vred.

Z izdelavo raziskovalne naloge smo se marsikaj naučile. Razširile smo svoje znanje o Sežani, s svojo radovednostjo zvedele marsikaj, česar nismo vedele. Pri tem so nam pomagali zaposleni na Občini Sežana in TIC-u. Ponosne smo na to, da je našo idejo o dnevu Sežane na občini odlično sprejela gdč. Mateja Grzetič Žerjal.

Ugotovile smo, da se s kančkom truda in dobrimi idejami da uresničiti vsak, še tako težek cilj. Menimo da nam je ta raziskovalna naloga dala izkušnjo več, ki nam bo pomagala tudi v nadaljnjem življenju.

25

Prepričane smo, da bo ta dan Sežane tržno uspešen, pripomogel pa bo tudi k večji razpoznavnosti in večjem številu turistov, ki bodo uživali in se z veseljem znova vračali.

LITERATURA IN VIRI

KNJIGA

Škrinjar, P. Sežana-Sonce nad prestolnico Krasa. 1. natis. Ljubljana: Založba Ad Pirum. 2006. ISBN 961-91721-2-4.

INTERNET

Portal kraško – brkinske regije: (Online), <citirano 16.12.2009 > dostopno na spletnem naslovu:

http://kras.brkini.net/botanicnipark.html

Društvo za varstvo okolja Sežana: (Online), <citirano 22.12.2009 > dostopno na spletnem naslovu

http://users.volja.net/rogirob/mestna_ucna_pot.htm

Slovenia.info: (Online), <citirano 4.11.2009 > dostopno na spletnem naslovu:

http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_attractions%5C1%5C2005%5C057_02_botanicni_vrt_64396.jpg

Vila Alma: (Online), <citirano 6.1.2010 > dostopno na spletnem naslovu: http://www.kras-apartma.com/images/srecko/domacija_sk1.jpg

Kosovelov dom Sežana: (Online), <citirano 12.1.2010 > dostopno na spletnem naslovu:

http://www.kosovelovdom.si/page_1_prva.htm

Etleboro: (Online), <citirano 13.1.2010 > dostopno na spletnem naslovu: http://sites.etleboro.com/files/photo/3864_Se%C5%BEana,Slovenija.jpg

26

PRILOGE

Priloga 1: Anketa o dnevu SežanePriloga 2: Izidi ankete, prikazani z grafiPriloga 3: Recept za pripravo kraške jotePriloga 4: Urniki Botaničnega parka in Kosovelove spominske sobe

27

Priloga 1

ANKETA

Smo dijakinje 4. letnika Šolskega centra Srečka Kosovela iz Sežane in bi rade, da nam pomagate pri naši raziskovalni nalogi:«Moj kraj, moj ponos«. Zato bomo zelo vesele vaših odgovorov, saj nam boste tako pomagali pri izdelavi naše naloge. Prosimo, da pri vsakem vprašanju z X označite le en odgovor.

1. Menite, da bi bilo dobro, da bi v Sežani organizirali dan Sežane, kjer bi si lahko s pomočjo vodičev ogledali vse znamenitosti?

Da. Ne. Dan Sežane me ne zanima.

2. Ali bi zaradi tega dneva Sežana postala bolj prepoznavna? Da. Ne. Mogoče. Me ne zanima.

3. Poznate zgodovino Sežane? Da. Ne. Še kar. Malo. Nič.

4. Ima Sežana dovolj družabnih dogodkov? Da. Premalo. Družabni dogodki me ne zanimajo.

5. Ste že slišali za Giovannija Scaramanga? Ne. Da.

6. Kdaj ste zadnjič obiskali Botanični park? Pred davnim. Pred 2 letoma. Pred 1 letom. Pred nekaj meseci. Pred kratkim.

7. Ali veste, kje je potekala furmanska pot? Da. Ne. Me ne zanima.

8. Kdaj ste zadnjič bili v Kosovelovi sobi oz. domačiji? Nikoli. Veliko let nazaj. Pred 2 letoma. Pred kratkim.

9. Mislite, da bi si Lipico ogledalo več turistov, če bi do tja potekal organiziran prevoz? Seveda. Mogoče. Niti ne.

10. Kolikokrat na leto obiščete Lipico? 10-krat na leto. 5-krat na leto. 3-krat na leto. Včasih. Nikoli

11. Ali menite, da je Sežana turistični kraj, ki nudi dovolj informacij, prireditev in vodenih ogledov znamenitosti za obiskovalce?

28

12. Kako bi vi to spremenili?

13. Ali bi se udeležili tekmovanja na atletski stezi, ki bi potekalo na dan Sežane? Da. Ne.

14. Ali bi bilo dobro, da bi tudi posneli dogajanja na dan Sežane? Seveda. Mogoče. Ni potrebno.

15. Menite, da bi se tekmovanja v solo in v skupinskem petju udeležilo veliko mladih? Da. Ne.

16. Bi se udeležili organiziranega pohoda po Kosovelovi poti? Da. Ne.

17. Ali bi Sežana morala imeti trgovino, kjer bi prodajali spominke s kraškimi motivi? Da. Ne.

29

Priloga 2

Menite, da bi bilo dobro, da bi v Sežani organizirali dan Sežane, kjer bi si lahko s pomočjo vodičev

ogledali vse znamenitosti?

17 %

2 %

81 %

Da Ne Dan Sežane me ne zanima

Da

Ali bi zaradi tega dneva Sežana postala bolj prepoznavna?

5 %

40 %

7 %

48 %

Da Ne Mogoče Me ne zanima

30

Poznate zgodovino sežane?

37 %

17 %

29 %

7 %10 %

Da Ne Še kar Malo Nič

Ima Sežana dovolj družbenih dogodkov?

69 %

19 %12 %

Da Premalo Me ne zanimajo

31

Ste že slišali za Giovannija Scaramanga?

69 %

31 %

Da Ne

Kdaj ste zadnjič obiskali Botanični park?

10 %

7 %

10 %66 %

7 %

Pred davnim Pred 2 letoma Pred 1 letom

Pred nekaj meseci Pred kratkim

32

Ali veste, kje je potekala furmanska pot?

45 %

12 %

43 %

Da Ne Me ne zanima

Kdaj ste zadnjič bili v Kosovelovi sobi oz. domačiji?

48 %

38 %

7 %7 %

Nikoli Veliko let nazaj Pred 2 letoma Pred kratkim

33

Mislite, da bi si Lipico ogledalo več turistov, če bi do tja potekal organizirani prevoz?

42 %

16 %

42 %

Seveda Mogoče Niti ne

Kolikokrat na leto obiščete Lipico?

52 %17 %

14 %7 %10 %

10-krat na leto 5-krat na leto 3-krat na leto

Včasih Nikoli

34

Ali menite, da je Sežana turistični kraj, ki nudi dovolj informacij, prireditev in vodenih ogledov

znamenitosti za obiskovalce?

36 %

64 %

Da Ne

Kako bi vi to spremenili?

59 %

36 %

5 %

Oglaševanje Prireditev za mlade Turistični ogledi

35

Ali bi se udeležili tekmovanja na atletski stezi, ki bi potekalo na dan Sežane?

40 %

60 %

Da Ne

Ali bi bilo dobro, da bi tudi posneli dogajanja na dan Sežane?

54 %

36 %10 %

Seveda Mogoče Ni potrebno

36

Menite, da bi se tekmovanja v solo in v skupinskem petju udeležilo veliko mladih?

62 %

38 %

Da Ne

Bi se udeležili organiziranega pohoda po Kosovelovi poti?

71 %

29 %

Da Ne

37

Ali bi Sežana morala imeti trgovino kjer bi prodajali spominke s kraškimi motivi?

93 %

7 %

Da Ne

38

Priloga 3

RECEPT ZA KRAŠKO JOTO:

POTREBUJEMO:

1/2 kg fižola1 kg zelja ali repe1/2 kg krompirja1/2 kg prekajenih svinjskih reber6 dag maščobe ali olja4 dag moke1/2 srednje velike čebulestrok česnasol, poper in jušni koncentrat

POSTOPEK:

Prebran, opran in čez noč namočen fižol kuhamo skupaj s svinjskimi rebri. Ko je oboje na pol mehko, dodamo na koščke narezan krompir, ki se lahko razkuha. V drugem loncu kuhamo zelje ali repo, če je zelo dolgo, ga pred kuhanjem nekajkrat prerežemo. Na koncu vse skupaj zmešamo, dodamo prežganje, zboljšamo z jušno kocko, popopramo in dosolimo, če je potrebno, pa še zabelimo s slanino ali zaseko. Joto lahko pripravimo tudi brez mesa in jo v tem primeru malo več zabelimo. Če je jota brez mesa, lahko zraven ponudite ocvirkovko.

39

Priloga 4

BOTNIČNI PARK:Poletni urnik (od 15. 04. do 15. 10.): vsak delavnik od 7h do 15h, ob sobotah, nedeljah in praznikih: od 9h do 12h in od 15h do 18h, izven tega časa po predhodnem dogovoru.Zimski urnik (od 16.10. do 14.04.): vsak delavnik od 7h do 15h, izven tega časa po predhodnem dogovoru.

KOSOVELOVA SPOMINSKA SOBA:Ogled je mogoč po predhodni telefonski najavi. Za ogled se plača simbolična vstopnina. Ogled traja približno 30 minut.

40

NAČRT PREDSTAVITVE NA TURISTIČNI TRŽNICI

SEŽANA Z DELČKOM KRASA

Okvirna vsebina in struktura predstavitve turističnega proizvoda

Na turistični tržnici bomo našo raziskovalno nalogo Sežana z delčkom Krasa predstavile na različne načine:

1. Okrasile bomo stojnico s kraškimi motivi.

2. Izdelale bomo maketo Sežane.

3. Naredile bomo brošure, zemljevid Sežane z označenimi znamenitostmi.

4. Izdelale bomo reklamo za dan Sežane in jo na turistični tržnici predstavile.

5. S seboj bomo prinesle tipične kraške jedi (joto, pršut, njoke, Teran …).

6. Izdelale bomo zgibanko o poteku dneva odprtih vrat.

7. Izdelale bomo tudi film, na katerem se bodo vrtele znamenitosti Sežane.

Poleg tega bomo na turistično tržnico s seboj pripeljale spremljevalce, ki nas bodo spodbujali pri tekmovanju. Na turistično tržnico bo zagotovo prišel Mitja Polh, ki bo dogajanje popestril z zvoki harmonike. Prisotnost na tekmovanju so nam obljubile tudi dijakinje 3. letnika aranžerske smeri, ki nam bodo pomagale pri idejni zasnovi stojnice in njeni okrasitvi.

Število sodelujočih pri predstavitvi :

1. Anela Žunič

2. Ana Štok

3. Mojca Šušmelj

4. Sara Vitez

5. Sandra Polh

6. Janja Sila

7. Ela Šušterčič