razvoj sistema gis za prikaz lokacije klicatelja ...odgovori na različna vprašanja glede lokacije,...
TRANSCRIPT
-
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
Rok Pezdevšek
RAZVOJ SISTEMA GIS ZA PRIKAZ LOKACIJE
KLICATELJA NA 113 Z ODPRTOKODNIMI
ORODJI
Diplomsko delo
Gorica pri Slivnici, november 2016
-
RAZVOJ SISTEMA GIS ZA PRIKAZ LOKACIJE
KLICATELJA NA 113 Z ODPRTOKODNIMI
ORODJI
Diplomsko delo
Študent: Rok Pezdevšek
Študijski program: Univerzitetni študijski program
Računalništvo in informacijske tehnologije
Mentor: red. prof. dr. Borut Žalik
Somentor: dr. Aleksander Pur
Lektorica: Nina Gradič Planko, prof. slovenščine
-
i
Zahvala Za pomoč pri izdelavi diplomskega dela
se zahvaljujem mentorju prof. dr. Borutu
Žaliku, somentorju dr. Aleksandru Puru in
Blažu Repniku, univ. dipl. inž. rač. in inf.
Prav tako pa se za vso podporo v času
študija zahvaljujem tudi svojim staršem in
bratu.
-
ii
Razvoj sistema GIS za prikaz lokacije klicatelja na
113 z odprtokodnimi orodji
Ključne besede: geografski informacijski sistem, GeoServer, položaj kličočega
UDK: xxxxxx
Povzetek
V diplomskem delu smo predstavili konfiguracijo strežnika ter izdelali spletno aplikacijo GIS
policija, ki uporabniku omogoča prikaz lokacije kličočega na 113. Aplikacija je sestavljena iz
grafičnega uporabniškega vmesnika, na katerem je zemljevid, s pomočjo katerega
prikazujemo lokacijo klicatelja. Vizualizacijo podatkov in zemljevida opravimo s knjižnico
OpenLayers in GeoServerjem. Aplikacijo smo razvili predvsem za testno uporabo na
operativno-komunikacijskih centrih.
-
iii
Implementation of GIS for visualizing the 113 caller
location by open source tools
Keywords: geographic infromation systems, GeoServer, caller location
UDK: xxxxxx
Abstract
In this diploma thesis the configuration of the server and designing of a WEB application GIS
policija, displaying 113 caller location is considered. The application consists of a graphical
interface, and a map where the location of the caller is displayed. The data and the map
visualisation is realised with the OpenLayers library and the the GeoServer. The application
is developed for test use in the Operational-communication Centers.
-
iv
KAZALO
1 UVOD ............................................................................................................................. 1
2 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM .................................................................... 2
2.1 Zgodovina Geografskega informacijskega sistema policije ...................................... 2
2.2 Podatkovne plasti .................................................................................................... 3
2.3 Zemljevidi GIS ......................................................................................................... 4
3 GEOSERVER ................................................................................................................ 5
3.1 Registracija sloja ..................................................................................................... 6
4 TOMCAT ........................................................................................................................ 8
5 OPENLAYERS .............................................................................................................10
6 IMPLEMENTACIJA APLIKACIJE ................................................................................11
6.1 Arhitektura aplikacije ..............................................................................................11
6.2 Aplikacija GIS POLICIJA ........................................................................................12
7 SKLEP ..........................................................................................................................18
8 VIRI ...............................................................................................................................19
-
v
KAZALO SLIK
Slika 2.1: Izgled aplikacije Geografski informacijski sistem policije ........................................ 3
Slika 2.2: Primer pokritosti bazne postaje .............................................................................. 4
Slika 3.1: Dodajanje zemljevidov - korak 1 ............................................................................ 6
Slika 3.2: Dodajanje zemljevidov - korak 2 ............................................................................ 7
Slika 3.3: Pregled vnesenega sloja ........................................................................................ 7
Slika 6.1: Arhitektura aplikacije .............................................................................................12
Slika 6.2: Okno operaterja ....................................................................................................13
Slika 6.3: Videz aplikacije po vnosu zemljevida ....................................................................15
Slika 6.4: Gumb za prikaz zgodovine operaterjev .................................................................16
Slika 6.5: Videz okna z zgodovino klicev ..............................................................................17
file:///C:/Users/Rok3368/Downloads/DiplomskaNaloga_RokPezdevšek_RIT_UN18_10_2016-BZ.docx%23_Toc466483935file:///C:/Users/Rok3368/Downloads/DiplomskaNaloga_RokPezdevšek_RIT_UN18_10_2016-BZ.docx%23_Toc466483937
-
vi
-
1
1 UVOD
V diplomski nalogi se bomo osredotočili na prikaz lokacije kličočega na telefonsko številko
policije za nujne klice 113, ki je vezana v operativno-komunikacijske centre na policijskih
upravah v Sloveniji.
V sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve smo izdelali spletno aplikacijo s pomočjo
programa GeoServer v tehnologiji Google Web Toolkit. Cilj naloge je bil preveriti novejše
tehnologije, saj aplikacijo s to funkcionalnostjo slovenska policija že ima.
Diplomska naloga je sestavljena iz sedmih poglavij. V drugem poglavju opišemo geografski
informacijski sistem ter njegovo uporabo v policiji nekoč in danes. V tretjem poglavju
opišemo GeoServer, ki je razvit za obdelavo, pripravo in registracijo prostorskih podatkov. V
naslednjem poglavju opišemo vzpostavitev in konfiguracijo strežnika Tomcat ter predstavimo
njegove osnovne lastnosti. Peto poglavje je sestavljeno iz kratke predstavitve knjižnice za
prikaz zemljevidov v spletni aplikaciji. Šesto poglavje opisuje implementacijo aplikacije. V
zadnjem poglavju povzamemo nalogo.
-
2
2 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM
Geografski informacijski sistem (GIS) je skupek programske opreme, ki omogoča zajem,
shranjevanje, vzdrževanje, obdelavo, analizo in prikaz geografskih podatkov ter njihovo
kombiniranje z drugimi vrstami podatkov [1]. Ob pomoči geografskega položaja se sicer
nepovezani podatki povezujejo v celoto in s tem omogočajo njihovo analizo. GIS nam
odgovori na različna vprašanja glede lokacije, določenih pogojev, analiziranja in ugotavljanja
različnih vzrokov, trendov ter predvidevanj.
Podatki, ki jih želimo uporabljati v GIS, morajo imeti svoj položaj v prostoru oziroma t. i.
geolokacijo.
Geografske informacijske sisteme uporabljajo v policiji za prikaz raznih podatkov, kot so
podatki o prometnih nesrečah, kaznivih dejanjih, kršitvah javnega reda in miru, območjih
policijskih postaj, policijskih uprav, upravnih enot, varnostnih okoliših, ulicah, hišah in ostalih
dogodkih, ki jih obravnavajo policisti na terenu. Geografski informacijski sistem policije se
danes uporablja v operativno-komunikacijskih centrih na policijskih upravah pa tudi na vseh
policijskih postajah [2].
2.1 Zgodovina Geografskega informacijskega sistema policije
Razvoj Geografskega informacijskega sistema policije se je pričel leta 1992 v operativno-
komunikacijskem centru na generalni policijski upravi, uprava za informatiko in
telekomunikacije pa je sodelovala z zagotavljanjem potrebnih informacij. Razvoj je trajal do
leta 1994 [4]. Aplikacija je bila najprej nameščena na operativno-komunikacijski center
generalne policijske uprave, nato pa na vse delovne postaje v operativnih sobah operativno-
komunikacijskih centrov na policijskih upravah, kjer policisti sprejemajo klice 113. Pomenil je
pomembno pomoč glede informacij o mejah policijskih postaj, policijskih uprav, varnostnih
okolišev, lokacijah stanovanjskih hiš po naslovih, podatkih o osebah, ki prebivajo na
določenih naslovih, podatkih o telefonskih številkah, še posebej pa za pomoč ob napotitvah
policistov na njim nepoznane lokacije in za prikaz lokacije kličočega na telefonsko številko
113. Aplikacija se je skozi čas nadgrajevala z raznimi dodatnimi funkcionalnostmi, ki so jih
predlagali sami uporabniki. Omenili bi prikaz oziroma sevalni diagram klica iz mobilnega
telefona in pa prikaz lokacije policijskih patrulj oziroma radijskih postaj digitalnega sistema
Tetra z vgrajenim modulom GPS [5]. Dostop do aplikacije Geografski informacijski sistem
policije je že nekaj let mogoč tudi prek intraneta policije, zato lahko do nje dostopajo tudi
-
3
dežurni policisti na vseh policijskih postajah v Sloveniji. Trenutni izgled aplikacije Geografski
informacijski sistem policije vidimo na sliki 2.1.
Slika 2.1: Izgled aplikacije Geografski informacijski sistem policije
2.2 Podatkovne plasti
Prostorski podatki so v podatkovnih bazah organizirani v podatkovnih slojih, ki obravnavajo
določeno lastnost območja. Poleg rastrskih in vektorskih slojev s prostorskimi podatki pa
aplikacije vsebujejo še atributne podatke, kot so podatki o času, podatki o postopkih, opisni
podatki lokacije itd [1].
Grafične podatkovne plasti v GIS delimo v dve večji skupini:
- rastrske podatkovne plasti in
- vektorske podatkovne plasti.
Rastrske podatkovne plasti so geoorientirane slike, zemljevidi, letalski posnetki ortofoto in
satelitski posnetki [1].
-
4
Vektorske podatkovne plasti najpogosteje delimo v tri skupine. Prva skupina prikazuje eno ali
več točk, druga je namenjena prikazovanju lomljenk, tretja pa za prikaz mnogokotnikov, ki se
v policiji uporabljajo za določanje pokritosti bazne postaje mobilnih operaterjev, katere primer
lahko vidimo na sliki 2.2.
Slika 2.2: Primer pokritosti bazne postaje
2.3 Zemljevidi GIS
Ko vse želene podatke zberemo v geografskem informacijskem sistemu, jih povežemo v
aplikacijah, ki nam omogočajo ustrezno vizualizacijo in prostorske analize. V policiji te
analize uporabljajo za načrtovanje in analizo gibanja, ob zgostitvi prometa v primeru
prometnih nesreč, analizi kršitev cestnoprometnih predpisov, za načrtovanje razporejanja
policijskih patrulj, kršitev javnega reda in miru, kazniva dejanja ipd. Organizacija podatkov v
podatkovne sloje omogoča, da lahko uporabniki podatke med seboj kombinirajo in
povezujejo [4].
-
5
3 GEOSERVER
GeoServer je odprtokodna programska oprema, ki jo razvijajo podjetja Boundless Spatial,
GeoSolutions in Refractions Research in množica posameznikov [6]. Razvit je v
programskem jeziku Java. GeoServer je programski vmesnik, ki omogoča deliti, obdelovati,
urejati in prikazovati prostorske podatke na standarden način po specifikacijah konzorcija
Open Geospatial Consortiuma (OGC) [8]. Podpira številne formate, kot so KML, GML, PNG,
JPEG, TIFF in druge.
GeoServer omogoča ustvarjanje zemljevidov v različnih izhodnih formatih, ki jih nato
posreduje po OGC-specifikaciji Web Map Service (WMS). WMS je vmesnik HTTP, preko
katerega izdajamo zahteve za georegistrirane mape iz ene ali več podatkovnih baz. Sama
zahteva WMS definira sloj, območje ter stil. Odziv na to zahtevo je slika, ki jo prikažemo v
spletni aplikaciji [9]. GeoServer ima vključeno tudi odprtokodno knjižnico OpenLayers, ki
omogoča hiter pregled podatkov, ki jih posredujemo preko GeoServerja. Več o knjižnici
OpenLayers bomo izvedeli v poglavju 5.
Prav tako kot z WMS je GeoServer skladen s standardom WFS ali Web Feature Service.
Preko WFS standarda pridobimo geometrijske in atributne podatke ter z njegovo pomočjo
prikažemo vektorske podatke.
-
6
3.1 Registracija sloja
Registracija sloja v GeoServerju poteka v naslednjem vrstnem redu. S pomočjo
uporabniškega vmesnika dodamo datoteke s slikami zemljevidov. Prvi korak je prijava, po
kateri se nam prikaže začetni zaslon in izgleda tako kot kaže slika 3.1.
Slika 3.1: Dodajanje zemljevidov - korak 1
Nato kliknemo na gumb, ki je na sliki 3.1 označen z rdečo obrobo in ki nas preusmeri na
drugo zaslonsko sliko. Sledi izbira vira podatkov, kjer smo se odločili za ImageMosaic.
ImageMosaic je vtičnik za GeoServer, ki omogoča izdelavo kazala večih georeferenciranih
rastrskih podatkov, kar nam omogoča časovno optimalen dostop do posameznih slik. Vtičnik
lahko uporabljamo s formatom GeoTIFF, prav tako pa z rastrskimi podatki, združenimi z
datoteko .pgw, za datoteke PNG in .jgw za datoteke JPG [7]. V zaslonski sliki izberemo pot
do mape, kjer imamo datoteke, ki smo jih dobili od Ministrstva za notranje zadeve, s katerim
sodelujemo pri izdelavi te naloge. Koordinatni sistem, ki ga uporablja naš zemljevid, je
Gauss-Krugerjev, ki je tudi stari uradni državni koordinatni sistem. Poleg poti moramo izbrati
tudi delovni prostor in ime, ki ga bomo kasneje uporabljali za izbiro sloja, ki ga hočemo
prikazati s knjižnico OpenLayers. Po kliku na gumb shrani, ki ga lahko vidimo na sliki 3.2, se
nam pojavi novo okno, na katerem nam ni treba spreminjati ničesar, zato nastavitve samo še
potrdimo in zemljevidi so dodani v server.
-
7
Slika 3.2: Dodajanje zemljevidov - korak 2
Če smo sloj pravilno dodali, se v zavihku Layer Preview prikaže ime, ki smo ga nastavili v
prejšnjih korakih. Imamo tudi možnost pregleda sloja v knjižnici OpenLayers, kar storimo s
klikom na povezavo OpenLayers (na sliki 3.3 označeno z rdečim okvirjem).
Slika 3.3: Pregled vnesenega sloja
-
8
4 TOMCAT
Tomcat oz. pravilno Apache Tomcat je odprtokodna implementacija specifikacij JavaEE, ki
ga je razvil Apache Software Foundation in je bil prvič predstavljen leta 1999. Programsko
opremo Apache Tomcat uporabljajo različna podjetja in organizacije za razne spletne
aplikacije [10].
Namestitev Apache Tomcat poteka v naslednjih korakih:
Korak 1:
Preverimo, katero verzijo Jave imamo nameščeno na računalniku, kar storimo z ukazom:
java –version
Če je verzija enaka ali večja od 1.7.0, vtičnika Java ni treba posodabljati, če pa je verzija
starejša, moramo vtičnik posodobiti.
Korak 2:
Pomaknemo se v začasni imenik, kamor bomo prenesli stisnjeno datoteko Tomcat 7, kar
storimo z:
wget http://www.us.apache.org/dist/tomcat/tomcat-7/v7.0.54/bin/apache-tomcat-7.0.54.tar.gz
Korak 3:
Paket, ki smo ga prenesli, odpremo in v mapi /usr/local ustvarimo nov direktorij tomcat 7 ter
ga tja premaknemo z:
mv apache-tomcat-7.0.54 /usr/local/tomcat7
Korak 4:
Program zaženemo z:
-
9
./bin/startup.sh
Če smo program pravilno namestili, se nam prikažejo naslednje vrstice:
Using CATALINA_BASE: /usr/local/tomcat7
Using CATALINA_HOME: /usr local/tomcat7
Using CATALINA_TMPDIR: /usr/local/tomcat7/temp
Using JRE_HOME: /opt/jdk1.8.0_31
Using CLASSPATH: /usr/local/tomcat7/bin/bootstrap.jar:/usr/local/tomcat7/bin/tomcat-juli.jar
Tomcat started
Korak 5:
Tomcat je nameščen in zagnan v primeru, ko lahko do njega dostopamo iz brskalnika na
naslednjem naslovu:
localhost:8080
Kot rezultat dobimo začetno stran Tomcat.
-
10
5 OPENLAYERS
Prikaz zemljevidov v spletni aplikaciji je mogoč na različne načine. Eden izmed njih je tudi
knjižnica OpenLayers, ki je ena izmed najbolj uporabnih ta trenutek. OpenLayers je
odprtokodna knjižnica JavaScript, ki omogoča prikaz zemljevidov oz. njihovih podatkov v
spletnih brskalnikih. Knjižnica je uporabna predvsem zaradi preprostosti pri vstavljanju
dinamičnih zemljevidov v katerokoli spletno stran. Z njeno pomočjo lahko prikazujemo sloje
zemljevidov in vektorskih podatkov. Izdana je pod licenco FreeBSD. Prvi izvod knjižnice je bil
izdan leta 2006 [11].
Do zemljevidov knjižnica OpenLayers dostopa prek protokola WMS, ki za vsak del
zemljevida zahteva svojo sliko, ki jih potem zlaga v celoto. Vsakič, ko se uporabnik s
kurzorjem premakne ali zemljevid približa, knjižnica OpenLayers pošlje zahtevo in sliko
posodobi. WMS pa ni edini protokol, ki ga knjižnica uporablja, saj zna interpretirati tudi
protokol WFS. WFS ali »Web Feature Service« je specifikacija OGC, s katerim knjižnica
OpenLayers dela z vektorskimi podatki. Eden izmed označevalni jezikov, ki ga knjižnica
uporablja za prenos podatkov, je GML, kar pomeni »Geography Markup Language« in
temelji na označevalnem jeziku XML. Poleg prej omenjenega označevalnega jezika
OpenLayers zna delati tudi z JSON, CSV in drugimi [11].
-
11
6 IMPLEMENTACIJA APLIKACIJE
Za diplomsko nalogo smo namestili operacijski sistem Ubuntu 14.07 in na njem skonfigurirali
programsko opremo, potrebno za izdelavo aplikacije GIS, nato pa izdelali spletno aplikacijo,
imenovano GIS policija. Aplikacija je namenjena prikazu lokacije kličočega na številko 113 s
stacionarnega telefona na zemljevidu Slovenije s pomočjo označja. Razvoj same aplikacije je
potekal v razvojnem okolju Eclipse z vgrajenim vtičnikom Google Web Toolkit.
6.1 Arhitektura aplikacije
Najnižji nivo naše aplikacije predstavlja telekomunikacijski operater (v našem primeru
Telekom Slovenije), ki skrbi za podatke o klicatelju in jih dostavi v obliki tekstovne datoteke.
Sestavljena je iz telefonske številke klicatelja, ki ji sledita obe koordinati. Naslednja podatka
sta ulica in mesto klicatelja, sledijo pa jim identifikatorji naselja , ulice in hišne številke.
Naslov tekstovne datoteke je sestavljen iz metapodatkov, ki so pomembni za razpoznavo
operaterja, ki je zadolžen za klicatelja, katerega podatki so v datoteki. Zahtevo za podatke
odda policija, ki jih v nekaj sekundah po njej dobi in shrani v datotečni sistem. Vsaka
policijska uprava ima svoj datotečni sistem s podatki o klicateljih. Podatki iz datoteke se
programsko obdelajo in uporabijo za prikaz v spletni aplikaciji. Naslednji nivo naše aplikacije
je odprtokodni spletni strežnik Apache Tomcat, na katerega je nameščena spletna aplikacija.
Srednji nivo predstavlja aplikacija GeoServer, v kateri so shranjeni podatki za prikaz
zemljevida. Na najvišjem nivoju aplikacije je knjižnica OpenLayers.
-
12
Slika 6.1: Arhitektura aplikacije
6.2 Aplikacija GIS POLICIJA
Razvoj aplikacije se je začel z izdelavo gradnikov aplikacije. Aplikacija ima dve okni. Prvo
okno sestavljata dva dela. Levi del je namenjen prikazu petih operaterjev operativno-
komunikacijskega centra. Vsak operater ima svoje okno, na katerem je številka operaterja,
gumb za zgodovino klicev na številko 113 in informacije o zadnjem klicu, ki ga je operater
dobil. Vse našteto lahko vidimo na sliki 6.2.
-
13
Desni del zaslona prvega dela je rezerviran za prikaz zemljevida ter lokacije posameznih
klicateljev. Oznaka, ki predstavlja lokacijo kličočega, se ob klikih na operaterje spreminja,
tako da lahko vsak uporabnik s klikom na svoje okno z informacijami prestavi sloj z označjem
na lokacijo svojega klicatelja.
Po vnosu sloja v GeoServer lahko nadaljujemo s prikazom sloja v aplikaciji, kar storimo s
knjižnico OpenLayers. Najprej dodamo sloj, kar storimo z ukazom, ki ga vidimo v
nadaljevanju. Sledita še vrstici za dodajanje naslova url, kjer se sloj nahaja in izbira sloja, ki
ga želimo v tej spremenljivki prikazati.
var tiled = new ol.layer.Tile({
visible: false,
source: new ol.source.TileWMS({
url: 'http://localhost:8080/geoserver/it.geosolutions/wms',
params: { 'FORMAT' : format,
'VERSION : '1.1.1' ,
tiled: true,
LAYERS: 'it.geosolutions:Atlas3',
STYLES: ' ',
}
})
});
V nadaljevanju moramo definirati še mapo, na katero lahko pripnemo sloje (ukaz, viden v prvi
vrstici nadaljevanja). V spremenljivki map ustvari mapo, na katero pripenjamo sloje, ki jih
želimo v aplikaciji uporabljati. Struktura ukaza je videti tako:
Slika 6.2: Okno operaterja
-
14
var map = new ol.Map({
controls: ol.control.defaults({
attribution: false,
}). extend([mousePositionControl]),
target: 'map',
layers: [tiled, vectorLayer],
view: new ol.View({
projection: projection,
})
});
Ko imamo definiran sloj in mapo, na katero ga bomo pripeli, lahko v jeziku HTML kreiramo
blokovni element div, ki ga bomo uporabili za prikaz mape na naši aplikaciji. Ko vse to
uredimo, se nam mora v aplikaciji prikazati zemljevid, ki pa ima zaradi dodatnih
funkcionalnosti programa OpenLayers že vgrajena dva gumba za približanje in oddaljevanje.
Videz naše aplikacije po vnosu zemljevida je na sliki 6.3.
-
15
Slika 6.3: Videz aplikacije po vnosu zemljevida
Zadnja stvar, ki jo moramo omeniti pri prvem oknu, je izdelava označja. Označje smo izdelali
s pomočjo dodatnega vektorskega sloja, za prikaz pa smo uporabili sliko končnice png, ki je
kot modra označba kraja, na katerem se je ob klicu na 113 nahajal klicatelj, prikazana na sliki
6.3.
var iconFeature = new ol.Feature({
geometry: new ol.geom.Point([xkoordinata,ykoordinata]),
name: 'Marker',
population: 4000,
rainfall: 500
});
var iconStyle = new ol.style.Style({
image: new ol.style.Icon(/** @type {olx.style.IconOptions) */ ({
anchor: [0.5, 60],
anchorXUnits: 'fraction',
anchorYUnits: 'pixels',
opacity: 0.75,
src: '/blue-circle.png'
}))
});
-
16
iconFeature.setStyle(iconStyle);
var vectorSource = new ol.source.Vector({
features: [iconFeature]
});
var vectorLayer = new ol.layer.Vector({
source:vectorSource,
//visible:true
});
Pri izdelavi označja moramo najprej določiti njegovo funkcijo, s katero nastavljamo
geometrijski tip ter koordinate in njegovo ime. Sledi določitev njegovega stila, znotraj
katerega nastavimo sidro, motnost in pa naslov url do slike, ki jo bomo uporabili za prikaz
označja. Izvedemo še samo pripetje funkcije in stila na vektorski sloj, ki ga kreiramo na
koncu.
Kot smo že omenili, ima aplikacija dve okni. Prvo smo že opisali, sedaj pa se preselimo na
drugo. Preusmeritev na njega se izvede, ko operater klikne na ikono, ki se nahaja v zgornjem
desnem kotu njegovega okna o informacijah slike in je obrobljen z rdečim okvirjem na sliki
6.4.
Ob kliku na gumb se uporabniku odpre tabela s pogledom na zgodovino zadnjih klicev na
številko 113. Tabela je sestavljena iz štirih stolpcev. V prvem je datuma sprejetja klica, drugi
predstavlja telefonsko številko klicatelja, v tretjem in četrtem stolpcu pa sta ulica in kraj
Slika 6.4: Gumb za prikaz zgodovine operaterjev
-
17
klicatelja. Če uporabnik želi pogledati lokacijo klicatelja iz zgodovine, lahko to opravi s klikom
na vrstico v tabeli. Videz drugega okna lahko vidimo na sliki 6.5.
Slika 6.5: Videz okna z zgodovino klicev
-
18
7 SKLEP
Pri izdelavi diplomskega dela smo se naučili dela z orodjem Geoserver in knjižnico
OpenLayers. Proučili smo njuno integracijo v spletno aplikacijo in osnovno uporabo. Seveda
pa pri izdelavi diplomskega dela ni šlo brez težav. Največ težav smo imeli s konfiguracijo
orodij GeoServer in Apache Tomcat, saj je dokumentacija o povezovanju teh dveh nekoliko
pomanjkljiva. Vzelo nam je dosti časa, da smo ugotovili, katera verzija orodja GeoServer je
primerna za uporabljeno verzijo Tomcat. Pri vstavljanju sloja v GeoServer so nam težave
delale datoteke, saj nismo imeli vseh, ki so potrebne za vnos sloja v GeoServer. Zato smo
morali za vsako sliko zemljevida sami napisati datoteko s končnico .prj in jo dodati v mapo,
kjer smo že imeli datoteki .jpg in .jgw. Večjih težav z izdelavo vmesnika nismo imeli.
Seveda pa aplikacija še zdaleč ni popolna. Imamo veliko novih možnosti za razvoj
funkcionalnosti, ki bi izboljšale našo aplikacijo. Ena izmed njih je prikaz lokacije kličočega, ki
kliče z mobilne številke. Druga možnost razširitve aplikacije bi bila povezava s še eno
aplikacijo, ki jo uporabljajo na ministrstvu in se imenuje Dnevnik dogodkov. Tako bi bile vse
informacije, ki bi jih potrebovali v informativno-komunikacijskih centrih, prikazane v eni
aplikaciji in operaterjem ne bi bilo treba pridobivati informacij o dogodkih iz različnih aplikacij.
-
19
8 VIRI
[1] Wikipedija, „Geografski informacijski sistem,“ [Elektronski]. Dostopno na:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Geografski_informacijski_sistem. [Poskus dostopa 21. 8. 2016].
[2] Navodilo GIS policije na intranetu, interni dokument.
[3] National Geographic, „Geographic information system gis,“ [Elektronski]. Dostopno
na: http://nationalgeographic.org/encyclopedia/geographic-information-system-gis/. [Poskus
dostopa 21. 8. 2016].
[4] Drago Perko in Ivan Šprajc, Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005–2006,
Ljubljana: Založba ZRC, 2006.
[5] Tomaž Podobnikar, Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2001–2002, Ljubljana:
Založba ZRC, 2002.
[6] GeoServer, „GeoServer about,“ [Elektronski]. Dostopno na:
http://geoserver.org/about/. [Poskus dostopa 21. 8. 2016].
[7] GeoServer, „ImageMosaic,“ [Elektronski]. Dostopno na:
http://docs.geoserver.org/2.6.3/user/data/raster/imagemosaic.html. [Poskus dostopa 22. 8.
2016].
[8] GeoServer, „ImageMosaic,“ [Elektronski]. Dostopno na:
http://docs.geoserver.org/2.6.3/user/data/raster/imagemosaic.html. [Poskus dostopa 22. 8.
2016].
[9] WMS, „Web Map Service,“ [Elektronski]. Dostopno na:
http://www.opengeospatial.org/standards/wms. [Poskus dostopa 22. 8. 2016].
[10] Apache, „Tomcat,“ [Elektronski]. Dostopno na: http://tomcat.apache.org/. [Poskus
dostopa 26. 08. 2016].
[11] Openlayers, „Openlayers,“ [Elektronski]. Dostopno na: http://openlayers.org/. [Poskus
dostopa 24. 8. 2016].
-
20