razvoj poslovnega modela ponudnika iptv storitev - … · v diplomski nalogi ne bomo raziskovali,...

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Informatika v organizaciji in managementu

RAZVOJ POSLOVNEGA MODELA PONUDNIKA IPTV STORITEV

Mentor: viš. pred. dr. Gregor Lenart Kandidat: Simon Bergant

Kranj, junij 2016

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Gregorju Lenartu za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomske naloge.

POVZETEK Diplomska naloga prikazuje obstoječe stanje IPTV-ponudnikov in trende. Trenutno stanje je predvsem zagotavljanje različnih video vsebin končnim uporabnikom. Glede na obstoječe stanje se poizkuša oblikovati nove poslovne modele, ki bi IPTV-ponudniku omogočili ustvarjanje dodatnih prihodkov. Konkurenca na področju IPTV-ponudnikov je zelo velika. prihodki zgolj od preprodaje (distribucije) video vsebin pa so zelo majhni. Diploma preučuje možnosti generiranja prihodkov od prodaje raznih drugih storitev in produktov preko IPTV-omrežij.

KLJUČNE BESEDE

‒ IPTV ‒ Internet service provider (ISP) ‒ multicast ‒ trženje

ABSTRACT In this diploma thesis, we describe existing IPTV technologies and trends. IPTV providers currently offer more or less only video content to their subscribers. Based on existing IPTV environments we try to add new business models which would help IPTV providers generate additional incomes. Incomes from video distributions are low and in this thesis we research options how to generate new types of incomes from different product sales by using IPTV networks.

KEYWORDS

‒ IPTV ‒ Internet service provider (ISP) ‒ multicast ‒ marketing

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................. 1

1.1 Predstavitev problema ............................................................................... 1

1.2 Predpostavke in omejitve .......................................................................... 1

2. TELEVIZIJA IPTV ................................................................................................ 2

2.1 Kaj je IPTV? ................................................................................................ 2

2.2 Infrastruktura ............................................................................................. 3

2.3 Primer IPTV sistema ................................................................................... 8

3. PONUDNIKI IPTV-STORITEV .............................................................................. 11

3.1 Uporaba različne infrastrukture ........................................................... 11

3.2 Potencial IPTV-operaterjev .................................................................. 11

3.3 Vrsta IPTV-ponudnikov .......................................................................... 12

4. OBLIKOVANJE POSLOVNEGA MODELA .............................................................. 14

5. IZBOR IPTV-STORITEV, PRIMERNIH ZA TESTIRANJE .......................................... 17

5.1 Oglasi .................................................................................................... 19

5.2 Promocijske strani ................................................................................ 19

5.3 Trgovina................................................................................................ 20

5.4 Lokalne informacije .............................................................................. 20

5.5 Igre ....................................................................................................... 20

6. ANALIZA UPORABNOSTI IZBRANIH IPTV-STORITEV ........................................... 21

7. RAZVOJ POSLOVNEGA MODELA PONUDNIKA IPTV-STORITEV ............................ 22

8. PRIPOROČILA ZA RAZVOJ STORITEV IPTV ........................................................ 33

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................ 35

KAZALO SLIK ........................................................................................................... 36

KAZALO TABEL ........................................................................................................ 36

KRATICE IN AKRONIMI ............................................................................................. 37

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Simon Bergant: Razvoj poslovnega modela ponudnika IPTV storitev stran 1

1. UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Vsebina diplomske naloge raziskuje nove poslovne modele za podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo IPTV-storitev. IPTV-podjetja svoje storitve ponujajo predvsem na lokalnem trgu. Razlog za to je infrastruktura, ki je lokalna (xDSL, optični vodi), vsebine, ki jih prodajajo, pa imajo zelo stroga pravila in zahtevajo dovoljenje lastnikov vsebin za vsako državo posebej. Ponudniki IPTV-storitev so večinoma ponudniki internetnega dostopa ‒ Internet Service Provider (ISP) podjetja, ki so ponudbi interneta in telefonije dodali še storitve televizije. Cene storitve do končnega kupca zaradi hude konkurence nenehno padajo. Na drugi strani pa širjenje omrežja zahteva velike investicije. Z vse boljšimi internetnimi povezavami pa v njihova omrežja prihajajo tudi ponudniki različnih vsebin, ki posegajo v poslovne modele ISP-jev. Predvsem gre tu za ponudnike video vsebin (npr. Netflix, Hulu ...), ki s svojim delovanjem precej obremenjujejo omrežje ISP-jev. ISP-podjetja torej ponujajo storitve, katerih cene se na trgu nižajo, za širjenje lastnih omrežij pa potrebujejo investicije. V diplomski nalogi raziskujemo poslovni model, ki bi v prihodnosti lahko ISP-podjetjem ustvaril dodatne prihodke.

1.2 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE V diplomski nalogi ne bomo raziskovali, kakšne so možnosti dodatnih prihodkov na obstoječih tehnologijah ISP-podjetij, prav tako ne bomo iskali rezerv znotraj njihovega poslovanja. Raziskovali smo, kakšne storitve bi lahko ponudili končnemu uporabniku z uporabo najsodobnejše opreme, ki je danes na trgu. Zanimale so nas storitve, ki bi lahko prinesle dodatni prihodek ISP-podjetjem. Predpostavljamo, da ima ISP infrastrukturo, kjer lahko brez omejitev ponuja določene storitve. Dodali pa bomo tudi predpostavko, da ISP uporablja Android set top boxe (STB). Za pripravo poslovnega modela smo vzeli najsodobnejšo in cenovno dostopno opremo. Glede na nam znana dejstva ISP-ponudniki trenutno uporabljajo STB-je, ki so temeljili na starejši IT-arhitekturi in so predvsem namenjeni predvajanju video vsebin. V okviru diplomske naloge smo za primer vzeli STB, ki temelji na Android (GoogleTV) arhitekturi.



2. TELEVIZIJA IPTV

Televizija IP, krat. IPTV (angl. Internet Protocol Television ‒ IP Television ‒ IPTV) je način prenosa televizijskih programov v živo, z zamikom in videom na zahtevo preko omrežja, ki omogoča internetni protokol, npr. internetno omrežje, internetna televizija, spletna televizija.

2.1 KAJ JE IPTV? IPTV je način prenosa TV-signala (video vsebin) z uporabo računalniških omrežij (lokalna omrežja, internet). Za prenos video podatkov se uporablja pretočni način, ki omogoči gledanje vsebine, preden je zaključen prenos datoteke. Uporablja se tudi za prikaz živih vsebin (IPTV, n.d.). IPTV oz. IP-televizija se je pojavila leta 1995 z ustanovitvijo Precept Software, ki je razvil produkt IP/TV za prenos videa in za različne kvalitete zvoka. Kot kliente so uporabili Windows in Linux računalnike. Hiter napredek IT-tehnologiji je omogočil vse hitrejši prenos podatkov, kar je pomenilo tudi možnost prenosa TV-signala po IP-omrežju (IPTV, n.d.). Pojem IPTV predstavlja več pomenov, zato večkrat pride do zmede oziroma napačnih pričakovanj. IPTV se loči na dva glavna načina, ki pa se razlikujeta predvsem po načinu uporabe omrežja med izvorom TV-signala ter uporabnikom:

IPTV v lokalnih omrežjih. V tem primeru se uporablja zaprto in kontrolirano omrežje. Za omrežja skrbijo ISP-ji, ki skrbijo za nemoteno delovanje IPTV z uporabo QoS (quality of service protokola – mrežni mehanizem za nadzor kvalitete prenosa IP-paketov). ISP-operaterji nadzorujejo celotno omrežje in lahko tako uporabniku ponudijo kvalitetno storitev. IPTV v lokalnih omrežjih je lokalna storitev in jo navadno ponujajo podjetja v sklopu skupaj z dostopom do interneta in telefonije. V Sloveniji je poznan kot trojček (internet, TV in televizija). Zamik prenosa živega kanala je lahko do nekaj sekund.

IPTV oz. WEBTV se uporablja za dostavo vsebin uporabniku preko interneta. V tem primeru so ponudniki vsebine lahko kjer koli na internetu. Za kvaliteto storitve ne odgovarjajo, saj mora naročnik poskrbeti sam, da ima dovolj kvaliteten dostop do interneta za uporabo njihovih storitev. Zamik prenosa živega kanala je nastavljiv od približno 30 sekund.

Tradicionalni način prenosa televizijskih kanalov je bil na koaksialnem omrežju, ki je do uporabnika simultano pripeljal vse TV-kanale. Tako rekoč so bili vsi programi ves čas v TV-sprejemniku, uporabnik pa je med njimi preklapljal. Pri IPTV-ju pa so vsi kanali v omrežju ponudnika storitev. Vsi kanali so v centrali IPTV-operaterja,



le-ta pa do uporabnika pošilja samo izbrani TV-kanal. Tako se je s prehodom na IPTV povečal tudi čas med preklopom TV-kanalov. Pri analogni koaksialni televiziji se je preklop zgodil takoj, pri IPTV pa lahko traja tudi nekaj sekund.

2.2 INFRASTRUKTURA IPTV kot televizija je za zaprta omrežja sestavljena iz naslednjih komponent:

Centralni del strežniška infrastruktura o Zajem živih kanalov o Video na zahtevo – VOD o Interaktivni portal o Transcoder

Mrežna infrastruktura

Odjemalec IPTV-storitve o IPTV-sprejemnik (Set top box - STB) o Pametna TV (Smart TV) o Mobilni aparati (pametni telefoni, tablice)

Centrali del – strežniška infrastruktura Zajem živih kanalov poteka preko satelita, zemeljskih anten, v zadnjem obdobju pa se določene vsebine pripeljane do ISP-podjetij že v multicast IP-načinu. Vse zajete vsebine se konvertirajo v primeren format, nato pa so v načinu multicast poslane naprej do uporabnika. Kanali se navadno tudi tako kriptirani, da si jih z računalnikom ne moremo ogledati. Sistemi kriptiranja omogočajo upravljanje avtorskih pravic za digitalne vsebine (digital rights management ‒ DRM). Telekom Slovenije uporablja za kriptiranje v svetu zelo razširjeno orodje Verimatrix. Slika 1 prikazuje arhitekturo sistema v lokalnem omrežju.

Celoten proces zajema in kriptiranja video signala traja nekaj sekund. To lahko preverimo tudi tako, da imamo isti kanal na dveh televizijah. Na enem se program predvaja preko zemeljske antene in na drugem preko IPTV. Vidimo lahko, da IPTV zamuja za več sekund. Če dodamo še WEB TV, pa opazimo, da zamik živih kanalov preko interneta zlahka doseže minuto in več. Slika 2 prikazuje arhitekturo sistema z uporabo internetnega omrežja.

Video na zahtevo – VOD To so strežniki, kjer se nahajajo video vsebine. VOD-strežnike uporabljamo za potrebe videoteke in pa za predvajanje posnetkov živih kanalov, ki omogočajo predvajanje vsebin kanalov za več dni nazaj. Večji sistemi imajo od vsebin ločene streamning VOD-strežnike. Za shranjevanje vsebin pa lahko uporabimo mrežni sistem za shranjevanje datotek, ki je preko optičnega vmesnika priključen v omrežje z VOD-streaming strežniki.



Slika 1: Arhitektura IPTV-storitve z uporabo lokalnih omrežij (Vir: Nevron d.o.o., 2012 )



Slika 2: Arhitektura IPTV-omrežja z uporabo interneta (Vir: Nevron d.o.o., 2012 )



Interaktivni portal Je grafični vmesnik na televiziji, ki uporabniku omogoča izbiro kanalov, video na zahtevo in ostalih storitev, ki jih ponuja ISP. Transcoder ISP-operaterji oziroma podjetja, ki skrbijo za vsebino, največkrat kanale transkodirajo. Programi, ki jih dobijo iz satelita oz. drugih virov, so kodirani z različnimi formati in bitnimi hitrostmi. Včasih presegajo predvsem zmožnosti ADSL-omrežij. Podjetje potem transkodira kanale, s čimer dobi natančne pasovne širine za vse kanale. To jim omogoči natančno načrtovanje količine prenosa podatkov in s tem tudi načrtovanje omrežja. Mrežna infrastruktura Mrežna infrastruktura se razlikuje predvsem od posamezne regije. Odvisna je od predhodnega razvoja omrežja. Za primer lahko navedemo za US, kjer naj bi bilo že konec leta 2013 manj kot 6 mio uporabnikov, priključenih na DSL-priključek z manj kot 3 Mbps.

Avstralija in UK imata precej manj razvito optično omrežje. Tako večina uporabnikov še vedno uporablja DVB-T (free view) in DVB-S (free sat). Interaktivnost je v tem primeru omejena. Za uporabnike se uveljavlja HBBTV, standard za vključevanje interaktivnosti pri DVB-uporabnikih.

Afrika je poseben primer. Afrika ni razvijala mrežne infrastrukture, imajo pa po mestih napredno mobilno tehnologijo. Postavljajo tudi 4 G. V zadnjem obdobju pospešeno gradijo tudi optično infrastrukturo in Afrika postaja nov trg za razne nove tehnologije.

Kitajska je velika neznanka. Uporablja kabelsko infrastrukturo DVB-C in DVB-S. Glede na politiko pa je uporaba zelo omejena, sama distribucija vsebin pa s strani države zelo regulirana.

Omrežje je navadno v lasti in kontroli ISP-ja. Kontrolirano omrežje omogoča nemoten in kvaliteten prenos podatkov do končnega uporabnika. Zaščitena privatna omrežja so večkrat tudi pogoj za pridobitev pravic predvajanja vsebin. Lastniki vsebine so zelo natančni in zahtevni pri pogojih za prenos njihovih vsebin. V primeru WEB (OTT) TV-ja se za dostavo vsebin uporablja javno internetno omrežje. V vsakem primeru lastniki vsebin zahtevajo, da se vsebine v omrežje pošiljajo kriptirane. Eno bolj znanih podjetji, ki se ukvarja zgolj s kriptiranjem IPTV-vsebin, je podjetje Verimatrix. Omrežje lahko razdelimo na več tipov. Hrbtenično omrežje je navadno bolj obremenjeno, uporablja pa predvsem optične vodnike. Za priključitev uporabnikov večinoma uporabljamo šest glavnih tipov povezav:



optično omrežje, DSL-omrežje, kabelsko omrežje, satelitski sprejem, brezžična omrežja, internet.

Različni ISP-ji uporabljajo različne povezave oziroma kombinacijo le-teh (O'Driscoll, 2008). Odjemalec IPTV-storitve

IPTV-sprejemnik (Set top box ‒ STB)

Set top box je sprejemnik, ki dekodira, dekriptira in prikaže vsebino na TV-zaslonu. Na sliki 3 je prikazan primer dveh IPTV-sprejemnikov različnih proizvajalcev. V današnjem času so zelo pogosti tudi pametni televizorji (Smart TV), vendar ISP-operaterji še vedno uporabljajo set top boxe, ki jih lahko upravljajo preko omrežja, uporabnikom pa lahko nudijo podporo na daljavo.

Set top box (Vir: Nevron d.o.o., 2014)

Pametna TV (Smart TV) Smart TV ima vgrajen IPTV-sprejemnik. Prednost Smart TV-ja je, da lahko uporablja tako DVB (satelitske in zemeljske) signale kot tudi IPTV-kanale. Smart TV se za prikaz IPTV TV-kanalov uporablja predvsem v hotelskem sektorju in pa pri ponudnikih TV-signala, kot so kabelski ponudniki. Pri IPTV-ponudnikih pa navadno uporabnik že dobi IPTV-odjemalca, ki povsem nadomešča funkcije pametne televizije. Seveda je stanje drugačno pri rezidenčnih odjemalcih. Pri rezidenčnih uporabnikih se število pametnih TV-jev povečuje, vendar pa večina uporabnikov še vedno uporablja odjemalce ponudnikov.



Mobilni aparati (pametni telefoni, tablice)

Mobilni aparati so vse pogostejši odjemalci IPTV-storitev. Podatki pa kažejo, da se največ uporabljajo storitve ogleda za nazaj. Ponudnikom IPTV-storitev je v interesu uporaba mobilnih aparatov, saj imajo s pravilno uporabo nameščene lastne aplikacije, ki so odlično orodje za obveščanje in tudi za oglaševanje. Mobilni odjemalec pa je za enkrat še dodatek k TV-napravi. Trenutni trend še ne gre v smeri zamenjave, da bi mobilni odjemalec zamenjal sam TV.

2.3 PRIMER IPTV SISTEMA Primer IPTV-sistema v 120-sobnem hotelu potrebuje celotno infrastrukturo. Na sliki 4 je prikazana celotna shema. Hotel ima zajem lastnih TV-kanalov iz satelitskih in zemeljskih anten. Streamron IPTV Gateway pretvori TV-signal, ki pride iz antene v IP-kanal. Strežnik IP-kanale potem pošlje v omrežje preko standardnih IP-stikal. Hotel se je v tem primeru odločil za 35 TV-kanalov. TV-kanale so izbrali glede na jezik TV-kanala. Hotel je v Armeniji in uporablja satelita Astra in Hotbird. Izbrali so predvsem nemške, angleške, hrvaške, arabske in en ruski kanal. Streamron Gateway Server je zadolžen izključno za zajem in pretvorbo TV-kanalov v IP. Drugi strežnik, ki je še vključen v inštalacijo, pa je Nevron IPTV Middlere server on Streamron IPTV VOD. Ti dve storitvi sta nameščeni na istem fizičnem strežniku. IPTV Middleware server skrbi za komunikacijo s STB-ji ter drugimi sistemi, v našem primeru s hotelskim informacijskim sistemom. Streamron IPTV VOD skrbi za storitev video na zahtevo. Na Streamron IPTV VOD se naložijo video vsebine, strežnik pa skrbi za njihovo distribucijo.



Slika 3: Primer arhitekture IPTV-sistema v hotelu Vir: (Nevron d.o.o., 2014)



V sobah uporabljajo hotelski model LG-televizorja ter STB podjetja Nevron. Storitve, ki jih ponujajo, so video na zahtevo in promocija internih storitev. Na sliki 5 je prikazano pozdravno sporočilo v sobi. Ob prihodu v hotel gosta na recepciji vpišejo v hotelski informacijski sistem. Preko povezave med hotelskim informacijskim sistemom in IPTV-sistemom pošljejo podatke o gostu. Tako se na TV-ekranu pojavi pozdravno sporočilo, na katerem je ime in priimek gosta. Na sliki 6 so prikazane storitve, ki jih hotel ponuja preko TV-portala.

Slika 4: Primer pozdravnega sporočila (Vir: Nevron d.o.o. 2014)

Slika 5: Primer TV-portala v hotelu (Vir: Nevron d.o.o. 2014)



3. PONUDNIKI IPTV-STORITEV Na trgu se pojavljajo različni ponudniki IPTV-storitev. V večini evropskih držav so to podjetja, ki so v preteklosti nudila telefonske storitve, ob njih pa so se pojavila še manjša alternativna podjetja, ki z lastno infrastrukturo pokrivajo določena geografska področja znotraj posamezne države. Glede na zakonodajo so podjetja dolžna omogočiti prenos storitev drugih podjetji po lastni infrastrukturi, vendar pa je praksa, da imajo podjetja največ naročnikov na lastni infrastrukturi. 3.1 Uporaba različne infrastrukture Poznamo različne načine prenosa podatkov. V Sloveniji je optična mrežna infrastruktura zelo razširjena, trenutno pa je veliko število uporabnikov še vedno priključenih preko različnih drugih medijev. Za IPTV-omrežja danes podjetja uporabljajo omenjeno optično omrežje, xDSL-tehnologije, določen del pa za prenos uporablja tudi WiFi tehnologija. IPTV-tehnologija je na samih začetkih nudila zgolj TV-kanale in VOD-vsebine. Sama konkurenčna prednost pred klasično DVB-T in kabelskimi operaterji je bila predvsem ponudba različnih lokaliziranih vsebin, video na zahtevo in omrežje, kjer kebeljski operaterji svojega omrežja niso imeli. Izkazalo se je, da video na zahtevo ni prineslo želenega učinka. Tako so IPTV-operaterji iskali nove načine za pridobivanje uporabnikov. Storitev, zaradi katere so uporabniki pripravljeni zamenjati TV-ponudnika, so storitve časovnega zamika in snemanja. V tem primeru imajo IPTV-ponudniki prednost, saj so bili tehnično pripravljeni na te storitve. V tem primeru imajo precejšno prednost pred kabelskimi operaterji. Kabelski operaterji so se že odzvali na novo nastalo situacijo. Večji kabelski operaterji že priključujejo IPTV-uporabnike na lastno omrežje in jim tako omogočajo tudi časovni zamik. Spogledujejo pa se tudi s tako imenovanim hibridnim set top boxom, ki omogoča sprejemanje DVB-C-signala, priključen pa je tudi na LAN-omrežje in tako omogoča uporabnikom dostop do vsebin na zahtevo. S hibridno rešitvijo bi kabelski operaterji lahko uporabili obstoječe omrežje, ponudili pa tudi storitve, ki jih uporabljajo IPTV-operaterji. Ocenjujem, da bi lahko ponudili boljše storitve vsaj glede linearnih TV-programov. Vsebina, ki jo kabelski operaterji ponujajo preko koaksialnega omrežja, je praviloma boljše kvalitete kot kvaliteta IPTV-programov. IPTV-ponudniki namreč vsebine transkodirajo, da zavzamejo manj pasovne širine, s tem pa izgubijo na kvaliteti slike. 3.2 Potencial IPTV-operaterjev IPTV se obravnava kot zelo obetavna panoga. Glede na raziskavo Internet Protocol Television (IPTV) CDN Market by Type iz leta 2015 podjetja Research and markets naj bi bila rast prodaje VOD-storitev preko 30 % na svetovni ravni (Research and markets). Slovenija je v tem primeru v slabšem položaju. Lastniki vsebin namreč



za vsak teritorij podpisujejo posebne pogodbe. Zneski pogodb so izredno visoki in glede na populacijo v Slovenji daleč previsoki, da bi model postal dobičkonosen. Če pogledamo videoteke slovenskih operaterjev, so filmi razmeroma stari. Operaterji pa se soočajo še z alternativnimi ponudniki, ki svoje storitve ponujajo preko internetne infrastrukture. Netflix in podobni ponudniki so vse prodornejši in boljši. Telekomovi operaterji lahko zaznajo in blokirajo največje ponudnike Netfixa, vse pa je nemogoče nadzorovati. Tako video storitve na eni strani obremenjujejo omrežja, po drugi strani pa jim odvzamejo prihodek pri prodaji lastnih podobnih storitev. Orange je v Franciji svojim uporabnikom blokiral Netflix. Glede na to, da ima ogromno uporabnikov, je bil to za Netflix velik udarec. Zaključek zgodbe je, da so sklenili sporazum in sedaj Neflix plača podjetju Orang provizijo za vsakega naročnika. Tako imajo uporabniki Netflix, Orang pa tudi neko odškodnino za uporabo njihovega omrežja. Tak način si seveda lahko privoščijo samo veliki operaterji. Manjši pa morajo v tej zgodbi slediti in pri tem ne dobijo nikakršne odškodnine. Neizbežno pa je, da bodo prihodke od storitev video na zahtevo pobirala specializirana mednarodna podjetja z ogromnim številom uporabnikov. Tako morajo operaterji poiskati druge načine za povečanje prometa. Operaterji tako iščejo nove poti za izboljšanje poslovnih rezultatov. Začela se je prodaja razne opreme za nove in obstoječe naročnike. Vendar pa se vsa prodaja izvaja po klasičnih poteh in je osredotočena predvsem na storitve, ki jih ponujajo. 3.3 Vrsta IPTV-ponudnikov Pojavljata se predvsem dve vrsti IPTV-ponudnikov. V diplomski nalogi se bomo osredotočili na IPTV-operaterje, ki gradijo svoje storitve na lastni infrastrukturi. Pojavljajo pa se tudi operaterji, ki preko internetne infrastrukture ponujajo IPTV-storitve. Imenujemo jih OTT IPTV. OTT IPTV-operaterji omogočajo tudi ogled TV-kanalov, vendar je navadno kvaliteta prenosa precej slabša kot pri IPTV-operaterjih v lastnih omrežjih. Za primer lahko vzamemo klasičen kanal standardne resolucije (SD), ki se v IPTV-omrežjih prenaša s pasovno širino 2 M, pri večini OTT IPTV-ponudnikih pa je le ta kanal 512 K ali manj. OTT IPTV-operaterji ne morejo jamčiti kvalitete prenosa. Tako se lahko zgodi, da storitev zaradi nepredvidenih dogodkov na internetu ne deluje oziroma deluje slabo. Klasični IPTV-operaterji pa imajo popoln nadzor nas lastnim omrežjem in lahko zagotovijo kvaliteten prenos podatkov oziroma TV-kanalov. OTT IPTV-operaterji se zavedajo težav, ki jih lahko povzroči internet, zato rešujejo kvaliteto s prednalaganjem (buffering) vsebin. Tako imajo živi kanali pri OTT IPTV-operaterjih 40 sekund ali več zamika. OTT IPTV-operaterji so predvsem ponudniki vsebin na zahtevo. S temi ponudniki se je trg VOD spremenil. Vsebine so postale dostopnejše, še vedno pa je nekaj prvih mesecev po izidu določenega filma rezervirano zgolj za kinematografe. Vendar pa



so z množično uporabo OTT IPTV-ponudnikov le-ti začeli sami s produkcijo vsebin. Lastna produkcija je dostopna takoj po izidu. Odmevnejši primer, ki se je zgodil 2015, je oddaja Top Gear, ki jo je sedaj pod svoje okrilje vzel Netflix. Netflix ogromno investira v lastno produkcijo, s tem pa hitro prehiteva konkurenco. Glede na njihov poslovni model obstaja velika verjetnost, da se bo spremenila tudi klasična filmska industrija.



4. OBLIKOVANJE POSLOVNEGA MODELA Metodologije za oblikovanje poslovnih modelov opredeljujejo strog pristop k opredeljevanju tokov poslovne vrednosti (Krumeich idr., 2012). Organizacija z oblikovanjem poslovnega modela opredeli način, s katerim prinaša vrednosti za stranke, pritegne stranko za plačilo vrednosti in plačila pretvori v ustvarjanje dobička (Bogataj in Pucihar, 2013).

Za oblikovanje poslovnega modela smo uporabili orodje »Kanvas poslovnega modela« (Business Model Canvas), ki ga sestavlja devet elementov (Osterwalder, 2004):

vrednost produkta ‒ z vidika kupca,

segmenti kupcev,

odnos s strankami,

prodajni kanali,

ključni viri (stroji, znanje, morda ljudje),

ključne aktivnosti za dosego vašega cilja,

partnerji (dobavitelji, sodelavci ...),

ocena strukture prihodkov,

ocena strukture odhodkov.

Slika 7 prikazuje 9 elementov poslovnega modela Kanvas. Poslovni model Kanvas (Business Model Canvas) je razvit s strani A. Osterwalderja, Yves Pigneur, Alana Smitha in okrog 470 delavcev iz 45 držav. Je eden od najbolj uporabnih orodij za opis elementov poslovnega modela (Osterwalder in drugi, 2010). V diplomski nalogi smo vključili dva plačilna modela. Uporabniki lahko izbirajo med naročniškim modelom, kjer se storitve zaračunavajo na mesečni osnovi in pa predplačniški model, kjer se prednaloži določena vsota, ki se z uporabo storitev odšteva. Predvsem stranke v Afriki so izrazile željo po predplačniškem modelu, ker imajo težave s plačilno nedisciplino. Ostali moduli, ki vplivajo na prihodke, pa so prodaja različnih storitev in oglaševanje. Predplačniški model ‒ uporabnik omejen čas dostopa do elektronske storitve, natanko od datuma naročila ali konkretnega datuma in potem za čas veljavnosti ‒ število dni, tednov, mesecev, let. Za vsak različen čas dostopa na isto elektronsko storitev je treba kreirati nov plačljivi produkt in ga vezati na to elektronsko storitev ter ponuditi uporabniku na voljo za nakup. Dostop do elektronske storitve se po preteku časa avtomatsko dezaktivira. Plačljiv produkt tega tipa torej jasno določa dolžino časa dostopa do elektronske storitve in ceno. Administrator mora imeti tudi možnost ročnega izklopa dostopa do predplačane elektronske storitve (do tega lahko pride npr. v primeru nespoštovanja določenih pravil na portalu). Naročniški model ‒ zaračunavanje na določena časovna (obračunska) obdobja, naročnina se avtomatsko podaljšuje. Določi se obdobje zaračunavanja, najbolj običajno en mesec. Zaračunavanje (billing) ob začetku meseca uporabniku avtomatično zaračuna naročnino za eno obračunsko obdobje vnaprej. Če je uporabnik naročil naročnino sredi obračunskega obdobja in začne naročnina veljati sredi obračunskega obdobja, mora biti za tisto obračunsko obdobje obračunana



samo cena za obdobje dostopa glede na ceno celotnega obračunskega obdobja. Isto velja, če se dostop do elektronske storitve uporabniku prekine sredi obračunskega obdobja. Veljavnost naročnine lahko prekine administrator, in to ročno v nastavitvah zaračunavanja (billing) oziroma v uporabniških nastavitvah. Če je določen datum poteka naročnine, potem se dostop do elektronske storitve uporabniku prekine avtomatično. Administrator mora imeti tudi možnost nastavitve takojšnje aktivacije naročene elektronske storitve po izvedbi in potrditvi naročila s strani uporabnika. Torej je elektronska storitev (npr. dostop do določenega TV/radio paketa) avtomatsko aktivirana in uporabniku dostopna takoj po izvedbi naročila. V nastavitvah plačljivega produkta mora torej obstajati možnost nastavitve za aktiviranje. V nasprotnem primeru mora administrator naročeno elektronsko storitev za določenega uporabnika aktivirati ročno. Oglaševanje – oglaševanje znotraj grafičnega vmesnika na TV-zaslonu ponudijo zunanjim oglaševalcem. ISP samo zaračunava določeno vsoto glede na število ogledov. Oglaševanje se lahko uporabi tudi znotraj določenih prodajnih katalogov, kjer so oglasi tematsko usklajeni s katalogom (posebne ponudbe). Video na zahtevo – poslovni model pri prodaji VOD-vsebin je predvsem odvisen od lastnika vsebin. Navadno pa ISP od vsakega prodanega filma dobi določeno provizijo. Trgovina – tehnologija omogoča uporabo več tipov trgovin. Tako je priporočljivo, da se trgovine tematsko ločijo. Uporabi se trgovina za spominke, trgovina za prehrano, trgovina z opremo za dom itd. Vse te trgovine uporabljajo isti modul ter isto košarico, na zunaj pa delujejo kot različne trgovine. ISP obračuna provizijo pri vsakem nakupu. Trgovina – promocijske strani so podoben modul kot trgovina, le da nakup ni mogoč. Gre samo za predstavitev izdelkov oz. storitev. Uporabnik si lahko ogleda podrobnosti izdelka, slike, video. Naročanje pa je možno preko telefona ali e-pošte. ISP v tem primeru zaračunava objavo na portalu oz. oglasni prostor.



Slika 6: Kanvas poslovnega modela Vir: (Strategyzer AG, 2016)



5. IZBOR IPTV-STORITEV, PRIMERNIH ZA TESTIRANJE Podjetje Nevron se že vrsto let ukvarja z IPTV-jem. Njihova tehnologija je usmerjena v razvoj IPTV-rešitve, predvsem na hotelski segment (hospitality). Glede na izkušnje iz hotelskega sektorja želijo storitve prilagoditi in ponuditi tudi rezidenčnemu segmentu, se pravi, da je rešitev namenjena rezidenčnim uporabnikom. V zadnjih letih se internet in s tem tudi IPTV hitro razvijata. Močan vpliv na IPTV imajo ponudniki vsebin, kot so Netflix in podobni. Vsekakor je to velika pridobitev za uporabnike. Omejitev pa je predvsem na področju večjezične podpore vsebine. Tako so ti ponudniki zanimivi predvsem za angleško, francosko in špansko govoreče trge. Slovenski trg za ponudnike različnih storitev, vključno z VOD-vsebinami ni zanimiv. Glede na zgoraj navedena dejstva je za manjše jezikovne skupine VOD-storitev za IPTV-ponudnike še vedno pomemben del ponudbe. Poleg VOD pa so se v hotelskem sektorju uporabljale še storitve, kot so oglasi (banners), promocijske strani (Promo pages), trgovina (shop), lokalne informacije (local infos), igre (games) in druge, ki so vezane zgolj na hotelski sektor. Trend razvoja zadnjih nekaj let lahko spremljamo na sejmu, kot je IBC v Amsterdamu. Vsako leto se v septembru zberejo podjetja iz TV-industrije ter predstavijo novosti. Zadnji dve leti je poudarek na kvalitetnem in hitrem zajemu video vsebin, obdelavi in transportu le-teh. Tako prednjačijo 4K kamere, obdelava slike v realne času in pa transport od optičnih omrežij do sodobnih reportažnih tovornih vozil s satelitsko povezavo. Na področju IPTV-ja pa se razvoj premika predvsem na odjemalcih. Podjetja ponujajo najsodobnejše IPTV-odjemalce (set top boxe), napredek pa je viden tudi na Smart TV-jih. Še vedno pa ni nekih standardov oz. smernic, s katerimi bi lahko razvijalci rešitev lažje razvijali in uporabljali odjemalce. Še vedno je namreč treba za vsakega odjemalca posebej pripraviti programsko kodo. Tudi operacijski sistemi, ki se uporabljajo, so različni. IPTV-odjemalci (set top boxi) danes v večini primerov uporabljajo dva operacijska sistema. Starejši odjemalci uporabljajo Linux, ki je zelo stabilen sistem in je prilagojen predvsem za predvajanje vsebine. Pri uporabi drugih grafičnih elementov in interaktivnih storitev pa se slabše obnesejo. Velika večina odjemalcev danes uporablja operacijski sistem Android. Težava androida pa je ravno nasprotna, saj naprava v osnovi ni prilagojena za predvajanje IPTV-vsebin. Tako je večina teh naprav namenjena OTT (internet) storitvam. Na področju IPTV-ja je še vedno le nekaj podjetij, ki imajo zanesljivo in stabilno napravo. Se pa proizvajalci zelo trudijo in pričakujemo, da bo v kratkem tudi IPTV kot standard v napravah Android. Prednost teh naprav je namreč zelo nizka cena. Če pogledamo ponudbo teh naprav na spletnem mestu alibaba.com, lahko hitro ugotovimo, da je ponudba takih naprav ogromna. Velik napredek pa se dogaja tudi na tako imenovanih Smart TV-jih. To so TV-aparati, ki imajo v samem TV-ju že vključenega TV-odjemalca. Kot glavne



proizvajalce TV-jev lahko štejemo Samsung, LG in pa Philips. Podjetja, kot so Sony, Panasonic, Toshiba, pa le lovijo stik z glavnimi. Zanimivo je, da so se vsi trije glavni proizvajalci odločili, da gredo v svojo smer. Samsung in LG imata svoj operacijski sistem, ki temelji na Linuxu, Philips pa se je odločil za uporabo Android sistema. Vsi sistemi so zaprti in dovolijo uporabo samo določenih dodatnih aplikacij. Tako podprte aplikacije vedno zaostajajo za aktualno zanimivimi aplikacijami. Glede na to, da se vsak od njih ukvarja s povsem različnim sistemom, bo šele čas pokazal, katera odločitev je bila pravilna. Opažamo namreč, da proizvajalcem TV-jev zmanjkuje idej, kako in s čim povečati prodajo TV-jev. V bližnji preteklosti je bilo že veliko poizkusov, pa vendar se na trgu ni obnesla nobena od teh novitet. Tako ne poznamo več obdobja, kot je bil prehod iz katodnih cevi na LCD, kjer se je zamenjalo ogromno TV-jev. Pametni TV-ji pa imajo tudi nekaj slabosti. Sami proizvajalci poskrbijo za kar nekaj omejitev. Omenili smo že, da razvoj zaostaja na programski opremi, omenimo pa lahko, da tudi strojna oprema v TV-jih vedno zaostaja za aktualnim razvojem. Proizvajalci TV-naprav namreč uporabljajo preizkušeno opremo, da ne prinesejo novih težav svežih produktov v svoje izdelke. Razvoj novih modelov pri TV-proizvajalcih je zelo hiter. Včasih pošljejo na trg tudi po dva nova modela na leto. Programske opreme pa po določenem času ne posodabljajo več. Tako se uporabniku lahko kaj hitro zgodi, da bo imel TV star nekaj let, nadgradnja programske opreme z novimi aplikacijami pa ne bo več na voljo. V raziskavi nemškega podjetja TOMORROW FOCUS Media GmbH, ki so ga izvedli leta 2014 na skoraj 6000 uporabnikih, smo dobili podatke o uporabi. Statistični podatki kažejo, da samo vsak četrti lastnik pametnega TV-ja le-tega vključi v internet. Uporaba funkcije pametnega televizorja pa je še manjša. V raziskavi jih je zanimala tudi uporaba interneta na pametni televiziji. Večina uporabnikov se je strinjala, da je brskanje po internetu preko TV-ja neuporabno. Za IPTV-operaterje je uporaba pametnih televizij svojevrsten izziv. Na trgu je veliko število različnih pametnih TV-jev. Vsak deluje drugače. Uporabniki načrtujejo nakup pametne televizije z namenom, da se znebijo odjemalcev. Vendar je za nekega IPTV-operaterja to še vedno prevelik izziv. Vzdrževanje vseh različnih proizvajalcev TV-jev in vseh tipov določenega proizvajalca bi bil prevelik strošek. Tako bodo IPTV-operaterji še vsaj nekaj časa delovali izključno na STB-napravah. V preteklih letih smo opazili tudi ukrivljene ekrane TV-jev. Letos jih na IBC-ju skoraj nismo opazili. Do leta 2014 je bil velik hit tudi povezava TV-ja z mobilno napravo. Storitev je omogočala prikaz slike telefona (tablice) na TV-zaslonu. Letos ta storitev skoraj ni bila omenjena. Že nekaj let se pa se pojavljajo različni ponudniki programske opreme za IPTV-operaterje. Vključujejo tudi mobilne naprave, vendar le kot svojega odjemalca. Se pravi, da namesto IPTV-odjemalca (set top box) uporabimo tablico ali telefon, TV-aparata pa ne uporabljamo. Tehnologije omogočajo tudi različne statistike in poročila.



5.1 Oglasi

Oglasi se pojavljajo po celem portalu, obstaja pa več velikosti oglasov. Oglasi so slike ali besedilo, ki je omejeno sicer na velikost slike (velikost je odvisna od tipa oglasa). Poznamo prikaz oglasov prek zaslona med gledanjem TV-programa ali filma (poseben tip oglasa), kjer gre za majhen oglas. Možna je tudi posebna ponudba s sliko in akcijo za nadaljevanje, npr. pritisni rdečo tipko.

5.2 Promocijske strani To so reklamne interaktivne strani, ki promovirajo določene pakete, module, storitve in tudi omogočajo naročilo na pakete ali pa vodijo do trgovine, kjer je možno kupiti/ naročiti produkt ali storitev. Je interaktivna storitev, bližnjica, ki nam odpre okno neposredno do promovirane vsebine. Na sliki 8 je prikazan EPG (Electronic Program Guide), v katerem je vključen prostor za oglaševanje. Uporabnik lahko izbere tudi določeno reklamo in sistem ga preusmeri na podstran z več informacijami.

Slika 7: Prikaz EPG-informaciji z vključenim oglaševanjem (Vir: Nevron d.o.o., 2016)

Na sliki 7 pa je prikazana TV-trgovina. Uporabnik lahko izbere izdelek in ga doda v košarico.



Slika 8: Grafični prikaz trgovine na TV-ju (Vir: Nevron d.o.o., 2016)

5.3 Trgovina

Trgovina se uporablja za naročilo izdelkov in storitev. Storitev najpogosteje uporabljamo za naročanje hrane kot za naročanje ostalih storitev in izdelkov. Orodje je isto, vendar pa uporabnik na TV-ju vidi kot drugo storitev. Naročanje je v vseh storitvah identično. Predvsem je pomembna enotna uporabniška izkušnja. Plačevanje naročenih storitev se v hotelskem segmentu zaračunava neposredno na račun gosta, v primeru ISP-ja pa bi le-ta moral poskrbeti za način zaračunavanja. Na sliki 9 je prikazan grafični vmesnik.

5.4 Lokalne informacije Lokalne informacije so namenjene predstavitvi dogajanja na specifičnem področju oz. v bližini lokacije, kjer se uporabnik nahaja. V hotelskem sistemu so predvsem namenjene internemu hotelskemu vodiču v smislu priporočitev za ogled (Things to see).

5.5 Igre Vključene so enostavne igre za krajšanje časa. Android IPTV-odjemalci omogočajo uporabo širokega spektra iger. Lahko se uporabljajo tudi zahtevnejše igre in mrežne igre.



6. ANALIZA UPORABNOSTI IZBRANIH IPTV-STORITEV Glede na analizo strank podjetja Nevron, ki imajo skupaj več kot 10.000 priključkov, smo ugotovili, da je uporaba dodanih storitev na TV-ekranih zanemarljiva. Razloga za tako stanje sta dva. Vsekakor je eden od razlogov strah pred nečim novim pri uporabnikih, drugi večji razlog pa je, da ponudniki storitev dejansko ne ponujajo dodatnih storitev. IPTV-tehnologija je zgolj orodje, ki pa brez vsebine ne more delovati. Glede na dejstva smo pripravili izhodišča, ki bi na strani uporabnika omogočala enostavno uporabo, na strani administracije pa lažje upravljanje. Bistvo same tehnologije je tudi povezovanje z zunanjimi sistemi. Pridobljeni podatki prikazujejo zgolj generalno uporabo in niso primerni za obdelavo. Podatki, ki so na voljo, so predvsem o naročanju storitev. Podatki nam kažejo, da tam, kjer se sistem uporablja, se zgodijo tudi naročila. Podatki, ki jih je zagotovilo podjetje Nevron, so izključno iz hotelskega segmenta. V tem primeru gostje naročajo predvsem sobno strežbo in prevoze do letališča. Ostala sicer zelo okrnjena ponudba pa je v hotelih bolj informativnega značaja. Težava hotelov je, da nimajo kadra oziroma si za sistem ne vzamejo časa. Tako se največkrat zgodi, da se vsebina na začetku naloži in v tem stanju ostane precej časa. Hoteli se še vedno ne zavedajo, da je IPTV zgolj orodje, ki zahteva nekoga, ki se z njim ukvarja. Zanimivo je, da partner podjetja Nevron na Češkem brezplačno skrbi za vsebino v treh hotelih, ki so njegove stranke. V zameno pa lahko pripelje svoje prihodnje stranke, da si ogledajo, kako sistem deluje. V teh hotelih so vsebine pravilno pripravljene in to se opazi tudi pri naročilih, ki pridejo preko sistema. Primer še ene stranke podjetja Nevron je hotel v Vietnamu. To je bila ena prvih inštalacij podjetja. Partner podjetja Nevron je porabil precej časa, da je izučil predstavnike hotela. Hotel je precej velik, in sicer ima 600 sob. Osredotočili so se na sobno postrežbo. IPTV-sistem je bil povezan na njihovo hotelsko aplikacijo. Naročilo se je avtomatsko zabeležilo na račun gosta. Glede na veliko uporabo storitve so predlagali avtomatizacijo sistema. Le-ta je naročilo poslal neposredno na tiskalnik v kuhinjo. To je dokaz, da tam, kjer se določena storitev podpre in pravilno promovira, se tudi uspešno prodaja. Ugotovili smo tudi, da je možna prodaja preko televizije. Tukaj smo se osredotočili izključno na trgovino, ki ni povezana z video vsebinami. Glede na ugotovljena dejstva smo pripravili načrt za izdelavo novega TV-vmesnika ter administratorskega vmesnika. Cilj načrtovanja je predvsem enostavnost uporabe in fleksibilnost sistema. Pri načrtovanju smo imeli v mislih tako TV kot tudi ostale mobilne naprave ter pametne televizije.



7. RAZVOJ POSLOVNEGA MODELA PONUDNIKA IPTV-STORITEV

Pregled med seboj konkurenčnih produktov ter izkušnje podjetja Nevron so izhodišča za pripravo novega poslovnega modela. Predvsem je pomembna integracija novih tehnologij, ki nam omogočajo umetno inteligenco. V okviru diplomske naloge pa se pojavijo trije glavni tipi poslovnih modelov. Prvi model je ponujanje klasične TV in video na zahtevo. Gre za uveljavljen model in je temelj za vse nadaljnje storitve, ki jih lahko ISP uporabi. Več kot ima uporabnikov na IPTV, več dodatnih storitev lahko nanj priključi, saj je pomembna kritična masa naročnikov, s tem pa postane ISP zanimiv tudi za oglaševalce in druge partnerje. Pri ponujanju osnovne IPTV-storitve je pomembna predvsem vsebina ter možnost ogleda vsebin za nazaj. S tem pa ISP-ji med sabo konkurirajo in pridobivajo uporabnike. Poslovni model, na katerega se orientira diplomska naloga, pa temelji na dodatnih storitvah. Prihodki zgolj od prodaje video vsebin padajo. Poiskali smo možnosti, kjer operaterji lahko izkoristijo svoje naročnike za ustvarjanje dodatnih prihodkov. Osredotočili smo se na trženje preko TV-sistemov. Poznano je, da je TV-prodaja uspešna, v primeru IPTV pa smo jo nadgradili z interaktivnostjo ter omogočili prodajo tudi v času, ko se na nekem TV-kanalu ne predvaja TV-prodajni program. Samo prodajo smo obogatili s pasicami in reklamnimi sporočili ter omogočili uporabniku, da s klikom na tipko takoj pride do dodatnih informacij. Dandanes se IPTV uporablja tako na TV-aparatih kot tudi na mobilnih napravah, zato smo trženje dodali tudi na mobilne naprave. Tako naročniki določenega ISP-operaterja postanejo stranke, ki so dostopne skoraj 24 ur na dan in ne samo v času gledanja televizije. S tem pristopom in kvalitetnim trženjem lahko operater precej poveča prodajo, in sicer ne samo svojih storitev, ampak tudi različnih drugih izdelkov. Za mobilne uporabnike in uporabnike android IPTV-odjemalcev je predvidena uporaba »potisnih sporočil«, s katerimi lahko operater obvešča svoje uporabnike. Sistem lahko uporablja tudi za razne promocije in reklamiranje določenih izdelkov. Razmere na trgu, ki smo ga v okviru diplome preučili, zahtevajo generiranje dodatnih prihodkov od naročnikov. Najuspešnejši so operaterji, ki jim poleg prodaje osnovnih storitev IPTV uspe še prodaja različnih storitev, ki pa niso del njihovega poslovanja. Torej se med te storitve ne šteje prodaja mobilnih in VoIP telefonskih storitev. Ponudniki TV-storitev imajo 100.000 in več uporabnikov in pri takih številkah je prodaja oz. nakup 3 % uporabnikov mesečno že precejšnje povečanje prometa. IPTV-tehnologija pa nam omogoča sledenje naročnikov in uporabo umetne inteligence oglaševanja. Tako se v ozadju zgradi profil naročnika. Glede na profil pa mu pošiljajo reklame. Sistem s tem mogoča prilagoditev oglaševanja uporabniku (personalizacijo).



Z opredelitvijo poslovnega modela IPTV-storitev, ki je predstavljen na sliki 10, smo opredelili načrt, ki nam omogoči vpogled v vse potrebne elemente, da bo storitev uspešna. Odgovorili smo na vsa vprašanja iz predloge Kanvas poslovnega modela. Z odgovori se postavijo temelji za nastop na trgu. V Kanvas poslovnem modelu je opredeljena tudi struktura stroškov in načrtovani prihodki ter katere ključne aktivnosti je treba izvajati za učinkovito samostojno delovanje spletne rešitve na trgu. Z uporabo metodologije Kanvas poslovnega modela smo opredelili prihodke in odhodke ter jih prikazali v tabeli 1. Glede na razmere na trgu smo se osredotočili na prodajo izdelkov in oglaševanje dodatnih storitev. Določen del prihodkov predvidevamo iz prodaje, ustvarjene v modulu trgovina, kjer se zaračunava provizija pri prodaji izdelkov. Drug segment pa je prodaja prodajnih kanalov. Ustvarimo spletno mesto, ki omogoča zakup reklamnega prostora glede na čas prikazovanja, število ponovitev itd. Vse te storitve smo vključili v svoje napovedi. Vsaka od teh storitev je več, kot se sedaj uporablja v obstoječih sistemih. Seveda pa drži, da je treba zagotoviti kritično število uporabnikov, da storitev postane zanimiva za uporabnike oz. oglaševalce. Vrednost produkta je težko oceniti, saj se danes največkrat uporablja najemniški model. Tako neka stranka najame programsko opremo za svoje delovanje. Pri IPTV-produktih se za obračunavanje običajno obračunava glede na število uporabnikov. V sam produkt je vključeno inovativno trženje, ki deluje podobno kot oglaševalski model podjetja Google, vendar je v našem primeru trženje lahko precej bolj usmerjeno. Stranke, ki sistem uporabljajo, so lažje profilirane, saj celoten proces prodaje poteka preko Nevron tehnologije. Nevron tehnologijo razvija skupaj z obstoječim partnerjem, vendar se bo le-ta prodajala tudi drugim strankam. Nevron na podlagi obstoječih rešitev, lastnih izkušenj in pa izkušenj partnerja črpa znanje, ki omogoča inovativen razvoj. Sama inovativnost temelji na trženju in prodaji izdelkov ter storitev preko TV-zaslona. Slabost tehnologije pa je predvsem v tem, da če storitev prodaje in oglaševanja ne uporabljamo, postane tehnologija povsem podobna ostalim konkurenčnim tehnologijam. Slabost tehnologije je predvsem v tem, da za uporabo inovativnih trženjskih storitev potrebujemo kritično maso uporabnikov in s tem postane tehnologija zanimiva predvsem za srednje velike in velike ISP-operaterje. Podjetje Nevron bo poslovni model uporabilo za pripravo ključnih aktivnosti in pregled sprememb, ki jih mora vpeljati glede na obstoječe poslovne modele in procese. Podjetja poslovni model uporabljajo kot ključni sistem, za oblikovanje aktivnosti in podjetniških nalog (Zott in Amit, 2010). S poslovnim modelom opredelimo, na kakšen način bomo ustvarili prihodek v podjetju (Osterwalder idr., 2005, Krstov in Krstov, 2011). Za osnovo smo uporabili obstoječo IPTV-hotelsko rešitev podjetja Nevron. V tej rešitvi je vključeno osnovno oglaševanje in prodaja, vendar je celotna prodajna storitev prilagojena hotelskemu sektorju. Uporabili smo podatke, pridobljene s strani uporabnikov Nevronove hotelske rešitve ter jih uporabili za načrtovanje nove rešitve ter tudi za prilagoditev poslovnega modela.



Slika 9: Poslovni model za ponudnika IPTV-storitev (Vir: lasten)



Tabela 1: Izračun poslovnega izida z uporabo Kanvas poslovnega modela

(Vir: prirejeno po: Strategyzer AG, 2016)

Kanvas poslovnega modela

Ključni partnerji Ključne aktivnosti Dodana vrednost Odnosi s kupci Segmenti strank Razvoj IPTV-platforme TV-paketi in VOD TV-programi Rezidenčni naroč. 180.000 iControl TV in VOD-avtorske pravice Trgovina Lokalne vsebine Hoteli 5.000

Mahec Oglaševanje Usmerjeno oglaševanje

Nevron

Ključni viri Prodajni kanali

Razvoj Google AdWords

Platforma Lokalno oglaševanje

Marketing

Oglaševanje pri obst. naroč.

Brand

Struktura stroškov Prihodki Sredstva za oglaševanje € 100.000 € 2.342.400

Delovna sila € 200.000 € 120.000

Nepredvideni stroški € 400.000 € 88.800

€ 0

Stroški: € 700.000 Prihodki: € 2.551.200

Poslovni izid

€ 1.851.200



Za oblikovanje poslovnega modela ponudnika IPTV-storitev smo uporabili pretekle izkušnje podjetja Nevron, ki so bile pridobljene s strani njihove obstoječe platforme. Ugotovili smo, da so potrebe po novih storitvah za povečanje prodaje, vendar pa jih je treba tudi tehnološko podpreti. Trenutna tehnologija podjetja Nevron ne omogoča takšne fleksibilnosti, kot bi jo želele stranke. Analiza nam je pokazala, da bi z razvojem nove tehnologije omogočili dodatne prihodke IPTV-operaterjem.

Strukturo stroškov smo oblikovali po Kanvas modelu. Za sam začetek uporabe tehnologije ni predvidenih večjih stroškov, saj bo zagon tehnologije potekal skupaj s partnerjem iControl, ki ima že skoraj 200.000 uporabnikov, tehnologija pa bo delovala na obstoječi opremi. Pripravili smo tudi generalno oceno prihodkov in odhodkov. Predvidevanje odhodkov in prihodkov je narejeno pesimistično in temelji na 180.000 naročnikih podjetja iControl, odhodki pa so računani zgolj na dodatne stroške za vzpostavitev in vzdrževanje dodatnih storitev. Celotna arhitektura za obstoječe naročnike je že postavljena. Za izračun odhodkov smo predvideli oglaševanje novih storitev v različnih medijih ter tudi neposredno trženje. Storitev še ni poznana, zato bo potrebno veliko vlaganj in vloženega truda, da se strankam (oglaševalcem) predstavi in proda pripravljeni koncept. Potekajo pa tudi pogovori z določenimi tiskanimi mediji, da se bo lahko storitev oglaševanja na TV-zaslonih prodajala partnersko v paketu s tiskanimi mediji. Za oglaševanje bomo v prvem letu namenili 100.000 $. Velik del stroškov nosi delovna sila. Predvidevamo, da bo potrebno veliko dodatnega dela in razvoja, ko bo tehnologija prešla v produkcijo. Trend pa je, da se v najkrajšem času vsi procesi kar najbolj avtomatizirajo. Stroške delovne sile smo za eno leto ocenili na 200.000 $. Poleg naštetih stroškov pa smo vključili še operativne stroške, kamor smo všteli razne nepredvidljive stroške, ki se lahko pojavijo med projektom. Nepredvidene stroške smo tako ocenili na 400.000 €. Prihodki so se načrtovali po pesimističnem scenariju. Predvideni prihodki izhajajo iz naslova prikazovanja reklam na televiziji. Ocenjenih je 180.000 uporabnikov sistema. Obračunali smo samo prikaze, ki jih uporabnik izbere s povezavo. Obračunali smo, da na mesec 5 % uporabnikov izbere eno reklamo. Prihodki iz tega naslova so ocenjeni na 18.000 $. Druga vrsta prihodka je TV-prodaja. Predvidevali smo, da 3 % uporabnikov naredi en nakup na mesec. Predviden prihodek od prodaje je 32.000 $ mesečno. Prihodek je obračunana provizija pri prodaji. Vsi prihodki skupaj znašajo 50.000 $ mesečno, kar znese 600.000 $ letno. Glede na tak scenarij bi se uporaba tehnologije pokrivala sama. Računamo pa na rast prodaje v prihodnjih letih in pa seveda na manjšanje operativnih stroškov z avtomatizacijo sistema.



Splošne usmeritve

LAHKOTNOST izraža vse: od omejenih (izključno najbolj pomembnih) funkcionalnosti tako za uporabnike kot administratorje; enostavnosti uporabe oz. intuitivnosti vseh vmesnikov, tako uporabniških kot administratorskih; fleksibilnosti platforme, ki mora ostajati vitalna in jo je možno v kateremkoli trenutku brez uničujočih vložkov prilagoditi novim trendom v industriji; vitalnosti same programske kode, ki ne sme postati preveč zapletena in mora omogočati fleksibilnost. Edino, če upoštevamo vse navedeno, lahko na trgu izkoriščamo prednosti manjše firme nasproti velikim igralcem + v: fleksibilnost in prilagodljivost. Bistvo takšnega pristopa je skrbno načrtovanje, izključevanje in izogibanje vseh nepotrebnih funkcionalnosti, prilagajanje funkcionalnosti v korist vitke programske kode. Lahkotnost pomeni tudi uporaben, resnično koristen in za samo uporabo/vzdrževanje sprejemljiv produkt za kupca (ISP-operater). Npr. večina IPTV-sistemov v hotelih je trenutno več ali manj milo rečeno »mrtvih«. Uporabljajo izključno funkcionalnost gledanja TV-kanalov, ki je po sami naravi za hotele prioriteta številka 1. Brez te funkcionalnosti hotel sploh ne more delovati. Ostale funkcionalnosti so po večini »MRTVE«. Predlog nove IPTV-platforme je, da mora biti ŽIVA, uporabna v vseh pogledih svoje funkcionalnosti, sicer naj določene funkcionalnosti sploh ne bodo omogočene in ponujene ISP-operaterjem. Uporabnost IPTV-sistema lahko dosežemo z vzpostavitvijo mehanizmov, prek katerih lahko ISP-operater na skrajno enostaven način informira uporabnike o svoji ponudbi. Ti mehanizmi morajo biti skrajno enostavni za uporabo in hitro izvedljivi. Primer tega je hitro kreiranje oglasnega sporočila in pošiljanja (push) sporočil na zaslone uporabnikov. V hotelih je znano, da nimajo osebja, ki bi lahko izvajalo te operacije na redni osnovi, kaj šele večkrat dnevno. IPTV-sistem bi torej moral biti tako zelo enostaven, da bi izvedbo takšnega obveščanja/oglaševanja omogočal celo receptorjem. Tako enostaven sistem pa bi lažje uporabljali tudi ISP-operaterji. Osnovna komponenta Splošne smernice Možnost predvajanja TV-kanala v ozadju, lahko tudi video posnetka ali Promo kanala (opredeljen v nadaljevanju). Možnost menjave slik v ozadju. Povsod morajo biti obvezno dodana navodila za navigacijo (najpomembnejše tipke na daljincu, na katere lahko pritiska uporabnik na daljincu). Vsak zaslon lahko izpostavi druge tipke kot pomoč uporabniku. Nameščena mora biti tudi podpora elektronske tipkovnice na portalu, vsaj Android STB Client. Namizje ‒ osrednji del na zaslonski sliki 12. Sestavljeno je iz 24 kvadratov, ki jih lahko poljubno združujemo. Na določen skupek kvadratov se veže uporabniški modul, aplikacija (npr. vreme) ali konkreten produkt oziroma storitev. Vsaka



kategorija levega menija ima lahko svoje namizje. V namizje lahko dodajamo tudi predvajanje TV-kanala, promo kanala, video datotek, oglasov in drugih podobnih vsebin.

Slika 10: Namizje, osrednja točka IPTV-grafičnega vmesnika (Vir: Nevron d.o.o., 2016)

Grafični vmesniki za različne naprave Na voljo bodo različni tipi grafičnih uporabniških vmesnikov za uporabnike. Razlikovali se bodo predvsem na tip naprave, na katerih jih bo možno uporabljati.

Android odjemalec za napravo STB, HTML5 odjemalec za napravo Pametna TV, HTML5 odjemalec za napravo PC – odziven vmesnik, Android odjemalec za pametne telefone in tablice – odziven vmesnik, iOS odjemalec za pametne telefone in tablice – odziven vmesnik.

Administratorski vmesnik Ideja je bila, da omogočijo dva pogleda na nastavitve: osnovno in napredno. Administratorju so v sekciji upravljavskega vmesnika najprej na voljo enostavne, "osnovne" nastavitve. S klikom na gumb "Napredne nastavitve" pa se odprejo še dodatne, bolj zapletene in v večini primerov nepotrebne nastavitve. Predvsem je pomembna enostavna administracija preko mobilnih naprav. Tako lahko hitro posegamo in prilagajamo sistem.



Rešitev v oblaku Platforma naj bi omogočala tudi vzpostavitev IPTV-rešitve v oblaku. To pomeni na eni sami namestitvi možnost izvajanja več IPTV-projektov hkrati. V tem primeru ni treba, da rešitev za vsak IPTV-projekt namestimo na svoj strežnik, večinoma na lokaciji ISP-ja. Takšno IPTV-rešitev v oblaku lahko vzpostavi tudi podjetje Nevron sam in potem nanjo priklaplja IPTV-projekte iz celega sveta. Lahko pa se za takšno izvedenko odloči tudi neki Nevronov distributer, ki na takšno namestitev priklaplja svoje IPTV-projekte. V večini primerov je to zanimivo za večje ponudnike ISP-je, kot so ISP-podjetja, katera IPTV-storitve zagotavljajo tudi poslovnim strankam (hoteli, bolnišnice, ladje). V grobem naj bi IPTV-rešitev v oblaku omogočala namestitev IPTV-sistema na centralni lokaciji, do katere ponudniki IPTV-storitev dostopajo prek interneta; isto velja za uporabnike. Na voljo mora biti management za administriranje rešitve v oblaku (dodajanje in upravljanje novih IPTV-projektov). Če ISP vodi več lastnih IPTV-projektov (npr. na primer več področij, držav), se ustvari samo ena baza podatkov za vse projekte tega ponudnika, v njej pa se nahajajo podatki vseh podprojektov; ena baza za več podprojektov je v tem primeru smiselna zato, ker je večina uporabniške vsebine (namenjene uporabnikom) na voljo prek več IPTV-projektov in iste vsebine ni treba večkrat vnašati v IPTV-rešitev. Elektronske storitve (TV, VOD, igre, dostop do modulov, kot so brskanje po spletu) imajo možnost "naročniškega" ali "predplačniškega" modela, tako na ravni paketa kot na ravni posameznega izdelka (npr. film). Edino za TV/radio storitve je možno kreirati produkte samo na ravni celega paketa. Pri filmih ali igrah pa lahko plačljive produkte nastavljamo na ravni enote (film, igra itd.). Komuniciranje z uporabniki Oglaševanje Predstavlja sistem kreiranja in izpostavljanja oglasov prek vseh uporabniških vmesnikov. Obstajajo različni tipi oglasov za različne namene in izpostavljanje na različnih delih uporabniških vmesnikov. Oglaševanje naj omogoča:

kreiranje/spreminjanje/brisanje oglasov; v osnovi so oglasi sestavljeni iz slike in besedila ali samo slike ali pa samo

besedila; posamezen tip oglasa ima svojo velikost, v kateri se nahaja kombinacija

slik in besedila;



omogočeno mora biti določanje lokacij na uporabniških vmesnikih, kjer se oglas lahko prikaže (prek uporabniških vmesnikov so določena področja namenjena prikazu oglasov);

administrator se lahko med urejanjem vsebine na določenem delu uporabniškega vmesnika odloči za umestitev oglasa, v tem primeru se odpre advertising modul, kjer administrator pripravi oglas in mu določi pravila prikazovanja;

omogočena mora biti manipulacija prikaza oglasa (naključno, po vrstnem redu, če je za lokacijo določeno prikazovanje več različnih oglasov, čas trajanja prikaza pred prikazom drugega oglasa, menjavanje glede na osveževanje določene strani uporabniškega vmesnika itd.);

omogočena mora biti določitev trajanja veljavnosti oziroma poteka oglasa (od datuma/ura do datuma/ura in celo, ali naj se oglas prikazuje samo na določene dni in nadalje, v katerih urah dneva naj se prikazuje);

če na lokaciji uporabniškega vmesnika, predvidenega za prikazovanje oglasov, ni aktiviran noben oglas, se mora prikazovati neka "default" vsebina;

obstajati mora poseben tip oglasa za prikaz prek majhnega dela zaslona med gledanjem TV-programa ali filma; oglas se prikaže za omejen čas in izgine, razen če uporabnik ne pritisne tipke na daljincu, prikazane na oglasu; pritisk tipke odpre stran z več informacijami o reklamiranem izdelku/storitvi, to je lahko tudi stran z izdelkom/storitvijo/elektronsko storitvijo v katalogu nekje v uporabniškem vmesniku;

omogočeno naj bi bilo prikazovanje oglasov glede na zgodovino vsebine, ki jo gleda ali jo je gledal uporabnik; gre za umetno inteligenco, npr. če uporabnik gleda športni kanal, se mu prikaže neki oglas na temo športa itd., torej se avtomatsko beleži, kaj uporabnik dela, sestavlja se njegov profil in mu glede na njegov profil predstavlja oglase;

vključevati mora zelo enostavno orodje za razvoj vsebin, ki bo na hiter in enostaven način omogočal kreiranje oglasa (to pomeni, da oglasa ni treba kreirati z nekim zunanjim orodjem in ga nato uvoziti v sistem, kar blazno oteži pripravo oglasov).

Potisna sporočila Predstavljajo ključne mehanizme za vzpostavitev živega IPTV-sistema. Gre za pošiljanje informacij, promocijskih oglasov neposredno na zaslon uporabnika (TV-zaslon ali mobilni telefon ali tablica), ne glede na katerem delu uporabniškega vmesnika se nahaja, tudi če gleda film ali spremlja TV-kanal. Ključ je v enostavnosti priprave in pošiljanja potisnih sporočil. To pomeni, da jih lahko ustvarimo v nekaj potezah in nato pošljemo na zaslon. Obstajati mora možnost pošiljanja samo enemu uporabniku, skupini uporabnikov ali pa vsem uporabnikom nekega IPTV ISP-operaterja. Potisna sporočila so izjemnega pomena za mobilne uporabnike. Uporabniki so dostopni 24 ur na dan in ISP-operater ni več odvisen od časa, ko je uporabnik pred TV-zaslonom.



Obstajata pa dva tipa potisnih sporočil:

Marketing sporočila, promocijska/oglasna sporočila: administrator lahko ustvari sporočilo iz slike in besedila ter ga pošlje vsem napravam v sistemu ali samo skupini naprav; uporabniku se prikaže na zaslonu, lahko z možnostjo dodatne povezave na več informacij. Potisna sporočila so pozneje, ko že izginejo iz zaslona, uporabniku na voljo v kategoriji Moja sporočila. Ko dobi uporabnik sporočilo na ekran, ima tudi na voljo izbiro Prekliči, kjer s klikom zapre oglasno sporočilo in OK za odpiranje dela uporabniškega vmesnika, na katerem se nahaja več informacij. V primeru, da uporabnik ne naredi nič ob prikazu oglasnega sporočila, to samo izgine po vnaprej določenem času.

Alarmno sporočilo: ga prav tako pošlje administrator ali pa je poslano celo samodejno iz drugih sistemov, s katerimi je IPTV lahko povezan. Gre za alarme v primeru nevarnosti in se na uporabniškem zaslonu prikažejo čez cel ekran, prikaz po določenem času (nastavitev) izgine ali pa ga mora izklopiti administrator. Alarmno sporočilo je večinoma primerno za hotele in druge zaprte objekte. V teh primerih se lahko ob prikazu alarmnega sporočila samodejno prižge tudi na TV, čeprav je ta izključen.

Promocijske strani Na voljo mora biti ustvarjanje različnih predlog tega tipa oglasa za različne uporabniške module (TV/radio paketi, VOD-paketi itd.). To so reklame interaktivne strani, ki promovirajo določene pakete, module, storitve in tudi omogočajo naročilo na pakete elektronskih storitev ali pa vodijo do trgovine, kjer je možno kupiti/naročiti produkt ali storitev. Upravljanje Ustvarjanje/brisanje promo strani. Z izbiro "Ustvari promocijsko stran sistem administratorja vpraša, kateri tip promo strani kreira, npr.: Promo Channel Page (vezan na TV/radio modul), Promo VOD-stran (vezan na VOD-modul) itd. Sledi izbira predloge med predlogami, predpripravljenimi za določen tip promo strani. Promo strani določimo ime in za tem izpolnimo predlogo z vsebino. Katerokoli promo stran lahko v prihodnosti spreminjamo, preurejamo, skratka pridemo do njenih nastavitev in vsebine ter jih/jo poljubno spreminjamo. V nastavitvah mora biti tudi možnost spreminjanja povezave, ki določeno promo stran povezuje z določeno elektronsko storitvijo. Obstaja seznam vseh kreiranih promo strani, ki jih lahko brišemo ali spreminjamo. Seznam mora jasno vsebovati naziv promo strani in za kateri tip promo strani gre, torej na kateri tip elektronskih storitev je vezana. Sistem mora vsebovati tudi orodje za ustvarjanje/dodajanje novih predlog.



Promocijski kanal – primer predloge Promocijski kanal predloga 1, vezana na TV/radio modul/pakete. Promo kanal promovira naročilo na določen paket TV/radio kanalov. Prikaz oz. kratek tekstovni opis, kjer so informacije o tematiki TV/radio ‒ Kanal paketa (npr. športna tematika), lahko o ponudniku paketa (npr. HBO). Sledijo informacije o ceni in sami naravi naročnine. Uporabnik ima na voljo dve izbiri:

Seznam paketa kanalov ‒ prikaže okno seznam vseh TV/radio kanalov, vključenih v paket (prikaz logota in imena kanala). Prikazno okno mora imeti možnost zapiranja tega okna, torej jasno izbiro "Zapri".

Naročilo ‒ Odpre se nov zaslon, kjer uporabnik vpiše PIN in potrdi naročilo.

Po potrditvi se mora na zaslonu izpisati potrdilo o naročilu. Na voljo mora biti tudi tekstovno polje (besedilo vnaša administrator v administraciji, ko vnaša nov plačilni produkt), kjer so navedene morebitne dodatne informacije, npr. na dom vam bomo v določenem roku poslali aneks k vaši pogodbi. Ko se uporabniku prikaže to zadnje obvestilo o potrditvi naročila, je na voljo tudi gumb "Zapri", s katerim uporabnik zapre sporočilo na ekranu.



8. PRIPOROČILA ZA RAZVOJ STORITEV IPTV V diplomi smo proučili obstoječe sisteme, ki se trenutno uporabljajo v svetu, in njihove pomanjkljivosti. Večina dandanašnjih ISP-operaterjev že uporablja razmeroma zastarele tehnologije. ISP-ji med seboj tekmujejo s ponujanjem različnih dodatnih storitev, vendar pa se sam prihodek iz naslova prodaje TV-signala ne povečuje oziroma se zmanjšuje. Ideja, predstavljena v diplomski nalogi, izhaja iz hotelskega segmenta, kjer hoteli uporabljajo podoben sistem, vendar v tako imenovanem majhnem (mikro) okolju. Ponudba dodatnih storitev bo ISP-operaterjem prinesla dodatne prihodke. V diplomski nalogi smo predstavili tudi nekaj grafičnih predlog uporabniškega vmesnika. V sodelovanju s podjetjem Nevron smo preizkusili več različnih načinov, kako uporabniški vmesnik čim bolj približati uporabniku. Vodilo je bilo tudi enostavnost upravljanja in predvsem manipuliranja z različnimi načini trženja. Cilj je bil, da lahko računalniško pismena oseba sama upravlja vsebine oziroma s celotnim administratorskim vmesnikom. Dandanes je z urejanjem vsebin še vedno velik problem. Same stranke se ne zavedajo, da je IPTV-sistem samo orodje, potrebuje pa aktivno vpletenost stranke, da sistem zaživi. Podjetje Nevron v tem primeru načrtuje tudi administrativni del, kjer bi se avtomatiziral tudi vnos določenih delov vsebine. Tako bi po konceptu Googla določen ISP prodajal lokalno usmerjene oglase. To lahko prikažemo na primeru Telekoma Slovenije, ki ima omrežje po celotni Sloveniji. Za primer lahko vzamemo frizerski salon v Kranju. Predstavnik frizerskega salona bi se prijavil v Telekomov portal za trženje. Glede na to, da je podjetnik iz Kranja, ga zanima trženje samo v Kranju in ne recimo v Ljubljani, Mariboru oziroma drugje po Sloveniji. Podjetnik si bo lahko glede na Geo Lokacijo izbral teritorij, kjer se bodo njegovi oglasi prikazovali. Lahko bo izbral število ogledov, število ponovitev, čas, v katerem se bodo oglasi predvajali in pa omejil bo lahko znesek, ki ga je pripravljen odšteti za reklamiranje. Oglas si bo lahko ustvaril glede na ponujeno predlogo oziroma ga bo lahko oblikoval zunaj sistema po točno določenih navodilih. Tak oglas pa bo lahko uvozil v sistem. Na strani Telekoma Slovenije bi tak oglas preverili, da ne bi prihajalo do neželenega oglaševanja. Po potrditvi oglasa pa se le-ta vključi v sistem in že se začne prikazovanje. Tako oglaševanje pa se uporablja tudi za trženje posebnih ponudb, ne samo lokalnih podjetij, ampak tudi različne produkte, ki jih lahko tržimo preko TV-trgovine. S tem konceptom razbremenimo zaposlene v ISP-podjetju, ustvarimo pa tudi storitev, ki temelji na danes zelo zaželenih mikro transakcijah. Podjetje Nevron že razvija sistem, ki bo tako delovanje omogočil. Morda Telekom Slovenije ni najboljši primer, ker ima med 100.000 in 150.000 IPTV-uporabnikov. V tujini so ISP-operaterji z ogromnim številom uporabnikov in bi lahko mikro transakcije pomenile velik vir dodatnega prihodka. Podjetje Nevron že ima partnerja v Južnoafriški republiki, s katerim v partnerskem odnosu razvija novo tehnologijo. ISP-partner v Južnoafriški republiki ima več milijonov naročnikov na telefonske in internetne storitve. V zadnjem času pa ogromno sredstev vlagajo v izgradnjo optične infrastrukture. Partner predvideva, da bo v nekaj letih priključil en milijon IPTV-uporabnikov.



V diplomski nalogi smo torej poizkušali predstaviti nov poslovni model, ki bi bil zanimiv za ISP-operaterje in jim omogočil ustvariti lastno orodje za generiranje dodatnih prihodkov na podlagi mikro transakciji.



LITERATURA IN VIRI

MALEŠIČ, Ana, PUCIHAR, Andreja, LENART, Gregor, KLJAJIĆ BORŠTNAR,

Mirjana.(2014). Oblikovanje poslovnega modela za spletno rešitev za soustvarjanje inovativnih turističnih storitev = Development of business model for website supporting the co-creation of innovative tourism services. V: RAJKOVIČ, Vladislav (ur.), et al. Informatika - neizkoriščeni dejavnik razvoja: zbornik. 1. izd. Ljubljana: Slovensko društvo Informatika, 2014, str. 194‒203.

Bogataj, K. in Pucihar, A., (2013). Vpliv dejavnikov poslovnega modela na

uvajanje računalništva v oblaku. V: 32. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti Pametna organizacija. Talenti. Vitka organiziranost. Internet stvari: 91‒101. Slovenija.

Krumeich, J., Burkhart, T., Werth, D. in Loos, P., (2012). Towards a Component-

based Description of Business Models: A State-of-the-Art Analysis. ZDA: Americas Conference on Information Systems (AMCIS 2012) Proceedings.

Marketsandmarkets.com (2015). Internet Protocol Television (IPTV) CDN Market

by Type (Video and Non-Video Content), by Service (In-House and Manage Service), by End-User (SME, Large Enterprise and Residential Customers) - Global Forecast to 2020.

O'Driscoll, G., (2008). Next generation IPTV services and technologies. Hoboken,

NJ: Wiley-Interscience. Strategyzer AG. (2016). Pridobljeno 15. 6. 2016 na

http://www.businessmodelgeneration.com/canvas/bmc Mustafa Zeadally, (2012). Media Networks, CRC Press. Mulugu J., (2011). Deploying next generation multicast-enabled applications,

Morgan Kaufmann publisher. Nevron d.o.o., (2016). Nevron platform specification. Nevron d.o.o., (2014). Installation manual. Nevron d.o.o., (2012). Nevron Hotel TV module description. Osterwalder, A. (2004): The Business Model Ontology – A Proposition In A Design

Science Approach. Francija: University of Lausanne. Dostopno prek: http://www.hec.unil.ch/aosterwa/PhD/Osterwalder_PhD_BM_Ontology.pdf.

TOMORROW FOCUS Media GmbH (2014): Smart-TV Effects 2014 - Smart surfing

has reached the TV market. Dostopno na: www.burda-forward.de (25. 11. 2015)

http://www.burda-forward.de/



Research and markets - Internet Protocol Television (IPTV) CDN Market by Type, by Service, by End-User - Global Forecast to 2020 (2015).

IPTV. (n.d.). In Wikipedia, the free encyclopedia. Retrieved May 17, 2016,

from https://en.wikipedia.org/wiki/IPTV Nevron d.o.o., (2016). – Tenična dokumnetacija in opis storitev, dostopno na

http://www.nevron.eu (12. 9.2016)

KAZALO SLIK Slika 1: Arhitektura IPTV-storitve z uporabo lokalnih omrežij ...................... 4 Slika 2: Arhitektura IPTV-omrežja z uporabo interneta ............................. 5 Slika 3: Set top box ....................................................................... 7 Slika 4: Primer arhitekture IPTV-sistema v hotelu .................................... 9 Slika 5: Primer pozdravnega sporočila ............................................... 10 Slika 6: Primer TV-portala v hotelu ................................................... 10 Slika 7: Kanvas poslovnega modela ................................................... 16 Slika 8: Prikaz EPG-informaciji z vključenim oglaševanjem ....................... 19 Slika 9: Grafični prikaz trgovine na TV-ju............................................ 20 Slika 10: Poslovni model za ponudnika IPTV-storitev ................................ 24 Slika 11: Namizje, osrednja točka IPTV-grafičnega vmesnika ...................... 28

KAZALO TABEL Tabela 1: Izračun poslovnega izida z uporabo Kanvas poslovnega modela ..... 25

https://en.wikipedia.org/wiki/IPTV

http://www.nevron.eu/



KRATICE IN AKRONIMI ADSL Asymmetric digital subscriber line: Asimetrična povezava za prenos

podatkov Android Operacijski sistem za mobilne naprave podjetja Google DRM Digital rights management: Upravljanje digitalnih pravic DVB-C Digital Video Broadcasting — Cable: Digitalni prenos video signala po

kabelski infrastrukturi DVB-T Digital Video Broadcasting — Terrestrial: Digitalni prenos video signala

po zraku EMŠO: Enotna matična številka občana EPG Electronic pProgram Gguide – elektronski napovednik programov HTML5 Programski jezik za spletne brskalnike iOS Operacijski sistem za mobilne naprave podjetja Apple ISP Inetrent Service Provider OTT IPTV Over the top IPTV: IPTV z uporabo določenih video formatov za mobilne

naprave PE: Poslovna enota QoS Qualit of Service: Kvaliteta storitve SD video Standard-definition television: video v standardni ločljivosti SQL Standard query language: standardni povpraševalni jezik STB Set top box – IPTV-komunikator VOD Video on Demand: Video na zahtevo WEBTV Spletna TV

razvoj poslovnega modela ponudnika iptv storitev - … · v diplomski nalogi ne bomo raziskovali,...

Documents